1 VELETRGOVINA ŠPECERIJSKE IN KOLONIJALNE ROBE R IVAN JELAČIN* ’ iti LJUBLJANA VELIKA ZALOGA PRAŽENE KAVE MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE USTANOVLJENO LETA 18 8 8 ZAHTEVAJTE CE1IK! L Ključavničarstvo AVGUST MARTINČIČ LJUBLJANA, Rimska cesta 14 l*rvo in edino podjetje »a napravo je« klenih valjčnih zastorov v Dravski banovini priporoča napravo no¬ vih valjčnih zastorov in njihovo p opravo po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladi¬ šču. Izdeluje in se pri¬ poroča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od prepro¬ ste do najbogatejše iz¬ peljave, škarjasta omrežja, železja za šte¬ dilnike, ventilacije raz¬ nih vrst, razno okovje, železna vrata in okna, okrogla železna stopni¬ šča, predpeČniki iz že¬ leza in bakra itd. Stalna zaloga, štedilni¬ kov v priznani vestni in solidni izvršitvi! Avtogeno varenje in rezanje! Telefon 2533 Ustanovljeno 1879 l 4 Veletrgovina žita in moke A. VOLK LJUBLJANA Resljeva cesta 24 Specijalna trgovina krmil Brzojavi: Volk Ljubljana Telefon Štev. 2449 - Zahtevajte cenik! jj Iz TRGOVSKI KOLEDAR ZA NAVADNO LETO 1933 XIX. LETilK .» Izdalo in založilo Trgovsko društvo .Merkur za Slovenijo v Ljubljani ' Tisk tiskarne Merkur v Ljubljani (Predstavnik O. Mihalek)'”.—• ..ČAJANKA 1 čajne mešanice in dišave vse A vrši priporoča FR. KOVAČ, LjuSlj ana Pisarna in skladišče : Poljanska c. 29 Uvoz čaja in dišav na defielo dri toledar Navodili ljevi TroSarir z zako .arina Posebne ljani Kalkula« Izvoz ž azsodii -> konti ‘reraču Računar Pregled Nadrobi trge Gostilni Tarifa kozače! Kako d Tabela Izračun; Skupni Kako s ali Kako is naj s Teža zt Portlan Poštne Cirilica KAZALO. * Stran '/&. društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani . « ^oledar za navadno leto 1933 . 14—36 Navodila za poslovanje s poštno hranilnico kra* ljevine Jugoslavije.39—61 1 r oŠarina za vino in žganje.61 ■Z zakona o taksah.62—72 •^arina na vino v Poljski.72 “osebne uzance za trgovanje z žitom na ljub¬ ljanski borzi.73—33 kalkulacije.84 Izvoz živine.85 Razsodišče ljubljanske borze.87—94 R kontroli svežega sadja za izvoz.95 preračun jen je angleške valute in mere .... 97 Računanje obresti. 100 p /ogled in žigosanje meril in posode . . . 102—111 Nadrobno prodajanje in nabiranje naročil po • trgovskih potnikih.112 Gostilničarska obrt po novem obrtnem zakonu 114 Tarifa v avtobusnem prometu. 116 Vozačem motornih vozil.117 Kako dobiš nazaj v vlaku pozabljeno .... 118 Tabela za razredčenje alkohola.119 tzračunanje dni od enega datuma do drugega 120 Skupni davek na poslovni promet.121 Kako se izračuna kubična mera okroglih debel ali klad .123 Kako izračunam ceno za komad iz cene za dva¬ najsterico (tucat).124 Teža za 1 m 8 lesa.126 Portlandcement.127 Poštne in brzojavne določbe.128—140 CfrfUca. in latinica.'141 t 8 Ljubljana Veletrgovina kolonialnega in špecerijskega blaga nudi po najnižji dnevni ceni kabo, riž, teste¬ nine, najfinejše namizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špe¬ cerijsko blago Tr< z« Postrežba točna in solidna! Trg. Lju zastop (venske rejo p Itrgovs pluge pčenci podjet nih in svoje tu gli v Čel šiva ' knjige nieo i govsk Društ klad« (še so bi ne srede delod proti plačn pojas /.ikov stojm člane t Din Trgovsko društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani Trgovsko društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani je strokovna organizacija, ki zastopa stanovske in splošne interese slo¬ venskega trgovstva. Redni člani društva mo¬ rejo postati vse osebe (torej tudi ženske) jtrgovskega stanu (izvzeinši učence, učenke, pluge in slično), tvrdke in podjetja, name¬ ščenci tovarniških, obrtnih in prometnih Podjetij, delniških družb, denarnih, kredit¬ nih in zavarovalnih zavodov. Društvo izdaja svoje glasilo »Trgovski tovariše, ki je hkra- Itu glasilo »Slovenskega trgovskega društva v Celju« in »Slovenskega trgovskega dru- Ištva v Mariboru«, Društvo izdaja trgovske knjige v slovenskem jeziku, vzdržuje čital¬ nico in knjižnico, prireja učne tečaje za tr¬ govske vede, poučna predavanja in shode. Društvo Merkur ima lastni »Podporni za¬ klad , iz katerega se podpirajo društveniki, če so brez lastne krivde brezposelni, in rod- bi ne umrlih članov. Društvo ima lastno po¬ sredovalnico za službe, ki posluje za vse delodajalce brezplačno, za nastavljence pa proti odškodnini, Društvo daje članom brez¬ plačno pravne nasvete in vsakovrstna-druga pojasnila in preskrbuje prevode iz tujih je¬ zikov. Članarina znaša za redne člane-samo- stojne: trgovce mesečno 10 . Din, za redne | člane-nameščence in za podporne člane 5 * Din mesečno in za novovstopivše člane še 10 10 Din pristopnine. Članarina se plačuje naj¬ manj za tri mesece naprej. Ustanovni člani plačajo enkrat za vselej 1000 Din. Društveno glasilo »Trgovski tovariš« prejemajo člani brezplačno, sicer znaša letna naročnina za »Trgovskega tovariša«, ki izhaja enkrat na mesec, 36 Din. Društveni prostori se naha¬ jajo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27, Tr¬ govski dom. Slovenski trgovci in nameščenci, oklenite se te prepotrebne in živahno delu¬ joče stanovske organizacije! Posredovalnica Trgovskega društva Merkur L Dos veletr Pre ralni indus' I-. I Josip II. sotruc Taj. Taj opozarja vse interesente, da se v slučajih kovec potrebe obračajo do nje. Posredovalnica po- Pia; sluje vsak dan ter rešuje poslane dopise liani, točno. Posreduje za vse vrste služb in mest, Pia; ki so običajna v trgovinah in drugih pod- proku jetjih, t. j. kontorsko osobje, prodajalci, pro- . dajalke, vajenci, vajenke, praktikanti. Pisma liani, je nasloviti: Trgovsko društvo Merkur, pc- K n; sredovalni odsek, Ljubljana. Uradne ure za v Uje stranke so vsak dan od pol 9. do 12. ure in od pol 15. do 17. ure. Ob sobotah se uraduje < od pol 9. do pol 13. ure. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. I'Ta Sla Podporni zaklad Trgovskega društva Merkur Vabimo vse gg. trgovce in nameščence, da Jan se tega zaklada ob vsaki priliki spominjajo. * >al Saj je namenjen onim brezposelnim, ki niso Iva po lastni krivdi zašli v to, in pa v podpira- Dir nje potrebnim rodbinam umrlih članov. ' rt 11 naj- ^?no Društveni odbor za leto 1932. slani i za Dosmrtni častni predsednik: Alojzij Lilleg. S na v eletržec v Ljubljani. aha Predsednik: Dr. Fran Windischer, gene- ralni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in ;nci. industrijo v p. v Ljubljani, elu- I. podpredsednik (obenem urednik lista): Josip J. Kavčič, veletržec v Ljubljani. II. podpredsednik: Janko Lozar, trgovski sotrudnik v Ljubljani. Tajnik: Anton Agnola, trgovec v Ljubljani. Tajnikov namestnik: Zvonimir Lukič, tr- ajih govec v Ljubljani. po- Blagajnik: Josip Krek, knjigovodja v Ljub- pise liani. lest, Blagajnikov namestnik: Valter Laurenčič, >od- prokurist v Ljubljani, oro- Gospodar: Avgust Jurjovec, trgovec v Ljub¬ ima liani. po- Knjižničarja: Anton Agnola in Janko Lozar za v Ljubljani, i in luje Odborniki in odbornice: in Fran Adamič, poslovodja v Ljubljani. Slavka Bojane, trgovska sotrudnica v Ljub¬ ljani. Jelka dr. Bretlova, trgovka v Ljubljani. Vran Dolničar, trg. družabnik v Ljubljani, da Janez Dolžan, poslovodja v Ljubljani, ijo. Pavel Fabiani, trgovec v Ljubljani, liso Ivan Jeras, trgovski ravnatelj v Ljubljani, ra- Ciril Korošec, trgovec v Ljubljani. Fran Kovač, trgovec v Ljubljani, 12 Milan Kova?, trgovski sotrudnik v Ljub¬ ljani. Janko Krek, trgovec v Ljubljani. Vilko Lampe, uradnik v Ljubljani. Ivanka Leskovic, trgovka v Ljubljani. Dr. Rudolf Marn, načelnik oddelka za tr¬ govino in industrijo banske uprave Drav¬ ske banovine v Ljubljani. Slavko Mirtič, trgovski sotrudnik v Ljub¬ ljani. Ignac Novak, trgovec v Liubljani. Dr. Ivan Pless, tajnik Zbornice za trgo¬ vino, obrt in industrijo v Ljubljani. Ivo Samec, trgovec v Ljubljani. Karel Seljak, trgovski zastopnik v Ljub¬ ljani. Anton Škrajner. trgovski sotrudnik v Ljub¬ ljani. Viktor Šober, trgovec v Liubljani. Mirko Teršan, trgovec v Ljubljani. Anton Verbič, trgovec v Ljubljani. Društveno razsodišče: Dr. Ferdinand Majaron, odvetnik v Ljub¬ ljani. Pregledovalca računov: Josip Malenšek, ravnatelj Kmetske poso¬ jilnice v Ljubljani. Josip Urbanič, trgovec v Ljubljani. Kuratorij podpornega zaklada: Načelnik: Ignacij Novak. Člana: Avgust Jurjovec in Zvonimir Lukič. izdelooanje damske in moške konfekcije Prešernova ulica 9 Prodaja damske, moške in deške konfekcije Na debelo /// Na drobno Prvovrstno izvrševanje po meri 14 Januar 1933 Prosinec HrvaUku: Siječanj. CeSko: Leden. Dan je doltf oc! s ur 28 minut (Irt 9 ur 24 min. Kau zraste za 56 minut. Nenadomestljiv ni nobeden ; revež je l>a tisti, ki je nepotreben. n IG Februar 1933 Svečan Hrvatsko: Veljača. Češko: Unor. Ban je dolg od 9 ur 26 minut do 10 ur 52 min. Dan zraste za 1 uro 26 minut. Lažnivca najlaže spelješ na led — če mu govoriš resnico. 17 is Marec 1933 Sušeč Hrvatsko: Ožujak. ČeSko: Brezen. 11 » Beležke 20 April 1933 Mali traven Hrvatsko: Travanj. Oeško: Duben. Dan je dolg od 12 ur 34 min. do 14 ur 4 min. .ban zraste za 1 uro 30 minut. Človek ni nikdar prestar, da se kaj novega nauči. 21 22 Maj 1933 Vel. traven Hrvatsko: Svibanj. Ceiko: Kveten. Dan je dolg od 14 ur 8 min. do 15 ur 18 min. Dan zraste zn 1 uro 10 minut. Dobre noge večkrat nadomeščajo pa¬ met, čeravno .to brez te malovredne. 2 ;? Beležke Junij 1933 Rožnik Hrvatsko: Lipan]. Češko: červen. Dan je dolg od 15 in* 18 min. do 15 ur 86 min. Dan zraste'do 21. za 18 min., potem se skrajša do konca meseca za 3 minute. Začetek poletja 21. junija ob 22. uri 12 minut. Ne grajaj izdelkov konkurence, tem¬ več hvali le svoje. Beležke 5 :) Julij 1933 Hali srpan Hrvatsko: Srpan]. ČeSko: červeneo. Dan je dolg od 15 ur 32 min. do 14 ur 44 min. Dan se skrajša za 48 minut. Ne govori o ceni svojih izdelkov, pa nuj je še tako ugodna, ampak le o ka¬ kovosti. 27 Beležke 28 Avgust 1933 Vel. srpan Hrvststio: Kolovoz. (Vefiko: Srpen. Bnn Je dolft nd 14 lir 42 min. do 13 ur 17 min. Dan se skraJSa za 1 uro 29 minut. Ne ugovarjaj kupcu in ne grajaj nje¬ gove sodbe, sicer ostaneš brez naročila. 'J9 Beležke September 1933 Kimavec TTrvatsko: Rujan- fiegko: Žari. Začetek Jeleni 23. septembra ob 13. uri 1 min. Dan se skrajša za X uro 34 minut. Začetek jeseni 23. septembra ob 13 uri 1 min. Prijazen pozdrav ni? ne stane, lahko pa precej nese. ec 122 121 120 119 118 117 116 115 114 118 112 111 110 109 108 107 106 105 104 103 102 101 100 99 98 97 96 95 94 93 .J Oktober 1933 Vinotok Dan je dolg od 11 ur 38 min. do 10 ur 2 min. Dan se skrajša za 1 uro 36 minut. kdor mnogo vprašuje za nasvete, tu bo malo dosegel. Beležke 34 November 1933 Listopad Hrvatsko: Studeni. češko: Listopad. Dan je dolg od 10 ur 0 min. do 8 ur 40 min. Dan se skrajša za 1 uro 14 minut. Najprej zasluži, potem varčuj in šele potem izdajaj. 35 Beležke 2 * 36 December 1933 Gruden Hrvatsko: Proslnac. Češko: Prosinec. Dan je dolg od 8 ur 44 min. do 8 ur 24 min. Dan se skrajša do 22. za 20 min., potem zra¬ ste do konca meseca za 4 minute. Začetek zime 22. decembra ob 7. uri 68 min. Streži svoje odjemalce tako, da bodo radi hodili skoz vrata tvoje trgovine. 