THE OLDttST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAFEK IN UNITED STATES OP AMERICA.
ERIKANSKI
O VENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do smage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 229.
CHICAGO, ILL., TOREK, 26. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER 26, 1929.
LETNIK XXXIII.
BIVŠI FRANCOSKI MIN. PREDSEDNIK PREMINUL V 88. LETU STAROSTI. — MNOGO STORIL ZA FRANCIJO V TEŽKIH ČASIH SVETOVNE VOJNE. — VEDNO BIL ODLOČEN NASPROTNIK NEMČIJE.
Pariz, Francija. — V 88. letu starosti je v nedeljo zjutraj ob 1:45 preminul eden izmed največjih delavcev za francosko državo, Georges Benjamin Clemenceau. Ob njegovi smrtni postelji sta se poleg njegovega sina, njegovega zdravnike in strežnice nahajala tudi njegov sluga in šofer, katerima je starček v življenju izkazoval naravnost bratsko vdanost. Zanimivo je, da je Pariz zvedel novico o njegovi smrti šele po telegramu iz New Yor-ka, ker družina pokojnika ni pariške javnosti takoj obvestila o njegovi smrti.
"Tiger", kakor so tega velikega državnika skozi zadnje desetletje splošno imenovali, je imel nad vse pisano življenje. Rojen je bil 28. sept. 1841 in s? je pozneje posvetil medicinskim študijam. V 1. 1865 se je podal v Ameriko, kjer je deloval kot časnikar in učitelj, a se Je kmalu zopet povrnil domov in se podal na politično polje. Prvič je postal mini-strsli predsednik v 1. 1906 in je skozi tri leta poravljal to mesto. Drugič pa je zopet prevzel to mesto v enem izmed najbolj nevarnih časov, v kateri''; se je kdaj nahajala Francija. namreč v cjrugi polovici svetovne vojne, in v tem času je postal Clemenceau tudi najbolj slaven in poznan. Zavezniške armade so bile v kaj slabem stanju in nevarnost je obstojala, da Nemci v najkrajšem času napravijo pohod na . Pariz. Clemenceau pa je znal naraščajoče francosko malo-dušje na fronti, kakor tudi doma, podžgati z novo navdušenostjo, in lahko se mu da naslov rešitelja svoje domovine. V letu 1920 je odložil svoje mesto ministerskega predsednika in se podal v privatno življenje.
Skozi celi čas svojega delovanja je bil Clemenceau skrajni nasprotnik Nemčije in tega razpoloženja tudi ni nikdar prikrival. Izrazil se je nekoč, da je 20 miljonov Nemcev preveč na svetu in bi jih bilo treba iztrebiti s površja zemlje.
BANKA PROTI
LEW I SIJ
GORJE PREMAGANIM.
Upostavitev Levvisovega vodstva bi postavila v nevarnost obstoj illinoiske rudarske unije.
—o—
Springfield, 111. — V spor med illinoisko rudarsko unijo in Lewisom so zdaj posegla tudi bančna podjetja, in sicer na strani prvih. Poleg drugih bank, kakor tudi premogovnih operatorjev države Illinois, je predvsem jasno' izrekla svoje mnenje Ridgely Farmers State Bank, in nai'avnost povedala, da bi zopetna upostavitev Le-wisovega vodstva spravila v nevarnost finančne obveznosti illinoiških premogarjev, zato naj se ne pusti Lewisu, niti ne njegovim pristašem, da bi se na kakoršen koli način vmešavali v delo in poslovanje illi-noiške unije. Banka se je pred sodiščem izrazila tudi, da je posodila denar illinoiškemu distriktu, in sicer zato, ker zaupa sedanji upravi in ve, da bo od nje točno dobila denar povrnjen. Ako bi pa distrikt '/opot prišel pod Lewisovo oblast, bi pa nastala zmešnjava med članstvom', tako, da bi ne vedeli, komu plačevati prispevke, in bi jih končno nikamor ne plačevali. Na ta način pa bi bila seveda ogrožena možnost odplačevanja dolga, ki je pri banki vknjižen na članstvo' illinoiškega distrikta. Banka je tudi izjavila, da priznava kot pravilno izvoljena uradnika unije le sedanjega predsednika H. Fishwicka in W. Nesbita, in s tema dvema, kakor tudi z drugimi uradniki unije, je mnenja, da je ustava mednarodne unije prenehala biti v veljavi z 31. marcem t. L, in torej ta ustava ne daje Lewisu nikake oblasti več, da bi preklical čarter illinoiškega distrikta.
-o-
KUPEC IN PRODAJALEC PIJAČE STA OBA ENAKO KAZNJIVA
WIDE*!®« PHBja

Ne, to niso morebiti mornarji kake ponesrečene ladje, ki jih vidimo na sliki bresti po le-denomrzli vodi, ampak dijaki prvega letnika univerze v Worcester, Mass. To kazen so jim naložili starejši dijaki, in sicer zato, ker so izgubili igro z drugoletniki. Wotta life.
NEMČIJA ZA SVOJO LASTNINO
Nemčija se pritožuje, da države, zlasti Anglija, ne vrača po vojni zaseženega nemškega premoženja.
Berlin, Nemčija. — Ob koncu vonje so države, ki so zmagale v vojni, obdržale lastnino nemških državljanov, ki se je tedaj v nahajala v njih državi, v svoji upravi in jo postavile pod državni sekvester. Ver-sailleska mirovna pogodba je o tej lastnini odločila, da jo lahko vsaka posamezna država obdrži v svoji oblasti toliko časa, dokler ne bodo poravnane vse nemške obveznosti napram tisti državi.
Zdaj pa se nemško časopisje bridko pritožuje, da še vedno, po preteku 11 let, odkar se je nehala vojna, Nemčija ni dobila svoje lastnine nazaj. Do-čim se časopisja pohvalno iz-
V JEČO. NAMESTO NA DRUGI SVET
Chicago, 111. — Jos. Hummel je imel tako "smolo", da niti umreti ni mogel. Z jermenom se je hotel obesiti na strop v svoji sobi na 544 So. State St. Jermen pa se je utrgal in on je štrbunknil na tla s tako silo, da je s stropa v spodnjem nadstropju odletel kos ometa. Strr.nka ga je naznanila in kandidata smrti so odpeljali v — keho.
ŽF.STURNO DELO EDINA ODPOMOČ
Ced^r Rapids, Iowa. — Kakor se je izrazil predsednik
aža o nekaterih narodih, med njimi so Japonci, Južna Afri-jzeru sta v viharju
Leipzig, Nemčija. — Tri osebe, o katerih pa poročilo molči, kake narodnosti so, so bile obsojene na skupno 14 let ječe pod obtožbo špijonaže. Zasliševanje je trajalo dva tedna.
—	London, Anglija. — Angleška sodišča so prenapolnjena z tožbami za razporoko. Število razporok v letošnjem letu bo doseglo rekord; bo jih namreč nič manj, kakor 4500. Dve tretjini od njih so se izvršile na zahtevo žen.
—	Port of Spain, Trinidad. — Neka kužna bolezen je izbruhnila na lewardskih otokih, na kateri je do zdaj zbolelo 375 oseb in umrlo na nji 40 oseb. Trinidadske oblesti so poslale potom aeroplanov zdravniško pomoč.
—	Berlin, Nemčija. — Od začetka leta do danes je v Nemčiji "skrahiralo" nič manj kakor 83 bank.
—	Winnipeg, Kanada. — Dva ribiča na winnipeškem je-
in mrazu
rele organizacije železničarjev, bodo naša mesta pplijeha z brezposelnimi osebami, ako se ne bo tekom treh let splošno uvedel šesturni delavnik.
Peoria, 111. — Pri neki sod-razpravi, ki se je pletla v zadevi prohibicije, je sodnik L. Fitzgerald izrekel "Salo-monsko" razsodbo, da je po Toresovi postavi tisti,- ki pijačo kupi, enak hudodelec, kakor tisti, ko jo prodaja. Jonesova postava sicer smatra zločincem samo tiste, ki pijačo delajo, ali jo prodajajo, ali prevažajo; k temu pa je na pomoč vzel neki drugi "modemi' zakon iz leta 1790, ki pravi, da tisti, ki ve za zločin, pa ga ne naznani, je enak zločinec, kakor tisti, ki je zločin izvršil.
Kdo je torej zločinec v Zed. državah? Vi ste zločinec, ako spijete kozarec vina; enako m je tudi vaš petletni sinček prena- : zločinec, ki vas gleda iz kake-
ka, Amerika in celo Francija, da' so bili "pridni" in so precej vrnili, se pa tem bolj ogorčeno znaša nad balkanskimi narodi, med temi seveda gotovo misli v prvi vrsti na Jugoslavijo, češ, da ti narodi se kar sproti zmišljujejo razne obveznosti, ki jim jih še mora Nemčija plačati, samo, da se na ta način odtegnejo vrnitvi sekve-strirane lastnine. Menda pa bo obratno res, da namreč Nemci sproti pozabljajo, koliko o-gromne škode so njih armade povzročile med vojno v okupirani Srbiji.
Najostrejše pa se časopisje izraža proti Angliji. Po njega podatkih je v Angliji za 60 milijonov dolarjev sekvestrira-nega nemškega premoženja, a je od tega Anglija vrnila do danes samo 10 odstotkov, o ostalem pa ka*' molči in se zdi, kakor bi sploh ne imela namena, kdaj vrniti.
--o-
pod ničlo našla smrt, ko se jima je led udri. Tretji se je srečno rešil, toda s popolnoma ozeblimi nogami.
Iz Jugoslavije«
BANOVINE ZAČELE OFICIELNO POSLOVATI 11. NOVEMBRA. — LJUBLJANSKI KOMUNISTI PRED SODIŠČEM. — RAZNE NEZGODE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI IZ STAREGA KRAJA.
— Troy, N. Y. — Vsled eksplozije v kurilnici je nastal požar v Hillside katoliški sirotiš-ga kota, "kako delate zločin", niči. Vendar pa k sreči ni za-in vas ne naznani.	Ihteval človeških žrtev in so
-o----I vseh 180 sirot spravili na var-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA! no,
NAZNANILO
Sprejeli smo
KNJIGE
Mohorjeve družbe
ZA LETO 1930.
Zbirka vsebuje sledeče knjige:
Koledar za leto 1930. Slovenske večernice 82. Zgodovina slovenskega
roda, Dr. J. Mal. Grče, povest.
Življenje svetnikov 6. zv.
Cena peterim knjigam s poštnino vred
z v. na-
$1.25
Imamo v zalogi tudi veliko pratiko, cena 20c.
KNJIGARNA A.MERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22nd St. CHICAGO, ILL.
KANADA
OMEJI PRISELJEVANJE
Po novem zakonskem načrtu bi bilf od priseljevanja v Kanado izključeni prebivalci južne Evrope.
