^^^^^^^ ^^^^^^ m^^^^mi^ ^^^SSE^^^ NEODVISEN DNEVNIK JUGOSLOVANSKIH DELAVCEV V AMERIKI. LIST ZA SLOVENSKI NAROD. ____ ENTERED AT PES PLAINES, ILLINOIS AS SECOND CLASS MATTER. _. , . ' , . ^ . „ ,. siiv. (NO.) 41. ~~ ~~ ~~ PETEK, OCT0BR 3rd 1919. _________ __VOLUME V. LETO -L---- . ----------—-"T-i-T—-------------------?- Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6, 1917, on the file at the Post Office of Cleveland; O . — By the Order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. VOJNA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO BLIZU. PREDSEDNIK JEKLARSKE DRUŽBE ZASLISAN PRED SENATOM. — PLEMENSKI BOJI. — NOVEJŠE VESTI. IZ NEMČIJE — MESTO CHICAGO VABI KARINALA MEROIE-RA NA OBISK. — CANADA PRODAJA SLADKOR 14 CENTOV PUNT.—JOHN MITCHELL ZAPUSTIL $250.000 VELIKO VPRAŠANJE ALI NAJ POSTANE OHIO SUHA. GARY VSTRAJA. Washington, D. C., l.oktobra. — Boj med jeklarnieami in unijami bo hud, kakor vse kaže. O kakih pagajanjih in ali kakem prijatelj skem poravnanju ni govora. Senatni delavski odbor je zaslišal Gary-ja, predsednika direktorjev one družbe, ki lastuje $2.000 000.000. Ob kratkem je povedal sledeče. Vojpa je med "open shop" in "closed shop" zahtevani in da ima delodajalec pravico najeti, kagar hoče.' Jeklarska družba smatra "closed shop "za. iiemoral-'»jnJofc''" rii '.»i ■'•"••>!•«• d« bi se pogajali. Načelo jeklarske družbe je, da nikoli ne pripoznajo kake unije, ne delajo z jajimi nikakih pogodb in nimajo nikoli ničesar opraviti •a -.minskimi v«',d teTji, bodi posredno ali neposredno, pod nikakimi Pogoji. Gary ne bo odstopil od svojega načela niti zu toliko, da bi /ttslišal Gompersa. predsednika ame-mške delavske zveze. Jeklarska družba nima nič proti temu, če se delavci org.inizu.ie-jo, ona je pripravljena poslušati dclavce ne pa" vini joke Zastopnike kot take. Unije tudi včasih koristijo delavcem; splošna organizacija pa o-, ra industrijo. Fo njegovem mnenju se gre sedaj zato, ali bodo delodajalci vladali v železni industriji, ali unije. Več senatorjev, posebno Walsii iz Massachussets, se je poštuvD spe prijel z Gary-jem zavoljo te izjave. Povedali so mu, da se štrijk ni zi-.čel zaradi različnih ravogov, katere Gary navaja sedaj, ampak takoj potem ko Gary ni maral za-slišati delavskih voditeljev. Senator Walsh je vprašal; '' Ali najdete v onem pismu, kjer so vas prosili za pogovor "closed shop" omenjen. Zdi se mi da samo otepljete okrog sebe. Nobene druge stvari ni bilo omenjene, kakor prošnja, da bi jih zaslišali, da bi se dogovorili. -o-—;-, OMAHA SE NI VARNA. Nek črnec je prišel v hišo gospe Wisner, ko je bila s svojima dvema otrokoma. Najprej ji je zagrozil, da bo ubil otroka, če zakriči. Potem jo je vlekel v drvarnico. V-zel je brisačo, ji zamašil usta in ' zvezal roki. Njen sin je hitro poklical pqmoč. V mestu je 1.400 vojakov, pa še , ne zadostuje. Položaj postaja vedno slabši in poslali so po vojaško pomoč. Iz Camp Pike je bilo poslanih 500 vojakov na pomoč. ——- , Plemenski boji v Arkansas. Helena, Ark., 1. oktobra. — Dve beli osebi in sedem črncev je mrtvih v tukajšnji okolici kot posledica plemenskih bojev. -o-- Oklahoma City, Ok., i oktobra, — Mesto je mirno danes*; včeraj so ubili nekega sprevodnika cestne železnice. Časnikov ne tiskajo tukaj nobenih zavoljo štrajka tiskarjev. --O-;--jf. ZMEŠNJAVA V ČASU. je Inia" pm^^i^^ln j^^zaraSi časa. Nekateri so se ravnali pa no-vem, drugi po starem času. Nekateri rudokopi so prišli na delo, ko so bili vhodi še zaprti. Skoda je več tisoč dolarjev. C as se spremeni 26. oktobra. ---—O .' .........—t* ' Belgijski kralj blizu New Yorka, brzojavil predsedniku. Iz parnika George Washington, 30. septembra. — Novica da je predsednik Wilson bolan, je močno potrla kralja in kraljico, kate-i ra se sedaj nahajata na poti v New 1 York. Kralj je poslal predsedniku brzojavko sledeče vsebine: "Zelo . je potrla .novica o vaši bolezni , kraljico in mene, želiva, da bi hitro okrevali. Zahvaljujeva se vam, za izvrstno vožnjo, katero ste preskrbeli, več, osebno, ko prideva v Washington. Kraljica Elizabeta je sinoči pri-1 redila gostijo na čast Sofije B. > Viel načelnice bolniških strežnic, • katere so prideljene parniku Ge-i orge Washington. Pri tej slavno-, sti je kraljica načelnico odlikova-i la z redom kraljice Elizabete, za . njeno požrtvovalno deTb v vojni. -o—-— Hagtaff, Ariz. 29. septembra — Kralj Albert in kraljica Elizabeta bosta na svojem potovanju po Ameriki obiskala tudi Grand Canyon in sicer 20. oktobra. — Tako se glasi brzojavka katero je po slal senator Henry Ashurst. _-__o———— TATVINA V CLEViSLANDU. Cleveland, Ohio, 30. septembra Danes opoldne so prišli v trgovino zlatarja Jakob Mayer-ja trije banditje, kateri so zlatarjevega sina ki se je nahajal v prodajalni, zvezali in omairfili, potem so pa pobrali zlatnine in denarja v vrednosti $10.000. — Dosedaj jim policija še ni prišla na sled. VREME. Deloma oblačno morda nestanovitno. — Hladneje. Črni zopet počeli revolto v Omaha, Nebr. Omaha, Nebr., 1. oktobra. — Sto črncev je zopet začelo' revolto v mestu Omaha, Nebr. in na drugi strani vode v Council Bluffs, la. Danes zarano zjutraj so streljali na državno hrambo katera se je nahajala v službi ob Northwestern železniškem tiru. Črnci so streljali in ranili Re-nnija iz Omahe, ko se je dotičnik peljal skozi naselbino črncev. ' Revolta v Council Bluffs je nastala tako kritična, da so morali poklicati še več mož državne hrambe in policije pod orožje. Za obrambo mesta je sedaj 300 mož nastavljenih, kateri skrbijo, da se prej ko mogoče napravi red in mir. Deset črncev in sedem belih ljudi, je bilo aretiranih. Črnci so bili dobro založeni z' samokresi, nekateri pa z nožem in britvami. za 50 oseb, katere so se udeležile umorov preteklo nedeljo. ■-o- Oblasti so prijele morilca Dr. Kar- remana. ___ Stanovalec, kateri je stanoval v enem izmed Dr. A. R. Karrema-novih poslopij, je izpovedal namestnikom državnega tajnika, da je on v družbi svojega brata umoril doktorja. Morilec je znan po imenu ".fini" njegov brat pa Louis. "Jimu" se poznajo sledovi zob na prstu. Imeni jetnikov ste namreč James Klioris, lastnik restauranta na 69 cesti in Racine Ave., in Louis Kloiris, lastnik kavarne na 59 in Halstead cesti, "jim" je prišel v nasprotje z Dri Karrenma-nem, radi najemnine in je imel zapustiti stanovanje. Vrv s katero je bil dr. Karreman zadavljen je last James Kliorisa, Takt j po morilčevi izpovedi so se napotili proti restaur an tu mrliški oglednik. Dr. Springer ter detektivi, da celo stvar popolnoma presčejo. -<5—-__ Kardinal Mercier na obisku v Chicago, 111. Alderman S. S. Walkowiak, na katerega priporočilo je bila sklicana izvanredna seja mesta Chicago, je predložil na seji resolucijo katera vsebuje povabilo kardinala Mercier, je bila z velikim veseljem sprejeta. Resolucija se je glasila: "Kardinal Mercier, ljudski kardinal, kardinal - bojevnik, starosta Belgije, najodkritosrčnejši mož, kateremu sni za lastne interese, ampak za interese in dobrobit celokupnega človeštva, se je boril štiri dolga leta proti imperializmu napak, zločinov, grehov in umorov, dokler ni strmoglavil z mečem večne pravice naduto autokracijo in postavil mesto te svetovno demokracijo." ———i-----. ■ . ----T—; — Mesto Chicago, dobi zopet 5 cen-tno vožnjo. Sodnijski razglas kateri je bil objavljen danes se glasi, da je prebivalstvo Chicage dobilo zopet nazaj 5 eentno vožnjo po električni železnici, tako je, rekel Mr. Et-telson. Goto v j krogi in družbe katere imajo dobiček, bodo gotovo posku šali zavreči ta odlok, toda kakor se je izrazil Mr. Ette'son, tega nikakor ne bo mogoče-1 storiti, kajti v kolikor se tiče postave je pokazalo, da je 7 centna vožnja krivična in nepoštena. Vsled tega odloka so prizadeti uslužbenci cestnih železnic, katerim je bila pred povišanjem voz-nine obljubljena povišana plača. Ako pa družba tudi sedaj ne,po viša plače uslužbencem, je samo-obsebi umevno, da bbdo to točko rešili najboljšejuslužbenci ter njih voditelji sami. ---tO——- Zupan chicaski vaM belgijsko ............Axaljeno dvžjioo...... Zupan Thompson bo imenoval posebni komitej, kateri bo moral povabiti goste, ter pripraviti vse potrebno