37 38 LJUBLJANA Veletrgovina z deželnimi pridelki in mlevskimi proizvodi na debelo Priporoča svojo veliko zalogo pšenice, koruze, ješprenja, kaše, koruznih iz¬ delkov in banaške moke iz prvovrstnih mlinov Velika zaloga vseh vrst krmil ! lil Telefon interurban 2592 • Brzojavi: Žitofrg 39 Navodila za poslovanje s poštno hra¬ nilnico kraljevine Jugoslavije. I. Čekovni promet. § 1. Kdo lahko otvori čekovni račun. I. Vsaka fizična ali pravna oseba, trgovska tvrdka, zavod, državni ali samoupravni urad lahko otvori sebi enega ali več čekovnih ra¬ čunov pri poštni hranilnici, in to ali pri cen¬ trali v Beogradu ali pri njenih podružnicah v Sarajevu, Ljubljani, Zagrebu in Skoplju. II. Tista oseba, ki otvarja sebi čekovni račun, mora biti po obstoječih zakonitih predpisih upravičena samostojno in svobod¬ no razpolagati s svojo imovino. III. Ako ena in ista oseba otvori sebi več čekovnih računov pri centrali ali pa pri eni in isti njeni podružnici, mora dati vsakemu računu različne nazive, da se tako prepre¬ čijo zmešnjave. IV. Poštna hranilnica lahko zavrne pro¬ silca za otvoritev čekovnega računa. Prav tako lahko poštna hranilnica vsak čas zapre vsak čekovni račun. V. Prijava za otvoritev čekovnega računa se napravi z uporabo tiskanega obrazca »pristopnice«, ki se dobi brezplačno pri pošt¬ ni hranilnici, njenih podružnicah in pri vpa- ki pošti v kraljevini. § 2. Kako se izpolni pristopnica? Pristop¬ nica se izpolni po tiskanem besedilu takole: a) Privatne osebe izpolnijo pristopnico s polnim rodbinskim in krstnim imenom z označbo stanovanja. Poleg imena se lahko 40 pristavi tudi pokiic. iNjen notranji del se podpiše s polnim rodbinskim in krstnim imenom. Poleg pristopnice se mora predložiti držav¬ ljanska izkaznica, ali policijska prijava, ali legitimacija priznanih ustanov svobodnih po¬ klicev, ali uradniška legitimacija, ali dijaška izkaznica, ali vojaška objava, ali občinsko potrdilo kot dokaz o istovetnosti. Osebe brez poklica morajo razen policij¬ ske prijave predložiti tudi še nravstveno iz¬ pričevalo. Podaniki tujih držav, Iti žive v naši kra¬ ljevini, predlože razen policijskega dovolje¬ nja za bivanje tudi še potni list, ki mora imeti vizum našega pristojnega poslaništva ali konzulata. b) Protokolirane tvrdke izpolnijo pristop¬ nico tako, kakor je tvrdka protokolirana in vpisana v trgovinski register, podpišejo jo pa lastniki tvrdke same ali njeni poobla¬ ščenci, v dokaz pa predlože overjeni prepis izvlečka iz trgovinskega registra, ali sodni oglas, ako se pri dotičnem sodišču ne vodijo registri. i) Fizične in pravne osebe iz inozemstva otvarjajo čekovne račune z istimi pogoji kot naši državljani, vendar morajo svoj podpis na pristopnici overoviti pri pristojni oblasti (sodni, policijski, ali pri javnem notarju) ali pri našem poslaništvu ali konzulatu. Trgovske tvrdke morajo poslati tudi še overovljen prepis izvlečka iz trgovinskega registra. Izpolnjeno pristopnico izroči prosilec v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju v prijavnici poštne hranilnice, v vseh ostalih mestih pa se izroči in overovi podpis v krajevnih poštah. § 3. Prijava podpisov. I. Ko se predloži prijava za otvoritev čekovega računa, se mo¬ rajo na posebnih obrazcih (v treh izvodih), ki se dobe pri poštni hranilnici in njenih po¬ družnicah, prijaviti osebe, ki so pooblaščene, da razpolagajo z dotičnim čekovnim raču¬ nom, in njihovi originalni podpisi, napisani s črnilom. II. Ce sta pri poedinih zavodih, podjetjih, uradih itd. potrebna po dva podpisa in štampiljka, se mora to v stolpcu »Opomba« izrečno naglasiti in pristaviti odtis štampilj¬ ke ali žiga. III. Vsako izpremembo glede pooblaščanja za podpisovanje čekov je treba pravočasno dostaviti poštni hranilnici. IV. Obrazce s podpisi je treba poslati v priporočenem pismu. § 4. Osnovni vlog in denar za obrazce. I. Ko se izroči pristopnica, se mora položiti za račun poštne hranilnice osnovni vlog 100'— dinarjev in denar za obrazce, ki so potrebni za poslovanje po čekovnem računu. II. Z osnovim vlogom pri čekovnem ra¬ čunu se ne more razpolagati; čim bi se vlog pri kakem računu zmanjšal pod 100'— Din. z.apre poštna hranilnica ta račun. § 5. Obrazci za poslovanje. I. Obrazci” za poslovanje po čekovnem računu se dele v dve glavni vrsti; a) položnice, obrazec št. 106., b) čeki, obrazec št. 110. II. Razen tega obstoje tudi pomožni obrazci; 42 c) čekovna nakaznica (obrazec št. 111.), ki služi za izplačila v gotovini po pošti, za vir- maniranje v korist drugih čekovnih računov in za izplačila in virmane v inozemstvo, — izpolni pa se kot priloga čeku. d) omoti (kuverte, obrazec št. 123.) za po¬ šiljke poštni hranilnici, odnosno njenim po¬ družnicam (glej § 18. teh navodil). III. Kadar lastnik čekovnega računa po¬ trebuje katerega od naštetih obrazcev, naj ga pravočasno naroči pri poštni hranilnici ali pri tisti njeni podružnici, kjer se račun vodi. Naročilo se lahko izvrši pismeno ali s pomočjo posebnega obrazca »Trebovanje«, ki se dobi brezplačno na vsaki pošti. g 6. Položnice. I. Te se uporabljajo, kadar¬ koli vplačujemo denar pri poštni hranilnici, njenih podružnicah ali poštah, bodisi na svoj račun bodisi v korist kakega drugega ra¬ čuna. II. Položnica ima tri dele: priznanico, spo¬ ročilo in vpisnico (temeljnico): pri oddaji denarja izpolni vplačnik vse tri dele označe¬ nih stolpcev. Posebno je paziti na izpolnitev stolpca dneva vplačila na sporočilu in vpis- nici, ker mora datum, ki je napisan na po¬ ložnici, odgovarjati dejanskemu dnevu vpla¬ čila. Položnica, ki v kateremkoli pogledu ne bi bila pravilno izpolnjena, se ne sprejme. Poštnim uradnikom je strogo zabranieno vršiti kakršnekoli popravke na položnici. V primeru, da vplačnik pokvari položnico in nima pri sebi druge, lahko kupi na pošti občo čekovno položnico in se je posluži. III. Kadar uradnik (na pošti ali pri bla¬ gajni poštne hranilnice in njenih podružnic) sprejme denar, odreže in da vplačniku nazaj 43 prvi del položnice (priznanico), ki mu tedaj služi kot dokaz, da je označena vsota denar¬ ja res oddana. IV. Drugi del položnice (sporočilo) dobi po poštni hranilnici oni, kateremu se denar pošlje, kot sporočilo, da je dotična vsota zanj vplačana. Zato lahko pošiljatelj na zad¬ nji strani tega dela napiše naslovniku zaseb¬ na sporočila, n. pr. zakaj mu pošilja denar itd. V. Tretji del položnice (vpisniea) ostane pri poštni hranilnici kot' dokument za vknjižbo. VI. Cena za prvih 1000 položnic znaša Din 150'—, za vsakih nadaljnjih 1000 koma¬ dov pa Din 120"—. VII. Kdor vplača denar v korist svojega računa, se mora poslužiti svoje položnice. Kdor vplača denar v korist kakega tujega računa se lahko posluži položnice tega računa, če jo ima pri roki (ako je dotična oseba, kateri se mora vplačati taka vsota, n. pr. trgovec, tvorničar, administracija ka¬ kih novin itd., vnaprej poslala svojo polož¬ nico); lahko pa tudi na vsaki pošti ali pri poštni hranilnici in njenih podružnicah dobi občo položnico (obrazec št. 127), na kateri mora pa točno označiti naslov osebe, kateri pošilja denar in številko njenega čekovnega računa. (Če te številke ne ve, jo lahko najde v »Spisku imetnikov čekovnega računa«, ki je pri vsaki pošti, imajo ga pa tudi uradi, privatna podjetja itd., kakor imajo tudi se¬ znam telefonskih naročnikov.) Vlil. Za vsako čekovno vplačilo se plača taksa v gotovini in to: 44 50 par za vplačila do Din 500'—, 1 dinar za vplačila nad Din 500'—. § 7. Čeki. I. Čeki so podvrženi predpisom čekovnega zakona in se lahko glase na pri¬ našalca, na ime ali po odredbi. II. Cek se mora natančno in razločno iz¬ polniti (izpisati) po tiskanem besedilu. Na talonu — kuponu — (ki ostane v rokah iz- dajnika), si napravi sam izdajnih svoje be¬ ležke. III. Pokvarjenih čekovnih golic ni treba vračati poštni hranilnici, ampak jih morajo uničiti imetniik sami. IV. Na čeku kakor tudi na položnici je natisnjen naslov imetnika in številka nje¬ govega čekovnega računa. Ta naslov in šte¬ vilko natisne poštna hranilnica sama pri naročbi obrazcev, da se onemogočijo po¬ greški pri izpolnjevanju z roko. V. Knjižica 50 čekov stane 20 dinarjev. V tej vsoti je vračunana tudi taksa za ček OTO Din za komad, katera je vtisnjena na čeku samem. VI. Ček se ne more preklicati v zakonitem roku petih dni, ako je kraj izdaje in vpla¬ čila v naši državi eden in isti, ako pa je različen, v roku petnajstih dni. Ako je kraj izdaje zunaj naše države, veljajo zakoniti roki: dvajset do šestdeset dni. Cek se mora predložiti v izplačilo najdalj v roku 6 me¬ secev; v nasprotnem primeru poštna hra¬ nilnica zavrne izplačilo. VII. Obrazci čekov in nakaznic se morajo skrbno hraniti, ker imetnik računa sam trpi škodo, ako pridejo ti obrazci v neprave roke in ako jih kdo zlorabi. 4I> § 8. Čeki na prinosnika in čeki na ime. I. Ček na prinosnika se izplača na bla¬ gajni poštne hranilnice, odnosno tiste nje¬ ne podružnice, pri kateri se vodi dotični čekovni račun. II. S čekom na prinosnika lahko dvigne denar imetnik čekovnega računa sam, izroči ga pa tudi lahko komurkoli brez vsake for¬ malnosti (brez indosiranja). Take čeke iz¬ plačujejo blagajne poštne hranilnice in nje podružnice vsakomur, kdor jih predloži v izplačilo, ne da od njega zahtevale legiti¬ macijo. III. Izdajnik čeka lahko na zadnji strani odredi, naj se izplača samo določeni osebi ali po njeni odredbi; v tem primeru se mora ta oseba legitimirati, kadar predloži ček v izplačilo. IV. Znesek enega čeka na prinosnika je omejen na 100.000 Din. Izjemoma lahko poštna hranilnica ali njene podružnice do¬ volijo imetnikom čekovnih računov z moč¬ nim denarnim prometom izdajati tudi čeke nad 100.000 dinarjev. § 9. Čekovni nalogi in čekovne nakaznice. I. Ako izdajnik (imetnik čekovnega raču¬ na) odredi, da se znesek pošlje tretji osebi, odnosno da se prenese na drug čekovni račun, mora to svojo odredbo napisati na zadnjo stran čeka in jo podpisati kakqp ček na prvi strani. II. Pri vsakem čeku na ime se mora izpolniti »čekovna nakaznica«, pomožni ob¬ razec št. 111 š, ki se mora poslati poštni hranilnici (njeni podružnici) hkratus čekom. III. Na zadnji strani kupona čekovnih na¬ kaznic se lahko napišejo kratka sporočila, 40 ki se nanašajo na znesek nakaznice, brez takse. Privatna sporočila niso dovoljena. IV. 100 komadov čekovnih nakaznic stane 30 dinarjev. § 10. Izplačila v gotovini po poštah. I. Imetnik čekovnega računa lahko odre¬ di, da se pošlje denar po pošti njemu in tretji osebi. V ta namen mora izpolniti ček in čekovno nakaznico po § 9. teli navodil. Na zadnji strani čeka se mora napisati isti naslov prejemnika zneska kakor na če¬ kovni nakaznici, pod tem naslovom pa se podpiše imetnik računa tako kot na prvi strani čeka. II. Znesek ene čekovne nakaznice za iz¬ plačilo v gotovini je omejen na 100.000 dinarjev. Izjemoma lahko uprava poštne hranilnice ali njenih podružnic odobri, da se glasi čekovna nakaznica tudi na večji znesek, a največ do 500 tisoč Din. lil. Na nakaznici sami, in sicer na pro¬ storu, določenem za pogoj izplačila, lahko imetnik računa odredi, naj se izplačilo iz¬ vrši z določenim pogojeni. Pogoj izplačila je lahko: 1. da se izplačilo izvrši s povratnico (to priznanico dobi kesneje imetnik čekovnega računa); 2. da se izplačilo izvrši izključno pre¬ jemniku zneska v lastne roke; 3. da se izplačilo ne mo-re izvršili pred določenim rokom; 4- pogoj, s katerim se državna (samo¬ upravna blagajna zavaruje: n. pr. da se mora potrditi vdovstvo ali da otrok živi in temu slično. 