Ottawa, Ont. — Po zgledu Zed. držav bo tudi Kanada, kakor vse kaže, podvrgla pri seljevanje ostrejši omejitvi, in dalje tudi, da se bodo v tem omejenem1 številu pripuščali samo priseljenci iz Anglije in severne Evrope. Kakor se poroča, bo tozadevni zakon predložen parlamentu pri prihodnjem zasedanju.
Ako bo ta zakon parlament sprejel, bodo od priseljevanja v Kanado za naprej izključeni vsi južno-evropski narodi, med temi torej tudi Jugoslovani. Zagovorniki tega načrta se o-pirajo na neko »statistiko, ki baje kaže, da se angleški in drugi severo-evropski narodi lažje in hitreje asimilirajo in pomešajo med domačine, do-čim drugi narodi tudi v novi domovini še nadalje tvorijo svoje lastne kolonije. Posledica tega, pravijo, je, da se pripadniki teh narodov le redkokdaj ženijo z angleškimi domačini, s francoskimi pa še manj. Poleg teh narodov predlaga načrt izključitev tudi Kitajcev, Japoncev in črncev.
Koliko je gotovosti na tisti Statistiki, je težko reči. Eno pa je skoraj gotovo, namreč da imajo Angleži pri tem zakonskem načrtu svoje prste vmes, in, kakor smo svoječasno že o-menili, se Angleži boje, da bi žilavi narodi ne izpodjedli angleškega značaja Kanade in bi se tako Kanada sčasoma sploh odtegnila angleški nad-oblasti.
-o-
HOOVERJEV PROGLAS K LJUDSKEMU ŠTETJU
Washington, D. C. — Hoover je izdal proglas na narod, naj v prihodnjem ljudskem štetju, ki se bo pričelo v aprilu, vsakdo odgovori na stavljena vprašanja točno in resnično. Neresnični podatki bodo podvrženi kazni.
I ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Banovine poslujejo.
Belgrad, 11. nov. — Danes so začele s poslovanjem banovine v Jugoslaviji. Dosedanje oblasti in velika županstva so prenehala že včeraj, 10. nov., in vse poslovanje je preneseno na kraljevske banske uprave. Vse stvari, ki so se doslej pošiljale na oblast Velikega županstva, se imajo odslej naslavljati na kraljevsko bansko upravo, pod imenom banovine, kateri je namenjeno. Kar se tiče novih banskih uprav • in namestitve uradnikov banskih služb se poudarja, da bo v sedanjih banovinah Jugoslavije velik uradni aparat ter se bo zahtevalo, da bodo uradniška mesta tako zasedena in v tolikem številu, da se bo lahko začelo ne samo z običajnim u-radnim delom, ampak tudi z vsestransko inicijativo in reševanjem važnih problemov.
-o-
S steklenico po glavi.
Zagorje, 6. novembra. — V zagorski dolini se je zopet
zgodil tragičen primer krvave ga fantovskega obračunavanja.
V Hočevarjevo gostilno je prišel poravnat neki račun delavec U. Ta čas je sedel v gostilni zasebnik P. Med obema gostoma je vladalo zadnje čase nesoglasje in je seveda tudi zdaj kmalu nastal prepir.
Da bi preprečili spopad, so gostilničar j evi posegli vmes. Hočevarjeva je prosila oba, naj odideta, ker ne želi, da bi prišlo do kravala v njenem lokalu. U. je gospodinjo res ubogal in odšel domov.
Njegovemu neprijatelju pa to ni bilo všeč. Hotel je oditi za njim. Kar pa je gostilničar-ka preprečila s tem, da je zaklenila vrata, misleč, da se bo razjarjeni mladenič pomiril. Ta pa je ušel skozi zadnja vrata.
Ponovno srečanje obeh nasprotnikov je bilo precej usodno. U. je imel pri sebi steklenico piva in je udaril v obrambi z njo napadalca po glavi. Ta se je, od udarca omamljen, zgrudil, U. pa je stekel proti domu.
Ranjenca je našel Tauferjev Boris, ki je tekel na dom zagorskega zdravnika g.dr. Gru-ma. Ta je nudil sredi noči poškodovanemu prvo pomoč in odredil njegov prevoz v bolnico. Rana je precej nevarna.
-o-
Morilci Tonija Šleglja prijeti?
Zagx*eb, 4. nov. — V zvezi z umorom dveh zagrebških detektivov se je doznalo, da je bil prijet brat morilca Mato Babic, ki je obtožen, da je pre-skrbel bratu revolver, s katerim je ubil Tonija Šleglja. Govori se, da je v teku preiskave aretirani Hranilovič priznal soudeležbo pri umoru Tonijk Šleglja in da je bil poleg, ko ga je Babič ubil. Tajna umora Tonija Šleglja bi bila torej s tem razkrinkana.
Kakor se čuje, se je našla pri hišni preiskavi obtožencev večja količina eksplozivnih sredstev. Hranilovič je izjavil, da so dobili orožje njegovi drugi in on svoječasno od g. Gustava Perčeca.
-o-
Nevihta in strela na sorškem polju.
Reteče pri Škofji Loki, 4. novembra. —V nedeljo dopoldne, 3. novembra, od 9 do 11 je divjala na Sorškem polju huda nevihta. Grmelo in treskalo je, da je bučalo in se treslo. Okoli 10 pa je strela u-darila v kajžo Matevža Car-mana v Gorenji vasi. Vsa družina, sedem po številu, je bila v hiši, ko je strela prišla skozi strop v hišo in v njej odletava-la sem in tja, tako, da je omet odpadal. Gospodarja, ki je ravno bral časopis, je oplazila po roki in mu osmodila časopis, istotako tudi nogi, da je bil nekaj časa v nezavesti. Do-šli sosedje so ga pa kmalu spravili k zavesti. Gospodinjo je malo zadela v obraz. Otrokom pa nič ni bilo.
-o-
Žorga obsojen na pet let.
Belgrad, 5. nov. — Danes opoldne je bila v državnem sodišču za zaščito države razglašena obsodba proti Pavli Ka-strinovi in tovarišem zaradi komunistične propagande. Pavla Kastrinova je bila obsojena na eno leto zapora, Marija Drakslerjeva na 6 mesecev, Lazar Mešič na eno leto zapora, a Jak. Žorga na 5 let robi-je. Obsojencem se všteje v kazen dosedanji zapor.
-o-
Smrtna kosa.
V Št. Petru pri Novem mestu je umrl grof Rudolf Margheri, vladni svetnik in grajščak v pokoju v Starem gradu. — V Mariboru je zadušil dim v stanovanju 80 let staro Marijo Brezner. — V Ljubljani je u-mrl dr. Pavel Škaberne, svetnik apelacijskega sodišča v Zagrebu. — V celjski bolnici je umrl 59 let stari Oset Roman, iz Št. Jurja ob železnici.
V	Gaberju pri Celju je umrla 21 let stara Marija Perklič.
V Ljubljani sta tudi umrla zasebnik Andrej Gaber in 79 let stara vdova Helena Bošt-jančič.
-o-
V	razbeljen cink je stopil.
Pred dnevi se je pripetila v celjski cinkarni huda nesreča. Dva delavca, pd teh eden je bil 391etni Jurij Vrnovšek z Brega pri Celju, sta nosila cin-kove plošče v kotel, kjer se cink topi. Ko sta se nahajala s težko cinkovo ploščo na mo-stičku nad kotlom, je bil Vr-hovšek po nesrečnem naključju prisiljen, stopiti z desno nogo do kolena v vreli cink. Vrela kovina mu je ožgala vso nogo do kolena in popolnoma sežgala obleko in čevlje. Tudi oko ima poškodovano.
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 26. novembra 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098
Naročnina:
Z;/cclo leto ........................................$5.00
Za doI leta ....................................... 2.50
Z a Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ..................................$6.00
Za pol leta ....................................... 3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22pd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year ....................................$5.00
For half a year ................................ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ....................................$6.00
For half a year ................................ 3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Ruska duša želi Boga
Boljševiški list "Revolucija i kultura", ki izhaja v Moskvi, prinaša v eni svojih zadnjih izdaj članek pod naslovom: "Brezverska ali protiverska vzgoja"", in v njeni tako-le lamen-tira:
"Kakšne sadove je rodila sovjetska šola? Ali si vzgajamo bojevit materialističen naraščaj brezbožnikov?
V	Moskvi smo preiskali deset sedemrazrednih šol Sokol-nikovega predmestja in smo našli, da je od 100 otrok 40 vernih, v Samoskvoreckem predmestju pa 50. "Vzorna komunistična šola" pa je imela jeseni 1928 celo 92 odstotkov vernih otrok! Ali si je mogoče misliti za nas slabša dejstva?
V	Permu ima 70'- otrok doma ikone (svete podobe), 28'; jih moli, 27 '/< jih obiskuje cerkev, 18'« jih prejema obhajilo, 38'- jih dobiva doma verski pouk od duhovnikov. In da te trditve še podpričamo, naj povemo, da se otroci pogovorna še krščujejo. Ta dejstva je mogoče povsod opazovati.
Šolarji se zelo zanimajo za verska vprašanja. Tako na primer piše mala pionirka (članica boljševiške zveze za otroke) : "Kot pionirka ne verujem v predsodke; meni ni nič mar, ali je Bog ali ga ni." In vendar, tudi če se zdi, da je dosedaj vse dobro šlo, kar pristavlja: "In vendar čutim v svojem srcu, i 'a imamo Boga, in bom to vedno čutila." — In to piše naša pionirka! Kaj pa naj potem pričakujemo od "nestrankarskih" otrok? "Nestrankarski" šolarji pišejo v svojih nalogah : "Verujem' v Boga, moja duša hrepeni po raju," ali pa: "Verujem samo v dušo. V raj ali pekel verjamem bolj slabo.'
In take reči se godijo v šolah, kjer so vsi učitelji prepričani in delavni brezbožniki! Sistem brezverske vzgoje je tu doživel popolen neuspeh.
Verni krogi zdaj javno priznavajo, da je njih glavna o-r,<;ra pri obdelovanju otroških duš — žena. Tako je n. pr. zbor pravoslavne duhovščine ustjuškega okrožja sklenil: "Verska čuvstva naj se mladini vcepljajo s pomočjo žene, matere, ki je verski propagandi bolj dostopna. Mnogi šolarji tožijo, da jih starši tepejo, če ne izvršujejo verskih predpisov. Žene jih doma silijo poklekniti, moliti in se učiti molitev na pamet. In v Moskvi se je zgodilo, da so cele skupine staršev najele duhovnike ali redovnice za poučevanje veronauka. Sploh družina oddaj^. šoli otroke, ki so že prepojeni z verskim duhom.
Pristaši verskih ločin pa sploh ne pošiljajo otrok v šolo, če pa jih pošljejo, jim strogo zabičajo, da se razen računstva m ruščine ne smejo nič učiti! Prepovedujejo jim peti v šoli revolucionarne pesmi, ali pa vsaj, da morajo iz boljševiške himne izpustiti besede: "Nihče nam ne bo prinesel odrešenja, ne Bog ne car ne junak . . ."