za sprejem istili ako sprejmejo povabilo: Alderman Olson, kateri je pred ložil tozadevno resolucijo, se je izrazil, da to bo nekaj posebnega in zanimivega, ker še ni bilo nobenega uradnega gosta v Chicago in tako mesto še nikoli ni imelo prilike sprejeti ter seznaniti se z kraljem "in kraljico, -o—-- Canada prodaja sladkor po 14 centov funt. Poročilo katerega je poslal o krajni pravdni k se glasi da so pridelovalci sladkorja v Canadi, ponudili ehicaškim veletrgovi nam sladkof po 14 centov funt, kar pomeni, da če ga veletrgovci kupijo ga bodo morali odjemalci plačati po 17 centov funt. ---o- Plemenski izgredi v Akansasu. Helena, Ark., 2. oktobra. — Mesto Elaire katero je v bljižini\ je zastraženo z regularnim vojaštvom in pomožnimi šerifi kateri pa trulirajo mesto, katero je bilo priča žalostnih prizorov kateri so ^e vršili »včeraj ponoči, ko je bila bitka in linčanje med črnci in belo-kožci zopet na dnevnem redu. ' ' --—o-—1- Več neizurjenih delavcev se je vrnilo na delo v Gary, Ind. United States jeklarska družba pravi, da se je povrnilo okrog 1.500 dejavcev na delo. Tovarnarji trdijo, da je štrajka konec. V So. Chicago pravijo, da se še vedno vračajo. Unijski delavci se smejejo takim trditvam in pravijo, da se vra čajo le neizurjeni delavci. -o--— DELAVEC ZABODEN. Strajkarji so pretepli in zahodni nekega Rumunca, ko je sedel pred hišo. ■■ --o-- , :■'./;■,; Boji med delavci in strajkarji. V Buffingstonu, Ind., se je vnel pravi boj med zvestimi strajkarji in štrajkolomi. Nikdo ni bil nevarno ranjen. Državnd sodišče v Ohio, je potrdilo splošno glasovanje o prohi-biciji. Columbus, Ohio, 30. septembra. Državno sodišče je naznanilo danes podrejenim sodiščem, da bo ob času volitve, katere Se bodo vršile meseca novembra, tudi glasovanje, ali naj postane država suha ali ne. (Slovenski volilci sedaj se pokažite. Pomnile, da voda še za v čevlje ni dobra, op- ured.) -- ^ John Mitchell zapustil $250.000 premoženja. Whire Plain, N. Y., 30. septembra. — Poroča se, da je bivši predsednik premogarske unije zapustil $250.000 premoženja in sicer največ v delnicah in bondih. V oporoki katero je lastnoročno spisal kratko pred smrtjo katera bo pa skoro gotovo ovržena, ker ni ma nikakih podpisov prič; je zapustil delavskim voditeljem 280. 000, $10.000 ženi in otrokom in i $10.000' pa hofOtlidCitf in olji-m .prijateljem. —---O—*—- OROPAN V SPANJU. Zaspal na kolodvoru in bil oropan za $32,800. Newburg, Ind., 2, oktobra. — Predsednik Denison Avtomobilske družbe je izpovedal na policijski postaji v Newburg,, Ind., da je bil oropan med časom ko je zaspal t čakalnici na kolodvoru za $32.800. ......—o—i*———- , Moč Ameršl« armade. Washington, D. C.t 30. septembra — Lista armad- Združenih držfiv je štela 2 i. septembra .'!:iOG5 častnikov in mož v Evropi, 8.400 v Sibiriji, 7.600 na poti domov in 304.000 doma. Skupaj to-raj 33.065 mož Zač etkom meset-. i novembra se bo število vojak >v znižalo na pov-precuo 252.250 m«? kar bo število .stalne arm ude. . ___—o—- Nemška vlada bode odpoklicala vojaštvo z Baltiške provincije. London, 1. oktobra. — Nemška vlada je priznala v zahteve zaveznikov, in odpoklicala bode svoje čete, katere se nahajajo pod poveljstvom gen. von Goltz, iz baltiške province. Takp je bilo. poročeno mednarodnemu časnikarskemu uradu. ______—()- Berlin ne mara da bi se Avstrija izpostavljala. Dunaj, 27. septembra. — Vse avstrijske rudeče knjige, v katerih se vidi, da je Avstrija kriva svetovne vojne, so bile izbočene Nemcem v Versailles, da "bi očistili Nemčijo. Nemci niso marali teh dokazov, da bi morda vse eno nic ne koristili Nemčiji ter samo škodili Avstriji. : --i--O-—;- Kar je Nemčija ukradla, mora vrniti. Brussel, 1. oktobra. — Nemško ministerstvo za zunanje zadeve je razglasilo, da mora vsak Nemec, ki poseduje umetnosti, pohištvo in druge vrednosti, vzete iz Bel-[gije iste vrniti. Novice iz Jugoslavije. Italijansko ljudstvo bode glasovalo za vojno z Jugoslavijo. Miltaristi skušajo vznemiriti volil-ce radi Reke. Pariz, 1. oktobra. — Italijanska vlada bo dala vprašanje glede vojne z Jugoslavijo na glasovanje. Poročila katera je prejel zavezniški svet včeraj, se glase, da je bil italijanski parlament razpuš-čen in volitev novega parlamenta bo v začetku novembra. Ce bo militaristična stranka odposlala zadostno število delega-v tov, kateri bodo glasovali za ane-ksijo (zavzetje) Reke, bo to pomenilo toliko, kot — začetek vojne z Jugoslavijo. V slučaju pa, da pride socialistična stranka do večine v zbornici, je pa verjetno, da bodo prema-(jjali.. militfi;ri.stičrio atwmkc. in prepustili vprašanje glede Reke popolnoma mirovni konferenci. Militaristi kateri se bojijo poraza, pa skušajo napraviti bitko med D'Annunzia in §rbskimi četami, še pred volitvami, ako se jim naklep posreči bodo dobili celo i-talijansko ljudstvo na njihovo stran, to pomeni da bode italijansko prebivalstvo glasovalo za vojno. Kakor so se izrazili zavezniški svet in eVropejski polttikarji, je ves svet na pre vagi, ter se nahaja ravno v istem položaju kakor se je nahajal leta 1914. pred svetovnim klanjem. Ako, pride do konflikta med Italijo in Jugoslavijo pomeni to toliko, da bode Rumunija navalila na Srbijo ter zavzela Banat -Temešvar, nadalje je tudi verjetno, da Bolgarija ne bo držala roke križem kar pa zopet pomeni da bo dovedlo do vojne Grško, Avstrijo in Ogrsko. Frank Polk se je izrazil, da ne morejo niti Anglija niti Francija, privoliti Italiji, da začne z vojno, kajti v nasprotnem slučaju potegne nevarni vrtinec Anglijo kakor tudi Francijo zopet v svetovni konflikt. Anglija in Francija ste podali izjavo, da ne morejo nič odločevati o tej stvari, ker je namreč predsednik Wilson popolnoma pro ti aneksiji Reke. Clemencau in Loyd George do sedaj Wilsonovo izjavo še nekoliko podpirata, skoraj gotovo samo navidezno, kajti verjetno je, da kakor hitro bode Italija izdala nove odredbe v prilog vojne, da bosta onadva takoj" zapustila Wi-sonove načela ter naravnost podpirala Italijo glede Reke. Nadalje se je izrazil Mr. Polk, da stroga ekonomična blokada I-talije, bi talijanskim militaristič-nim krogom popolnoma-zagrenila dober tek, tako da bi isti pozabili misliti na zopetno vojno. Kakor pravijo italijanska poročila, je ljudstvo silno navdušeno za • D' Annuuzia in njegove anek-sistične namene. Poročane je bilo tudi, da Anglija in Francija se nikakor ne mo- 1 t- ' rejo udeležiti vojne, vsled njih notranjih nemirov, štrajkov in slabih finančnih razmer. Italijanska pohlepnost se kaže tudi v.tem, ker bi Italija rada dobila tudi dovoljenja Francije, da sme zasesti obrežje sredozemskega morja s pristanišči Nice in Mar sielles, ker je po izjavi Italije, on-dotno prebivalstvo po večini italijansko. Iz italijanskih poročil je sklepati, da Italija popolnoma upa, da bo ameriško ljudstvo prenehalo podpirati Mr. Wisona in mirovno dele gacijo ako bi dotična nastopila pro ti Italiji in , da nobena velesila ne bo posodila Jugoslovanom ne denarja ne orožja da bi se porabilo proti Italiji. Brez posojila in brezpotrebnega vojnega materijala pa pravi Italija, da j<> nemogoče, da bi Jugoslovani opremili svoje topništvo in izdelovali granate in munieijo, do-čim ima Italija svoje tovarne za vojne potrebščine že v tiru za delo. Mr. Polk se je izrazil, da Francija in Anglija ne bodo imele ni-kake prilike, da bi prodale Italiji eno ali drugo reč za vojne namene, ker je Italija izjavila, da dobi od Nemčije, Avstrije in iz velikih Skodovih tvornie na Češkem, koli kor hoče. Obenem jo bode pa Nem čija zalagala z premogom in železom. Največjega pomena pa je to, da ima Italija še zadostno število potrebščin za topništvo, kakor tudi munieijo, da premaga in uniči Jugoslavijo, četudi ji je nemogoče izdelovati vojni materijal. Brez tega pa ima še veliko vojnega plena, katerega lahko uporabi, in katerega je za časa podpisan-ja miru, novembra preteklega leta dobila od Avstrije. Poročano je tudi, da bode fanatični pesnik-vojak toliko časa nagajal Jugoslovanom,' da bo dobil priliko jim napovedati vojno, kajti on upa, da se bode lahko izkrcal v Dalmaciji pod obrambo italijanskih bojnih ladij. Pričakuje se, da skoraj pride do boja med Italijo in Jugoslavijo, kar bode navdušilo italijansko ljudstvo za vojno; katere v tem slučaju tudi vlada ne bode mogla preprečiti, kajti vsa armada in mornarica boste pristopile na stran militaris-tičnih junker je v z D 'Annunzijem na čelu. Mr. Polk svari Clemencaua in Sir Eye Crowa, da naj preprečita vojno, kajti v slučaju, da ista nastane, lahko pogubi radi finan-cielnih vzrokov vse velesile razven Združenih Držav. Francija in Anglija še niso na ja snem, kaj naj storijo glede Reke, kajti gotove so, da Jugoslovani ne bodo mogli pričeti z vojno vsled pomanjkanja vojnega materijala, katerega zaveznikom nikakor ni mogoče pošiljati Jugoslovanom vsled italijanskih bojnih ladij, katere stražijo vsaki kot v Sredozem , skem in Jadranskem morju. 