47 IV. Pogoj izplačila ne more odrejati, da bi se prejemnik zneska specialno legiti¬ miral, ker se to vrši po splošnih poštnih predpisih, niti ne more odrejati specialnih del: n. pr. da se odvzame menica XY-a ali reverz ali podobno. V. Pogoje, navedene pod točko III., št. 3. in 4., lahko določajo samo državni in samo¬ upravni uradi. VI. Čekovna nakaznica velja dva meseca od dneva izdaje, t. j. v tem roku je ona pri pošti na razpolago osebi, kateri je zne¬ sek namenjen, zaradi izplačila. § II. Izplačila v inozemstvu. I. Vsak imetnik čekovnega računa lahko naloži poštni hranilnici ali njenim podružnicam, da izvrše izplačilo v kateremkoli delu sveta. II. Velikost zneska, ki se lahko izplača v inozemstvu, je določena z, deviznimi pred¬ pisi ministrstva za finance. III. Za izplačila v inozemstvu se izpolni ček in čekovna nakaznica po § 9. teh na¬ vodil. Naslov prejemnika na zadnji strani čeka in na čekovni nakaznici je treba na¬ pisati z latinico. IV. Ček za inozemstvo, se lahko izpolni tudi v tuji valuti. V tem pirmeru se pre¬ črtajo besede »Din« in »p« in se mesto tega napiše naziv tuje valute. V. Tečaj za preračunavanje dinarjev v tujo valuto določi poštna hranilnica. Ta je po možnosti enak tečaju beograjske borze. § 12. Prenosi na čekovne račune. I. Pri¬ poroča se vsakemu imetniku računa, da vrši svoja plačila po virmanu (s prenosom), t. j. da odredi prenos s svojega čekovnega raču- 48 na v korist drugega Čekovnega raBuna, ne pa izplačila v gotovini, ker se mu tako stroški zmanjšajo. II. Kadar se odredi prenos, se mora iz¬ polniti ček in čekovna nakaznica po § 9. teh navodil. Na zadnji strani čeka se mora označiti ne samo naslov, ampak tudi šte¬ vilka čekovnega računa osebe, kateri je znesek namenjen. To številko je treba napi¬ sati prav tako na čekovno nakaznico in na kupon nakaznice. III. Poštna hranilnica izvrši vse odredbe najprej s prenosom, ako prejemnik zneska poseduje čekovni račun pri njej ali pri nje¬ nih podružnicah. Samo če na nakaznici stoji pogoj »v gotovini« ali ako imetnik računa nakaže denar samemu sebi, se odredba iz¬ vrši v gotovini po pošti. IV. Znesek nakazila s prenosom ni omejen. § IB. Prenosi na žirovne račune pri Na¬ rodni banki kraljevine Jugoslavije. I. Ti prenosi se izvrše po § 12. teh navodil. Edi¬ na razlika je v tem, da je treba na zadnjo stran čeka in na čekovno nakaznico napisati to odredbo: »Naj se odobri žirovnemu računu N. N.-a v . . . pri Narodni banki (podruž¬ nici) v . . . II- Prenosi na žirovne račune pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije se smatrajo v pogledu provizije kot izplačila v gotovini. § 14.' Prenosi na račune v inozemstvu. I. Mesto izplačila v gotovini v inozem¬ stvu po § 11., lahko imetnik čekovnega računa pri naši hranilnici odredi, da se znesek odobri čekovnemu računu osebe, ka¬ teri je znesek namenjen, pri drugi poštni 49 hranilnici ali čekovnem zavodu v inozem¬ stvu. II. Za vsako nakazilo s prenosom se mora napisati ček in čekovna nakaznica po § 9. teh navodil. Na zadnji strani čeka, na če¬ kovni nakaznici in na kuponu nakaznice se mora napisati ne samo točen naslov prejemnika zneska z latinico, ampak tudi številka čekovnega računa prejemnika in kraj, kjer se ta račun vodi. Sicer veljajo za virmanska nakazila v inozemstvo odred¬ be § 11. § 15. Vplačila s pomočjo čeka. I. Ako imetnik računa odredi prenos na drug če¬ kovni račun, pa mu je potrebna še posebna priznanica o izvršitvi naloga, tedaj se ne izvrši prenos po § 12. teh navodil, marveč vplačilo s pomočjo čeka. II. Izdajnik čeka je dolžan napisati na zadnji strani čeka to odredbo: »Iznos čeka vplačajte v korist čekovnega računa št. . . . N. N.-a iz . . .« Poleg čeka mora predložiti tudi čekovno položnico tistega računa v čigar korist se vplačilo izvrši. V tem primeru ni potrebno izpolniti tudi čekovno nakaznico. § 16. Skupni ček. I. Z enim čekom se lahko hkratu odredi več izplačil ali pre¬ nosov. Na zadnji strani se lahko napiše 11 odredb, dovoljeno pa je, da se v podaljšku nalepi list »alonž« še za 14 odredb, tako da jih je skupno 25. Širina in dolžina stolp¬ cev »alonža« mora biti ista kol na zadnji strani čeka. II. Za vsako odredbo se mora napisati posebna čekovna nakaznica. Ček se more glasiti na skupno vsoto vseh priloženih na¬ kaznic, Na zadnji strani čeka (odnosno na 50 -alonžu«) se pod zadnjo odredbo pristavi isti podpis kot na prvi strani. III. Zaradi lažjega poslovanja v poštni hranilnici se priporoča imetnikom računa, da z enim skupnim čekom izdajo samo od¬ redbe ene vrste, ki se izvrše na isti način, n. pr. vse prenose s prvim čekom, vsa iz¬ plačila v gotovini z drugim čekom, vse pre¬ nose za inozemstvo s tretjim itd. IV. Uprava poštne hranilnice ali njene podružnice lahko v posebnih primerih in na prošnjo zainteresiranih imetnikov čekov¬ nih računov odobri uporabo skupnega čeka tudi brez izpisovanja poedinih odredb na zadnji strani čeka. V tem primeru se od¬ redba na zadnji strani glasi: »Izvršite po ... komadih priloženih čekovnih nakaznic«. To dovoljenje da uprava s pogojeni, da imetnik računa prevzame nase škodo, ki bi utegnila nastati zaradi nepazljivega poslovanja z na¬ kaznicami. Poleg tega je imetnik računa dolžan pristaviti na zadnji strani vsake če¬ kovne nakaznice svoj podpis ali svoj prijav¬ ljeni žig. Število priloženih čekovnih na¬ kaznic sme obsegati največ 100 komadov za en ček. V. Zneski posameznih čekovnih nakaznic za izplačila v gotovini in za inozemstvo so omejeni no §§ 10., 11. in 14. teh navodil. § 17. Trajni ček. I. Če mora imetnik če¬ kovnega računa stalno (periodično) plače¬ vati kake vsote denarja (n. pr. najemnino, naročnino, vzdrževanje otrok itd.), tedaj lahko izda samo en ček, ki postane trajen. Odredba na zadnji strani takega čeka se mora glasiti: »plačajte vsakega prvega v mesecu« ali plačajte na dan . . . vsakega meseca« obenem s točnim naslovom osebe, kateri je znesek namenjen. Da se preprečijo zmešnjave, se mora vidno označiti na zgor¬ njem robu čeka: »Trajni ček«. II. Umevno je po sebi, da mora odreje- valec skrbeti, da je na njegovem računu vedno dovolj denarja (kritja) za izvršitev dotičnega čeka, sicer se nalog ne bo izvršil. Če trajni ček nima kritja, izgubi veljavo. III. Trajni ček velja do preklica. § 18. Omoti (kuverte). 1. Čeke je najbolje pošiljati poštni hranilnici (odnosno njenim podružnicam) v posebnih omotih, ki so oproščeni poštnine. Ti se dobivajo v poštni hranilnici po ceni 15 Din za 50 komadov ter se lahko naroče takoj ob priliki izpol¬ nitve pristopnice. II. Ako se uporabljajo druge kuverte, se morajo na njih nad naslovom poštne hra¬ nilnice izpisati besede: »Čekovni promet«, naslov in številka računa disponenta in v spodnjem levem voglu pristaviti označba poštnine prosto... III. Teh kuvert, oproščenih poštnine, se lahko posluži tudi za vsako drugo pismo za poštno hranilnico, ker je dopisovanje s pošt¬ no hranilnico v predmetih čekovnega iti hranilnega prometa poštnine prosto. § 19. Kako so vrši čekovni promet. I. Vse pošte v naši kraljevini sprejemajo vplačilo denarja za račun imetnikov čekovnih raču¬ nov na osnovi pravilno izpolnjenih položnic. II. Na čekovni račun se lahko vlože ne¬ omejene vsote. III. O prejetih vplačilih ali izvršenih če¬ kih se obvesti istega dne imetnik čekov¬ nega računa s posebnim obvestilom (izvleč- 52 kom iz čekovnega računa), v katerem je označen tudi ostanek (saldo) njegove imo- vine. IV. Vplačila so na razpolago imetniku računa isti dan po odobritvi pri poštni hra¬ nilnici. Z osnovnim vlogom 100 dinarjev se ne more razpolagati, ampak samo z vsoto nad tem zneskom, odbivši od te vsote vrednost obrazcev, ki so naročeni, pa še niso plačani. V. Čeki na prinosnika, ki so brez kritja, se ne izvršujejo, čeki na ime pa čakajo 3 dni na kritje. Za vsak ček, ki se zavrne zaradi nedostajanja kritja, se računa 10 Din takse. Če kdo večkrat izdaja čeke nad zne¬ sek svoje gotovine, poštna hranilnica zapre njegov račun za vedno. VI. Čeki, ki so brez kritja ali so napač¬ no izpolnjeni ali se podpisi ne krijejo ali so sicer nepravilni, se vračajo, in to: a) čeki na prinosnika ali na ime prinos¬ nika; b) čekovni nalogi pošiljatelju. Kot poši¬ ljatelj se redno smatra imetnik čekovnega računa. Ako pošlje čekovni nalog sama ose¬ ba, ki ji je znesek namenjen, ali druga oseba, je dolžan na prednji strani čeka na zgornjem robu vidno napisati opombo: »Po¬ šilja prejemnik zneska« ali: »Pošilja N. N. iz H.«; v nasprotnem primeru se ček vrne imetniku čekovnega računa. § 20. Stroški. Poštna hranilnica si za- računi: 1. Takso za poslovanje 0'50 Din: a) za vsako vplačilo ali odobritev s pre¬ nosom (kliringom), brez ozira na velikost vsote; b) za vsako izplačilo v gotovini ali s pre¬ nosom (kliringom), in to računajoč vsakih začetih 5000 Din kot posebno postavko. 2. Provizijo za vplačila 1 /io°/oo (desetinka od tisoč), t. j. OTO Din za vsakih začetih 1000 - — Din. Te provizije so oproščena vpla¬ čila s prenosom (kliringom) in drugi pre¬ nosi brez uporabe gotovine v poštni hra¬ nilnici sami. 3. Provizijo 1 / 2 °/oo (pol od tisoč) za vsa iz¬ plačila v gotovini (na podstavi čeka ali če¬ kovne nakaznice) in za prenose na žiro- račune pri Narodni banki in njenih podruž¬ nicah. Ta provizija se ne plača: a) na dispo¬ zicije s prenosom: b) na stroške same in na provizijo, s katero poštna hranilnica obre¬ meni dotični račun; c) ako se izplačilo (dis¬ pozicija) izvrši v korist poštne hranilnice v breme kakega čekovnega računa. 4. Provizijo l°/oo (eden od tisoč) za pre¬ nose v inozemstvo, najmanj pa Din 2‘50. 5. Provizijo 2°/oo (dva od tisoč) za izpla¬ čila v inozemstvo, najmanj pa Din 5 - —. Po¬ leg tega ima poštna hranilnica pravico za- računiti eventualne efektivne stroške. 6. Pristojbino 1 Din od vsake poštne na¬ kaznice, ki jo poštna hranilnica zaračuni in njen znesek prenese na čekovni račun osebe, ki ji je znesek namenjen. 7. Pristojbino 1 Din za vsako pogojno izplačilo. 8. Pristojbino 1 Din za pisanje nakaznice k skupnemu ali trajnemu čeku, če je ni na¬ pisal sam imetnik računa. 9. Pristojbino 3 Din za vsako posebno ob¬ vestilo o izplačilu čekovne nakaznice (po¬ vratnice), če se to specialno zahteva. 10. Pristojbino 10 Din za vsako dispozicijo brez kritja. 11. Pristojbino 15 Din letno za vsak traj¬ ni ček. 12. Za odpravo denarja s poštno nakazni¬ co ali drugače, na kako posebno zahtevo, se računijo efektivni stroški po poštni tarifi in stroški omotavanja. 13. Pristojbino Din 3'— za vsako neupra¬ vičeno pismeno reklamacijo. 