LETO 1943 GOSPODINJA IN MATI 15. SEPTEMBRA ŠT. 35 illillii UZQOJ/I Izbira poklica v. Mnogo ra/mih poklicev je, ki niso za osebe bolne na živcih. Marsikdaj je živčnost le 6laba razvada, posledica pomehkužene vzgoje, a marsikdaj so živci zares bolni. Slabotni otroci, otroci, ki eo prestali kakšno hudo bolezen ali doživeli kak hujši pretres živcev ob kakšni nesreči imajo pogoetoma slabe živce. Na živcih bolni so predvsem hudo razburljivi in prekinemo občutljivi. Prvi eo brž vsi v ognju, če jim kaj ni povšeči. Taki ne smejo postati vzgojitelji, kjer še človek zdravih živcev težko prenese in vzdrži, da ne bi ob polnem rizredu živih' in navihanih otrok izgubil mirne krvt. V razburi j ivoet.i eo taki lahko krivični ali pa si preveč ženejo k 6rcu vsako stvar. Prav tako razburljivci-ne sinejo poslati gledališki igralci, ne prodajalci, sploh ne smejo biti v poklicih, kjer se veliko govori ali občuje s strankami. \ Drugi, prekomerno občutljivi pa 60 6pet takoj bolni ob vsakem večjem ropotu, ob vsaki ostrejši besedi. Ne prenesejo preveč svetle luči, ne ostrih duhov. Zato taki tudi ne smejo iti v tovarne, kjer izdelujejo razne kemikalije, zlasti strupe, barve, ali kjer je mnogo prahu, mnogo ropota in hrupa. Prija pa jim izvrševanje kakšnega dela v mirnih sobah, na svežem zraku. Tudi majhne napake, ki eo prav za prav le lepotne napake, eo v zapreko pri nekaterih poklicih. Tako zahtevajo trgovci od svojih prodajalcev, zlasti pa prodajalk, da imajo prijetno, neekaženo lice. Isto «e zahteva od natakarja, brivca itd. Od zunanjega izgleda je marsikdaj odvisen tudi uspeh. Žalostno je 6icer to, toda ljudje so dostikrat ravnodušni za duševne lepote in se jim hoče le lepega videza. Tako smo pretresli nekatere telesne pomanjkljivosti, ki eo ovira raznim poklicem. Mnogo bi 6e dalo še našteti, a zaradi pomanjkanja prostora tega ni mogoče. Zato pre-idetn k naslednji vrsti ovir, k duševnim napakam. Predvsem nekatere umske pomanjkljivosti I Slabi računaTji niso za v poklice, kjer je treba mnogo računati, kakor blagajniki, tajniki velikih hotelov, knjigovodje, finančni uradniki itd. Pravilen račun postane nepravilen po eni sami zmotni številki, ki lahko postane kaj usodna, zlasti ko gre za velike vsote. Tež.komiselni ,6 počasnim mišljenjem in domnevanjem ne smejo v poklice, ki zahtevajo hitrih odločitev, kjer je treba v par minutah najti pravilno pot ali se znajti pred nepredvideno zapreko Taki ne smejo postati borzSi špekulanti, šoferji, piloti, vlakovodje itd. So pa včasih izvrstni podjetniki, ker temeljilo pretehtajo vsak korak, preden 6e za nekaj novega odločijo. Prav tako 60 lahko umni gospodarji, mehaniki, tehniki. Nedosledni, ki se z vnemo vržejo na delo, a ga hitro spet popuste, počivajo in znova poprim^jo, niiso za poklice, ki zahtevajo enakomerno delo, vztrajno pozornost. Ti ne smejo imeti opravka pri 6trojih, niso za v urade, povsod tja ne smejo, kjer je delo enolično ali kjer je treba vedno imeti posebne pazljivosti, da delo ne zastaja. So pa lahko umetniki, obrtniki, samostojni gospodarji ali podjetniki. So tudi napake, ki so bolj duševnega izvora, kot je na primer malodušnost. To eo prekomerno vestni, ki si ne upajo prevzeti nobene odgovornosti, nadalje črnogledi, ki vse zlo že vnaprej slutijo, četudi potem nikoli zares nt pride. Ti niso za samostojne poklice, lahko pa fco dobri delavci in pomočniki, kot samostojni gospodarji ee pa le težko uveljavijo. Raztreseni bi ne 6meli postati na primer lekarnarji ali zdravniki. Zlasti lekarnarju, če je raztresen, se lahko pripeti, da nalije v stekleničko napačnih kapljic ali da na recept napačne praške in že je nesreča tu. So še druge duševne različnosti, ki prav za prav niso napake, ampak le bolj posebnosti poedinca, ki pa prav tako vplivajo na pravilno izvrševanje poklica. Nekateri