Verniki tudi ustanavljajo tajne verske šole po vsej drža-\ i. Krščanski strup je še globoko v ljudstvu."
Tako piše Kosticin, odličen boljševiški poglavar. Ali ram te njegove srdite besede ne kažejo, kako verno rusko ljudstvo^ .junaško brani svoje otroke pred brezbožnostjo? Slovanska duša Rusije hoče svobode, hoče svobodno k Bogu in zato je boljševiška preganjanja ne bodo skvarila in uničila.
2.	Slovenske večernice, 82. zvezek, vsebujejo zanimivo povest "Domačija ob Temenci".
3.	Zgodovina slovenskega naroda.
4.	Grče, vrlo zanimiva povest.
5.	Življenje svetnikov, 6. zvezek.
Letošnja izdaja knjig Mohorjeve družbe v Celju je bogat književni dar, ki ga je poklonila družba svojemu slovenskemu narodu. Cena za vseh pet knjig s poštnino vred je $1.25. kar je primeroma malenkost za tako število knjig. Zato svetujemo rojakom, sezite po njih in takoj pišite na Knjigarno "Ame-rikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111., da ne bote prepozni z naročilom.
Tukaj so!
Knjige Družbe sv. Mohorja za leto 1930 so tukaj. Pet >ih je vse skupaj in vse jako lepe. Naročili smo jih le omejeno število, zato naj vsak, ki jih želi, iste takoj naroči, dokler so v zalogi. Knjige so:
1. Koledar za leto 1930.
RAZNO IZ CLEVELAND A.
Cleveland, O.
Bolnike obiskovati je. dobro delo. Mrs. Kresal na 170. cesti je bolna že tri in pol leta. O-zdraviti ne upa več. Največja tolažba je njej list Amer. Slov.
Hudo je bil bolan, a sedaj je že boljši naš naročnik Ant. Kavaš, na 41. cesti.
Mrs. Zorko, na Tyronne A\\, je bila tudi zbolela m je sedaj že boljša. Njen soprog se je izrazi1. da A. S. najrajši čita.
Operiran je bil Mr. Louis Gerčar na vratu ozir. tilniku. Mr. Gerčar ima mesnico, je vrli naročnik in delničar Amer. Slovenca.
Obiščem tudi Mr. John Rusa na 70. cesti. To vam je poštena stara korenina, ki pa že dalj časa boleha. Včasih mu gre na boljše, pa se zopet p'o-slabša. Zdravja Vam iz srca želim, Mr. Rus!
Vsem bolnikom želim ljubega zdravja!
Z Mrs. Uršulo Gartrožo sva malo pokramljala o slabih časih; razumno me je pogledala in rekla, da je vsak svoje sreče kovač. Da, pomišlial sem te modre besede in vidim, da oni, kateri bolj upijejo p iti ti zatiranju delavcev, obenem grozno pomagajo brezsrčni kapitalistični malhi. Lepe kare, lepo pohištvo in drage ženske obleke, vse pretirano, hrano se meče tja, vino teče od mize, ali ne zatiramo sami sebe. In al o pridejo malo slabši časi, ko je vreča skoro prazna, potem pa preklinjamo, benti se in preklinja se celo med zakonci. Pa pridejo do zaključka, da je temu kriv "far" in vera in tista cerkvena "bajta". Bodimo skromni, pametni, kontrolirajmo modro sami sebe, več mislimo, in kdor tako dela, ako je zdravje, ima vedno jela in vesel je, da sam sebe kontrolira s svojo lastno pametjo.
Pozdravljam vse naročnike in čitatelje tega lista, katerega opazim zelo veliko med Slovenci v Clevelandu. Tudi se izražajo, da jih list zanima, ker je resen in značaj en katoliški.
T. J., poročevalec. -o-
Kadar dve ženski argumentirate, zmaga navadno tista, ki govori bolj hitro.
GLAS IZ McKINLEYA V MINNESOTI.
McKinley, Minn.
Starka zima je že zopet prišla in nas vklepa v svoje ledene verige. Mater zemljo odeva s sneženo odejo in nas ljudi pa je obsodila brez sodbe za peč za dobo 5 ali več mesecev. Da nam pa ne bo preveč dolgčas, je sklenila podružnica S Ž.Z. št. 36, ki je sedaj na novo u-stanovljena, da priredi plesno veselico dne 28. novembra, to je na Zahvalni dan v dvorani stare šole. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina za moške 50c in za dame 25c. Ker je to prva veselica naše po-družniče in naša blagajna prazna, zato uljudno vabimo vse McKinleyčane, kakor tudi druge iz bližnjih naselbin, da nas gotovo posetite in nam pomagate k uspehu. Vabimo tudi vse žene iz McKinleya in o-kolice, ki še niste članice, da se nam pridružite k naši podružnici. Matere, pripeljite svoje hčerke, ki so dopolnile 16. leto, naj tudi one pristopijo k SŽZ. Delajmo vse za večjo m močnejšo SŽ
S pozdravom!
Josephine Lautižar, tajnica.
-o--
KAJ JE NOVEGA V ROCK DALE?
Rockdale, 111.
Rockdale je sicer mala naselbina, vendar dobro napreduje. Glavna ulica, Moen Ave. bo v kratkem času dogotovljena s tlakovanjem in prihodnjo spomlad pridejo druge ulice na vrsto, potem se bo lahko vozilo z avtomobili, ali težko bo plačevati, pa dandanes se nič ne vpraša, hočeš ali nočeš, plačat moraš, da bo lepota v mestu.
Tovarne še precej poslujejo, vendar pa ne s polno paro, zatorej ni rojakom za svetovati hodit semkaj za delom.
Smrt tudi tukaj ne prizanaša. V dveh tednih smo imeli kar štiri mrliče. Ti so Martin Pdičelj, Slovenec, in John Mil-kovič, rodom Hrvat. Ponesrečeni od avtomobila: povožen je bil 91etni deček, vodom Irec, in en Litvin. Tudi čez leto je smrt hudo pobirala. Nekaj jih je tudi v bolnišnici, ki pričakujejo enake usode, ker v iesen in spomladi je najslabši čas za
jetične ljudi.
Na društvenem in cerkvenem polju tudi dobro napredujemo. Veselice in Card parties so na dnevnem redu teden za tednom, odkar imamo tukaj stalnega gospoda župnika, ki je jako vnet za čast in slavo božjo. Imeli smo v tem letu prvo sv. obhajilo, 40urno pobož-nost, sv. misijon in t.ridnevnico na čast sv. Benediktu. Tudi v mesecu maju smo imeli lepe pobožnosti na čast Mariji, katerih se je ljudstvo polnošte-vilno udeleževalo. Enkrat na mesec imamo slovenskega duhovnika in enkrat litvinskega, kateri ne more iti k spovedi v angleškem jeziku, mu je s tem ustreženo, da gre lahko k spovedi v svojem jeziku. Maše imamo vsako nedeljo ob pol 6., potem ob pol 8., tretja ob 9. in četrta je ob 11. Tako, da je vsem ustreženo, ta pridnim in ta lenim, vsak gre lahko če le hoče. Č. g. se trudijo na vse mogoče načine, da je le ljudem ustreženo in ljudje jih ljubijo in spoštujejo, ne samo katoličani, ampak tudi neka-toličani. Kar Father Jožef rečejo, je vsem prav in jih radi ubogajo. Ako bo šlo par let tako naprej, bomo imeli tudi katoliško šolo, katera nam je tako potrebna, kakor vsakdanji kruh, ker mladine je vedno več, ali verski pouk je le enkrat na teden, to je vsako nedeljo pridejo čč. sestre bene-diktinke iz Chicage. Drugače pa morajo otroci hoditi v Public šolo.
Kakor drugod, so sedaj tudi pri nas ljudje zaposleni s stiskalnico itd. Že veste, kaj je to. Kapljica bo neki dobra in moški prerokujejo, - da bo marsikomu zmešala glavo in noge. Zares čudna stvar.
Naj zadostuje za danes, pa drugo leto zopet kaj. Pozdrav vsem naročnikom A. S.!
Mary Kastelec.
--O'--
IZ DETROITA IN OKOLICE.
Detroit, Mich.
Samo malo prostora prosim, da sporočim par novic iz našega Fordovega mesta. Delavske razmere so tukaj zelo slabe. Dan za dnevom odstavljajo delavce. Kedaj jih bodo pa nazaj sprejeli, to je nedoločeno. Torej, kadar deiavec najbolj potrebuje denar, pa dela ni.
Rojak Floyd Bresovar se je tudi povrnil iz bolnišnice sv. Jožefa. Bil je operiran na "gallstones". Operacija se je dobro posrečila, hvala Bogu. Želimo mii vse najboljše.
Smrt tudi pri nas ne prizanaša. Ugrabila je iz naše sredine Frank Schmidta po kratki in mučni bolezni. Podal se je na delo zdrav in vesel dne 30. oktobra. Bil je pri delu kor maj par ur, padel v nezavest ob 9. uri in naslednji dan zvečer ob 6. uri je v groznih mukah umrl. Zapušča žalujoče ženo Gabrielg in brata Alojzija; poročena sta bila namreč dva brata s sestrama in živeli so vsi v enem domu. Ranjki je
bil komaj 46 let star, junak, da malo takih. Bil je priljubljen in vedno veselo razpoložen. Pogreb se je vršil iz cerkve Annunciation s sv. obredi. Naj mu bo lahka tuja zemlja. Upam, da drugi moj dopis bo bolj vesel. Pozdrav vsem čita-teljem A. S.!	F. A. R.

KAJ STA SE JOŽE IN TONE
POGOVARJALA?
Waukegan, 111.
Jože: Hello, Tone, kam pa greva na Zahvalni dan zvečer?
Tone: Kam drugam, kot v šolsko dvorano.
Jože: Kaj pa bo tam?
Tone: Kaj še res ničesar ne veš, da bo tam velika vinska trgatev? Jože, kaj še nimaš vstopnice k tej zabavi? Kar hitro4 ponjo, tam v trgovini Jo-sepha Diašler jo dobiš.
Jože: Bo še kaj druzega?
Tone: O, je še veliko druzih stvari na programu; videl boš policijo v narodni noši, ker je mogoče še nisi videl. O, to bo pa že res zanimivo.
Jože: Kaj bo pa še druzega?
Tone: Prodajale se bodo kokoši po deset centov.
Jože: To pa ne more biti res.
Tone: Res, res, samo pridi, pa se boš prepričal.
Jože: Pa bo tudi kaj za prigrizek?
Tone: O, seveda bo; saj bodo naše žene kuhale kavo in pa pristne kranjske klobase in mogoče še krvavice. O, tiste so pa prava slaščica za moj želodec.
Jože: O, po tej robi pa žeja. Bo tudi kaj* za suha grla?
Tone: O, seveda bo. Saj bomo že novo načeli. Pravijo, da letos bo izvrstno zato, ker jc bilo suho leto.
Jože: O to že dobro, ampak novo mora biti krščeno.