14. Spisek imetnikov čekovnega računa, katerega izdaja poštna hranilnica periodično in ga pošilja vsem imetnikom čekovnega ra¬ čuna, po možnosti po lastni nabavni ceni. Pripomba: Stroške zračunava poštna hra¬ nilnica od časa do časa in z njimi obreme¬ njuje dotične čekovne račune, o čemer pošlje obvestilo njihovim imetnikom. § 21. Oprostitev od poštnine in pristojbin. I. Prijave (prošnje) za otvoritev čekovnega računa in sploh vse dopisovanje s poštno hranilnico, ki se tiče čekovnih računov, je poštnine prosto. Ta obvestila se morajo po¬ slati v omotih (kuvertah), kakor je pred¬ pisano v tj 18. teh navodil. II. Za priporočena pisma na poštno hra¬ nilnico se plača samo priporočnina. III. Za pošiljanje denarja ali vrednostnih papirjev v denarnem pismu se plača pošt¬ nina. IV. Državnih pristojbin je oproščeno vse dopisovanje s poštno hranilnico ali njenimi podružnicami. § 22. Reklamacije. Reklamacije zaradi vplačil, izplačil, virmanov, obremenitev itd. se obravnavajo samo, če se vlože v roku treh let. Pošiljke, ki se na to nanašajo, se 56 morajo na kuverti označiti z besedo »Re¬ klamacija«. § 23. Preklic in zastaranje. I. Ček, ki se glasi na prinosnika, se lahko prekliče, kadar poteče zakoniti rok za predložitev čeka v iz¬ plačilo. Ako se ček ne prekliče, ga poštna hranilnica izplača prinosniku tudi po tem roku. Vsak ček pa, ki ne bi bil predložen v izplačilo v šestih mesecih od dneva, ko je bil izdan, se zavrne. II. Čekovne naloge lahko imetnik čekov¬ nega računa prekliče, dokler niso izvršeni, ako jih je imetnik čekovnega računa poslal neposredno poštni hranilnici. III. Preklic se lahko izvrši s pismom ali telegramom. Telegram se mora istočasno potrditi s pismom. IV. Vsakršne terjatve iz čekovnih računov pri poštni hranilnici zastarajo v roku 30 let. Zastaranje prekine vsako vplačilo ali dispo¬ zicija, ne prekinejo ga pa obremenitve, ki se vrše na pobudo poštne hranilnice same. II. Hranilni promet. § 24. Kdo lahko nalaga. 1. Pri poštni hra¬ nilnici lahko nalaga vsakdo. Nalagajo tudi lahko tvrdke, društva, cerkve, šole, občine, oblastva, zavodi, ustanove itd. Nalaga se tudi lahko na ime maloletnih otrok. H. Hranilne knjižice poštne hranilnice se glase na iiire. III. Vsakdo sme imeti samo eno knjižico, ki se glasi na ime. Vsak član družine pa ima lahko posebno knjižico na svoje ime. § 25. Kje se lahko nalaga. I. Denar se lahko nalaga pri vsaki pošti brez vseh stro¬ škov. 5 « II. Čim se vplača prvi vlog, ki ne sme biti manjši od Din 10'—, se dobi hranilna knjižica. III. Vsa kesnejša vplačila in izplačila se vpišejo v hranilno knjižico. IV. Na eno knjižico se lahko vlože ne¬ omejeni zneski, najmanj pa po Din 10’— in to v celih dinarjih. Zneski v parah se sprej¬ mejo samo radi zaokroženja imovine na cele dinarje. § 26. Kako se dvigne vlog. I. Vlog se lahko dvigne pri vsaki pošti brez vsakih stroškov. Vsote do 500'— dinarjev na dan se lahko dvignejo takoj kratkim potem. II. Kdor želi dvigniti več ko 500'— dinar¬ jev, mora izpolnili listek »Dvigam« in ga poslati poštni hranilnici v Beograd. Hranil¬ nica takoj pošlje denar po nakaznici na naslov, ki ga je vlagatelj označil v svoji od¬ povedi. III. Za dvig zelo velikih vlogov je določen odpovedni rok, in to: za vsote od 25.000'— do 100.000'— dinarjev deset dni, od 100 000 do 500.000 dinarjev dvajset dni, čez 500.000 dinarjev Da mesec dni. § 27. Kdo lahko dvigne vlog. I. Vlog s hranilnih knjižic poštne hranilnice lahko dvigne samo imetnik osebno. Priznajo se tudi pooblastila, ako so overovljena z urad¬ nim pečatom, vendar veljajo ta pooblastila samo za eno odpoved in za določeno pošto, pri izplačilu pa se pooblaščencu odvzameio. II. Tvrdke, društva, cerkve, šole, občine, oblastva, zavodi, ustanove itd. prijavljajo na obrazcu »Stalno pooblastilo« podpise oseb, ki so pooblaščene podpisovati odpovedi in dvigati denar s hranilnih knjižic. 57 111. S stalnim pooblastilom lahko tudi fizične osebe pooblastijo svoje najbližje rod¬ binske člane n. pr. moža, otroke, roditelje, brate ali sestre, da dvignejo denar s hranil¬ nih knjižic. Velja samo ono stalno poobla¬ stilo, ki je overovljeno po poštni hranilnici. § 28. Izplačila v inozemstvu. 1. Vložitelj lahko nakaže s svoje hranilne knjižice v inozemstvo znesek, ki je dopuščen domačini imetnikom čekovnih računov. V pismenem nalogu se mora napisati točen naslov pre¬ jemnika zneska v latinici in priložiti hranil¬ na knjižica. (Glej § 11. teh navodil.) § 29. Obresti vlogov. I. Obresti pri poštni hranilnici znašajo 5% na leto za manjše vlo¬ ge do 50.000-— dinarjev. Za vloge nad 50.000-— dinarjev se plačajo 4 % obresti na leto. II. Poštna hranilnica pripisuje obresti od vlogov koncem vsakega leta in takoj v prvih treh mesecih naslednjega leta pošlje vloži- teljem obvestilo o obrestih na obrazcu ‘»Obrestna nakaznica«. III. Kdor ne dobi obrestne nakaznice do 31. marc, lahko pošlje reklamacijo poštni hranilnici, hranilni promet Beograd. Pred 31. marcem se reklamacije ne sprejemajo, vendar lahko vložitelj pošlje svojo hranilno knjižico poštni hranilnici, hranilni promet Beograd, da se mu pripišejo obresti. IV. Obresti hranilnih vlog pri poštni hra¬ nilnici so podvržene 3% rentnemu davku, t. j. na en dinar obresti 3 pare davka. Ta davek pobira poštna hranilnica sama in ga izroča davčnim oblastvom, vložiteljem pa za to ni treba skrbeti. 58 § 30. Pravice in usodnosti. I. Obresti na vloge pri poštni hranilnici so oproščene vseh doklad. II. Na vloge do 2000'— dinarjev se ne sme izreči prepoved, niti pridobiti zastavna pra¬ vica, in se hranilna knjižica do te vsote tudi ne more zarubiti. III. Za pisma, ki se pošljejo poštni hra¬ nilnici, se ne plača nobena pristojbina niti poštnina, ako se pošljejo v uradni kuverti, ali ako se na navadni kuverti napiše števil¬ ka hranilne knjižice. § 31. Za vloge jamči država. Poštna hra¬ nilnica je državen denarni zavod in radi tega jamči za vse njej zaupane vloge država. § 32. Potrdila o vplačilu. I. Za vplačila, ki so večja od 500"— dinarjev, dobi vložitelj od poštne hranilnice iz Beograda posebno potrdilo, ki se mora hraniti, ker mora po¬ trdilo pokazati pošti, kadar želi dvigniti vlog. II. Kdor ne dobi potrdila v desetih dneh po vplačilu, naj pošlje poštni hranilnici v Beograd reklamacijo. Obrazci za reklamacijo in kuverte se dobe pri vsaki pošti brez¬ plačno. § 33. Številka hranilne knjižice. I. Vsaka hranilna knjižica ima številko. Ta številka je važna in mora biti označena v vsakem pismu, ki ga vložitelj pošlje poštni hranil¬ nici. Pri poštni hranilnici imajo svoje vloge tisoči in tisoči vložiteljev, delo pa je zelo otežkočeno, če kdo pozabi napisati v svojem pismu številko knjižice. 59 § 34. Naslov vložitelja. I. Vložiteljem se priporoča, da vselej, kadar vlože ali dvig¬ nejo denar, napišejo na listku »vlagam« ali dvigam« svoj natančni naslov. Na ta način vzdržujejo vložitelj! s poštno hranilnico stalne stike in ona jim lahko do¬ stavlja sporočila o vsem, kar je v zvezi z njihovim vlogom. § 35. Zamenjava knjižice. I. Kadar je vsa knjižica polna, tako da v njej ni več pro¬ stora za vlaganje in dviganje denarja, mora vložitelj svojo knjižico poslati poštni hranil¬ nici v Beograd, da mu jo zamenja za novo. § 36. Odstop knjižice. I. Vsakdo lahko od¬ stopi svojo knjižico drugemu. To se napravi na pošti s posebnim zapisnikom. Knjižica se pošlje poštni hranilnici v Beograd radi pre¬ nosa na ime prejemnika. § 37. Izguba knjižice. I. Ako hranilna knjižica izgine (zgori, se izgubi ali je ukra¬ dena), naj vložitelj to hitro javi najbližji pošti in poštni hranilnici. II. Hranilnica prepove takoj izplačilo vlo- gov po tej knjižici. Ko mine pet tednov, dobi vložitelj novo knjižico, ako se medtem ni pojavil kak spor, ki ga lahko reši samo so¬ dišče. § 38. Stroški. Poštna hranilnica si zara¬ čuna : 1. Pristojbino 10'— dinarjev od vsakega vložitelja pri saldi ran ju knjižice. 2. Letno pristojbino za obveščanje vloži¬ telja (vplaeevalca) v obrestih po tejle lestvici: Od zneska dospelih obresti se pobira pri¬ stojbina : 60 do Din 25'. Din 1 3. Za postopek amortizacije izgubljene hra¬ nilne knjižice, in to: Din 100'— za vloge do Din 500'—, Din 250'— pa za vloge nad Din 500'—. § 39. Izseljeniški vlogi. I. Poštna hranil¬ nica sprejema tudi vloge od naših izseljen¬ cev, t j. pripadnikov kralievine Jugoslavije, ki bivajo v inozemstvu. Plačuje jim za te vloge specialne obresti po 6% na leto do zneska Din 250.000'—. Nad to vsoto znašajo obresti 4 % na leto. IT. Podrobnejša sporočila o izseljeniških vlogih pošilja poštna hranilnica vsakomur na zahtevo brezplačno. III. Splošne določbe. § 40. Nakazila v inozemstvo. I. Po poštni hranilnici lahko pošlje vsaka oseba denar v vse kraje sveta. Da se denar odpošlje, se mora iti na najbližjo pošto kjerkoli v naši kraljevini in vplačati v dinarjih odgovarja¬ joči znesek ter izpolnili posebno položnico (obrazec 132 š), na kateri se mora napisati z latinico, komu in kje naj se ta znesek iz¬ plača. Poštna hranilnica izvrši te naloge potem, ko je preračunala dinarje v tujo va¬ luto po možnosti po tečaju beograjske borze. § 41. Borzni posli. I. Kdor želi kupiti ali prodati na borzi kake vrednostne papirje, lahko to izvrši po poštni hranilnici v zvezi s 81 Čekovnim računom in hranilno kniižico. Po¬ treben je pismen nalog in zadostno kritje na računu. Vložitelji moraio poslati z nalo¬ gom tudi svojo hranilno knjižico. II. Kdor nima niti čekovnega računa niti hranilne knjižice, želi pa kupiti po poštni hranilnici državne obveznice, lahko napiše svoj nalog na zadnio stran čekovne polož¬ nice računa št. 50.011 in mora obenem vnla- čati potrebni znesek. Obračun zneska dobi obenem z vrednostnimi papirji. III. Poštna hranilnica pobira poleg borz¬ ne kurtaže in pristojbine tudi še V 2 0 /00 pro¬ vizije za prodajo vrednostnih papirjev. Kup¬ nina državnih obveznic je oproščena pro¬ vizije. Trošarina za vino in žganje. Živilske, špecerijske in ostale trgovine, ki prodajajo vino in žganje v izvirno zaprtih steklenicah, morajo plačati za državno in banovinsko trošarino, in to: V Ljubljani in Mariboru po 4.000-— di¬ narjev na leto; v krajih z več ko 2000 prebivalci po 3.600 dinarjev na leto; v krajih do 2000 prebivalcev po 1.200,— dinarjev na leto. Ti zneski se plačujejo za tri mesece vna¬ prej pri pristojni davčni upravi, ki izda vsaki taki osebi dokaz o plačanem znesku. Kdor prične prodajati vino in žganje brez prijave in vplačila tega zneska ali ne plača spredaj navedenega zneska pravočasno, se kaznuje z enkratnim neplačanim zneskom. 