so nagnjeni bolj k etvarnosti, to je, da si tolmačijo dogodke tako, kakršni so v resnici, drugi jih vidijo le ekozi zrcalo svojih čustev in se jim dajo zavesti. Poglejmo sodnika! Če je res etvaren, bo eodii zločinca pač po njegovem dejanju, če je zelo čustven, se ga bo, če je ravno take volje, lotilo usmiljenje ip bo z njim bolj prizanesljiv, kot bi bilo pravično. Drugega pa, ko bo elabe volje aii 89232348535323534823532348010001230200 0101000102020100010102010201000105000100025348235348 pa če mu ne bo povšeči, bo spet sodil prestrogo. Zato taki, ki se dajo prehitro zanesti svojim čustvom, ne bi smeli biti sodniki in ne razsojevalci v zadevah, ko gre za življenje in smrt ali pa tudi le za veliko kazen posameznika ali naroda. Imamo tudi pogumne in boječe, previdne in neprevidne, globoke in površne, spretne in nespretne. Vsak od teh bo srečen v svo- jem poklicu le, če se bo lahko uveljavil po svojih sposobnostih. Pogumen bo lahko izvrsten vojskovodja, dočim se lahko boječ žrtvuje za splošnost na način, ko ni treba izpostavljati svojega življenja. Spreten bo dober trgovec, obrtnik, diplomat, nespreten je lahko vztrajen, marljiv pomočnik tam, kjer ne zahtevajo od njega preveč pcdiubncga dela. PERUTNINA Misenje Kokoši imajo pozimi lepše in bolj gosto perje kakor poleti. Perje se obrabi, izpada in se mora zato obnoviti. To 6e zgodi jeseni, da ima žival čez zimo novo toplo obleko. Jeseni torej izpada staro obrabljeno perje, hkrati pa raste novo. Mi pravimo, da se kokoš misi, goli ali preperja. To traja več tednov. V tem času kokoši nič ne nesejo, izgubijo živordečo barvo grebena in delajo v celoti bolj klavern vtis. Življenjska energija ee uporablja v glavnem za tvorbo novega perja. V tem času potrebuje kokoš dosti beljakovin in rudninskih snovi. To mi6enje se mora izvršiti čimprej, kar pospešujemo z boljšim krmljenjem. Zimsko krmljenje. < Pri krmljenju kokoši razločujemo poletno in zimsko krmljenje. Poletno krmljenje bo kmalu minilo, zato pride na vrsto zimsko krmljenje kokoši. Poletno krmljenje je poceni in enostavno, zimsko krmljenje je drago in težko. Od pravilnega zimskega krmljenja je veliko odvisna dobra zimska nesnost. Potrebno je, da število živali jeseni zmanjšamo in odstranimo vse etarejše kokoši in slabe nesnice. Od mladine obdržimo samo dobro razvite zgodnje jajčarice, ki nam z zimskim nesenjem jajc vsaj deloma krijejo visoke stroške zimske prehrane. 1. Pozimi krmimo trikrat na dan. Večerno krmljenje je isto kakor poleti; zrnje menjaje vsak dan drugo vrsto Pozimi dobi kokoš 5—6 dkg dnevno, to bi bilo za 20 kokoši 1 kg zrnja. Včasih jim damo tudi koruzo, katero poleti opustimo. 2. Zjutraj dobe kokoši mehko krmo v obliki žgancev, ki sestoji, iz kuhanega in zmečkanega krompirja, kateremu primešamo nekaj pšeničnih otrobov, 6uhe deteljice, ki vsebuje mnogo beljakovin in rudninskih snovi. Dajmo jim tudi kuhan fižol, oljnate tropine, prav važni so pozimi razni mesni odpadki. Kostna moka je važna beljakovinasta krma za zimo. katere si lahko doma sami napravimo iz svežih kosti. Beljakovinasto krmilo nas ne stane skoraj nič. Sicer ni na razpolago vsako leto, ampak vsako tretje ali četrto leto. To eo rjavi hrošči, ki vsebujejo v posušenem stanju tretjino beljakovin. Ker je itak naša dolžnost, da te škodljivce polovimo in pobijemo, je samo potrebno, da jih posušimo in spravimo na suhem prostoru za ziino. Posneto mleko je tudi bogato beljakovin, tega bi morale dobiti kokoši vsak dan, še bolje je seveda naravno mleko. 