Tone: O, seveda, za to pa že gostilničarji skrbijo, da je vino krščeno.
Jože: Pa bo za ples tudi kaj preskrbljeno?
Tone: O seveda, saj bo igrala orkestra pod vodstvom Jožeta Grimšiča.
Jože: O, potem bo pa res izvrstno z vsem preskrbljeno.
Tone: O seveda, ne smeš pozabit priti in pa še svoje prijatelje pripelji seboj, da se skupno veselimo na oni večer. Začetek ob 7. uri. Pa lahko noč, Jože!
Jože: Lahko noč, Tone!
Eden, ki jih je poslušal.
UREDNIKOVA POŠTA.
—	Steve Fabjan, Fairmont, City, 111. — Stvar je preoseb-na in za javnost prav nič zanimiva. Poravnajta zadevo z dotično sama. 'Poročajte raje o čem drugem, pa bomo radi priobčili. Pozdravljeni!
—	B. L. Joliet, 111. — Prepozno prejeli za četrtkovo številko. Pošljite prihodnjič pravočasno.	* *
Naročnik, Chicago, 111. — Glede novega lista smo že
Urar in kmet. — Kmet: "Dober dan, gospod urar!"
Urar: "Bog daj! Kaj bo dobrega?"
Kmet: "Stensko uro sem Vam prinesel."
Urar: "Kaj, ali je zbolela?"
Kmet: "Od samega vraga je ta ura! Kadar bi imela biti poldne, pa bije polnoči . . ."
Verjetno. — "Ema, ali si že kdaj srečala moškega, čigar dotik te je vso pretresel?"
"Tak moški je na primer moj zobozdravnik!"
■t * *
Po ovinkih. — "Čujte, gospod natakar, tisti kmet, ki vam je prodal piščanca, je moral pač imeti dobro srce." — "Zakaj pa, gospod svetnik? — "Ker je vsaj osem let čakal, preden se je odločil, da mu zavije vrat!"
Fertinentno. — "Veš, stara mamica, prihodnji teden se peljem na Dunaj po obleko."
"Lepo, dekle. Saj sem se že čudila, kje si jo neki pustila."
Ponoči se ne vidi. — "Vi se
torej potegujete za službo nočnega čuvaja pri meni? Prav za prav ste za ta posel že prestari.'
"Saj tega ponoči nihče ne vidi."
Car in knez. — Car Nikolaj I. je imel za generalnega pobočnika kneza Nariškina, katerega je moral pogosto o-pominjati, naj manj pije. Nekega zimskega jutra je šel car preko Nevskega prospekta, ko je stopil pravkar knez Nari-škin iz neke restavracije vinjen in opotekajoč se.
—	Kaj bi ti storil na mojem mestu? ga je car nagovoril žalosten.
—	Vaše Veličanstvo, je odgovori! knez Nariškin, jaz bi s tako svinjo sploh ne govoril.
Zamenjani ulogi.
"Kaj
praviš? Mrhar je poročil svojo strojepisko!"
"Samo izprememba, dragi prijatelj! Prej je diktiral on, sedaj pa diktira ona."
povedali svoje stališče. Kar se nas tiče ne verujemo takim frazam. Nepristranski je bil doslej še vsak brezverski slov. list ob ustanovitvi. Pozneje pa so barvo spremenili. Kolikoi nam znano, je novi list ustanovljen zato, da se bo stru.ja, ki je bila na zadnji konvenciji lawndalske jednote potisnjena od korita imela s čim se boriti proti onim, ki so pri koritu sedaj. Jc to boj koritarjev proti koritar.jem. To jc vse. . . Vse drugo so gole fraze, da lovijo kaline . . .
iHMKiHMIIHfflMHMHIIIIIlM
* PODLISTEK #
Dr. Ožbolt llaunig:
KAPELŠKI PUNT
Bilo je le malo gostov tam, kar je bilo Robertu tem ljubše. Sedel je v posebni sobi. Fanika poleg njega; zunaj je stregla mati. Oče .je šel že spat, ker se ni počutil lobrega.
"Kje pa si hodil ves čas?" vpraša Fanika in se dela, kakor,bi bila užaljena.
"Saj si vendar slišala, da sem bil v Celovcu."
"Si se pa že zagledal v kako }epo Celov-čanko, da te ni bilo nič blizu!"
"O, kako me moreš tako sumničiti; važne posle sem imel, zato nisem imel časa!"
"Moški imate vedno kak izgovor, prav nič ti ne verjamem," pravi Fanika in napravi hudo lice ter se dela, kakor bi ji bilo na jok.
"Saj sem vedno mislil na te."
"O da, še o Božiču nisi nič prišel k nam; si se pa mogoče pri Anki mudil in pomagal pestovati; le počakaj!"
Robert je imel slabo vest, saj res nič ni bil pri Mažarju in vzroka za to tudi ni mogel navesti. Izgovarjal se je, da je bil u-radno zadržan, v resnici pa se je nekoliko bal, da bi ga ne napadli ljudje, ker se je izvedelo, da je tudi on bil v Celovcu in da je vohun.
"V Celovcu si bil, pa še ničesar mi nisi prinesel," ga kara Fanika; "nič me ne ljubiš. Zakon si mi obljubil, pa mi še prstana ne daš, da bi se mogla pokarati ljudem kot tvoja nevesta."
"Saj ti vendar beseda zadostuje," meni Robert v zadregi.
"Le nikar se ne igraj z menoj; misliš, da si ti edini, ki me pozna? Imela sem že več snubačev; pred nekaj dnevi je bil celo posestnik kislega vrelca v Beli tukaj in se zanimal za me. Ta ima denarja dovolj in poleg tega je on še krasne postave."
"To ni mogoči;," vzkipi Robert; "kaj takega ne pripustim!"
"Le počasi, dragec moj; najprej ti do-
kaži, da imaš resnico, prinesi mi prstan in daj mi ga kot nevesti, drugače, saj veš, lahko prideš na mojo poroko, a ne kot ženin."
In pogledala ga je nagajivo in napol resno, tako da je bil Robert ves zmeden.
"In kaj je potem, če ti dam prstan?" vpraša Robert ves razvnet.
"Potem, dragec moj, sem tvoja nevesta, potem dobiš oblast čez me in udana sem ti v vsem!"
"Ali res, Fanika?"
"Res, dragi Robert, na tebi je, ako me imaš rad!"
"Pa kje naj vzamem prstan sedaj?"
"To se že dobi; pa lep mora biti, saj si gosposki," pravi Fanika in položi roko Robertu okoli vratu; "kaj navadnega ne maram, zakaj ponašati se hočem s tvojim darilom."
"Ko bi le vedel, kakšen prstan bi 1i najbolj ugajal," pravi Robert ves v zadregi.
"Boš že našel pravega. Vidiš, takšen bi bil lep, kot ga nosi D. M. v Trnju na roki; tisti se sveti, kaj takega si želim in nazadnje je že vseeno — če mi tistega prineseš.'
In Fanika se privite s svojim telom k Ro-
bertu, ga pogladi po licu in pogleda zapeljivo s svojimi velikimi svetlimi očmi. Robert je ves razburjen, prime Faniko za roko in jo stisne, ona mu je ne umakne, ampak ga gleda še bolj žareče.
"In če ti ga danes prinesem?" reče Robert ves v ognju.
"Tedaj sem že danes tvoja!"
Robert ves prevzet od strasti hoče zapeljivko objeti, a ona se mu spretno umika in mu kaže, češ prinesi prstan, potom ti verjamem.
Robert hlastno i/.pije vino, pograbi klobuk in stisne Faniki roko ter ji reče: 'Kmalu se vrnem, čakaj me!"
"Čakam te, dragec, če mi izpolniš mojo željo!"
"Izpolnim, Fanika," vzklikne Robert ves vzhičen ter odide s hitrim korakom. Nemirno mu je bilo srce, strast ga je popolnoma omamila, ni vedel prav,' kaj dela in kam gre. Ura je odbila že enajsta. Po ulicah je bilo že temno, samo iz gostiln je še svetila motna luč.
m >;s >ii
Isti večer je 1>|1 tudi mežnar Probarl v velikih skrbeh; sa.i v ti noči bi moral izvr-
šiti župnikovo povelje glede odvzetja tablic in oblačil. Nemirno je hodil po sobi gor in dol, se zopet vsedol in nemirno čakal, da pride pozna nočna ura . . .
Ravno je odbila ura deset, nebo je bilo na pol jasno, luna se je že skrila za gore. Zdajci vzame cerkvene ključe ter zapusti svojo sobo, v kateri je prebival kot samec, previdno se ogleda na vse strani ter previdno stopa nato po najtemnejši poti proti cerkvi v Trnju.
Hitro zleti po stopnicah, pogleda še enkrat na vse strani, nato odpre vrata in vtakne ključe k sebi. Grobna tišina je bila v cerkvi, le večna luč je medlo razsvetljevala glavni oltar in okolico. Pobožno poklekne mežnar, nato prinese malo lestvico in jo postavi od zada j na oltai.
S trepetajočimi rokami se dotakne Ma-lijinega kipa in mu odvzame dragoceno obleko in namesto te obesi drugo, navadno. Pustil pa je na roki dragoceni prstan, češ, to bi bil rop, kj bi se izvršil na sveti podobi.
(Dalje prili.)
ŠIRITE AMF.R. SLOVENCA«
Torek, 26. novembra 1929.
Stran 3
TEDENSKI KOLEDAR.
1	Nedelja — 1. v adventu.
2	Pondeljek — Frančišek Ks.
3	Torek — Bibijana.
4	Sreda — Barbara, Peter Kriz.
5	Četrtek — Sava.
6	Petek — Nikolaj.
7	Sobota — Ambrozij.
Rev. K. Zakrajšek:
PRVA ADVENTNA NEDELJA.
Za naše odrešenje ni bilo potrebno, da bi bil Gospod Jezus toliko let živel na zemlji in se žrtvoval za nas. Dovolj bi bilo, ko bi bil prišel na svet, izročil apostolom svoje nauke, s katerimi bi nas podučil o vsem, kar nam je potrebno vedeti, da se zveličamo, ustanovil bi bil sveto cerkev in ji izročil zakladnico svojih milosti v oskrbo, zlasti sedem sv. zakramentov, potem bi trpel in umrl in odšel nazaj v nebesa. Toda, da je preživel najprej trideset let svojega življenja v tihem domu v Nazaretu in služil z delom svojih rok svoj vsakdanji kruh in da je potem tri leta preživel v javnem delovanju med narodom svojim, je moral imeti gotovo velike namene.