62 Iz zakona o taksah. Listine, izdane v privatnem prometu, Ako se na listine, izdane v privatnem pro¬ metu, ki podlegajo plačilu takse v kolkih ali uporabi kolkovnega papirja, ne nalepi takoj ob sestavi listine ustrezni kolek (marka) ali ne prilepi ustrezna taksa ter ne razvrednoti, ali se petnajst dni od dne sestave listine ne prijavi, odnosno se za njihovo izdajo ne upo¬ rabi predpisani kolkovni papir, in pridejo taki spisi kakorkoli pred oblastvo, se pobere poleg doplačila redne takse kazenska taksa v enkratnem (dosedaj trikratnem) iznosu. Redno takso in doplačilo kazenske takse plača lastnik listine. Če se ugotovi, da je izterjanje od lastnika nemogoče, se obsodi na plačilo takse izdajatelj. Samo za potrdila ali pobotnice o prejemu zakupnine plača redno in kazensko takso vedno izdajatelj. Izvrševanje obrti brez dovoljenja. Lastniki in poslovodje trgovskih, obrtnih in industrijskih podjetij, ki začno z delom brez pooblastitve ali dovolitve ali če preko¬ račijo obseg obratovanja, določenega po obrt¬ nem zakonu, se poleg kazni po obrtnem za¬ konu kaznujejo še s trikratnim iznosom redne takse, določene za pooblastitev ali dovolitev za dotično obrt. Kazni radi prepoznega plačila perijodičnih taks. Vse osebe, ki plačujejo takse po tem za¬ konu perijodično v naprej (tedensko, me¬ sečno, polletno ali celoletno), se v primeru, da te takse ne plačajo pravočasno, kaznujejo 63 poleg plačila redne takse še z enkratnim iz¬ nosom redne takse. Prepozna prijava kupoprodajnih pogodb. Kazen radi prepozne prijave kupoprodaj¬ nih pogodb je z novim zakonom znižana od trikratnega iznosa na enkratni iznos redne takse. Najemne pogodbe. Za pogodbe o zakupu poslopij (stanovanj in lokalov) se plača taksa po višini letne najemnine: preko 50.000 Din za vsakih nadaljnjih 100 dinarjev še Yi%. Ta taksa se pobira na pogodbe o zakupu zgradb (stanovanj in lokalov) neglede na čas, za katerega se pogodba sklepa. Vsi lastniki stanovanj in lokalov so dolžni skleniti pogodbo o zakupu in plačati takso v roku 15 dni od dne vselitve, sicer plačajo poleg redne še petkratni iznos redne takse kot kazen. Za stanovanja in lokale do Din 2400'— letne najemnine kakor tudi za podzakupe- (podnajeme) ne obstoji obveznost, da se skle¬ ne najemna pogodba. Takse za ponudbe na ofertalnih licitacijah. Za vsako ponudbo na ofertalnih licitacijah pri državnih oblastih in samoupravnih tele- 84 sih in imovinskih občinah se plača taksa od proračunjene vrednosti posla in to: za posle do 20.000 Din . . . Din 50'— preko Din 20.000 do 100.000 Din 100'— preko Din 100 000 do 500.000 Din 200* — preko Din 500.000 do 1,000.000 Din 300'— za posle preko 1,000.000 Din za vsaki za- početi milijon še po 100 Din. Za posle, za katere se proračunska vsota r.e objavlja, se plača taksa po izmeri po- nudene sume-cene in po gornji lestvici. Takse za pobotnice o najemnini. Za potrdila ali pobotnice o prejeti zakup¬ nini (najemnini) za stanovanja in lokale se plača: do 500 Din.1 Din od 500—1000 Din .... 2 Din od 1000—2000 Din .... 5 Din od 2000—3000 Din .... 10 Din a preko 3000 Din za vsakih 100 Din še 25 p. Lastniki stanovanj in lokalov so dolžni izdajati pobotnice s predpisano takso o pre¬ jeti najemnini, ker si sicer kaznujejo z en¬ kratnim iznosom takse kot kaznijo. Taksa za obračune denarnih zavodov itd. ;Na obračune denarnih zavodov in delni¬ ških družb o eskontovanju menic itd. se po¬ bira taksa 1 Din. Taksa za čeke, bone in priznanice v bančnih poslih. Taksa za čeke, bone in priznanice v banč¬ nih poslih med privatnimi osebami znaša 1 Din. «5 Taksa za preiskavo in obsodbo prestopkov po obrtnem zakonu. Takso za preiskavo in obsodbo prestopkov po obrtnem zakonu plača obsojeni: za prestopke iz § 397 obrt. zak. 25 Din za prestopke iz § 398 obrt. zak. 50 Din za prestopke iz § 399 obrt. zak. T50 Din za postopke iz § 401 obrt. zak. 1000 Din Takse za odobritev naprav za izkoriščanje vodne sile. Za predhodno in pozneje za trajno odobri¬ tev naprav za izkoriščanje vodne sile se po¬ birajo posebne takse, ki znašajo, n. pr. za izdanje predhodne odobritve načrta Din 50'—, za pregled in odobritev projektov in za izda¬ nje pooblastitve pri napravah brez turbin s preko 15 konjskih moči od enega para ka- menov, od enega para stop in od enega reza žag Din 50'—. Takse za grad bo naprav s pregledom in odobrenjem načrta. a) za celokupne naprave s parnim, Din motornim, električnim in plin¬ skim pogonom. 100'— b) za motomo-generatorske postaje 100'-— c) za akumulatorske postaje za raz¬ svetljavo in pogon. 100'— Poleg teh taks se pobirajo posebne takse še za vsako instalirano amperno uro kapaci¬ tete Din —'20, za vsaki kvadratni meter in¬ staliranega kotla z rezervo, ki ne spada pod določila zakona o parnih kotlih po Din 10'—. 8 66 Takse za dovolitev za izvrševanje obrtov po obrtnem zakonu. Za trgovske obrte: Din a) za trgovske obrate na debelo v krajih do 50.000 prebivalcev . . 500'— preko 50.000 prebivalcev . . . 1.000'— b) za trgovske obrate na drobno v krajih do 5.000 prebivalcev .... 100'— od 5.000— 10.000 prebivalcev . 200' — od 10.000— 50.000 prebivalcev . 300' od 50.000—100.000 prebivalcev . 400'— v krajih s preko 100.000 preb. . 500'— c) za agenturske poslovalnice . , 500'— za komisijske. 500'— za generalna trgov, zastopstva . 300'— za spedicijska podjetja .... 200'— za prevoz, podjetja (s konji) . 50'— za oglasne in reklamne zavode 1.000'— Za trgovske obrate, ki se izvršujejo brez stalnega obratovališča, se plača polovica na¬ vedenih taks. č) za obrtniške obrate: Din v krajih do 100.000 prebivalcev . 50'- - v krajih preko 100.000 preb. . . 100'— Gostinski obrti: a) hoteli za vsako gostinsko sobo • v krajih do 5.000 prebivalcev . 25'— nad 5.000— 50.000 prebivalcev 50'- liad 50.000—100.000 prebivalcev 75'— nad 100.000 prebivalcev .... 100' b) restavracije brez hotel¬ skega obrata: v krajih do 10.000 prebivalcev . 500'— nad 10.000— 50.000 prebivalcev 800'— Z 67 nad 50.000—100.000 prebivalcev nad 100.000 prebivalcev .... 11 c) restavracije s hotelskim obratom plačujejo takso pod a) in b te točke po številu pre- bivalcev; č) gostišča in ostajališča: v krajih do 10.000 prebivalcev . nad io.OOO — 50.000 prebivalcev nad 50.000—100.000 prebivalcev nad 100.000 prebivalcev .... d) kava rne : v krajih do 10.000 prebivalcev . nad io.OOO — 50.000 prebivalcev nad 50.000—100.000 prebivalcev nad 100.000 prebivalcev .... e) kavarne z omejeno točnjo ali prodajo pijač samo v stekle- ~ nicah: v krajih do 10.000 prebivalcev . nad io.OOO — 50.000 prebivalcev nad 50.000—100.000 prebivalcev nad 100.000 prebivalcev .... f) bari: v krajih do 100.000 prebivalcev nad 100.000 prebivalcev .... g) gostilnice, buffeti, vštevši tudi prodajalnice užiških pro¬ izvodov: v krajih do 10.000 prebivalcev . nad 10.000— 50.000 prebivalcev nad 50.000—100.000 prebivalcev nad 100.000 prebivalcev . . . . h) penzije: v krajih do 5.000 prebivalcev . Din 1.500 — 2 . 000 '— 100 -— 200 '- 300-— 600 — :joo-— 500*— 800-— 1 . 000 '- 100 -— 200 '— 300'— 500'— 3.000'— 5.000’— 300-— 500’ — 800' — 1 . 000 ' — 100 - 3 * i 68 Din nad 5.000— 10.000 prebivalcev 200’— nad 10.000— 50.000 prebivalcev 300"— nad 50.000—100.000 prebivalcev 400'— nad 100.000 prebivalcev .... 500'— i) ljudske kuhinje: v krajih do 50.000 prebivalcev . 100'— nad 50.000 prebivalcev .... 200'— j) krčme-pivnice: j v krajih do 10.000 prebivalcev . 100'— nad 10.000— 50.000 prebivalcev 200'— nad 50.000—100.000 prebivalcev 300'— nad 100.000 prebivalcev . . . 500'— k) za obrate, kjer se prodajajo sa¬ mo mlečni proizvodi (»zdrav- ljak«). 50’— l) za obrate, v katerih se proda¬ jajo samo kava in čaj (kavarn- ski in čajni obrti). 50'— Podjetja za prevoz potnikov in blaga: a) omnibusi. 200' — b) fijakerji. 50' — c) taksi. 100'— 1. Za prijavo prevoznih sredstev brez ozira na njih porabo in uporabljivost se plača letno: a) za avtomobile, prikolice in avto¬ buse . 100'— b) za motocikle z in brez prikolice 50'— c) za fijakerske (polfijakerske) vozove od komada. 25'— č) za biciklje. 5' — 2. Za odobritev porabe prevoznih sred¬ stev se plača: 69 a) za potniške avtomobile s težo zaključno do 1000 kg od 1 kg Din 1‘—, preko 1000 do 1500 kg od 1 kg Din 1'50, preko 1500 od 1 kg Din 2’—. Težina izpod 1 kg se ne upošteva: b) za avtomobile, s katerimi se obrtoma vrši prevoz potnikov (avtotaksi) od 1 kg Din 075; e) za avtobuse in tovorne avtomobile z ali brez prikolice od 1 kg Din 0‘50; č) za motocikle z ali brez prikolice od 1 kg Din 2'50; d) za fijakerske (polufijakerske) z 2 konje¬ ma od komada Din 100 - —; e) za fijakerske (polufijakerske) z 1 konjem od komada Din 50; f) za bicikle od komada Din 20‘—. Osebe, ki obrtoma vrše prevoz potnikov in blaga, ne plačujejo od dne 1. januarja 1933 dalje davka na poslovni promet. Vozovi se tehtajo samo na državnih in občinskih teht¬ nicah z vsem orodjem, rezervnimi deli itd. Vozila, ki niso porabljiva, se morejo pod gotovimi pogoji oprostiti plačila takse. Potni listi. Za izdajanje, podaljševanje in obnavljanje potnih listov za jugoslovanske državljane: 1. za redni prekomejni potni list: Din a) za čas do vštetih 6 mesecev . . 50'— b) za čas nad 6 mesecev do vštetih 12 mesecev. 100 - — c) za vsako nadaljnje leto še po . 100 - — 2. za izselniški potni list' za v Ameriko in prekmorske pokrajine 250 -— 3. za druge potne listine z naj¬ daljšim rokom meseca dni ... 20 - -^ 70 Pri obnovi potnega lista se mora pobrati taksa tudi za čas, za katerega se je opustilo plačilo te takse, ker ni bila pravočasno ob¬ novljena, a pobere se na stari izvod potnega lista, ki ostane v arhivu dotienega oblastva, ki je potni list obnovilo. Overitve. Za overitev podpisa in pečata Din ( ; inozemskih ali jugoslovanskih obla- stev ali javno pooblaščenih oseb . . 50'— Za overovitev podpisa na privat¬ ni listini.. . 50'— j Za overovitev potrdila o izvoru blaga se plača 0'5% od vrednosti, vendar znesek takse ne sine biti manjši od 20'— dinarjev, niti večji od 100'— dinarjev. Šolnina. Za pohajanje vseh državnih šol se plačuje šolnina: sredni davek roditeljev (očeta in matere 71 skupaj) dotočnega učenca ali pa davek učen¬ ca samega, če je brez roditeljev ali če ima tudi svojo imovino. Če je davčni obvezanee oproščen kakšne davčne oblike, se določi davek po členu il. zakona o neposrednih davkih. Šolnina -se plačuje: na univerzah, ekonomsko-komercialni vi¬ soki šoli, višji pedagoški šoli in drugih šolah iste veljave za vsak semester znesek iz I. skupine, na ostalih šolah za vsako šol¬ sko leto znesek iz ustrezne skupine. Šolnina se plačuje po prednji razpredel¬ nici za učence: 1. na univerzah, ekonomsko-komercialnih visokih šolah, višji pedagoški šoli in drugih šolah iste veljave po I. skupini; 2. na srednjih šolah: a) za nižje razrede po III. skupini; b) za V. in VI. razred po II. skupini; c) za VII in VIII. razred po I. skupini; 3. na učiteljiščih, srednjih tehničnih šolah, višjih ženskih obrtnih šolah, trgovinskih in pomorskih akademijah, bogoslovnicah, želez¬ niških prometnih šolah in šolah za sestre pomočnice v prvem in drugem letu po II. skupini, v nadaljnjih letih pa po I. skupini. Če je na teh šolah dvoletni pouk, se pla¬ čuje: v prvem letu po II. skupini, v dru¬ gem letu pa po I. skupini; 4. na trgovinskih šolah po II. skupini; 5. na babiških šolah po III. skupin.i; ^ 6. na gradbenih šolah, strokovnih obrtnih šolah (moških obrtnih, ženskih strokovnih in ženskih nižjih in nadaljevalnih šolah) in gozdarskih šolah se plačuje polovica šolnine iz III. skupine; 72 7. za učence, katerih roditelji imajo več otrok v šolah, se plačuje: a) za prvega otroka popolna šolnina iz te tarifne postavke. b) za ostale otroke polovica šolnine; 8. Privatni učenci morajo pred opravlja¬ njem izpita plačati trikratno šolnino, pred¬ pisano za eno šolsko leto, po predpisih te tarifne postavke; Šolnina iz te tarifne postavke se ne pla¬ čuje: a) na osnovnih šolah, vojaških akademi¬ jah in specialnih kmetijskih šolah, rudarskih šolah in občih obrtno-trgovinskih šolah; b) za učence-državne gojence; c) za učence, katerih roditelji plačujejo manj nego 300 dinarjev davka na leto; č) za učence na srednjih in nižjih kmetij¬ skih Šolah. Carina na vino v Poljski. Carina na vino znaša: Za vino iz grozdja v sodih ali v velikih steklenicah po 50 in več litrov vsebine: do vključno 16% alko¬ hola 20 zlotov za 100 kilogramov; od 16 do 25% 688 zlotov za 100 kg. Za vino v dru¬ gih posodah (steklenicah itd.): do 15% alko¬ hola 74 zlotov za 100 kg; od 15 do 25% alkohola pa 1.272'80 zlotov za 100 kg. — Trošarina: državna za vino do 16% 1 zlot plus 10% dodatek, torej 0‘10 zlota in občin¬ ska 0-30 zlota, skupno 1’40 zlota. Za vino preko 16% alkohola pa znaša analogna tro¬ šarina 2'80 zlota. Carina in trošarina se pobirata ob priliki uvoza, v kolikor vino ni shranjeno v svo¬ bodnih carinskih skladiščih. 