2 _____'' EDINOST'' OCTOBER 3rd 1919. "EDINOST" Neodvisen dnevnik jugoslovanskih delavcev v Ameriki. Izhaja vsaki dan, razven nedelj in praznikov,' NAROČNINA: Za celo leto.....:.........................$3-50 Za tričtrt leta........................... . 2.65 Za pol leta..,............................. 1.75 Za trimesece ............................. 1.00 ZA STARI KRAJ: Za celo leto............................$5.00 Za pol leta............................ 3.00 ___ Cene oglasov na zahtevo. , ; NASLOV: EDINOST PUBLISHING CO. 1847 W. 22nd. St. Chicago, 111. -|MI. 1 i - ■_____._ Telephon: Canal 1199. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Oktober 3. 1919. — N o. (Stev.) 41. — Volume V. Leto. Issued every clay except Sudays and Holydays by Edinost Publishing Co., at Des Plaines, 111., arid 1847 W. 22nd St. Chicago, 111. Entered as second class matter at the Past Office, Des Plaines, 111. under th act of March 3. 1879. ALI JE KAPITALIZEM ZLO? I ~ . ' Beseda kapital se je pristudila že marsikomu. Malo kdo si upa danes odprto nastopiti in zagovarjati kapitalizem. Povsodi se dobe dobro znani katoličani, kateri so ostrejši v svojem boju zoper kapi-talizen, kakor socialisti. Sovraštvo do kapitala je oprto na dobro podlago, vendar pa je dostikrat tako hudo, da nas izdaja, da nismo pravični v vseh točkah, ali pa, da postanemo socialisti, da hočemo pograbiti vse stroje in jih zmetati med staro šaro, da ne maramo trgovine z ostalim svetom ter hočemo postati narod, obdan s kitajskem zidom. , ' ______ Kapitalizem ni le teorija, ampak, predvsem, sistem. Kapitalizem je družabni sistem, v katerem manjšina lastuje produkcije, posestvo in kapital, med tem, ko večina dela za svoj živež kot delavci za imejitelje kapitala. Po tem sistem dobi plačo po dogovoru med delavci in delodajalci, med prodajalcem dela in kupcem. Delo velja za blago kakor volna in premog. Cena je tvarina za pogodbo, večja ali manjša, kompeticija; vsaka stranka hoče, imeti kaj naj več dobička. Glavne poteze kapitalizma so: Družba, katera poseduje in katera ne poseduje najemnina za nelastnika za delo, katero je določil lastnik, ureditev plače po kompetieiji in namen delodajalcev, da hočejo delati dobiček s tem, da najamejo delavce, ki producira-jo. Kapitalizem ima veliko slabih stvari, kakor, potenje, brezdel-nost, pokvarjenje blaga; toda, o teh stvareh ne bomo razpravljali sedaj, četudi bi bila plača dobra, delo stalno in blago pristno. Kajti, cel sistem ostane kapitalističen, dokler delavec dela za kapitalista, kateri ima dobiček od dela. Kaj je slabega v glavnih potezah kapitalizma? Vzemimo kar prvo točko, lastovanje manjšine sredstev za produkcijo. Tako lastovanje samo na sebi ni dobro in ne slabo. Druga točka je premajhno število lastnikov. Biti brez premoženja je zlo. Tretja točka je najemanje nelastnikov po lastnikih. To točko je težko soditi samo na sebi, vendar pa smemo reči, da ni nič slabega, če je eden podložen drugemu. Podreditev je potrebna v človeški družbi, toda, biti mora v dobrobit vsem, onim, , ki vboga in onemu, ki zapoveduje. Nerešeno vprašanje je, če je kapitalistična kontrola v prid ali ne. Četrta točka je plača pa kompetieiji. Navadno plača kapitalist kolikor mogoče malo. To iw> velja samo za delo, ampak tudi za prodajo in nakup. Kupi tam, kjer je najbolj poceni, proda tam, kjer je najdražje. Ce merimo to pravila po vesti, moramo reči, da ni pravilno. Ni dobro v trgovini, še manj pa pri delu. Katoliško na-' čelo je, da mora biti pravična zamena. Cena bi morala biti pravična, četudi nižja, kakor so ravno "tedaj tržne cene; tudi plačati je treba, kar je stvar vredna in ne iskati, kje bi se dobilo pod ceno. Enako za enako, ne pa, daj, kolikor mogoče malo, vzemi kar največ. Kar se tiče kupovanja dela, mora biti "najnižja plača" taka, da se vsakdo pošteno preživi. Vsak človek ima pravico do nje; pa ne samo, da ima pravico, ampak tudi dolžnost, da jo preskrbi drugim, če je to mogoče. Posebno je to dolžnost onega, ki najema delo. Ni samo, da se držimo pravila, daj, kqlikor mogoče malo, vzemi, kolikor mogoče veliko, ampak delodajalec nima pravice vzeti centa dobička, dokler ni delavec prejel zaslužene plače. Kapitalistična teorija, oziroma, neomejena kompeticija, ni dobra iz zgoraj^ navedenih razlogov, ker pogodba ni pravična. Resnica je, da so kapitalisti vedno le toliko plačevali, kolikor so morali, da so imeli delavci vedno moč, da bi izsilili poštene plače. Tej sili pa ne moremo zaupati, ker lahko prestopi svoje meje. Najboljše je, da se vsakdo drži pravice. Peta poteza v kapitalističnem značaju je, da dela vse za dobiček ali s sebičnim namenom. Kadar se dela za dobiček, mora biti pravilo, da drugi dobe dobre plače in da se drugim da pravična cena. Zloba pride šele potem, če se preveč gleda na dobiček. Po kapitalističnih načelih je prav, če se prodajajo škodljiva zdravila, ničvredne in nemoralne knige in časopisi in druge škodljive stvari, če ni zoper postavo. Zanje je prav, če vstrežejo želji vsakogar, četudi hoče slabe stvari, ker ne vzamejo odgovornosti na sebe. Ta teorija je napačna. Katoliška vera zahteva, da cenimo stvari po tem, koliko so vredne našemu bljižnemu, ne pa po tem; koliko bode dobička. Dobiček ni prepovedan, ne sme pa biti prvi in edini namen. Toraj: Kapitalizem ni slab, ker brani osebno last; tudine, ker ni zato, da bi bili vsi enako bogati in imeli enako moč. Napačen je o tem, ker hoče, da majo le malokateri dobiček od privatne lastnine, ker ima lakomnost za svoj namen, ker odrekuje drugim pravice, katerih si ne morejo sami priboriti. Krščanstvo v družabnem redu bi vničilo kapitalizem, ne pa osebne lastnine ali plačila. Zal, da vse kaže, da bo sistem ostal tak, kakoršen je. ( Tako je naše mnenje. Kako vi mislite? Pismo iz stare domovine. Mrs. Uršula Mesec je dobila sledeče pismo: Ljuba mati! Najprej Vas prisrčno lepo pozdravim. Naznanim Vam, da sem prejela zaboj. Ne morem najti primernih besed, da bi se Vam zadostno zahvalila, za Vašo skrb, trud in stroške. Preslabo je moje pero in roka, da bi zamogla popisati veselje. Ravno na pol smo odbili ki-što,, ko pride poštarca s pismom. Moja prva skrb je bila, kaj je v. pit smu. Drugi so pa okoli kište vpili, kakor bi gorelo, da sem mogla vedno miriti, če ne bi kdo mislil, da gori. Bilo je vse v redu, kakor je bilp napisano. Ko bi Vam mogla popisati iznenadenje vseh, ko smo toliko dobili. Nekaj časa se jokamo od veselja, nekaj časa pa sme-jemo. Zentova mati se Vam tudi prav lepo zahvali za darilo. Letina bo letos tako slaba, da take še nikdo ne pomni. O svetem Ja kobu še krompirja nismo imeli. Zmiraj dežuje. Lepo Vas zahvalimo za vse. Bog naj Vam poplača, mi Vam ne moremo. Srčen pozdrav od nas vseh. POBIRKI IN B1UESKI. Pri S. N. P. J. se je pričela silna gungula, proti glavnemu tajniku. Treba je napraviti nov prostor uredniku "berača" in mojstru 'nevrnjenih čekov..". Milijondo-larski fond se bliža svojemu koncu ako nočejo "Republikam" nekega lepega dne poslušati nepri jetnega kruljenja in izdajalskih "arij" iz opere — "pederativna re publika", je treba svinjo spustiti k drugemu koritu, da si zamaši rilec...... * * * Ljubi janska "Juogoslavia" z dne 26. augusta pise: "Hrvat" (glasilo starševičanske stranke v Zagrebu), poroča, da je ljubljansko sodišče poslalo prošnjo imunitetnemu odseku jugoslavanskega parlamenta, da se mu izroči poslanec in minister g. Anton Krist-an, ker je obtožen prestopka zakona proti oderuštvu in tihotapstvu. Imunitetni odsek je pros-šnjo odklonil____" Njegova ekselenca, kraljevi minister šuma in ruda, socialist Anton Kristan, bratranec chicaškega Katiline, se nahaja v kriminalni preiskavi radi oderuštva in tiho-tajjstva. (Kradel je živež slovenskim siromakom, ter skrivaj pošiljal Nemcem. NUJNO! POMAGAJTE, SVOJI DOMOVINI! NUJNO! Rojaki, Slovenci! Komaj osvobojeni, komaj rojeni kakor narod, že imamo svo-jego Heroda, ki je nastavil svoj morilm meč na naš vrat, da nas zadavi preduo smo v resnici rojeni. Vse naše, lepo Jadransko morje nam lioce Italijan ukrasti in nas gospodarsko umoriti, narediti berače odvisne od Italijanske milosti. Rojaki na noge!