1.	Prvi njegov namen je bil gotovo, da je posvetil družinsko življenje. Poganske zmote so zlasti izpodkopale glavno ustanovo človeške družbe — družinsko življenje. Vez med možem in ženo je postala nenaravna. Mož je zagospo-daril z vso svojo krutostjo in brezobzirnostjo nad ženo, ki mu je postala samo orodje njegovih strasti in pohotnosti. Otroci so postali last očetova, ki jih je sprejel, če jih je hotel, če ne jih je zavrgel in pobil. Ljubezen, ki bi bila morala po božji naredbi vezati moža z ženo in stariše z otroci in otroke s sta-riši, je ugasnila v vseh srcih. Zlasti med nekaterimi poganskimi narodi čitanro, da so bile družinske razmere naravnost grozne. Pa saj najdemo skoraj iste razmere tudi še danes; kjer je poganstvo še ostalo. Mohamedanizem tišči še danes ženo v sužnjosti moža, ima mnogoženstvo. Pri večini teh narodov mora žeira vršiti najtežja dela pri hiši, ponekje mora celo sama vršiti vse delo, mož pa pohajkuje. Na Kitajskem še danes stariši mečejo proč novorojenčke, ako jih ne marajo, ali jih prodajajo, kakor živali.
Kristus je prišel zato najprej posvetit ta ogeljni kamen človeške družbe. Posvetil je zakonsko zvezo in jo povzdignil v zakrament. Ženi je dal čast in stališče, katero ji gre kot gospodinji in rnateii. Stariše je naučil, da so otroci dar božji, ne očetovi in materni. Otroke je naučil spoštovati svoje stariše.
2.	Trideset let se je posvetil delu z rokami kot tesar, da je posvetil delo. Poganstvo je ponižalo delo v sramoto. Samo prav revni ljudje so bili obsojeni, da so delali. Za delo so si pa nalovili med sosednimi narodi sužnjev, katerim so vzeli vso svobodo, jih ponižali na stališče goveda in ti so morali delati. In vendar je delo dolžnost vsakega človeka. To je sicer kazen za greh, da si človek služi v potu svojega obraza svoj vsakdanji kruh, vendar je pa to delo tudi .dolžnost in sicer sveta in častna dolžnost. Ni sramotno delati, sramotno je postopati.
3.	Da je potem tri leta javno učil in deloval med svojim narodom, je bil njegov namen pridobiti svoj lastni narod. Ta narod naj bi bil prvi, ki bi bil deležen njegovega odrešenja. Zato ni prestopil Z ve ličar meje svoje domovine, razun takrat, ko je bežal v Egipt. Toda narod ga vkljub temu ni sprejel. Zato pa nima izgovora, da ga je zadelo toliko prekletstvo radi tega. Posvetil je pa s tem tucli ljubezen do naroda in domo-\ ine.
Kako vzvišeni so ti trije nameni njegovega življenja na zemlji! Se jih zavedamo vsikdar? Kakšno je tvoje diužin-sko življenje? Kakšna je vez, ki veže naše zakonske može in žene? Kako ljubijo in skrbe stariši za svoje otroke? Jih smatrajo za dar božji, ki ni odvisen od njih volje, ampak od volje božje, koliko jih da? Kako otroci naši spoštujejo svoje stariše? Ne pozabimo, da smo kristjani, da smo Kristusovi učenci, da je naša dolžnost, da nam je sveto, kur je on sam posvetil s svojim življenjem. Amen.
IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN
TRPLJENJA
Kaj ko bi se spomnili še Kobarida?
V nedeljo. .">. t. m. je bila ob-letni! proslava pri Vittoriu Venetu. V Trstu so odkrili na br-du sv. J usta spomenik v vojni padlim vojakom tretje armade, kateri je poveljeval Duca d'Aosta. Dež je lil in burja je brila, da se je morala svečanost kar mogoče skrajšati. — Duca d'Aosta, ki je bil ta "dan navzoč v Trstu, je izdal k slavnosti na Tržačane spomenico, v kateri navaja, kako so njegovi legionarji po "zmagi' idealno polagali svoje orožje na proročnem brdu sv. Justa, hoteč zaupati to orožje tržaškim tovarišem kot jamstvo stalnosti in kot sveto zalogo. "Vi držite to orožje z ono ljubeznijo, s katero ste hranili skrbno v svojih prsih dolga desetletja plamen domovine, in z ono granitno trdnostjo, s katero čuvate mejo Italije. Tebi, Trst, prinašam priznalni pozdrav tretje armade in vseli
Zanemarjenje cest in potov na Krasu.
Glavne ceste po goriški pokrajini so še dokaj lepe, al. ako kreneš v stran med kmečke vasi, slišiš same pritožbe, tako v Brdih kakor v Vipavski dolini, v gorskem delu dežele kakor v kraškem. V Za potoku, n. pr. so ceste tako slabe, da kmetje še svojega pridelka ne morejo spraviti na kašče. S Šentviške gore prihaja tožeč glas, da je edina dovozna cesta, ki veže gorsko planoto z dolino, danes tako razdelana, da voznik in šofer preklinjate ua vse pretege, če vozita na planoto le po dva kvintala. Most Čez Idrijo na cesti iz Čedada na Kambreško, ki staž; vsemu pogorju, je tako slab, da še s praznim vozom ne moreš več čezenj. Pa so kričali ob obletnici rimskega pohoda, da so vse ceste in mostovi med obmejnimi "drugorodci" v najboljšem stanju.
Slika izseljevanja.
Goriških izseljencev je sedaj že nad 10,000. Najbolj se izseljujejo z Bovškega in srednje Vipavske doline. Iz Ka-rnenj je odšlo nad 200 ljudi, iz Črnič 169, iz Batuj 95, iz Dornberga 108, iz Prvačine 320 (250 žensk), z Vogrskega 51, iz Oseka 115, iz Renč 406, iz Šempasa 118. Tri petine goriških izseljencev je v Argentini.
-o---
Zopet nesreča.
Že dvajseto žrtev neeksplo-atiranega streliva štejejo v Renčah. 421etni Andrej Belt-ranr je iskal železje. Našel je nerazstrelj»ne granate in jih začel odpirati. Ena se je raz-počila. Beltram in 161etni Vinko Pregelj, ki . je stal v bližini, sta obležala razmesarjena.
-o-
Če ki se pisal Sandali, bi mu pa ne . . .
V Brestu v Istri so v preteklem mesecu vzeli trgovcu San-dalju vse štiri licence, ki jih je imel: za gostilno, trafiko, trgovino z mešanim bkfgom in trgovino z živino. Licence za gostilno so domačinom odvzete že skoro vse.
--o--
Živina in cene.
Na zadnjih trgih v Sežani je bila cena goveji živini (živa teža) od 350 do 450 lir stot, prašiči (6 do 10 tednov) od 70 do 140 lii\ Trg je vedno dobro obiskan. Od julija do septembra je bilo na trgu 4471 glav živine.
Bodi prepričan, da si v pravem, potem se še le vsedi in v živ a j sad tvoje modrosti.
Še en "junaški" čin Italijanov.
Istrski prefekt je te dni razpustil hrvatsko "Kreditno in eskomptno društvo" v Puli. Dr. Senjan ima nalogo, da izvede likvidacijo društva čim prej.
-o-
Bambič — Bombig — Bombi, zdaj bo šlo . . .
Zupan goriškega mesta in senator Giorgio Bombig se je po dolgem oklevanju odločil, da spremeni svoj priimek A' Bombi.
IZ DOMOVINE.
Vlom v Goričanah.
V noči od 31. oktobra na 1. novembra so tatovi okradli trgovino Ane Mrak v Goričanah. Ukradli so: 100 parov moških in ženskih nogavic, 100 pletenih jopic in oblek, 40 rjuh, veliko nahrbtnikov, pasov, ženskega perila itd. Škode je nad 25.000 Din. Domači so slišali tolči, a so mislili, da prihaja ropot od delavcev v tovarni na Goričanah,,. ki je onstran Sore. Tatovi so bili gotovo isti, ko lani, ko so okradli zraven ležečo prodajalno Fr. Kokalj.
--o-
Zračna proga Anglija - Indija preko Jugoslavije.
Angleška vlada je sklenila, da bo vodila zračna proga iz Anglije v Indijo odslej preko Jugoslavije. Naša vlada je že dovolila Angliji zračni promet preko našega ozemlja.
-o-
Nezgode v Mariboru.
Pri rezanju mesa je 23-let-nemu mesarju Ferdu Neubau-erju odletel nož v vrat in ga težko ranil. Gostilničar Karel Prinčič v Hotinji vasi je padel po opolzkih kletnih stopnicah tako nesrečno na neko steklenico, da se je težko poškodoval na levem sencu. Oba ponesrečenca so morali odpeljali:. v. -splošno bxiinixx..-Š.piiha.r-1-van Klaneček si je pri delu po-rezal prste desne roke, rnizai Rudolf Uranič pa si je poškodoval levo roko.
OD ROPARSKEGA POGLAVARJA DO SOVJETSKEGA DIKTATORJA
-o—
ŠIRITE AMER. SLOVENEC
ZAHVALA.
New Duluth, Minn.
Za bolnike v Kamniku in \
njihovo zavetišče so darovali: Po $1.00: Mary Špehar, Mary Lubič, Mary Blatnik, Helena Anžič, Agnes Krče, Katarina Krvina, Mary Lušin. 70c je darovala Franca Menart. Po 50( so darovali: Katarina Bruia. Mrs. Strle in John Žužek.
Vsem najlepša hvala! (Ogl.)	Mary Špehar.
Mož, ki strahuje tačas sovjetsko Rusijo, Stalin, je človek posebnega kova. Moderni ruski pisatelj M. A. Aldanov, ki vsekakor živi v Parizu, ne v domovini, piše o njem:
Stalin je najpomembnejši, nesporno daleč najpomembnejši cele Ljeninove garde. Stalinova vest je obtežena s takimi hekatombami krvi, kakor nobenega drugega sodobnega človeka, izvzemši samo Trockega in Zinovjeva. Za Stalina ni samo tuje življenje nevredno enega samega vinarja, marveč ne ceni više niti svojega lastnega življenja — v tem se ostro razlikuje od mnogo drugih boljševikov.
Kakor večina današnjih diktatorjev, je Stalin revnega po-kolenja. V svoji mladosti je prestal težko šolo revščine in pomanjkanja. Odrastel je med jtifliško sodrgo in se navzel njene surovosti in cinične o-stroumnosti.
Svojo politično pot je za^el Stalin v tifliškem semenišču, kamor ga je bil dal oče, da bi se pripravil na duhovski poklic. 19-letnega so izključili iz semeninšča kot nezanesljivega. Kot komunist je bil šestkrat izgnan v Sibirijo, a je vselej po kratkem času zopet ušel. Značilno je, zaradi kakšnih "zločinov" je policija izganjala Stalina. Enkrat so mu očitali, da je sodeloval pri majski proslavi, drugič se je udeležil kakih pouličnih demonstracij, tretjič je izdajal prepovedane knjige, četrtič je vprizoril štrajk v Rotschildo-vih tovarnah v Batumu in podobno.