73 Posebne uzance za trgovanje z žitom na ljubljanski borzi. ' Skupne odredbe. S 1. V trgovini z žitom je sto metrskih stotov najmanjša količina, s katero se more trgovati na borzi. 8 2. Za edinioo trgovanja se smatra 100 kg. Cena se razumeva netto brez vreč. § 3. Ce se prodaja žito brez dogovora, ali se prodaja tuzemsko ali inozemsko blago, se sme dobavljati samo žito domačega izvora. 8 4. Blago, ki se dobavlja, mora povpreč¬ no ustrezati pogojeni kvaliteti, mora biti re- šetano tako, kakor je to trgovski običaj, a manjek v vrednosti sme biti tudi v posa¬ meznih delih (izvzemši okrajek) le malen¬ kosten. Če je blago prodano izrečno po povprečni kvaliteti, ne sme biti ta manjek v vrednosti večji nego 2%. Toda blago mora imeti tudi v posameznih delih (izvzemši okrajek) pogojeno kvalitetno težo, odnosno kvalitetno težo, ki je določena v §§ 23. in 26. Niti v posameznih delih ne sme imeti blago več primesi nego je dopu¬ ščeno po §§ 12., 13., 14., 15., 16., 21. in 22. § 5. Če se prodaja inozemsko žito brez označbe pogojev kvalitete ali brez kupnih vzorcev, mora ustrezati kvaliteta dobavlje¬ nega žita uzancam ljubljanske borze. § 6. Če se predloži blago v raznih pro¬ storih, se morajo smatrati količine, predlo¬ žene v posameznih prostorih, za samostojne edinice glede odškodnine za morebitni ma¬ njek v vrednosti. 74 Vsaka predložena partija blaga (prosto nasutega ali v vrečah) mora biti enake (egalne) kvalitete. Vsak vagon in vsak tovor¬ ni predel ladje je glede kvalitete posebna partija. § 7. Za primes (pleve) se ne smatra samo pokvarjeno zrnje iste vrste žita, marveč tudi vsak tuj predmet. § 8. Kupec sme zahtevati, da se mu preda žito, ki je uvoženo iz inozemstva, ocarinjeno ali neocarinjeno, če takrat, ko izreče to za¬ htevo, še ni ocarinjeno. V poslednjem pri¬ meru mora prodajalec plačati kupcu v goto¬ vini carino in stroške, potrebne za carinjenje. § 9. Kupec sme zavrniti žito, I. ki je pokvarjeno (kvarno, nezdravo, (§ 10.), izvzemši primere, naštete v § 52. občih uzanc; II. 1. ki ni suho, ki je umetno sušeno ali je pomešano z umetno sušenim blagom; 2. ki ni pridelek zadnje žetve ali je pomešano z žitom prejšnjih letin; 3. ki je uvoženo iz inozemstva ali je pomešano z žitom, ki je uvoženo iz ino¬ zemstva. kolikor ni prodajalec pred skle¬ pom posla izrečno opozoril kupca na po¬ greške in okolnosti, ki so omenjene pod i. do 3. To velja tudi, če se prodaja blago po vzor¬ cu ali po ogledu. § 10. Pokvarjeno (kvarno, nezdravo) je ono žito, ki je zadehlo ali plesnivo, ki je popolnoma ali deloma ogreto, če je v njem veliko črvov, pokvarjenih ali od črvov nače¬ tih zrn (črvivega ali piškavega zrnja). Za pokvarjeno se smatra tudi ona pšenica, ki je 75 na koncih snetljiva ali ki je zamazana z rožički. Posamezne vrste žita. § 11. Če ni blago prodano po vzorcu, se smejo posamezne vrste žita zavrniti, razen v primerih, določenih v §§ 9. in 10., ob spo¬ daj naštetih pogojih: § 12. A. Pšenica, I. ki ima: a) po teži nad 2% primesi; b) po številu zrnja skupaj ali posebej nad 1% kubanke (ble dur) ali bele pše¬ nice; c) po številu zrnja nad 1% izkaljenih zrn. Vendar je dovoljeno, odstopiti od točke a), če znaša primes sicer nad 2%, a ne presega 5 %. V tem primeru pa mora odobriti prodajalec kupcu za vsakih pri¬ četih 25 dkg presežka 0'25% kupne cene. Če znaša primes nad 5%, a hoče kupec prevzeti blago ali se mora blago po po¬ godbi vendarle prevzeti, določi borzna strokvnjaška komisija manjšo vrednost po prostem prepričanju. Rž v pšenici se šte¬ je za primes, a pri obračunavanju manjše vrednosti se odobruje kupcu za vsakih 50 dkg rži 0'25% kupne cene. Pričenši od 1. avgusta se mora dobav¬ ljati pridelek nove žetve. II. Če je pogojena pšenica za seme, sme ku¬ pec zavrniti blago, v katerem je ozimna pšenica pomešana z jaro in narobe. § 13. Če je pri prodaji pšenice teža pri¬ mesi izrečno pogojena v odstotkih, se mora prevzeti blago, če je faktična teža primesi 76 večja od pogojene, le tedaj, če ta presežek ni večji nego 2%. V takem primeru mora g, odobriti prodajalec kupcu za vsakih pri- s četih 25 dkg viška primesi 0“25% od kupne p cene. Če znaša presežek primesi nad 2%, ^ a hoče kupec prevzeti blago ali se mora s blago po pogodbi vendarle prevzeti, določi J borzna strokovnjaška komisija manjvrednost ^ po prostem preudarku. § 14. B. Rž, ki ima: a) po teži nad 2% primesi; b) po številu zrnja nad 5% pšenice; c) po številu zrnja nad 1% izkaljenih zrn. Vendar je dovoljeno, odstopiti od toč. a), če znaša primes sicer nad 2%, a ne pre¬ sega 5%. V tem primeru pa mora odobriti proda jalec kupcu za vsakih pričetih 25 dkg viška primesi 0'25% od kupne cene. Če znaša primes nad 5%, a hoče kupec pre¬ vzeti blago ali se mora blago po pogodbi vendarle prevzeti, določi borzna strokov¬ njaška komisija manjvrednost po prostem preudarku. Rženi rožički se ne računajo v primes. V rži, ki se dobavlja, jih sme biti samo j toliko, kolikor jih ostane tudi po najbolj i skrbnem čiščenju. Drugače sme kupec za¬ vrniti blago. Pričenši od 1. avgusta se mora dobavljati pridelek nove žetve. § 15. C. Oves, T. ki ima: a) po teži nad 3% primesi: b) po številu zrnja nad 3% ječmena: c) po številu zrnja nad 3% izkalj. zrn; II. črni oves. 77 Vendar je dovoljeno, odstopiti od toč. a), če znaša primes sicer nad 3%, a ne pre¬ sega 5%. V tein primeru pa mora odobriti prodajalec kupcu 0’25% od kupne cene za vsakih pričetih 50 dkg omenjenega pre¬ sežka. Če znaša primes nad 5%, a hoče kupec prevzeti blago ali se mora blago po pogodbi vendarle prevzeti, določi borzna strokovnjaška komisija manjvrednost po prostem preudarku. Če je pogojen nerešetan (originalni) oves, sme biti v njem do 3% zemlje in peska. Pričenši od 1. septembra se mora do¬ bavljati pridelek nove žetve. § 16. D. I. Ječmen, ki ima: a) po teži nad 3% primesi; b) po številu zrnja nad 1% izkaljenih zrn. Vendar je dovoljeno, odstopiti od toč. a), če znaša primes sicer nad 3%, a ne pre¬ sega 5%. V tem primeru pa mora odobriti prodajalec kupcu za vsakih pričetih 25 dkg viška primesi 0 - 25% od kupne cene. Če znaša primes nad 5%, a hoče kupec pre¬ vzeti blago ali se mora blago po pogodbi vendarle prevzeti, določi borzna strokov¬ njaška komisija manjvrednost po prostem preudarku. Pričenši od 1. avgusta se mora dobav¬ ljati pridelek nove žetve. II. Pivovarniški ječmen, ki ima: a) po teži nad 2% presekanega, prelom¬ ljenega (razbitega) ali oluščenega zrnja; 78 b) po številu zrnja nad 0’5% izkalj. zrn; c) po teži nad 2% primesi; d) lri je žveplan, nagrizen, nadalje ozi- mina; e) ki ima neprijeten duh ali je črviv, vlažen ali snetljiv. Če je pogojen pivovarniški ječmen za seme, sine kupec zavrniti blago, v katerem je ozimina pomešana z jarino in narobe. Pričenši od 1. avgusta se mora dobavljati pridelek nove žetve. § 17. E. Koruza, a) činkvantin in iznerojen (degenerirani) činkvantin; b) ciganska; c) bela; d) umetno sušena; e) ki ima po številu zrn nad 8% samo ene ali skupaj vseh vrst koruze, ki so na¬ vedene pod točko a) do d); f) ki ima po številu nad 2% pokvarjenih (defektnih) zrn. Vendar je dovoljeno, odstopiti od tega, če število defektnih zrn ne presega 5%. V tem primeru pa mora odobriti prodajalec kupcu pri 2—3% pokvarjenih zrn . . . 1%, pri 3—4% pokvarjenih zrn . . . 2%, pri 4—5% pokvarjenih zrn . . . 3% od kupne cene. Če znaša število defektnih zrn nad 5%, a kupec hoče ali po pogodbi mora pre¬ vzeti blago, določi manjšo vrednost borzna strokovnjaška komisija po prostem pre¬ udarku. 79 S 18. Srbska rumena koruza ne sine imeti po številu zrn nad 12% bele koruze. Če ima nad 12% bele koruze, ima kupec pra¬ vico, zahtevati odškodnino za manjek na vrednosti (bonifikacijo). Če pa ima nad 20% bele koruze, kupec ni dolžan prevzeti blaga. Srbska koruza — mešanka (Buntmais) mora imeti najmanj eno tretjino rumene koruze. Srbska bela koruza ne sme imeti po številu zrn nad 15% rumene koruze. Če ima nad 15%, ima kupec pravico, za¬ htevati odškodnino za manjek na vrednosti (bonifikacijo), če pa ima nad 25% rumene koruze, ima kupec, pravico, odkloniti spre¬ jem blaga. V gornjih primerih ima kupec pravico do nastopne bonifikacije: pri rumeni koruzi: od kupne cene. § 19. Koruza činkvantin sme imeti po šte¬ vilu zrn največ 3% degenerirane koruze činkvantina, koruze druge vrste pa vobče ne sme biti v njej. § 20. Koruza in koruza činkvantin nove žetve za čas od 1. novembra do 30. aprila 80 morata biti samo času primerno suha. Od 1. maja dalje pa se mora dobavljati suha koruza zadnje želve. Umetno sušena koruza ne sme imeti nad 14% vlage. Za vsakega M>% vlage nad 14%, a ne nad 15%, mora odobriti prodajalec kupcu odškodnino (bonifikacijo) 1% od kup¬ ne cene, a za vsakega Yz% vlage nad 15% pa do 16% mora odobriti odškodnino 1 % % od kupne cene. Če ima nad 16%, sme kupec zavrniti blago tudi v primeru pogodbe, da se mora blago prevzeti ob manjši vrednosti. § 21. F. Proso. a) snetljivo; b) ki ni porabno za phanje prosene kaše; c) ki ima po teži nad 3% primesi. Pričenši od 1. oktobra se mora dobav¬ ljati pridelek nove žetve. § 22. G. Ajda, ki ima po številu zrn: a) nad 5% nedozorel;li zrn; b) nad 3)4 izkaljenih zrn; c) nad 3% primesi (ciganske ali turške ajde). Pričenši od 1. novembra se mora dobav¬ ljati pridelek nove žetve. Odredbe o kvalitetni teži. § 23. Kvalitetna teža znaša za hektoliter: pri pšenici.76 kilogramov pri rži.71 kilogramov pri ječmenu .... 61 kilogramov pri pivovar, ječmenu . 