- Zopet moramo poseči sami, v boj! Zopet moramo vsi na noge! Protestirajmo proti grdi propagandi, katero je razvila Italija po celi Ameriki, celo med vladnimi zastopniki, da bi preslepila Ameriko, da bi potrdi la narodni umor. Na noge toraj ! Protestirajmo! Vsak rojak naj žrtvuje dva centa za rešitev svoje domovine! Izstrižite ta le listek, ga podpišite in ga mim takoj nemudoma pošljite. , Prosini., Vas v imenu vaše ljube domov&e, v irneim svojega naroda doma storite to! Kojaki, Jugoslavija vas obupno prosi pomoči! Mi bodemo te podpise dali našemu prijatelju senatorju, da jih predloži pred senatno zbornico. Prosimo storite to nemudo ma! Odbor za zunanjo politiko. Washington, D. C. Jaz podpisani s tem kar najodločneje protestiram proti Italijanski propagandi v tej deželi, ki hoče preslepiti in prevarati javno innenje glede krivice, katero skuša Italija storiti Jugoslaviji, ko ji hoče vzeti Jadransko morje, ki je politično, narodno in zemljepisno Jugoslovansko, in Italijansko samo po krivici. , ' Amerika' še ni nikdar potrdila kake krivice in prepričan sem, da tudi sedaj to Italijanska propaganda nikdar ne bode vspela, da bi zaslepila naš čut pravičnosti. tjaz s tem prosim gospode tega odbora, naj vstavijo to sramotno propagando in naj trdno stoje na stališču pravničnosti. Nobeno vprašanje ni rešeno, dokler ni rešeno pravično. Ako bi ameriški narod potrdil to krvico, katero hoče Italija storiti , bi to pomenilo toliko, kakor bi potrdil Herodovo dejanje proti nedolž nemu novovo jenemu narodu. Premoč nikdar ne bode postala pravica. To the Committee on Foreign Relations: Washington, D. C. I, the undersigned citizen of U< S., herewith most emphatically protest against the Italian propaganda in this country in order to blackmail and deceive public opinion regarding the injustice which Italy is trying to commit on the Jugoslavia by taking away from her the coast of the Adriatic which is politically, ethnegraphically, nationally Jugoslav, and Italian only by injustice, by persecution and by other unjust means. America never approved any injustice and I am sure the Italian propaganda will not succeed to blind our sense of justice. . So I herewith ask, gentlemen of this committee, to stop this shameful propaganda and to stand firmly on the ground of justice. A question is not settled until it is settled right. If American people would approve this injustice, which Italy is trying to commit on a newly born nation, this would mean approval of an act of a HerOd against ari innocent people. Might will never become right. Name —■-----------------—--------------------I-----______ Business __________________________________J}-------------------- Address-------------------------------------------------------- --\--- • • -!— .» Ne dolgo tega smo čitali v glasi lih J. R. Z., Italijani z denarjem podpirajo J. R. Z. Mi, ki poznamo Italijane od Orlanda Sonnina in mefista D'Annunzia, do posledne-ga kalabreškega socijalista, vemo zakaj Italijani podpirajo J. R. Z.. Tistim., ki do danes tega niso mogli razumeti .svetujem, da prečita-jo uradni zapisnik zaslišanja depu-tacije J. R. Z., pred pred United States Senate Comittee on Forein Relations, v Washington, D. C. Do danes še nimamo zapisnika o zaslušanju Italijanov pred senat mm odborom, zato nam še mogoče presoditi, kdo je bolje zastopal italijanske imperialistične as-pii'acije na jugoslovanske kraje, Italijani ali J. R. Z.? * * * Zasslišanje zastopnikov J. R. Z., so nadzorovali — Italijani.... Kdor plača delavce, ima pravico jih tudi nadzorovati ...... * * * Govor g. E. Kristana je do go tove meje še precej dober, toda kar je on zagrešil, sta popravila Skubic in Kerze. Po Kristanove j teoriji, je reka Soča naravna zemljepisna in jezikovna (?) mej* med Italijo in Jugoslavijo. G. Skubic je z svojim cincanjem enostavno prisodil Trst; Goriško in Gra-diško Italiji. "Mi ne zahtevamo, da je Trst naš!?" pravi Skubic. "Prebivalstvo Goriške z Gradiško na zapadni strani Soče, mi to imenujemo laško (! ?) in mi Slovenci nikdar ne zahtevamo (?) tega in sploh ne vem, če smo spioh kdaj zahtevali Goriško in Gradiško do avstro-ita lijanske meje!?" Tako toraj g. Skubic. Kaj pravi te pa Kraševci in goriški Slovenci zapadno ocl Sope, pod Krminom skozi pet sodnih okrajev do Predi-la? Ali vidite sedaj, kakšno "svo-ibodo" vam kupujejo chicaški Pie-montezi z milijondolarskim fondom ? Senator Knox je vprašal g. Kr- ž«;t« : "Mirovna pogodb,a je ustva rila Jugoslavijo, kaj ne?" Mr. Kr že jeclaje: "Yes." G.: Krže, če ste Jugoslavan, zakaj niste izrabili te krasne prilike, ter povedali senatorjem Zjed. Držav resnice kakoršna je ? Mirovna pogodba ni ustvarila Jugoslavijo, ampak pomanjšala in prestrigla na vseh koncih in krajih. Jugoslavija je bila prej ustvarjena, ko so se zbrali veliki bogovi modernega Olimpa v Versailles in zaceli barantati z narodi. Ustvarila jo je kri in žrtev Jugoslovanov. Srbija in Črna gora ste postavile polovico svojega naroda na žrtvenik, za svobodo in ujedinjen je. 60.000 Jugoslovanov iz Avstro-Ogrske je pogonilo v borbi proti Nemcem in Bolgarom v Dobrud-ži: koliko jih je poginilo v borbi Avstrijo, kdo ve? Jugoslavanska armada je prebila črto na Vardan ju in presekala pot iz Berlina v Carigrad. Jugoslovani Avstro-O-gerske so zaplenili Avstriji bojno mornarico, pretgali zvezo z njeno zaveznico Turčijo in tako balkansko armado razdejali Avstrijo, proglasili neodvisnost in s tem ■ prisilili Nemčijo na kolena, ter napravili konec krvavemu kla nju. Konečno so rešili Jugoslovani Italijo pred strašnim polomom na Piavi, ker se v smislu zaključkov rirfiskega kongresa, kateri je največje sleparstvo v zgodovini, niso hoteli več boriti proti nji. > Jaz svetujem g. Kržetu, da 0-pusti politiko, ker jo ne razume ter naj se vrne k svojemu poklicu, kateri je: rajte in rešeta. __Jos. F. Faletič. POZOR! ROJAKI! POZOR! s v1"..;" '. '*;■'■' . ' .. ■ -: ' . - . rvj Kadar rabite novo obuvalo se obrnite zaneslivo na mene ker imam v zalogi vsakovrstna obuvala za mOške, ženske in otroke. Popravljam tudi stara obuvala (Shoe Repair) po 1 najnižih cenah. Rojakom v Chicagi se toplo priporočam. JOHN YR0SICS 2057 W. 22nd Street , CHICAGO, ILL. ROJAKI - POZOR! Po dolgi in težki borbi imate zopet priložnost HITRO in ZANESLJIVO pomagati svojcem v stari domovini, ako pošljete denarno pomoč potom EMIL KISS BANKE PO KABLU. Neposredna zveza za Kranjsko, Štajersko, Spodnje Koroško, Istrijo, Primorsko, Dalmacijo, Hrvatsko,, Slavonijo, Bosno in Hercegovino ter po našem posredovanju potom PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE V ZAGREBU. f 100 Kron ..............................$ 3,00 £ t 500 Kron ...................................$..15.00 I t 1000.00 Kron ..............................$..30.00 i t S000.00 Kron .................... $.15000 i t 20.000.00 ...................,..........$.570-00 f t 30.000.00 ..............................$.840.00 I 4 50.000.00 ..........................$1375.00 f I Čez petdeset tisoč kron izvanredno znižana S * cena- f VSE DENARNE POŠILJATVE SO ZAJAMČENE! Prodaja parobrodnih listkov v vse kraje Evrope. Ne podajajte se na pot, dokler ne dobite od nas potrebnih navodil in nasvetov, ki se dajejo ustmeno ali pismeno BREZPLAČNO. Bodite vedno oprezni in ne poskušajte kjersibodi, kadar pošiljate denar v stari kraj, temveč se vedno zaupno obrnite na staro in znano tvrdko, katera oskrbuje že nad 20 let denarne pošiljatve v vašo staro domovino, s katere postrežbo je vsakdo zadovoljen in katere naslov je: EMIL KISS, Bankir, 133 SECOND AVE., Cor. 8th St., NEW YORK, N. Y. Vstanovljeno 1898. -Posluje pod državnim nadzorstvom.