V tem pa je imel Stalin vse druge stvari na vesti, o katerih se policiji niti sanjalo ni. Bil ni nič. manj in nič več nego vrhovni poglavar kavkaških političnih* roparjev. Največje njegovo podjetje je bilo naslednje :
Dne 13. junija 1907 ob pol 11. dopoldne sta prejela blagajnik tifliške podružnice Ruske državne banke, Kurdjunov in prvi knjigovodja Golovjev iz Moskve četrt milijona rabljev. Denar sta osebno prevzela na pošti in sedla z njim v kočijo. Njunemu vozu .je sledil drug voz z oboroženimi stražami. Oba voza je spremljala četa vojakov na konjih. Ko je prvi voz dospel v notranje mesto in so prvi kozaki zavili z Erivanskega trga na Sololaško cesto, je s strehe Sumbatove
vojakov Italije, vdanih, pri-1 pravljenih na neodbežno sijajno usodo, sedaj in vedno."
Velik strah pred vsem , . .
Tržaški poslanec Doniene-ghini, voditelj fašističnega sin-dikalizma, zahteva, da se odstranijo z javnih mest in iz važnih služb vsi oni, ki so pred ali med vojno storili kaj take ga, da se z njihovo navzočnostjo žali italijanski narodni čut, dalje oni, ki so .imeli v vrstah sovražnika častniške čine ali so bili pod habsburško vlado na odgovornih mestrh, čeprav so moralno neoporočeni, in končno oni, ki niso zaprosili za italijansko državljanstvo ali pa, ki ga niso dobili. Slednji morajo svoja službena mesta prepustiti Italijanom. O-stavko na službo je moral podati višji uradnik tržaškega "Stabilimento Ternico" Camus, ker je bil priča pri razpravi proti Nazariu Sauru v Puli.
Naredite 3*dnevno poskušnjo ZASTONJ
Vsako leto je na tisoče obljub ljubezni zgubljenih vsled neprijaznega diha iz .grla. Nič novega zato.
Ako veste, da jc vaša prebava izreda, ako veste, da so vaša čreva zabasana in vaš želodce nc deluje in se upira, je dovoli vzroka, da spoznate zakaj je vaš dih neprijeten in smrdljiv.' Kadar opafcite pri komu tiste vo-njavr.e duhove, jc to znak, da skriva svoj smrdljiv dih iz grla.
Dajte da vam pokažemo kako ;e tep,a rešite. Pošljite kupon za J dnevno poskusno steklenico T; i-ner.jcvega grenkega vina. Milijone jih pozna to prijazno odvajalno toniko narejeno iz kalifornijskega vina, kaskare in drugih Zdravilnih zelišč. Vzeto Vz are t>redno ležete spat po navodilih, vam izčisti dih, odpravi vzdiga-nje, glavobol, plin in druge ne-rednosti v vaših črevih. Pišite se danes. Velika steklenica $1.25 v vseh lekarnah.
POŠLJITE TA BREZPLAČNI KUPON TAKOJ!
•Jos. Triner Co., Dept. 28, 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Pošljite mi zastonj, poštnino plačano, 3-dnevno poskušnjo steklenico Trinerjevega grenkega vina.
palače- padla bomba in se razletela, da so na kilometer daleč popokale vse šipe v oknih. Istočasno je bilo proti koza-korn vrženih več bomb z obojestranskih hodnikov. Nastala je strašna panika in zmeda; Ivurdjunova in Golovjeva je vrglo z voza, nad petdeset drugih oseb je bilo ubitih in ranjenih. Kaj se je v tej zmedi zgodilo z denarjem, nihče ni vedel in policija ni v tej stvari nikogar aretirala. Danes pa je znano, da je ta drzni roparski napad organiziral Stalin ter da je denar uropal njegov pomočnik Kanro. Denar so za prvi hip skrili v stanovanju — ravnatelja kavka-škega observatorija.
Stalin ni nikak "sijajen" govornik niti pisatelj in si tega po vsej priliki tudi ne domiš-;Ija. Toda diktatorskega rokodelstva je nad vse vešč. Tista smer, ki se je od začetka drži, da bi se polastil gospodstva nad stranko, je bila očividno prava. Seveda pa tudi mesto vrhovnega poglavarja komunistične stranke ne utegne bit; vselej dosmrtno. A če ima človek srečo, tudi uloga opozicijskega poglavarja ui preslaba. "Samo mrtvi se ne vračajo...",
Vendar je v današnji Rusiji vreme le preveč nezanesljivo in izpremenljivo in Stalin se nedvomno zaveda, da bi njegovi pristaši ob prvi priliki z razvitimi zastavami prešli v Trockijev tabor; strahovalec Rusije si svojega lastnega konca ni svest.
Ob sklepu še opis, ki ga o Stalinu podaja Besedovski, do-
ZAHVALA.
Spodaj podpisana si štejem v prijetno dolžnost, da se zahvalim gospodu Zakrajšk« kateri mi je šel tako očetovske na roko ob prihodu v Združene države; enako tudi pošten: J. Mihelich Co. v Clevelandu. Prisrčna hvala! Marija Šestan, sedaj Mary J a-ksetič, Cleveland, O.
POIZVEDBA IZ STAREGA KRAJA. *
*Rad bi zvedel za naslov mojega očeta Ivana Iskra; doma je iz Zabič št. 15; nahaja se nekje v Miehiganu. Imam mu dosti važnih stvari povedati in bi se rad poslovil, predne grem k vojakom. Naslov: Iskra Ivan, Zabiče št. 15 pri Ilirski Bistrici, Istra.
illinglon Studio
JOHN F. GLOMB, Prop. - FOTOGRAFSKI ZAVOD -
2006 West 22nd Street (Near Rcbey St.)
Phone: Canal 1807. Izdeluje vsakovrstne umetniške slike, ročno slikanje in povečanje.

Ime Ulita..
Mesto...................................... Država..
Ako hočete biti v svoji hiši brivec, kupite si "Barbers Clippers", enfekega kakor ga rabijo v BRIVNICI. Podpišite in pošlite $2.63 in poslali vam bodemo "Barbers Clipper", poštnina plačana.
Ime ............................................................
Naslov ........................................ ..........
Mesto ................-.....................................
Naš naslov
Eichholzer & Co., Inc.
FOREST, CITY, PA.

sedanji svetnik na sovjetskem poslaništvu v Parizu: "Osebni vpliv Stalina je danes večji, nego ga je kdaj imel Lje« nin. Stalin je absoluten vladar. Svojo okolico brzda s svojo načelno poštenostjo in svojo organizatorično sposobnostjo; pri tem ga podpirata splošno razširjena bajka, da bi njegov odhod povzročil katastrofo, in pa — strah. Ta strah je umeven. Politični urad III. interna-cionale, ki se ga poslužuje Stalin, je natrpan z osebnimi akti o odličnih strankinih članih. Dokler osebnost miruje, drem-ljejo tudi akti. Cim se pa osebnost le zgane k uporu, stopijo akti na plan in ta poročila zadostujejo, da spravijo človel a v nemilost, izgnanstvo in vč -sih v smrt."
NOBELOVA NAGRADA ZA MEDICINO.
Iz Stockhoima poročajo, ('a prejme del letošnje medicinske nagrade iz Nobelovega fonda profesor Kristijen Ey -;-man, ki predava higijeno v U-trehtu. Nagrada se bo razdelila na dva dela. Prvo polovico prejme prof. Eykman za izsleditev antinevritičnega vitamina, drugo polovico pa prof. kemije v Cambridgeu, sir Frc-derik Crowlund Tockins, izslo-ditelj nekega vitaminskega prirastka.
DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 162, K. S. K. J.
CLEVELAND.. O. Odbor za tekoče leto 1928: Predsednica, Helena Mally, 1105 E.
63rd St.
Podpredsednica: Anlonia Zupan.
Tajnica: Marija Hochevar, 1-06 E 74th St.
Blagajničarka: Alojzija Pikš, 1176 E. 71st St. .Zapisnikarca: Julija Brezovar. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: I. Genevieve Supan, II. Mary Škulj, III. Cecilija Znidar-šič.
Duhovni vodja: Rev. B. J. Ponikvar. Zdravniki: Dr. M. F. Oman, Dr. James Seliškar in Dr. L. J. Perme.
Tvciina seja se vrši vsaki prvi pondeljek v mese' v stari dvorani šole sv- Vida.
Ascsment se pobira na seji samo od 10. ure dopoldne do 4. ure popoldne.
DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Leto 1929.
Predsednik, Anton Skull, 1099 • E, 71st St.
Podpredsednik, Anton Strniša.
Tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64 th St.
Zapisnikar, John Skrabec.
Blagajnik, Ignac Stepic.
Nadzorniki: John Znidarsic, Stanley Zupan, Jos. £erm.
Zastavonoša, John Modic.
Vratar, Jacob Korenčan.
Bolniški obiskovalec, Joseph Ognu, 5020 Parmelle Ave.
Duhovni vodja, B. J. Ponikvar.
Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme,
Društvo zboruje vsako prvo neoe-Ijo v mesecu v Knausovi dvorani .>b 1. uri popoldne.
V	društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino »in sicer za $250, $£00 $1000, $1500 in $2000 posmrtninc.
V	društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 n $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se nazni nt ori tajniku samo, da dobi zdravniiki ist in karto in naj se ravna po pra-'ilili.
Phone: Canal 4340
Vinko Apbanas
EDINI SLOV. CVETLIČAR V CHICAGI. 1320 W. 18th St. Chicago
Vence za pogrebe ,šopke za neveste in vse v to stroko spadajoč? dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljanj na dom.
DR. KWARTA
- slovenski dentist -JOLIET, ILL.
Vse vrste zobnega dela izvršujem po najnižjih cenah. — Izdrem zob brez bolečin za $1.00. Vse delo jam-čeno. Preiskava brezplačna. Ure od
9. dop. do 8:30 zvečer.
205 No. Chicago Street,
(nasproti Realto Theatre)
Tel. 6394 Prebivam v Jolietu 35 let.
> Stran 4.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek", 26. novembra 1929. '
I OOOOOOOCOO • OO ,
•	oooooooooo >00 ?	•
l-OCOOOOOOtKiOOOii	I
>	OOOOOOOClOO O-OO ž	<
» oooooooooooooJ	<
•	-OOOOOOOOOC OOO d	(
[oooooooooo ooo i	<
>	-oooooooooo ooo i	<
OOOOOOOOOC OOO ?	I
OOOOOOOOOOOOO«	I
OOOOOOOO ->OOOC	I
aooooooo >.< • ■ •	<
OOOOOOOOOC	)
oooooooooo
OOOOOOOOOO >o s OO OOOOOOOOO O o- ■ I ooc^oooooooooo-d
T. C. Bridges:
Ma pomoč
ROMAN.
; oooooooooooo-o J
»ooooooooooooo,
. OCOOOOOOOOOOO<( ; OOOO-OOOOOOOOOH , ' OOOOOOOOOOOOO«, ' O-C OOOOOOOOOOO-j
•	OCOOOOOOOOOOO-, i OOOOOOOOOOOOOH,
•	OOOOOOOOOOOOO |
•	-OOOOOOOOOOOOOi > JOOOOOOOOOOOO*
"No, potem pa drog poiščiva! Saj gotovo plava."