65 kilogramov pri ovsu.40 kilogramov § 24. Če je kvalitetna teža pšenice, ječ- 81 mena, rži ali ovsa manjša nego pogojena kvalitetna teža, odnosno manjša nego kva¬ litetna teža, določena v § 23., sme kupec zavrniti tdko blago, če ta razlika presega 2 kg. Če je ta razlika manjša nego 2 kg, se blago ne more zavrniti, a kupcu pritiče tale odškodnina (bonifikacija): a) Če je kvalitetna teža pšenice, rži ali ječmena pri hektolitru manjša samo za 35 dkg, ne pritiče kupcu nobena odškodnina. Če pa je manjek pri hektolitru: od 36 dkg do vključno 50 dkg se mora kupcu odobriti 0‘5%; od 51 dkg do vključno 100 dkg se mora kupcu odobriti 1'0%; od 101 dkg do vključno 150 dkg se mora kupcu odobriti 1'5%; od 151 dkg do vključno 200 dkg se mora kupcu odobriti 2'5% od kupne cene. b) Če je kvalitetna teža ovsa pri hekto¬ litru manjša samo za 50 dkg, ne pritiče kupcu nobena odškodnina. Če je manjek pri hektolitru: od 51 dkg do vključno 100 dkg, se mora kupcu odobriti 1%: od 101 dkg do vključno 150 dkg, se mora kupcu odobriti 2%; od 151 dkg do vključno 200 dkg, se mora kupcu odobriti 3% od kupne cene. Če je kupec na podstavi posebnega..do¬ govora ali po § 50. občih uzanc za trgo¬ vanje z blagom zavezan, prevzeti blago z manjšo vrednostjo, mu za vsakih 25 dkg, za katere dobavljeno blago presega ome¬ njeni dopuščeni manjek 2 (dveh) kg pri pšenici, ječmenu, rži ali ovsu, pritiče še 82 odškodnina pri pšenici, ječmenu ali rži 0'5%, pri ovsu pa 025% od kupne cene. Če je kvalitetna teža pšenice večja od kvalitetne teže, določene v § 23., ali večja § od pogojene kvalitetne teže in če je pro- p dajalec, opozoril kupca najpozneje ob pred- z ložitvi blaga na to okoliščino, pritiče pro¬ dajalcu za vsako polno polovico kilograma presežka na kvalitetni teži do vključno 79 kg doplačilo 0‘5% od kupne cene. t § 25. Odškodnina v odstotkih, določena v < prejšnjem paragrafu, se obračunava z od¬ tegljajem od kupne cene, odnosno z njenim zvišanjem. § 26. Če je prevzel prodajalec jamstvo za kvalitetno težo, določeno v pogodbi kot naj¬ manjšo kvalitetno težo, mora kvalitetna teža dobavljenega blaga popolnoma dosegati to pogojeno težo. Drugače kupec lahko zavrne blago. Če je pogojeno, da se mora kvalitetna teža gibati med dvema mejama (najvišjo in najnižjo), se smatra vedno nižja teža za zajamčeno najmanjšo kvalitetno težo. § 27. Kvalitetna teža se računa po hekto¬ litru; ugotavlja se na tehtnici za kvalitetno težo, ki je za to določena na ljubljanski borzi. V sporih velja kot temelj le ona teža. ki je ugotovljena na tem aparatu. Če je ugotovljena kvalitetna teža nižja od pogojene, mora plačati tehtnino prodajalec, drugače pa kupec. Prodajalec plača ta strošek tudi tedaj, kadar ugotovljena kvalitetna teža sicer ne doseza pogojene kvalitetne teže, pa je ven¬ dar zadostna, da je kupec dolžan prevzeti blago brez odškodnine. 83 Jemanje vzorcev. S 28. Za jemanje vzorcev veljajo določbe § 60. občih uzanc za trgovanje z blagom in predpisi pravilnika strokovnjaške komisije za blago. Način pošiljanja. § 29. Žito se mora pošiljati prosto nasuto. Stroški za deske za opremo alla rinfusa obremenjajo kupca. Če je dogovorjeno nakladanje v vrečah, ni pa pogojeno, kdo naj jih dostavi, mora po¬ slati kupec vreče in vrvice zanje franko v pogodbeno določeni kraj. Poskrbeti mora, da se vreče, ko jih odpošilja, uradno stehtajo, obvestiti drugo stranko, da je vreče odposlal in ji naznaniti hkratu število in znak (sig- num) vreč. Če kaka stranka odpošlje blago v vrečah druge stranke, jih mora prejemnik najkes- neje tri dni po prevzemu blaga odposlati franko v kraj izvršitve ali, proti vrnitvi pre¬ sežka voznine, tudi v oni kraj, ki ga označi ona stranka, ki je dostavila vreče. Če se rabijo vreče nad tri dni, se mora plačati običajna najemnina za vreče od dne, ko se prevzamejo, do dne, ko se vrnejo. Za več ko tri mesece se ne more zahtevati najem¬ nina za vreče. V tem primeru se smatrajo vreče za kupljene in se mora poleg najem¬ nine za 3 mesece plačati še vrednost vreč. Pošiljatelj vreč ima pravico zahtevati, da mu jih prodajalec vrne v osmih dneh, če bi se blago iz kateregakoli vzroka ne prevzelo. Drugače mora prodajalec plačati nabavno vrednost vreč, najemnino in nastale stroške. 84 Kalkulacija. Izračunanje ali preračunanje cene kakega blaga ali proizvoda ali donosa kakega dela imenujemo kalkulacijo. Pravilna kalkula¬ cija je pogoj uspeha in konkurenčne spo¬ sobnosti. Trgovec mora izračunati za vsako blago lastno in prodajno ceno. Kot taka pa ni tista'cena, po kateri kupi pri dobavitelju, temveč se morajo prišteti razni z nabavo blaga spojeni troski, med katere spadajo: voznina ali poštnina, carina, ležarina, vžit- nina, trošarina, mitnina, tlakarina, ovojnina, provizija, zavarovalnina, mali troski itd. S prištetjem tu navedenih in morda še drugih z dcbavo spojenih troškov dobimo takozvano nabavno ali nakupno vrednost ali ceno bla¬ ga, katera pa še vedno ni lastna cena. Da dobimo to ceno, moramo nabavni ceni pri¬ šteti še vse tiste troske, kateri tvorijo tako¬ zvano »režijo«. Režijski troski so n. pr. na¬ jemnina trgovskih in skladiščnih prostorov ali obraba lastnih prostorov, mezde in plače osobja, razsvetljava, kurjava, obraba oprave, zavarovanje prostorov in blaga, davki in razni prispevki (bolniška blagajna, starostno zavarovanje in drugi) itd. Ti troški se pri- računavajo nabavni ceni v "/o. Višino teh %> pokazuje redno knjigovodstvo in deloma tudi izkušnja. Za trud in delo in za stare dni mora trgovec tudi zaslužiti. Višina tega zaželje- nega zaslužka se prišteje lastni ceni v %> in na trgovčevi sposobnosti je, da ta zaslužek tudi v resnici zasluži. Pri kalkulaciji je vpoštevati tudi posodo. 85 Ako se zaboji, sodi. vreče, steklenice, kar¬ toni, oboji in drugačna ovojnina lahko proda po zaračunani ceni, tedaj ni potrebno, da se vrednost ovojnine vračuna v vrednost blaga. Na vsak način se mora vračunati obraba po¬ sojene posode ali ovojnine (n. pr. vreč v žitni trgovini, sodov v vinski trgovini itd.) med režijo. Važno postavko režije tvorijo obresti za izposojen denar, potem obresti od denarja pri odjemalcih. Izvoz živino. Z izvozom živine, živalskih proizvodov in izdelkov v okviru kontingentov, ustanovlje¬ nih s trgovinskimi pogodbami, se smejo baviti: 1. vsa izvozniška podjetja, protokolirana v kraljevini Jugoslaviji, ki se bavijo z izvozom živine, živalskih proizvodov in izdelkov; 2. zadružne zveze in kmetijske in živino¬ rejske zadruge, če izvažajo proizvode svojih zadružnikov; 3. proizvodniki in živinorejci, če izvažajo sami ali v ta namen združeni svoje lastne proizvode; 4. industrije mesnih izdelkov in klavnice. Vsa podjetja, zadruge ali osebe, ki žele izvažati živino, živalske proizvode in izdelke v okviru kontingentov, se morajo registri¬ rati pri uradu za kontrolo izvoza živine. Za dokaz, da so poedina podjetja ali osebe pooblaščene, izvažati iz države v okviru kon¬ tingentov živino, živalske proizvode in izdel¬ ke. se jim izdaje posebno »izvozno potrdilo«. Vsak izvoznik se pravočasno obvesti o kontingentu, ki mu je dodeljen, in dobi iz¬ vozna potrdila za vsako tržišče posebej, ka¬ mor želi izvoziti, z označeno časovno koli¬ čino. Vsak izvoznik mora najkesneje 11 dni pred natovoritvijo prijaviti: a) količino, ki jo želi izvoziti iz države; b) trg in tržni dan; c) namembno državo; č) ime osebe, kateri pošiljko pošilja. Vsa izvozna potrdila za izvoz živine, žival¬ skih proizvodov in izdelkov se taksirajo s posebnimi znamkami. Samo s temi znamkami opremljena potrdi¬ la so pravilna. Izvozno potrdilo v mejah kontingenta je taksirati po naslednji razpredelnici: a) od enega goveda .... Din 20‘— b) od ene svinje.„ 4’— c) od 100 kg mesa . 4'— d) od žive perutnine za 100 kg „ 5’—- e) od zaklane perutnike za 100 kg.„ 7-_ f) za jajca od zaboja 1/1 (1440 jajec) .. 3-— Če se pokaže potreba, sme minister za trgovino in industrijo v soglasnosti z mini¬ strom za finance na obrazložen predlog stro¬ kovnega odbora takse, označene pod 1. tega člena, izpremeniti. Bodi previden v občevanju z ljudmi, kateri veliko govore o svoji poštenosti in resnico¬ ljubnosti: prvim ne kreditiraj niti pare, dru¬ gim pa ničesar ne verjemi. Vedno izpolni, kar obljubiš. 87 Razsodišče ljubljanske borze. Področje borznega razsodišča. Podsodnost velja za vso državo in tudi za inozemstvo. Pristojnost razsodišča. Razsodišče ljubljanske borze je pristojno v prvi vrsti za spore, kateri izvirajo iz na ljubljanski borzi sklenjenih poslov. Taki spori se morajo reševati pred tem razsodi¬ ščem, če niso stranke pismeno kaj drugače pogodile. Tu sem spadajo tudi spori med borznimi senzali in njihovimi komitenti o obveznostih, katere so nastale iz sklepanja borznih poslov. Razsodišče ljubljanske borze je pa tudi pristojno za reševanje sporov iz takih tr¬ govskih poslov, kateri bi se mogli sklepati na borzi, ali so bili narejeni izven borze. Vsi ti spori pa se morejo reševati pred raz¬ sodiščem ljubljanske borze le pod sledečimi pogoji: 1. Vsaka sporna stranka mora biti ali organ javne uprave ali trgovska družba ali pridobitna ali gospodarska zadruga ali član katerekoli borze ali taka oseba, ki se bavi po poklicu s produkcijo, trgovino ali prede¬ lovanjem takih premičnih stvari, ki so pred¬ met dotičnega opravila. 2. Opravilo, ki je predmet spora, se •mora nanašati na blago, s katerim se sme trgo¬ vati na borzi. 3. Obe stranki se morata podrediti reše¬ vanju razsodišča s pismeno pogodbo ali že ob sklepanju pogodbe ali pa vsaj pred iz¬ vajanjem posla; protokolirani trgovci in borzni člani so podrejeni borznemu razso¬ dišču že v tem, da so brez ugovora sprejeli sklepno pismo, ki določa, da se morajo raz¬ sojati spori iz dotičnega posla pred razsodi¬ ščem ljubljanske borze. Glede inozemcev ne velja določba točke 1. tega paragrafa. Inozemci so podrejeni raz¬ sodišču ljubljanske borze že s tem, da so brez ugovora sprejeli sklepno pismo, ki do¬ loča, da se morajo razsojati spori iz dotič¬ nega posla pred tem razsodiščem. — Vsak, kdor opravlja posle, za katerih pre¬ sojanje je pristojno naše razsodišče, se že s tem podredi vsem predpisom »Pravilnika razsodišča ljubljanske borze za blago in vrednote zadevno razsodišča samega, ka¬ kor tudi zadevno izvršitve njegovih sklepov in sodb. Borzno razsodišče ne more v nobenem primeru reševati sporov, ki so že rešeni pred rednim sodiščem, dočim mora brezpogojno sprejeti v razpravo vse one spore, glede ka¬ terih je redni sodnik končno in pravomočno ugotovil pristojnost borznega razsodišča. Vlaganje tožb. Glede vtoževanja terjatev pred borznim razsodiščem je predvsem potrebna pristojnost borznega razsodišča, kii se pri izvenborzno sklenjenih poslih pridobi s prorogacijsko klavzulo, ki mora biti uvrščena v sklepnem pismu (naročilnici) med druge običajne po¬ goje, toda ne na strani in ne pod mestom podpisa, temveč v besedilu samem. Ta klav¬ zula naj se glasi približno takole: »Za slu¬ čaj spora se podvržeta obe stranki brezpri- zivno razsodišču ljubljanske borze za blago 89 in vrednote.« Pristojnosti ljubi jamske ga borz¬ nega razsodišča se moreta stranki tudi po¬ zneje podreti s pismeno izjavo. Uvrščanje prorogacijske klavzule podsod- nosti borznega razsodišča v fakturi je odveč in rploh brez pomena, če ni podpisana od | obeh strank. Strankam, ki so se podredile borznemu raz¬ sodišču, se prizna obrestna mera tudi v viš¬ jem odstotku kakor je zakoniti, za kar zado¬ stuje, da je obrestna klavzula navedena v sklepnem pismu in sicer v samem tekstu pogojev, pred oziroma nad podpisi, n. pr.: »Pri prekoračenju plačilnega roka računamo .% zamudnih obresti«. ,Z ozirom na določbo § 27. pravilnika borz¬ nega razsodišča, ki govori o .poskusu porav¬ nave pred tožbo, ako tožbeni zahtevek ne presega vrednosti Din 25.000-—, je potrebno pojasnilo, da pravkar navedena vsota ni naj¬ višja, do katere se smejo vložiti tožbe pri borznem razsodišču. Nasprotno, tožbe se lah¬ ko vložijo ne glede na višino vrednosti tož- benega zahtevka, torej neomejeno. V naslednjem navajam kratek primer brez podatkov, kako naj se tožba približno glasi. Obrazec tožbe (pisati na celo polo!) bi bil ta-le: Razsodišču ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani. Tožeča stranka: Tožena stranka: Tožba radi Din . s prip. 90 Tožena stranka nam dolguje na kupnini za dobavljeno blago . skupni že v plačilo zapadli znesek Din . s pogojenimi .