3. Pozimi pogrešajo kokoši zeleno hrano. To pa lahko nadomestimo e eurovo peeo. katero obesimo na motvoz tako visoko, da jo kokoši lahko kljuvajo. Pesa n»ra biti stalno v kurniku. Najboljša zelena hrana za zimo je ekaljen oves ali ječmen, pripravimo ga na sledeči način: v plitvo posodo razgrnemo plast ovsa ali ječmena, ga zmočimo in postavimo v topel prostor. V desetih dneh imamo že za nekaj centimetrov visoke rastline. Iz-borna sveža hrana za kokoši pozimi je eveže zelje. V ta namen jeeeni pustimo cele zelj-nate glave ter jih zakopljemo v kleti v pe-eek. Ko pozimi ni druge sveže hrane, vzamemo od časa do ča6a nekoliko zeljnih listov in jih obesimo na vrvico v kurniku. V tako ee6tavljeni zimski hrani je treba skrbeti tudi za rudninske snovi. Če pa kokoši pridno nesejo, jim kljub temu še manjka apna. Tu pridejo v poštev jajčne lupine. Skrbna gospodinja nobene jajčne lupine ne zavrže, ampak jih spravlja čez leto suhe in zdrobljene v posebni škatli, da jih daje pozimi od časa do časa živalim po eno pest. Dobro je, da imamo v kakšnem zaboju spravljen star zidni omet. Tudi tega dajmo kokošim, ker vsebuje apno ter za delovanje želodca potrebne kamenčke. Kuhinjske odpadke, zlasti mesne, mešamo med jutranjo krmo. Od časa do časa dajmo tej krmi tudi nekaj soli, katere pa kokoši zelo malo potrebujejo. Pri krmljenju kokoši ee moramo ravnati po sledečih pravilih: hrano moramo večkrat izmenjati. Biti mora vedno sveža, v čistih posodah ter pozimi ne premrzla. Za krmljenje kokoši so najbolj prikladna krmilna ko-ritca, ki so tako napravljena, da žival ne more stopiti vanje in hrano onesnažiti. Pokla-dajmo le toliko hrane, kolikor je kokoši enkrat pojedo. Pitna voda za kokoši mora biti snažna, vedno sveža in pozimi ne premrzla. Zelo praktični so razni napajalniki, kateri ne etanejo mnogo. Marsikateri gospodinj?-se bo gotovo zdelo siničko krmljenje preveč kapricasto in zamudno. Res je pozimi več dela in skrbi s prehrano kokoši, toda je potrebno, če hočemo imeti uspeh. Vse kar sem svetovala, ne velja veliko, razen beljakovin, v gotovirfi pa prav nič. Treba je le malo truda, veselja in razumevanja in še to samo v par zimskih mesecih, ko ni poljskega dela. 9 Če borno kokoši posvetili potrebno skrb in nego, bomo prav gotovo imeli uspeh in koristi, če pa živalci nočemo nuditi to, česar rabi, je pa bolje, da je ne redimo. Kdor ima kokoši v ograjenem prostoru, mora vse leto innogostransko in drago krmiti, kar se mu nikakor ne izplača, ker je krma predraga. Poleg tega se take zaprte živali nič kaj dobro ne počutijo, se slabo razvijajo in malo nesejo. Štajerka zapete reje ne prenese. Kdor hoče s svojo kurjerejo uspevati, naj nudi živalcam neomejen izlet. Mestni rejci, ki hočejo na zelo omejenem prostoru izrabiti kuhinjske in vrtne odpadke, naj število čimbolj omejijo in si izberejo kakšno težko, mesnato kokoš, n. pr. rumeno orpingtonko. Barle Mira. Razdeli delo V gospodinjstvu je mnogo raznovrstnega dela, ki ga gospodinja včasih komaj zmaguje. Včasih se na kako delo spomni šele v trenutku, ko bi že moralo biti narejeno. Zgodi se celo, da na kako stvar tudi popolnoma pozabi, kar ji potem dela preglavice. Kako naj torej ravna, da se izogne takim neprilikam, da prihrani na času in trudu ter da si ohrani zdrave živce. Spominjam se še iz šolske dobe, kako me je .mamica učila, da moram narediti svoje šolske naloge vedno že tisti dan, ko sem jih v šoli dobila, pa čeprav bi jih bila morala narediti šele za drugi teden. Tako se mi ni zgodilo, da bi zaradi nerazpoloženja ali kake druge ovire šla v šolo brez naloge. Kako mi to materino navodilo vedno prav pride v življenju. Kadar moram izvršiti kako delo, ga izvršim takoj, ko utegnem in nikdar ne čakam zadnjega trenutka. Koliko neprijetnosti sem si na ta način že prihranila. Važno je torej, da zna gospodinja svoje delo tako urediti, da nikdar ne čaka zadnjega trenutka, da ga izvrši. Kaj bi bilo. če se žena spomni, da mora možu zašiti srajco ali pa nogavice šele tedaj, ko jih ta že rabi? Mnogo sitnosti in truda si gospodinja prihrani tudi s tem, če si delo že naprej določi in