"Ne verjamem. Bil je težak kot železo."
"Potem bo pa treba znova nabasati," reče Jim suhoparno in začne tlačiti patrone v ma-gacin svoje pištole. "Sam, je tvoja pripravljena?" ■
"Da, moja je nabasana.. To pa rečem, Jim,
krokodilu si žrelo sijajno zamašil!"
"Saj ga od tako blizu nisem mogel zgrešiti," pravi Jim, "Pa pusti krokodila in se zmeniva, kaj nama je zdaj ukreniti!"
"Saj ne moreva storiti drugega kot bežati!" pravi Sam1. "Pveka naju nese s kar čedno naglico navzdol."
"Lahko pa bi veslala z rokami in zbežala na breg," reče Jim.
"A bila ob čoln! Ne, preveč sva že prestala zanj! Poskusiva srečo, Jim! Mogoče jih bo pa še nekaj časa panter zadržal."
"Prav imaš," reče Jim mimo. "Cim manj hrupa delava, tem bolje bo."
Sam prikima in molče sta nadaljevala svoj beg skozi razpaljeno temo. Bilo je jako tiho, le drevesne žabe so se oglašale na bregovih in kaka ogromna riba je tu pa tam prišla na površje ter čvrsto udarila po vodi. Moskiti so piskali okoli fantov in ju zbadali liki razbeljene šivanke, pa tega še opazila nista, tako zelo nape to sta poslušala, kdaj bosta začula udarce vesel in svoje zasledovalce. Jim se je pa tudi oziral na desni breg in skušal izslediti tisto odprto mesto, kjer je ujel veliko ribo; kajti le če ta kraj prepozna, bo mogel poiskati pot v tabor.
Minute pa so potekale in Jim še zdaj ni mogel zagledati peščenega brega in začelo ga je skrbeti, ako ga nista morda že zgrešila.
Naenkrat se Sam zgane.
"Jim, žp prihajajo!" reče pritajeno. "Ali slišiš vesla?"
Jim napne ušesa in res ujame komaj slišne udarce vesel v daljavi.
"Da, slišim," odgovori Jim. "Ni dvoma, da gredo naju lovit in rešiti se morava samo, če se skrijeva!"
"Kako?"
"Veslajva z rokami in se skrijva pod veje tistega-le velikega drevesa. Ako prideva do njega, preden p-idejo Indijanci okoli ovinka, naju ne bodo zagledali."
"Saj bi poskusil," godrnja Sam, "pa me je kar malo groza, i ' i roke Vtikal v vodo, ker sem zadnjič videl u.,o ribo s škarjastimi čeljusti."
"Ne bodo se naju lotile, ako ne bova krvavela," mu pove Tim, se nagne čez rob in začne z obema rokama veslati.
Sam stori isto in čoln se zaokrene ter plava proti drevesu. Pomikal pa se je strašno počasi in šum indijanskih vesel je postajal vsak trenutek glasnejši! Prav ko sta bila fanta od velikega, košatega drevesa oddaljena le še za dolžino čolna, pa se čolnov rilec naenkrat zadene v gosto mrežo vodnega plevela in se ne premakne nikamor naprej. Na-
penjala sta vse sile kot besna, pa vse zastonj! Čoln se je krepko zapičil v križem prepletejo šaro, ki je bila močna kot žica in naj sta si še toliko prizadela: nista ga mogla toliko naprej zriniti, da bi ga spravila pod streho velikega drevesa, pa tudi rok nista mogla toliko stegniti, da bi dosegla veje in se popela vanje.
50. Ponočno delo.
Sam reče, da jima ne bo kazalo drugega kot plavati proti drevesu.
"Plavati!" se kakor odmev oglasi Jim. "Zapletla se bova v ta plevel in pograbi naju krokodil, preden bova dvakrat zamahnila."
"Nekaj vendar morava storiti!" reče Sam. "Najini zasledovalci so že pri zadnjem ovinku in se bližajo lahno kakor dim in če po hrupu sklepam, jih je za dva ali tri čolne!"
"Zgrabi tole!" se šikaje glasi iz drevesa šepet in v naslednjem hipu pade v čoln konec vrvi. Jim jo obupno pograbi. Vrv se napne in potegne čoln skozi gosti plevel naravnost pod velike košate veje.
"Mirno sedita!" se zopet zasliši šepet in zdaj Jim spozna Gregov glas. Obsedela sta torej neslišno liki dve sohi, ko so se pojavile tri temne sence in šinile po reki navzdol, vesla pa so padala kakor da bije ura. Upala sta si komaj dihati, dokler se niso Indijanci nekoliko oddaljili.
"Lepo sta nas prestrašila," se oglasi z drevesa Greg.
"Pa sva zato tudi dobila čoln," ga zavrne Sam.
"Vidim, pa ga bomo morali pustiti, kajti če ti Indijanci pridejo v naš tabor pred nami, bomo imeli velike sitnosti."
"Čolna ne smemo izgubiti," pravi Sam; "preveč sva že zanj prestala! Vesta kaj? Po-tegnimo ga na suho in ga skrijmo v visoko travo! Prepričan sem, da ga tam ne bodo izvohali."
"Poskusimo!" reče Greg, "toda hitro!"
Jim in Sam zlezeta iz čolna na breg; nate pa vsi trije čoln pograbijo in ga z združenimi močmi potegnejo skozi velike, zverižene drevesne korenine na suho. Bilo je tam strašno mnogo kač, pa niso imeli časa na to misliti in zavlekli so čoln v travo.
"Nič naj ne vem, če bodo tukaj čoln kdaj našli!" gode Sam. "Zdaj pa v tabor! Greg, ali poznaš pot?"
"Ne prav zanesljivo," prizna Greg. "Zam-bo je takoj vedel, da so vaju zgrabili Indijanci in nam svetoval, da ugasnemo ogenj. Ko pa enkrat pridemo na rob, pa vkljub temu moramo zadeti na tabor."
Mrzlo je spreletavalo Jima po hrbtenici, ko so drug za drugim stopali skozi bujno travo; ni pa mislil na Indijance, ampak na kače. Olajšano si je oddahnil, ko so slednjič pritavali na vrh obrežja in bili zopet na preriji. Pa še celo tedaj ni bila igrača najti tabor in je končno Zambo našel nje.
BREZPLAČNO
Vam pošljemo
5 gramof. plošč,
velikosti 10 inčev
Ako nam
*
pred koncem
meseca novembra
pošljete
enega novega
celoletnega
naročnika
(aH dva polletna)
za dnevnik
Amer. Slovenec
1849 West 22nd Street, Chicago, III. Ta ponudba velja samo za mesec november.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
-ooooooooooooooooooo-oooooooooooooooooooooo-
4 mm® polje
oooooooooooo J. M. Trunk >00000000000

♦
ZIDANA GARAŽA
se odda v najem. Blizu ulice. Jako ugoden prostor. Vprašajte na 1857 West 21st Pl., Chicago.
ZA BOŽIČ
Gotovo se bodete tudi letos spomnili svojcev v starem kraju s primernim denarnim darom za božične praznike.
Denar, poslan po naši banki, bo zanesljivo in hitro dostavljen v starem kraju in to brez vsakega odbitka. CENE:
Dinarjev 500 ............................$ 9.30
1,000 ............................ 18.40
" 2,000 ............................ 36.60
3,000 .......................... 54,75
5,000 .•........................... 90.50
10,000 ............................ 180.00
Še en slovenski strah.
Ni slovenski strah, ki bi strašil, strah se baje prikazuje le za — slovenstvo, za slovensko ime, za Slovence sploh, in strah se pojavlja za slovensko slovstvo, omiko, sploh vse, kar smo Slovenci z velikim trudom spravili skupaj. Strah se je prikazal, ko so Slovenci postali "dravska banovina" potom nove razdelitve v Jugoslaviji.
Obstaja strah in se poraja strah, da Slovenci in vse, kar je pristno njihovega, izgine in se polagoma vse skupaj izpre-meni v kake "Dravce" ali "dravske banovce . . ." ali še v kak večji — strah.
Naj bodo prestrašeni pomirjeni radi takih — strahov. Slovenci smo se vsaj nekoliko kot Slovenci uveljavili ko smo
bili pod Nemci, pomešani z Nemci, mejili na Nemce, Lahe in Mažare. Pa bi zdaj izginili, ko smo v Jugoslaviji, med lastnimi slovanskimi brati, in izginili naj bi, ker smo prišli dobro zedinjeni pod politično razpredelbo, ki se imenuje — banovina? Prej, ko bi bilo Slovencev prav grozno strah, ni bilo strahov, zdaj, ko ni nobenega strahu, pa je vse polno strahov.
Hej, Slovani, kje so naše meje?
* * *
Zedinjena Evropa.
Uzorec so si vzeli pri nas v Ameriki, pri Zedinjenih drža-vah, ker vidijo neki zunanji sijaj in bi radi prišli do sijaja. Notranjega razvoja in ustroja pa ne upoštevajo. Ostalo bo
vse na papirju, ker za Zedi-njeno Evropo bi bili tisti, seve, če bi sploh uspelo, ki bi radi igrali prvo vlogo, in to bo na francoski strani, in drugič taki, ki govorijo vedno o nekem bratstvu, dasi so med seboj kakor pes in mačka. Že prvi dan bi se lahko pojavil spopad.
Tudi Kemal paša bi bil za bratstvo, saj ne more pozabiti, do kam je nekoč v Evropi segal turški meč. Mussolini pa gotovo še ni pozabil, kako mu je nekoč zažugal Kemal, rekoč: "Ako Italija napade Turčijo, bode .imela le eno težko-čo, namreč odkod bo dobila zadosti prostora, da pokoplje Italijane, katere bom jaz. ubil.' Turkov ni podcenjevati, vsaj ne sedanjih.
Ako se pa Jugoslavija sčasoma konsolidira na znotraj in se ji pridruži morda še Bulgaria, se Italijanom kaj takega lahko pripeti od strani, kjer napad skoroda že obstoji.
Zedinjena Slavija bi bila mogoča, Zedinjena Evropa pa
/
Lir
100
200 300 500 1,000
..$ 5.75 .. 11.30 .. 16.80 .. 27.40 .. 54.25
Imate prijatelja, sorodnika, poznate rojaka, ki ie ni naročen na na dnevnik Amer. Slovenec? — Pošljite nam njegov . naslov in mi mu bomo poslali list na oglsd brezplačno.
" 2,000 ........................................ 108.00
Dolarji: Pri pošiljkah do $30.00 je pristojbina 65c, a pri pošiljkah nad $30.00 je pristojbina 2c od dolarja. Pri pošiljkah nad $500.00 je pristojbina \y2c od dolarja. . Pri večiih pošiljkah poseben popust. Za pošiljke po brzojavnem pismu ptistojbina 75c.