- Oenar v staro domovino. I V stari kraj se more potovati... Potni listi se zopet ; lahko dobe. Vsak teden odpotuje jo eden ali ve« parni- > kov francoske družbe s starokrajskimi potniki. Tako od-I Plujejo: ; 20. septembra parnik La Touraine > 24. septembra parnik La Loraine ______ ; 4. oktobra parnik Niagara l 8. oktobra parnik France > 14- oktobra pamik Rochambau ^ 16. oktobra parnik La Savoie ; 25. oktobra parnik La Touraine ; 25. oktobra parnik La Loraine ; 4. novembra parnik France. Za vsak parnik imamo nekaj kart naprodaj. Kdor ; potni list in hoče hitro odpotovati, naj pride na moj I naslov pred odhodom parnika, * katerim hoče odpotovati ' •.. -V;• / n. . , Pošiljanje denaija. > , . 1 ; Hitro, zanesljivo in poceni morem ponlati denar v ata-; ri kraj, vsaka pošiljatev je zavarovana proti izgubi. ■■i'; •'i''■:•■'. v '.: : ■■■■:.■ . "•/■ ■ v!-'" ' I Cene Denarja. > 100 Kron za........................$ a.8o ; a-oo Kron za.......................$ 5.50 > 500Kron za .........................$ 13.00 ; 1000 Kron za...... . .................$ 25.00 l 5000 Kron za ....................... $125.00 > 10.000 Kron za ................$350.00 S®- Lir ............................$ '5-90 100 Lir.............................$ 11.40 ; 1000 Lir ........................ $110.00 ; 500 Lir.............................$ 55.00 Denar pošljite po Money order, po American Express > Co. ali po bank draftu. > ■ v ■ .* > • -/ , " •/■ ;, f , , . .... ,. . ( ...■ . * . • Potni listi. > , . ' T-. > ; Onim, ki sami nočejo imeti kakih sitnosti, preskrbitn ! tudi potni list. ► ■■'-- ■ >- Leo Zakrajsek 70 — 9th Ave. Mew York, N.V. "EDINOST" OCTOBER 3rd 1919. Starokrajske novice. K OSVOBOJENJU PREMURJA Ljubljana. O akciji, uvedeni za zasedanje Prekmurja je prejel Ljubljanski dopisni urad nastopno poročilo: Naša sicer tako tiha in molčeča Radgona je dne 10 au-gusta popoldne nenadoma oživela. Po njenih ulicah so odmevali trdi koraki 36. (karlovskega) in 37. (ljubljanskega) pehotnega pol ka ter tretjega batalijona 45. (ma riborskega) pehotnega polka. Sledil je dravski konjeniški polk in dolga vrsta altelerije: najprej dve brdski bateriji drinskega polka, druga in tretja havbična in prva mariborska poljska baterija. Potem so se pojavili naši zborni telefonisti brzojavnega batalijona, tren saniteta itd. Po zaslugi naših nad vse hvalevrednih železničarjev, ki so delali noč in dan, se je komaj v 24 urah zbrala vsa vojska. Dne ll.augusta zvečer je bila Radgona prvo vojno taborišče, kjer je vrvelo in vriščalo kakor v čebelnjaku. Tudi strokovnjak ni mogel opaziti, da se nekaj priprav lja. Radovedno so legli Radgonci spat. Toda ko so se zjutraj zbudili, te vojske, ni bilo več v mestu. Bila je daleč v Prekmurju našem divnem toliko mučnem Prekmurju, čigar prebivalstvo nas je pričakovalo tako željno, in kamor je vleklo srce vsakega vojaka z nepremagljivo silo. Ze na vse zgodaj so poleteli čili konji dravskih dra-goncev v prekmurska polja in po komaj peturnim pohodu ob pol e-najstih so zaplapolale v solncu svo bode prve slovenske zastav na lepem slovenskem Prekmurju. 36. in 37. polk sta izvršila for-sirane 30 do 40 km dolge marše v redu, ki vzbuja občudovanje. Drin ski brdski bateriji sta takoj po izkrcanju iz vagonov nastopili in vemo spremljevali svoje druge od pehote. Še enkrat sb se bratsko , pozdravili Srbi, Hrvati in Slovenci tam, kamqr jih je pozvala, domovina! Prekmurci so sprejeli svo je brate osvoboditelje z nepopisnim navdušenjem. Praznično oblečeno zbrano ljudstvo je navdušeno pozdravljalo naše vojake. Ql> Pol enajstih je prišel .general Smi-ljanie v Mursko Soboto, kjer je pozdravil čete, okoli katerih se je Potem še je peljal preko vasi Mač-kovec, Boreče v Lendovo, povsod povprašujoč po pptrebah in željah prebivalstva, ki je mnogo pretrpe lo (.vsled nasilja boljševiške vlade. Boljševiki so Prekmurcem odvzeli skoraj vso govejo živino, bodisi potom rekviriranja, bodisi potom nasilnega kupovanja. Pri tem so plačali z belimi kronami, za katere se ni mogla, kakor pravijo ljudje, piti niti igla. Prekmuci trpe veliko pomanjkanje soli, sladkorja, obleke, obuvala in tobaka. General jim je obljubil, da jim bodo na še oblasti takoj v vsem priskočile na pomoč. -o-- JUGOSLOVANSKA VLADA. Ljubljana. Uradno poročilo o po ložaju v Prekmurju ob 17 uri: Na ša vojska je zavzela celo prekmur je v mejah, ki so bile določene od pariške konference, V Prekmurju vlada popolen mir Železniški promet Cakovec Murško Središče ( Spodnja Lendova je vpostavljen. Toliko časa, dokler se ne reši vpra šanje denarja, ki ga je velika mno žiea ponarejenega, ni dovoljeno nikomur v Prekmurje. -o-— Naša meja v Prekmurju, Ljubljana, Ozemlje Prekmiir-ja, ki ga nam je difinitivno priznala mirovna konferenca in ki je J bilo te dni zasedeno od naših čet,j je obseženo v sledečih mejah : (kar ta 1: 200000 srbsko izdanje): Izliv Krke v Muro, kota 295, 328, 187, potok Kebele do sela Porda sinci-, kota 295, 255, 291, 319, (Ka-terina), 404 (Srečni) točka na 2 km vzhodno od Sela Tauke, kjer «e bodo stikale meje Avstrije, Mad žarske in Jugoslavije; od te točke| Proti zapadu črta, katera se bo do ! ločila na terenu proti koti 400 med vasmi Bonisfalva in Geoutver (Osinja) do stare meje med Avstrijo in Madžarsko; potem sledi tej črti na jug do demarkacijske črte proti Štajerski. Iz italijanskega ujetništva je u-bežal iz Pontebbe in prišel peš znani turist Joe Kunaver. -o- Eksprqsne požjjlatfcre so zope* vpeljane v celi deželi in sicer tudi v pometu z/inozemstvom. -o- Sarajevski boljševiki, ki so bili aretirani i. maja, so izročeni vojnemu sodišču v Dubrovniku. 20 jih je ostalo še v sarajevskih zaporih. -o-- Dnevni obrat in nedeljski počitek v pekovski obrti. Na enketi pri socialnem "poverjeništvu so dne 30. julija in 4. augusta t. 1. med zadru go mojstrov pekov in kolačnikov ter za'stopniki od osrednjega društva živil j skih delavcev sklenili, da se v vseh obrtih vpelje dnevni obrat od 4. zjutraj naprej in ob sobotah se pa podaljša delo za 4 u-re, tako da se ob nedeljah ne bo delalo. Pri fenketi se je dognalo o raznih prodajalcih in da tudi neka terih brez obrtnega dovoljenja izdelujejo i>azno pecivo. Po lopah (barakah) se prodaja kruh čez ma ksimalne cene in celo do 50 odstot kov dražje. Obrtna oblast bo morala s svojimi organi nekoliko pre gledati, kakšen kruh se prodaja ter težo in cene kruha nadzorovati. : '-o-- Prijet morilec. Kot smo svoje-časno poročali, je Pekič Miha ro-, dom iz Oplotnice, zabodel najbr-ze iz maš evauja orožnika Tomaža Kobala in potem zginil. Sedaj • so ga prijeli v Konjicah in ga izročili sodniji v nadaljno^postopanjc. —--O--- Stanovanjsko' pomanjkanje v Karo mniku. Mestpo županstvo kamniš ko naznanja Vsem interesirancem posefario lietbvišč^rjem in železničarjem, da v občini Kamnik ni ni kakih stanovanj več na razpolago. Ljudje naj si, toraj ne naprav-ljajo nepotrebnih stroškov in naj ne hodijo za stanovanji v Kamnik, ker bi bila ta j$ot brezvspešna. —---o-' J . Dijaški dom v Ptuju. Dobili smo prospect iz katerega je razvidno, da nudi ta zavod gojencem vse, kar je potrebno za- njih telesni in šolksi napredek. Sprejemajo se di* jaki za gimnazijo, deško meščansko šolo, (letos 1. in event. 2.razred) je izjemoma tudi 4. in 5. razred ljudske šole. Prijave sprejema in natančnejša pojasnila daje vodstvo dijaškega doma v Ptuju, Slo venija. / -—o—-- Železniška zveza Gdansko-Ja-dran. Zavezniška ^osp .clarska ko misija je v načelu sprejela načrt za gradbo železniške zveze Gdan sko-Jadran. iz v ?5.««v tega načrta, kakor tudi proga in izhod na črno morje je naša država odgodila. -o-:— Zakaj umre toliko otrok, že v prvem letu starosti r Vsled pred :odkov starišev; zlasi: mnter, da je j alkohol hranilo in krepčilo. * * * M. idno gibanje bridkih pomočnikov. Z ozirom na to, da so briv ski mojstri povišali cene za 120. odstotkov, svojim pomočnikom pa niso zvišali niti vinarja, so sto* pili brivski pomočniki v Ljubljani in okolici v mezdno gibanje. Zato naj nihče te stroke ne potuje v Lju ibljano, dokler se ne konča gibanje. — Odbor brivskih pomočnikov. \ i——o———■■ j Priporočilo! .Nemčursko podjetje Ranzingerjevo v Ljubljani vsem zavednim Slovencem najto-pleje priporočamo, ker vsled človekoljubnega postopanja s svojimi uslužbenci to na vsak način za služi. Večkrat imam priliko opazovati, kako se ravha pri tej tvrt- Jtt, .!