razdeli. V vseh delavnicah, uradih in podjetjih je delo pametno urejeno, da se tako trati čim manj časa in moči. Zakaj bi to ne veljalo tudi za delo v gospodinjstvu? So dela, ki jih je treba opravljati vsak dan. Če jih opravljaš vedno v istem redu, se nanje tako navadiš, da jih opravljaš 6koraj mehanično in se ti ni treba z njimi toliko truditi. Druga dela se redno ponavljajo po par-krat na teden ali na mesec. Imej za ta dela določen dan in celo uro in časa ne spreminjaj, če ni res neizogibno. Zelo priporočljivo je, fe st gospodinja koncem tedna ali v začetku naredi podroben^ in točen načrt o delu. Premisli naj kakšna posebna dela jo čakajo in naj si zanje določi čas. Prav je, če si ta načrt napiše in se ga potem vestno drži. Tako ni nevarnosti, da bi kaj pozabila in tudi dovolj časa bo našla za nepredvidena dela. Naprej določen dnevni red je, posebno ženskam, malo po godu. Zdi se jim, kakor da jih utesnjuje. A vendar je pametna in smotrna ureditev dela zelo koristna in ko se takega dnevnega reda enkrat privadiš, ti ni več v breme, pač pa boš spoznala iz lastne^ izkušnje, koliko časa in truda si prihraniš, pa tudi skrbi, jeze in drugih nevšečnosti. Seveda je samo po sebi umevno, da človek ne sme postati suženj takega reda, ampak mu je ta le v pripomoček. Če je delo smotreno urejeno in ga človek opravlja mirno in brez nervoznosti, ga brez dvoma izvrši bolje in tudi prej. Kako pametno je, če si gospodinja na primer že zvečer pripravi zelenjavo in druge stvari za kuho. če zjutraj pride kak nenaden zadržek, se ji zaradi tega ne bo treba bati, da kosilo ne bo pravočasno pripravljeno. Pridna in skrbna gospodinja ima vedno pripravljeno košarico z nogavicami ali perilom, ki ga je treba zašiti, če pride soseda na razgovor, tedaj ne sedi prekriža-nih rok. ampak porabi ta čas pomenka, da se odpočije, a obenem le ne trati časa po nepotrebnem. Kako spravljajmo sadje in krompir če? zimo Ko nastopi jesen mora gospodinja ?e misliti na to kam in kako bo spravila sadje in krompir, da ostane čim dalj časa sveže in nepokvarjeno. Predvsem moramo spravljati za zimo le tako sadje in druge sadeže, ki so zdravi in ne predrobni. Mehke in gnile sadeže moramo takoj odstraniti kakor tudi take, ki so le na enem mestu nekoliko mehki ali gnili. Taki sadeži kmalu segnijejo in okužijo tudi druge. Predvsem moramo paziti, da spravljamo sadje in sočivje v hladne in suhe kleti, kjer pa ni- nevarnosti, da bi pridelki zmrznili. Sadje zložimo po policah v tankiih plasteh, da ga lahko večkrat pregledamo, če ni začelo gniti. Nikdar ne smemo sadje naložiti na kup, ker bi mnogo prej začelo gniti in ga tudi ni mogoče pregledovati. Tudi krompir spravimo v kleti v kolikor mogoče tankih plasteh, da ga moremo od časa do časa premešati, da pride do njega sveži zrak, ki mu je zelo potreben. Vedeti moramo^ da sadeži, ki smo jih spravili, niso odmrli, da še včtino dihajo in zato rabijo kisik. Za spravljanje krompirja je zelo primerna klet, kjer spravljamo tudi premog. Izkušnja nas uči, da se krompir zelo dobro ohrani v kleteh za premog. Premogov prah namreč ovira razvoj gnilobnih bakterij. V nekaterih krajih je celo v navadi, da po-tresejo krompir s premogovim prahom. Še drugo sredstvo je zelo dobro za vlaganje sadja in sočivja ter omejuje razvoj gnilobnih bakterij, namreč šota. Če hočemo ohraniti sadje za dalj časa, zavijemo vsak sad posebej v svilen papir. V nizek in dolg zaboj natresemo plast šotnega prahu na katero razvrstimo jabolka ali drugo sadje, zavito v papir, tako da se jabolka ne dotikajo drugo drugega. Na jabolka denemo zopet debelo plast šote, nato zopet jabolka in vrhu vsega zopet šoto. 6ota preprečuje razvoj gnilobnih bakterij, brani pred premočnim osušenjem. Če kak sad le začne gniti, potegne šota vlago nase in prepreči, da bi se drugo 6a