MIDTOWN BANK of NEW YORK
(prej Zakrajšek & Češaik) 630—9lh AVE., NEW YORK, N. Y.
v Pozor organist! m pevski zbori!
E L /
K
A
R A 1 P R 0 D A J A
M U Z i K A L 1 J
Vse tu navedene muzikalije
ZA POLOVIČNO CENO
do 1*4. decembra samo do 14. decembra
ali dokler zaloga ne poide.
Da napravimo prostor novi zalogi slovenske glasbe smo se odločili dati spodaj navedene skladbe pod kupno ceno. Nekateri komadi so v zalogi le v par izvodih, zato naročite hitro. Izredna prilika za pevske zbore, da si nabavijo dovolj gradiva za več let naprej.
BERNIK FRANC: Pozdravljen, pesem za mešani zbor in tenor solo, primerna za slavlje župnika, partitura ................................................10c
Kraljici Majnika, trije mešani zbori; Majnikova, Češčena Marija. Ave Maria,
partitura ..................................................... 10c
Slavospev sv. Večera: "Queni vidistis, pastores?" za 4 glasni mešani in moški zbor, partitura ......................... 15c .
POERSTER ANTON: Ave Maria, za moške in ženske glasove, sedmero glasno, latinske besede, partitura ............................................................. 25c
Cantica Sacra, vsebuje 21 masnih pesmi, božične, postne, velikonočne itd., ob-hajilne, Marijine in razne dr., skupaj
60 skladb, partitura broš........................1.00
Ecce Cacerdos Magnus, trije različni na-pevi, za 4 glasove, latinske besede, partitura ..................................-................. 25c
6	Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove, se rabijo lahko kot solo-spevi
z orgijami, partitura ................................ 50c
pos. gl, ....................................................:.... 20c
7	pogrebnih pesmi za mešani zbor, partitura ............................................................ 75c
10 Evharističnih pesmi, za mešani zbor,
partitura ........................................................ 75c
posamezni glasovi .................................... 15c
12 Marijinih pesmi, posamezni glasovi 15c 12 Pange Lingua, Tantumergo, Genitori,
štiriglasno, partitura .............................. 50c
12 Slovenskih pesmi, Adventna, božična, postna, velikonočna itd., ' dvoglasno z orgijami ali za mešani zbor, partitura 25c
GERBIČ FRANC: Slovenska sv. maša v čast sv. Frančiška
Seraf. za mešanj zbor, partitura .......... 50c
posamezni glasovi ...................................... 20c
12 Pange lingua, tantumergo in genitori, pos. glasovi ....................................... 15c
GRUM ANTON: 10 Obhajilnih in 2 Presv. Srcu Jezusovemu za mešani zbor, partitura......... 50c
BERVAR KAROL: 6 pesmi k blagoslovu, za mešan zbor, partitura ........................................... 20c
HLADNIK IGNACIJ: Ave, sedemnajst Marijinih pesmi za mešan zbor, samo speve in spremljavo
orgelj, partitura	......................1.00
Petero prošnjih Marijinih pesmi za mešan' zbor, golo in orgije, partitura........ 50c
Te Deum Laudamus, za mešan zbor in
orgije, partitura ........................ 25c
Velikonočne pesmi in Regina Coeli za mešan zbor, solospeve in orgije, partitura .......................................................... 25c
Zdrava Marija, Marijine pesmi za mešan
zbor, solospeve in orgije, partitura.. . 75c Triindvajset cerkvenih napevov za moški zbor, 4 mašne, 10 Marijinih, 7 obhajilnih in 2 Tantum ergo, partitura....... 75c
HRIBAR, P. ANGELIK: Postni in velikonočni napevi za mešan
zbor, partitura ...........................................l.oo
pos. glasovi .............................................. 25c
KIMOVEC FRANČIŠEK:
Ave Maria in Češčena Marija, za tri ženske ali moške glasove z orgijami in Nagrobnica za 3 ženske glasove, part 25c Češčena bodi Kraljica, koral z orgijami,
partitura ...................................................... 10c
posamezni glasovi ..................................... 3c
Missa de Angelis, latinska koralna maša
z orgijami partitura ...... ...... 25c
posamezni glasovi ...................................... 10c
Rihar Renatus, 21 pesmi našemu Gospodu, 3 razne, 4 postne, 2 božični, 2 velikonočni 1 za Vnebohod, 8 za sv. Reš-nje Telo, 1 na čast presv. Trojici, za
mgšani zbor, partitura ......................1.00
pos. glasovi ................................................ 25c
14 masnih pesmi, za mešani zbor, posamezni glasovi ....................................... lSc
MAV ALOJZIJ:
Ave Jezus, 11 blagoslovnili pesmi za mešani zbor in orgije, nart. ............... 25c
NEDVED ANTON: Bone Dcus, latinski solospev z orgijami, partitura ......................... 20c
POGAČNIK: Missa in Honorem s. Josephi, za mešan
zbor, posam. glasovi ................. 15c
PREMRL STANKO: Dve Božičnici: Svetonočno zvonenje, P. H. Satuer Čuj premila. S. Premrl dvoglasno ženska zbora s klavirjem, part. 35c Godovnice nebeški Materi, 14 pesmi za Marijine praznike, mešani zbor, posamezni glasovi ......................... 20c
Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi v čast svetnikom za mešan
-zbor, partitura ............... ......... 75c
posamezni glasovi ........................... ISc
Slava sv. Križu, pet pesmi za postni ali
misijonski čas, za mešan zbor, part....... 50c
100 Preludia Organi, zbirka orglarskih preludij . ...................................... 75c
SATTNER P. HUGOLIN:
' Planike, 10 Marijinih pesmi za meša.ni
zbor, partitura .................................... 75c
Planike 2. zv. 14 Marijipih pesmi za šoli,
mešan zbor in orgije, partitura.....90c
Postni napevi za mešan zbor in orgije.
8 skladb, partitura .................................. 50c
Slovenska sv. Maša, J. Miklošič, za mešan zbor priredil P. H. Sattner, part... 50c posamezni glasovi ..............15c
SPINDLER F. S.: Spremljevanje k Ljudski pesmarici. Vsebuje popularne mašne, obhajilne, blagoslovile pesmi, pesmi za cerkveno leto, Marijine praznike, šmarnice in druge pobožuosti. pesmi k svetnikom in angelom itd. skupaj 81 skladi), trdo vezano v knjigo ....................1.00
VODOPIVEC VINKO:
Kristusu Kralju, 16 evharističnih pesmi za mešan zbor, 4. blagoslovne, 9 obhajilnih. 2 v čast presv. Srcu, 1 za
postni čas, izšle 1026, partitura........... 65c
Kraljici svetogorski, 12 Marijinih pesmi,
7.9 mešani zbor, part.......................... 65c
Pesem za posvečevanje nove cerkve ali altarja, partitura	.....20c
Gori navedene c?ne so stalne cene. Ako naročite te muzikalije pred 14. decembrom za skupno svoto $1.00 ali več, pošl jite le polovico, na pr.: ako znese naročilo po griri navedenih cenah $10.00, tedaj pošljite le $5.00. Prj naročilu za mani kot $1.00 je poslati celo svoto. — Denar je poslati z naročilom naprej. — Na naročila brez denarja se ne bomo ozirali.
je le za naivneže.
.*> * \
Človek in mravlje.
O početju ruskih brezbož-nikov, da so ustanovili v Leningradu celo univerzo za ateizem, je nekaj zapisal znani Arthur Brisbane. Menil je: "Ako izhaja v nebesih kak časopis, tedaj so vest o ruski a-teistični univerzi tamkaj objavili na strani za šale in kratko-časnice."
Brisbane zapiše tupatam kako pametno, moj mož pa nikakor ni, niti ni, kakor pač umevno, Molekov. Molek pravi, da je Brisbanova filozofija četve-rooglata. Po Prešernovi, da le čevljar naj čevlje sodi, pripustim pač filozofu Moleku sodbo o filozofu Brisbanu.
Brisbane je povedal nekaj o mravljah. G. Molek pravi: "Zdi se mu (Brisbanu), da so ruski "bezbožniki" podobni koloniji mravelj na železniškem tiru, ki bi odprle univerzo, da dokažejo mraveljskemu svetu, da vlak teče po tiru brez strojevodja."
To bi bila Brisbanova filozofija. Na to replicira g. Molek s svojo filozofijo, ki se glasi:
"Brisbanova primera o mravljah tudi spada med humor v Hearstovih listih, ne pa v prvo kolono na prvi strani. Ako bi bile mravlje toliko razumne, da bi modrovale o vlaku in strojevodji, bi imele tudi toliko pameti, da zlezejo na vlak in prilezejo v lokomotivno kabino, kjer sedi strojevodja. Tam bi ga našle iz mesa in kosti. Človeške mravlje v Rusiji in Ameriki in še kje drugje pa ne mislijo, da je naša zemlja vlak, ki ga je nekdo naredil— in zdaj ga vozi v kolobarjih— nalašč zaradi nas. V ostalem naj ima mister Brisbane veselje, da bo tudi v nebesih pisal štirioglate komentarje."
Ali je g. Molek ravno radi te primere sodil, da je Brisbanova filozofija četverooglata, ne vem, niti nočem o tem raz-motrivati.
Molekova filozofija pa je, da bi mravlje, če bi bile pametne, "ne mislile, da je naša zemlja vlak, ki ga je nekdo naredil — in zdaj* ga vozi v kolobarjih — nalašč zaradi nas . . ."
Toraj ljudje z razumom, in razuma niti g. Molek ljudem ne bo odrekel, in velika večina razumnih ljudi, ki vsled svojega razuma ne morejo misliti, kako bi se mogla zemlja sama narediti, ali če je prišla iz solnca, kako bi se moglo narediti to solnce samo od sebe itd. in kako bi pogon (v kolobarjih) mogel priti brez pogona, taki razumni ljudje imajo po Molekovi filozofiji toliko pameti, kakor kake mravlje, ko verujejo in mislijo, da je stvarnik in gospodar. Molek in ruski ateisti (bezbožniki) pa mislijo, da se je zemlja sama začela in si dala pogon ... in zadnji, ateisti, bi bili edino —• pametni? He, he.
Prav, prav. G. Molek sam pravi, da bi mravlje, "ko bi imele toliko pameti", našle — strojevodja, ljudje pa, ki vendar imajo pamet, pa baje ravno vsled svoje pameti najdejo, da ni — strojevodju, ni stvarnika, ni gospodarja, svetovnega vladarja! He, he. !Ta tako — filozofijo naj si ruski ateisti in g. Molek dajo — patent, in morda od — mravelj, ker težko bi ga dobili pri kakih pametnih ljudeh.
——o-
Kdor oglašuje, ta napreduje 1
PREVOZ - DRVA . KOLN
Knjigarna Amenkanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILLINOIS
Rojakom se priporočamo ca naročila za premog — drva in preva tanje pohištva ob času selitve.
PoltliČiU Tolafon: ROOSEVELT «221
Louis Stritar
ZOt« W 21« Place. Chicago. Ill