('/ *}f* 1 . 1\ ' I kiji S 1 „ > jj ' ' ki z delavstvom. Čudim sene, ce noben delavec ne ostane dolgo pri njem. Pri sprejemu obljubi g. Ran zinger za 10 urno dnevno delo 20 kron, koncem tedna pa kratkoma-lo izplača dnevno le 15 K. Poleg tega pa svoje delavce venomer pri ganja, kot kakšen valpet in zahteva od njih" naravnost nečloveške moči — pri izlaganju nad 200 kg težkih zabojev sem videl le tri delavce. Dne 11. t. m. popoldne pa je moral en sam. delavec tekom 5 ur izprazniti cel železniški voz, v katerem je bilo poleg drugega tudi več nad 200 kg težkih zabojev. Iri ko je popolnoma utrujeno delav stvo vendar dokončalo do 6. ure in se napravilo k večerji, jih g. Ran-zinger poklical nazaj, ter jim ukazal spraviti iz skladišča na rampo še 20 težkih zabojev s papirjem. G. Ranzinger naj se zaveda, da so časi avstrijskega stotništva minuli in da pri njem uslužbeni delavci niso njegovi rekruti. -o—- ŠKANDAL. V januarju tega leta so bile v o-krajnem glavarstvu v Mariboru na obmejni postaji v Spilju nastavljene tri gospodične v svrho kontrole žensk-potnic. To požrtvovalno in in neprijetno ali iz državnih interesov potrebno službo izvršuje še danes. Službeni položaj teh organov še danes ni razjasnen. Kot plačilo za njihov trud jim je bil okrajni glavar v Mariboru obljubil, da dobijo dnevno deset kron, poleg tega pa se jim bo plačalo stanovanje in hrana. Rezultat te službene pogodbe je ta, da te uslužbenke do danes in to po preteku vec kot pol leta niso do bile niti vinarja od obljubljene plače. Sedaj neznani njihov gospodar dolguje za njihovo hrano od aprila dalje raznim upnikom karlovskemu pešpolku, ki je zame-nil prvega v Spilju menaže finančne straže, g. Kaši ju in uradniški menaži v Spilju večje ali manjše zneske,, vrhu tega pa še žpleznici prošnje in urgence v Mariboru in" v Ljubljani niso ničesar pomagale in so ti organi odvisni od miloščine svojih sorodnikov, ker dru gače-bi morale hoditi bose. Tako toraj skrbijo uradi deželne vlade v Ljubljani za svoje uslužebence. Vprašamo toraj deželno vlado, ali ji je znan ta javen škandal; kakšne korake misli podvzeti, da se reši čast tem gospodičnam, pla čajo za njimi javni dolgovi, one pa da dobijo zasluženo plačilo. -o—— Kako občujejo Italijani z isters-skimi "Rumuni". Trst, Poslane so nambile sledeče crste: Drušjtvo "Trento-Trieste" je priredilo med istrskimi "Rumuni" propagandno predavanje, kjer je govoril 7. t. m. znani Babudrj v "Italijansko - slovanskem narečju", renegat Urba-naz pa v hrvatskem jeziku. Čudni so ti "Romuni," katerim morajo govoriti Italijani v hrvatskem jezi ku, da jih razumejo! —;--o--fH Italijanski učiteljski tečaj za slovensko učiteljstvo. Trst, "Ossevatore" pise: V krat kem se otvori v Florenci poletni 'učiteljski tečaj za učiteljstvo slovenskih šol v zasedenem ozemlju. Učitelji in učiteljice mestnih ljud skih šol s slovenskim učnim jezikom se pozivajo, naj se javijo v učiteljskem oddelku mestne pisar- Nepoznana iunakinia na Francoskem.' R. J.. A. P._ Jack je žalostno gledal pred se; v negotovih presledkih je nervozno deval svalčico v usta. Bil je pri vojakih na Francoskem in je videl že veliko bojev in je že večkrat gledal smrti naravnost v oči. Ni ga bilo strah, ko je gledal, kako so možje umirali okrog njega. Predvčerajšnjim je prišlo pismo za njega iz Združenih Držav: povedalo muje, da muje u-mrla mati. To je pa drugače! Smrt nima več'tolažbe za njega-Katoličan ni bil. Njegova edina misel je* bila, da ne bo več gledal dragega obličja, katero ga je toliko krat ojunačilo in ga navdušilo za lepe misli, ko je bil še deček. Dom bo samoten, brez njene prisotnosti, ko se vrne. Da, cel svet, posebno že njegova vojaška okolica, se mu je zdela pusta in prazna. Razdeljena vas na Francoskem ga je obdala: Njene hiše so bile tako "razstreljene, da ni niti ena ostala. Dolga ulica, katera je držala skozi celo vas, je bila pokrita s podrtijami. Okrog vasi so bila polja, preprežena z grički zemlje, odmetane iz za-kopov. Gorak pomladanski dan bi bil naravno ogrel srce marsikaterega mladeniča; toda, ko se je Jack ozrl po zakopih in čul jasen ptičji glas oznanjajoč pri-hajoeo pomlad; ni začutil nikake-ga veselja v svojem srcu. Nad glavo sta letefa dva zrakoplova in se pre vidi} o ogibala topov, s katerimi je na nje meril sovražnik. Znamenje, top zagrmi in eden izmed zrakoplovov zleti na fronto in prihiti nazaj z važno ndvico, katero sporoči poveljnikom po brezžičnem 'brzojavu. Vse to je Jack gledal brez zanimanja,-^aj-ie videl podobne stvari brezštevilnokrat. Naposled v-stane in zažene stran svalčico. Nekoliko stran je bila za silo pri- !—;------; ne. Dobra sladkorna letina na Češkem ! Praga, " Narodny listi" poročajo: Stanje sladkorne pese je ugod ,no. Ako :bo premog pravočasno na razpolago, se more računati s šest in tri četrt milijonov meter-skih stotov rafiniranega sladkorja, od katerega pride v poštev dve tretjini za izvoz. ---o--- Kaj so delali Madžari na Slovaškem. Praga. "Narodni Politika" poroča, džPso nied svojim vpadom na Slovaško vodili s seboj pse, ki so jih ščuvali na otroke. Število žrtev znaša v praškem P,asleurje-jvem zavodu 200 otarok. ! - -—o—--- Belgrajska "Politika" začne s 1. septembrom zopet izhajati. Izdajal jo bo dr. Ribnikar. -—O-r--- Nemško-koroški mogotci ostanejo v Špitalu. Nemški mogotci, ki so se po odhodu naših čet vrnili v Celovec, so že zopet odrgnili nazaj v Špital in od tam izdali o-klic. da ostanejo do nadaljnega s celo vlado in s svojimi narodnimi i sveti v Špitalu. pravljena hišica z dvema sobama. V teh podrtinah je živela stara ženica. Naj bodo razmere kakoršne-koli, svojega prostora ne zapusti. Vse, kar je imela je bilo tukaj; zato ne zapusti prostora, naj se zgodi, kar hoče. Vedno vesela hoče drugim pomagati. Pred tem domom se je Jack vstavil, nekoliko premislil in potrkal. "Noter", se začuje vesel glas. "Dober dan, mati" je rekel v francoščini. , Vojaki so jo imenovali mater; to je tudi bila vsem tujcem v tuji deželi. Kakor vselej, tako je bila tudf danes vedela. Obrisala je stol, in rekla vojaku, naj se napravi domačega. Pa kako je vesela! Njen smeh pa ne more pokriti njenih po tez na obrazu, katere jasno kažejo prestano trpljenje. S svojimi o-čmi pa hoče. reči, da jo nobena stvar ne muči. Človek ji mora kar zaupati. Njen obiskovalec jo je opazoval in sram ga ;je postalo. Njenega bogastva ni bilo nikjer, le malo hrane; večina njenega življenja (okrog šestdesetih let), je že za njo; vse, kar more še pričakovati je njen sin, kateri se bo vrnil iz bojnega polja. '^Mati zakaj ste vedno tako veseli?" jo je vprašal in natanjčno opazoval njen obraz. "Gospod," je odvrnila, "zakaj bi ne bila? Nisem mlada, pa sem' zdrava. Vsako jutro grem lahko k sveti maši in prejmem svojega Gospoda. Mislite, da je moje življenje težko, moja zguba je velika, pa me le zbližuje z našo ljubo Gospo." Tu se je obrnila k kipu Prebla-žene, pred katerim je gorela mala luč, in se prekrižala. '' "Vi katoličani imate tako vero," je vzdihnil Jack. "Jaz pa ne morem biti vesel ob misli na smrt. Ravnokar sem dobil novico od doma, da mi je mati umrla in to me dela žalostnega. Ni se mogel vzdržati- solz, ki so mu silile v oči. , "Ubogi deč)co," pravi žena in njen obraz postane sočuten. "Vem kako se počutiš. Zaupaj v Boga! Nekoč jo boš zopet videl v nebesih." '' Mislile ?'' jo je vprašal z ne-vrjetnim glasom. "Ali ne zaupaš v ljubečega Boga?" je vprašala in oči so se ji široko odprle vsled začudenja. "Včasih," je bil odgovor. "Ne vem, če res čuje nad nami dobri Bog, Vse to trpljenje, krvoprelit-je in smrt se ne strinja z ljubečim Bogom." "Gospod!" je vzkliknila in žalostna poteza se ji je prikazala na obrazu. "Ne razumeš. Vse težave so skriti blagoslov.' Po njih spoz-Inamo, ničevost vsega na svetu in dvignimo svojo dušo do stvari, ki ostanejo. Vem, kaj se pravi trpeti in zahvaljujem Boga za vse križe, katere mi je poslal. V križih sem podobnejša Mariji. Ali ne mislite, da Bog bolj ljubi svojo mater, kakor koga druzega. ? Vendar je dopustil da je trpela, ko ga je gledala umirati na križu, kakor razbojnika. Ce bi bil katoličan, bi ti velela poklekniti pred to podobo Marijino in jo prosil, naj te nauči, kako imenitno je trpeti za Kristusa. Ali te naj naučim moliti?" V svoji navdušenosti je položila roko na njegovo ramo in ga milo gledala, kakor bi bil njen sin. "Ali boste prosili mater božjo za mene?" jo je prosil z otroško priprostostjo. Mamica je bila vesela te prošnje in oči so ji zažarele., "Bog je dober," je mrmrala. "Potolažil te bo v tvoji žalosti, ko ti ne bo pomagala nobena druga stvar." V tem trenutku sta se ozrla proti oknu, kjer se je pokazala senca. Ko se obrneta proti vratom, za gledata pismonošo. Njegove bese-, de so bile resne in uradne in hitro je odšel. Sprejela je^pismo in se čudila, ker francoski pismono-še so vljudni. Ko gleda zavitek, se ji pokažejo na obrazu čudne pote-ze. Njen obraz je podoben obrazu ranjene živali. Počasi odpre pismo. Ta žalosten pogled in mokre oči. Kmalu začno solze prosto teči na pismo. Njena roka ji upade in z žalostnim pogledom se ozre na njega. Ta pogled je izdajal leta ljubezni, potrpežljivega trpljenja in upanja, ko je rekla: "Gospod, ta je peti." Med tem je vojak sedel nem in premišljeval, kako bi jo potolažil, toda prava beseda mu ni prišla na um. Cez nekaj časa je dvignila pogled proti nebu in tiho molila. Počasi je stopila k Marijinem kipu, pokleknila in globoko sklonila glavo, Gledal jo je, razumel in spoznal. Molila je k blaženi materi, naj prevzame njeno mesto v nebesih, dokler sama ne pride v nebesa, kadar bo božja volja. Nekaj časa jo je Jack opazoval s svetim strahom. Nekaj ga je vleklo k njej Sel je in pokleknil ob njeni strani in molil, molil, kakor nikoli prej. Njegovo dušo je napolnila tolažba. Preteklo je kakih pet minut. Vzdihi žalostne matere so pojenjali; obrnila se je in naslonila na njegovo ramo. Ko je dvignila svoj pogled, se je nasmehnila'. Bil je podoben otroškemu nasmehu; toda pri tej trpeči osebi je bil nasmeh zmage. Temu vojaku je bil odgovor božji na njeno molitev. "Za Boga in Francijo," je mrmrala. Se en vzdih, ki je kazal u-panje in nasmeh se je razširil po celem obrazu. Jack še ni nikoli videl, kaj tako spodbujajočega. Med podrtijami, v lakoti, v vedni nevarnosti, brez posestva, ob novici, da je pade lna bojnem polju njen peti sin in — nasmeh. V tem nasmehu se je pokazala odločnost in moč, da hoče še živeti in se smejati — vse za Boga. To je junakinja, o kateri pa svet najbrž ne bo ničesar slišal. '' Naučite _ me vaše vere, mati, ali hočete? Prepričan sem, da mora bit ta vera prava, katera nauči človeka tako prenašati svoje težave. Tudi jaz hočem postati katoličan. '' Vojak je vstal in vzel male, suhe roke v svoje. Cela njegova duša je gledala iz njegovih oči v njene, "Hvala Bogu!" je rekla. "Vidiš, kako je Bog dal, da je solnee posijalo na tvoje žalostno stanje. Gotovo, sin moj. Pridi jutri. Duhovnik bo tukaj." Segla sta si v roke in se ločila. Vrnila se je k podobi in molila, gotovo rv zahvalo, da se je zopet ena ovčica vrnila k pravi čedi. Jack je odšel iz male hiše popolnoma spremenjen. Sedaj je vedel, kaj se pravi upati, verovati; božja milost je napolnjevala njegovo dušo v veseljem. V?.^'0' ''^V^1'' • l '% i l*' 'V' '' ^ >'-V'"i"''> -'J^f/H • ' i-f ,'V- \ Pozor! Slovenci! Pozor! Na prodaj v sredini slovenske naselbine je dobro idoča grocerija, sladšcice, tobak, cigare in šolske potrebščine Katerega rojakov veseli naj s.' ' '•'I-'.'" 'v'' "'^f'■''■• '.'! '/'V: Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem oskrbel svojo trgovino z zimskim, obuvalom od najmanjše do največje mere po najnižjih cenah, kakor so cene dandanes. Mi jih prodajamo ceneje, kakor bi jih mogli danes kupiti. Pa zakaj? Zato, ker imamo veliko zalogo obuval. Zdaj pošljemo obuvalo tudi v staro domovino, zato se priporočam rojakom za nakup obuval. Kdor se želi naročiti na Edinost ali Ave Maria, naj.se oglasi pri: ■ i !i£'v ■. -či '.'i-'.'"S;'': ■ -'Mt-f'' Frank Suhadolnik, kjer bo dobro postrežen. Frank Suhadolnik 6107 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO fflll '« EDINOST'' OCTOBER 3rd 1919. KRIŽARJI ZGODOVINSKI ROMAN V ŠTIRIH DELIH r Spisal: H. SIENKIEWICH ^ Poslovenil: PODR/ VSK1 ■ WXS&'tQ** JfS^SS« ^S* HSP^' WSP SSE* « (Dalje.) Vsekakor pa se je zmotil v svojem računu, kajti zadržali sla jih razvodeneli reki Nera in Zzura. Ne dospevši še k Lenčiči, so bili prisiljeni cele štiri dneve ostati v prazni krčmi, iz katere je zbežal njen lastnik iz strahu pred povodnjijo. Cesta, ki je držala od krčme v mesto, je bila res narejena po kladah in panjih, vendar pa je bila semtertje povsem vdrta v močvirje. Matijev orožjenosec, Vit, ki je bil rojen v tej krajini, je čul res o neki poti skozi gozd, vsekakor pa se je bal peljati jih po tej poti, ker je verjel, da so imeli v kon jiškem močvirju nečisti duhovi svoje brloge. Najzlobnejši-je bil strašni Borut, ki je zapeljal rad ljudi na nevarna mesta in jih potem rešil le za ceno njihove duše. Krčma sama tudi ni bila na dobrem glasu, in dasi .so vozili popotniki v onih časih živež s seboj ter se niso bali gladu, vendar jih je navdajalo bivanje v takih prostorih z nemirom. Po noči so culi nekako praskanje( po strehi, a časih je celo nekaj trkalo po oknih in durih. Jagjenka in Setjehona, ki sta spali v čumnati. tesno poleg velike sobe, sta čuli že v temi nekak odmev drobnih nog po stropu, da tudi po steni. Toda tega se nista preveč bali, ker sta bili doma privajeni na "škratelje", katerim so morali dajati na Zihovo povelje sedaj pa sedaj hrane, in kateri po tedanjem splošnem mnenju niso bili zlobni, ako so jih pustili ljudje na miru. Toda neko noč se je razlegalo v bližnji goščavi grozno in nenavadno rjovenje in naslednjega dne so našli ogromno sled v blatu. Utegnil je to biti tur ali zuber, toda Vit jih je zagotavljal da je to Borut, kateri, dasi se pojavlja v lovski podobi, ima vendar namesto škorenj kopita. Obuvalo, v katerem se prikazuje med ljudmi, nam-re č vsled varnosti sezuje v močvirju. Ko je Matija sližal, da si je Boruta mogoče pridobiti z dobro pijačo, je premišljeval ves dan, ali bi ne bilo pregrešno, skleniti s tem hudim duhom prijateljstvo, ter se je glede tega šel posvetovat z Jagjenko. "Obesil bi mu čez noč v volovskem mehurju vina ali medice na plot," je dejal,'"in ako bi po noči kdo izpil vino, pa bi vsaj vedeli, da nekdo kolovrati naokrog." "Samo, da bi s tem ne žalili nebeških moči j," odvrtie deklica "kajti sedaj potrebujemo božjega blagoslova, da moremo Zbišku pomagati." "Tega se tudi jaz bojim, toda mislim si, da medica še ni duša Duše ne dam, toda kaj znači nebeškim močem jeden volovski meluu medice!" Na to poniža svoj glas ter doda: "Navada je, da pogosti plemič plemiča, ko bi bil tudi naj večji potepuh, in ljudje pravijo, da je tudi on plemič." "Kdo?" vpraša Jagenka. "Nočem izreči nečistega imena.,," In ta večer je Matija zares obesil na plot velik volovsk mehur, v kakoršnih so takrat navadno vozili s seboj pijačo, in i jutro se je pokazalo, da je bjl mehur prazen do dna. Ceh se je nasmejal res nekako čudno, ko so se o tem pomen kovali, vendar nihče ni opazil tega, in Matija se je razveselil v svoj duži, ker je upal, da ne naleti na nikake ovire, ko bo primoran poto vati čez moč virje. Ped vsem drugim pa je bilo treba izvedeti, ali se res nahaj; kaka pot skozi gozd. To je bilo lahko mogoče, ker zemlja, pokriti s koreninami debel in grmičja, se v pomladi ni mogla razmočiti tak« silno kakor na polju. Vsekakor pa se je Vit, ki je bil iz tega kraji doma ter bi imel ta namen najbolje izvesti, jel že pri samem spomini na to križati in kričati: "Ako me tudi uWijete, gospod, vendar n< grem!" Zaman so mu pojasnovali, da po dnevu nečisti duhovi nim ajo moči. Matija je hotel iti sam, končno pa je obveljal sklep, d: pojde Glavač, ki je bil kaj pogumen mladenič in kateri se je rad po bahal s svogo drznostjo pred ljudmi, zlasti pred deklicami. Odšel je že ob svitu in vsi so-pričakovali, da se že o poldn /rne; ker ga pa ni bilo, so se jeli vsi vznemirjati. Zaman je družina udi popoludne poslušala in gledala proti gozdu. Vit je samo mahal z roko. "On se ne vrne," je dejal, "ako pa se vrne, gorje nam, ker pride spremenjen v volkodlaka z volčjo glavo." Ko so ljudje to slisali, so se vsi jako bali; celo Matija sam je bil zelo vznemirjen. Jagjenka se je vsaki hip obračala proti gozdu in delala križe, Anica Setjehovna pa je vsaki hip segla po svojem predpasniku, ker pa ni našla ničesar, s čemur bi si mogla zakriti oči, jih je zakrivala s prsti, katee je imela vse mokre od solz. Vendar o mraku, ko se je solnce že nagibalo k zatonu, se je vrnil Ceh, in sicer ne sam, marve z nekakim človeškim bitjem, katero je gnal na vrvi privezano pred seboj. Vsi so ga z radostnimi klici pozdravili, pa tudi takoj unmolknili, ko so zagledali ono spako, ki je bila majhna, kosmata, črna in vsa ogrnena z volčjimi kožami. "V imenu Očeta in Sina, kako spako si nam pripeljal?" zakliče Matija. "Eh," odvrne orožjenosec, "meni je rekel, da ječlovek in ogljar, toda ne vem, ali je to res." » "Oj, to ni človek!" se oglasi Vit. Toda Matija mu zapove, naj molči; na to jame pozorno ogledovati zvezano bitje, a potem nakrat reče: ^ . "Prekrižaj se, takoj se ini prekrižaj!" "Hvaljen bodi Jezus Kristus!" zakliče jetnik in se urno pre-kria; na to se globoko oddahne ter zauplijivo pogleda navzoče. Cez kratko ponovi: • "Hvaljen -bodi Jezus Kristus! kajti nisem vedel, ali se nahajam v krščanskih ali zlodjevih rokah. O Jesus!" "Ne boj se! Nahajaš se med kristjani, ki radi slušajo sveto mašo. Kdo si?" "Ogljar, gsopod, ogljar! Sedem nas je v kolibi z ženami in otroki." Kako daleš od tod?" "Približno za tisoč korakov." Po kateri poti hodite v mesto?" "Imamo svojo pot ob zlodjevi dolini." "Ob zlodjevi ? Prekrižaj se še enkrat!" "V imenu Očeta, Sina in svetega Duha. Amen." "Prav. Ali je mogoče fn'iti naprej z vozom po lej poti?" "Sedaj je povsod mokrotno, toda ondi ni tako, kakor na cesti, ker po dolini piha veter in suši blato. Samo težavno je priti do Bude, toda jaz poznam gozd ter vas tjekaj pospremim." ! "Ali nas pospremiš za groš ali za dva?" Oglar je radostno privolil. Izprosil si je že pol hleba kruha, ker ga v gozdu že davno niso videli, dasi niso umirali gladu., Sklenili so, da pojdejo jutri zarano, ker potovati po noči ni bilo dobro. | O Borutu je pripovedoval ogljar, da časih grozno "hrumi" po gozdu, da pa ne dela krivice niti popotnikom, niti drugim ljudem, marveč da preganja le druge zlodje po goščavi. Pač pa ni dobre ' srocati ga po noci, zlasti ako je bil človek pijan. Po dnevu, in c« je človek trezen, se ga ni treba bati, "Toda ti si;se vendarle bal?" "Ker me je pograbil ta vitez nakrat tako močno, da sem s: ■ mislil, da ni človek." Jagjenka se je jela smejati, ker so smatrali ogljarja vsi zs nekaj ne istega, on pa je zopet njih smatral za ne iste duhove Anica Setjehovna se je smejala ob enem ž njo, Matija pa je rekel: i "Še se ti niso posušile trepalnice od joka za Čehom, pa žc ? smeješ?" . Ceh pogleda njeno zardelo ličice in vidi, da ima trepalnic« - še mokre, vpraša: i "Ali ste se jokali za menoj?" "Ej ne!" odvrne deklica. "Samo bala sem se, in to je vse." "Saj ste plesmkinja ter bi se morala tega sramovati. Vast i gospodinja ni tako boja?ljiva. Kaj se vanv je moglo tu pripetit i po dnevu in med ljudmi?'' ■j "Meni ničesar — toda vam?' ! "Toda poprej ste rekli, da se niste jokali za menoj." j "Nisem se jokala za vami." — e. "Torej zakaj ?" "Iz strahu." a "In sedaj se ne bojite?" "Ne." "A to zakaj?" e "Ker ste se vrnili." Na te besede jo Čeh hvaležno pogleda, se nasmeje ter reče: "Res, na ta način bi se mogla pričkati do jutra. Jako zviti ste!" UToda njej se je moglo reči poprej vse drugo, samo to ne, da je zvita. Glavač, bistroumen človek, je to dobro vedel, vedel je takisto, da mu je deklica vsaki dan bolj naklonjena. On sam je sicer ljubil Jagjenka, toda brez nade, kakor pjodložnik ljubi hčerko svojega kralja. Med tem ga je potovanje čimdalje bolj zbliževalo z Anico. Ker pa bil vročekreven mladenič, so mu zagomazeli kar mravljinci po hrbtu, ko je pogledal njene jasne ,oči, njene plave lase, ki niso hotele ostati pod mrežico, na mično njeno postavo ter mične kakor iz kamena izklesane noge, ki so objemale njenega vranca. In ni se mogel premagati, da je ne bi večkrat in čimdalje pozornejše ogledoval ter .si pri tem nehote mislil, kako težavno hI bilo ubraniti se skušnjavi, ako bi se zlodej spremenil v tako postavo. Anica je bila deček, sladek kakor med, a pri tem poslušna, smehljajoča; veselo je zrla v svet kakor v.rabec na strehi. Včasih so prihajale čudne misli Glavaču v glavo. Nekoč, ko sta nekoliko zaostala za drugimi, se obrne on nakrat k njej ter jej reče: "Glejte, tako jezdim tu poleg vas, kakor volk poleg jagnjeta." A njej so se zasvetili zobje od iskrenega smeha. "Ali bi me Vi hoteli snesti?" ga vpraša. "Da s kostmi vred." In pogleda jo s takim pogledom, da je na mah vsa zardela. Na to sta oba molčala dlje časa. Srca so jima močno vtripala; njemu od želje, njej pa od nekake sladke težnje in bojazni. Čehova želja je postajala čimdalje večja in večja, in ko je dejal, da gre na Anico, kakor volk na jagnje, je govoril resnico. Še le ta večer, ko je zagledal njene od joka vlažne trepalnice, se je omehčalo v njem srce. On je razvidel, da je ona dobra, ljubka in nekako njegova, in ker je bil tudi sam nežne in vitežke narave, se ji ni porogljivo smejal, ko je zagledal njene solze, marveč jel še čimdalje bolj dvorjaniti. Ob enem je postal tudi mnogo zgovorneiši in dasi je še nekako plaho stregel deklici pri večerji, je delal {o vendar že druga če, in vrhu tega jej je dvorjanil tako, kakor , mora plemiški orožjenosec dvorjaniti plemkinji. Stari Matija je to zapazil, navzlic temu, da je imel v mislih obnašanje, katerega se je moral brez dvoma naučiti od Zbiška na mazoveškem dvoru. (DALJE PHIRODN—ICA) i .....1 * ......... ........ i i i Čedno popravim stare čevlje FRANK JELINEK/ TRGOVINA Z MODNIMI ČEVLJI. 1755 West 21 st Street Chicago, III. blizu Wood Street-a. Nered ledic se ne sme nikdar prezreti, kajti taka zanemarjenost lahko konča slučajno z dolgotrajnimi boleznimi in sitnostjo, ki se zelo teško zdrave. Vsled tega ne odlašajte. Bodite sigurni, da jih popravite takoj v začetku nereda. Vzemite Several Kidney and liver Remedy (Severovo Zdravilo za obisti in jetra) za zdravljenje takih bolezni kot vnetje ledic ali mehurja, zastajanje vode ali goste urine, trpljenje pri urinaciji ali v slučaju kislega želodca, oteklih nog in bolečin v križu, ki izhajajo iz bolnih ledic. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 76c in 5c davka, ali $1.26 in 6c davka. NAPRODAJ več dobrih poslopij ali jih pa zamenjam. Ako imate staro hišo ali farmo in hočete imeti kaj boljšega, tedaj se oglasite pri meni, Jaz jo bom, ali kupil, ali prodal, 1 ali zamenjal. W. D Z IE D Z I C Posestva, posojila in zavarovalnina. 2051 W. 22nd. St., Chicago, 111. Telefon: Canal 2138 Posojilo na zadolžnice. EMIL A. BASEN JAVNI NOTAR. jati Moj posel je: Prodajanje posestev, posojila in zavarovalnina. 2116 W. 22nd St., Chicago, 111. Delavci Podpirajte delavsko Podjetje! MI POŠILJAMO DENAR DOMOV CENEJE KO NAJCENJŠI .'". ■ .... . ■ ....v... , „ ioo Kron .................................................$3-oo iooo Kron ................. ..............................$25.00 AKO BI CENE MED TEM ČASOM PADLE, PADLE BODO SEVEDA TUDI NAŠE CENE. POSREDUJEMO TUDI ZA PAROBRODNE LISTKE, KDOR ŽELI POTOVATI V STARO DOMOVINO, NAJ SE OBRNE NA NAS ' -o- Slovenski delavci! Naše podjetje je zadružnodelavsko podjetje. Sami delavci, smo ga vstano-vili za se, slovensko delavstvo. VSAK POŠTEN DELAVEC SE NAM LAHKO PRIDRUŽI KOT SOLASTNIK IN DELNIČAR. Edinost Publishing Company 1847 WEST 22nd STREET CHICAGO,ILL POZOR! ROJAKI! POZOR! ! '.V'', 'i- • . i Kadar rabite novo obleko ali j žinisko suknjo, obrnite se zanes- j Ijivo na mene ker imam večletno skušnjo v svoji stroki. Popravljam, čistim in barvam tudi ženske obleke. Razprodajam tudi možko obleko, srajce, ovratnice in vse, kar spada k moški opravi. Vsak