°/o obrestmi od . . dalje. Stranki sta se glasom priložene naročilnice — sklepnega pisma — podredili temu raz¬ sodišču. Ker ne pridemo z lepa do plačila, pred¬ lagamo sodbo: Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek Din . z .°/o obrestmi od . dalje ter ji povrniti pravdne stroške — vse v 24 urah pod izvršbo. Za razsodnika imenujemo g. V ., dne . 193. Gornji obrazec tožbe pa lahko vsakdo pri¬ lagodi za svoje tožbe. Tožbo je vložiti v dveh izvodih, če je naperjena samo proti enemu tožencu, sicer pa je za vsakega nadaljnjega toženca priložiti še po en izvod. V ravno toliko izvodih so priložiti tožbi tudi priloge, na katere se sklicuje v tožbi. Kolkovanje tožb. Vsaka nadaljnja pola se kolkuje kakor dru- gopis. Priloge se kolkujejo ne glede na vrednost spornega predmeta s kolekom 50 par vsaka pola. Pooblastilo je kolekovati s kole¬ kom za en dinar. 01 Pripravljalni spis ali odgovor na tožbo se kolkuje kot tožba, vse druge vloge pa kot drugopis tožbe. Pri vložitvi tožbe je poleg tega plačati v gotovini borzno pristojbino za tožbo, za raz¬ pravo in l°/o od vtoževanega zneska za ma¬ nipulacijo. Če ne gre za borzni posel je po¬ leg tega plačati gotov del od vtoževanega zneska na borzni kurtaži, in sicer Vi% pri kupčijah za žito, nilevske izdelke, sočivje, stročrroe, krompir, sadje, seno, slamo, mast, slanino, sir, kolonijalno blago, kože, usnje, volno, strojila, bencin, vino, kemične pro¬ dukte itd.; V 2 0 /o za les, spirituoze, kavo, opeko; Vs°/o za železo, železne fabrikate in premog. Če se počivajoče postopanje povzame, je plačati pri vložitvi predloga K že plačane pristojbine. Predlog je vložiti v tolikih iz¬ vodih kakor tožbo in kolkovati vse izvode kot drugopis tožbe. Pristojbino pri poravnavah je plačati v kolekih, in sicer l h°/o od poravnanega zne¬ ska. Koliko znašajo pristojbine, ki jih je plačati v gotovini in koliko razsodnina, ki jo je plačati pri razpravi sami, toda v kole¬ kih, je razvidno iz natančnega »Navodila^ za kolekovanje in plačilo pristojbin! Tako »Navodilo je vsakemu interesentu brezplač¬ no na razpolago v borznem tajništvu, Ljub¬ ljana, Gregorčičeva ulica 27/11.; tam se dobe tudi vsa ostala porebna pojasnila. Imenovanje razsodnikov. Vsaka stranka imenuje enega odnosno — če gre za spor preko Din 100.000 - —, enega 92 ali dva razsodnika iz liste kolegija razsodni¬ kov, oziroma (če stranka ni borzni član) iz imenika razsodnikov, ki niso borzni člani. Tožitelj mora imenovati razsodnike že v tožbi, toženec pa je ob vročitvi tožbe pozvan, naj imenuje razsodnike. V nasprotnih pri¬ merih imenuje predsednik razsodišča po do¬ ločilih § 20. in 22. pravilnika borznega so¬ dišča enega ali dva razsodnika iz kolegija razsodnikov. Če sta v takih primerih imeno¬ vana dva razsodnika, mora tudi tožitelj ime¬ novati dva razsodnika. Postopanje pred razsodiščem. Postopanje pred razsodiščem se vrši javno, sme pa se javnost izključiti v smislu § 37. in 38. prav. borznega razsodišča. Zastopniki strank. (Cit. § 39. pravilnika borznega razsodišča.) Stranke imajo pravico, da se dajo pri raz¬ pravi zastopati po pooblaščenih zastopnikih, kar ne izključuje, da sme stranki priti pred razsodišče v spremstvu svojega pooblaščenca tudi osebno ter se izjavljati poleg poobla¬ ščenca. Zastopnik se mora izkazati ob pričetku razprave s pooblastilom stranke. Za zastop¬ nika strank je pripuščati osebe, sprejete v seznamek razsodnikov, ki niso borzni člani, nadalje odvetnike, javne družabnike, pro¬ kuriste, trgovske pomočnike in druge na¬ meščence strank, borzne člane, sodno imeno¬ vane kuratorje, razpravljalce in upravitelje konkurznih skladov. 93 Narok za ustno razpravo. Stranke morajo listine, ki se tičejo prav¬ nega spora ter še niso pri razsodišču v iz¬ virniku, kakor tudi stvari, ki jih je ogledati na razpravi, prinesti s seboj k naroku ter staviti pred narokom predloge zaradi pred- ložbe dokaznih listin in oglednih stvari, ki jih ima nasprotnik ali jih hrani javno ob- lastvo ali notar. Tudi je predlagati še pred tem narokom povabilo prič, na katere se hočejo stranke pri istem sklicevati. Zoper tistega, kateri ne pride k temu na¬ roku, se sme po predlogu izdati zamudna sodba; pri tein je dejanske navedbe došle stranke, ki se tičejo predmeta pravnega spora, v kolikor niso opovržene z danimi dokazi, šteti za resnične. Na pismene se¬ stavke, ki jih dopošlje izostala stranka, se ni ozirati, razen v slučajih, v katerih je raz¬ sodišče naročilo stranki zadevno pismeno izjavo. Ako ne pride k naroku nobena izmed obeh strank, nastopi počivanje postopanja, a nova razprava se razpiše na predlog ene ali druge stranke. Toženci morajo pri določenem naroku ali kadar opravljajo prvo pravdno dejanje, ime¬ novati skupnega pooblaščenca za vročbe,, si¬ cer postavi razsodišče po predlogu tožeče stranke skupnega pooblaščenca za vročbo na nevarnost in stroške toženca. Skupni pooblaščenec za vročbe mora sta¬ novati v Ljubljani. 04 Ugotovitev pristojnosti razsodišča. Razsodišče vselej uradno ugotovi pristoj¬ nost in to še preden poizkusi pri naroku skleniti med strankami poravnavo ali pre¬ den zabeleži poravnavo, ki so jo stranke iz¬ vensodno sklenile same; pravtako tudi pre¬ den izreče zamudno sodbo. Če pa pripada ena stranka kmetijsko- gospodarskemu sloju, a je blagovni posel (predmet spora) v očitnem nerazmerju z gospodarskim obratom stranke, tedaj zavrne tožbo razsodišče samo ali pa na predlog stranke. Ta določba ne velja za inozemce. Ako se izreče razsodišče za nepristojno, mora tožitelj povrniti tožencu vse stroške, ki so mu narasli radi tega, ker je pristopil k naroku in ker se je pritegnil zastopnik. Poravnave. Razsodišče mora poizkusiti pri otvoritvi razprave poravnavo med strankami, ostane pa za to upravičeno tudi v vsaki poznejši dobi razprave. Poravnave, pravnoveljavno sklenjene pred razsodiščem, so tudi izvršilni naslovi, ki imajo isti pravni učinek, kakor sodba sama. Sodbe. Na podlagi pravomočne sodbe se lahko takoj uvede izvršba po poteku paricijskega roka, ki znaša navadno 24 ur po razglasitvi sodbe, če sta bili obe stranki navzoči, sicer pa 24 ur po vročitvi sodbe. Proti sodbi ni nikakega priziva. Mnogi od samih izgub bogatijo. O kontroli svežega sadja za izvoz.* Odredbe Pravilnika o kontroli svežega sadja za izvoz veljajo za vse izvozne vagonske in komadne pošiljke svežega grozdja, sliv, ja¬ bolk, hrušk, kutin, breskev, marelic, črešenj, višenj in jagod. ‘ Vsaka izvozna pošiljka svežega sadja mora iti pregledana in opremljena z uverenjem posebnih nadzornih organov, v izjemnih slu¬ čajih vršijo pregled sreski kmetijski refe¬ renti. Z izvozom in izvozno trgovino svežega sadja se sinejo baviti na podlagi uverenja Centralne komisije: 1. Protokolirane tvrdke za trgovino poljskih pridelkov. 2. Zadružne zveze in poljedelske zadruge za proizvode svojih članov. 3. Sadjarji samo za svoje last¬ ne pridelke. Uverenja izdaja Centralna ko¬ misija za izvoz svežega sadja, ki velja od dneva izdaje pa do 1. junija naslednjega leta. Po tem roku se mora uverenje ob¬ noviti. Sveže sadje, ki je namenjeno izvozu, mora biti zrelo, z roko obrano in nepoškodovano, drugačno sadje se kot jedilno sadje ne' sme izvažati. Isto velja tudi za sadje, ki ima kak tuj duh. Sveže grozdje. Za izvoz velja samo sle¬ deča klasifikacija: 1. namizno grozdje" in 2. vinsko grozdje. Namizno grozdje se sme izvažati samo, ako je dovolj zrelo, zdravo, ne¬ poškodovano in čisto. V vsakem zavoju sme * Glej Trgovski koledar za 1. 1932, kjer je tiskan celotni pravilnik o kontroli sadja. 96 biti grozdje samo ene vrste. Grozdi morajo biti z roko brani in pazljivo očiščeni. Ne j smejo biti vlažni, niti ne smejo imeti gnilih, poškodovanih ali počenih jagod. Namizno sadje se pakuje v predpisano zaprtih, suhih in čistih košarah iz vrb-ovine, v košarah iz deščic z razmaknjenimi letvicami in v za¬ bojih. Brutto teža kolijev naj znaša 5 ali j 10 kg in ne sme biti večja od 12 kg. PakoJ ! vanje s časnikarskim ali drugače porablje¬ nim papirjem, kakor tudi grozdje, ki vse¬ buje trtno listje in mladike, je strogo pre- j povedano izvažati. Vinsko grozdje se sme izvažati samo v čistih, zdravih sodih od 50 kg brutto teže ali kot rinfusno blago. Sveža jabolka, hruške in kutine. Za izvoz svežih jabolk, hrušk in kutin velja sledeča klasifikacija: 1. namizna, 2. potrošna, 3. in¬ dustrijska. Kot namizna jabolka, hruške in kutine se smatrajo pravilno razviti, zdravi, nepoškodovani in ne zmrznjeni plodovi ene vrste. Jabolka ne smejo biti manjša od 5 cm v premeru. Tolerira se največ 5% poškodo¬ vanih ali madežastih sadov. Kot industrijski se smatrajo vsi ostali plodovi, samo da niso gnili. Lesnike se smejo izvažati pod označko industrijskega sadja in se smejo mešati z ostalimi plodovi. Namizna in potrošna jabol¬ ka, hruške in kutine se morajo pakovati v čiste in suhe zaboje, sode ali košare, ki ni¬ majo duha. Brutto teža sodov je predvidena 100 kg, zabojev 60 kg in košar 30 kg. Indu¬ strijski plodovi se odpremljajo kot rinfusno blago ali v sodih. Izjemoma se morejo na¬ mizna in potrošna jabolka, hruške in kutine do nadaljnjih odredb ministrstva trgovine in industrije pošiljati kot rinfusno blago. 97 Sveže marelice, breskve, češnje in višnje. Za izvoz tega sadja veljajo sledeče klasifi¬ kacije: 1. izbor: skrbno odbrano, nepoškodo¬ vano sadje brez napak in 2. potrošno sadje: vsi ostali plodovi, ki niso vlažni. Te vrste sadje se mora pakovati v pletenih košarah in zabojih iz čistega lesa brez vsakega du¬ ha. Teža posameznih kolijev pri marelicah in breskvah ne sme biti večja od 15 kg, pri češnjah in višnjah ne nad 12 kg. Teža (»iz¬ bora« pri posameznih kolijih znaša 10 kg. Jagode. Za izvoz jagod velja sledeča klasi¬ fikacija: a) namizne, b) za predelavo. Na¬ mizne jagode morajo biti na pol zrele, zdra¬ ve, s pecljem in nepoškodvoane, in pakova- ne v košarah, obojih, nepopolnih zabojčkih, kakor tudi v okvirih in kartonskih škatlah do 4 kg brutto teže. Pri pakovanju se mora uporabljati mehak, čist'papir ali pergament. V vsaki posamezni pošiljki pakovane jagode morajo biti približno enake po velikosti. Jagode za predelavo ne smejo biti gnile, a pakujejo se v sode. Proračun jen je angleške valute in mere. Pri preračunavanju angleških vrednot je priporočljivo, da se najde decimalni količ¬ nik ter da se na podlagi te številke ugotovi razmerje do tuje valute oziroma mere. 1 funt sterling (£) — 20 šilingov (sli); šiling je tedaj 20, ali 5 /ioo = 0-05 del ster- linga. 2 sh' 010 X, 3 sh — 0T5 jjfc; število sil je pomnožiti s 5 in zmnožek se napiše kot stotinka za celimi funti. 4 1 sh se deli na 12 pena (d). 1 d = 0-0042 £; število d se pomnoži z 0-0042, pa dobimo decimalno razmerje z £ Primer: 1) 1 £ 1 sh 1 d =? 2) 4 £ 7 sh 6 d = Po kurzu 1 £ = 275-— Din dobimo za 4 £ 7 sh 6 d 4-375 X 275 = Din 1203 13 Ge je treba dinarje preračunati na angl. valuto, delimo znesek v dinarjih s kurzno številko (n. pr. 275-—) do 4 decimalke; levo od dec. pike stoje £, desno pa ulomki in te pretvorimo po tabeli. Pretvaranje angleške teže v kilograme iri narobe se vrši po sledečem razmerju: 1 tona (t) ima 20 angl. centov (hundred- \veight = cwt), to je 1016-0474kg. 1 angl. cent (ewt) = 4 kvintale oziroma 112 Ibs ali 0-05 ton to je 50-802 kg. 1 kvintal potem 12-7 kg. 1 lbs = 7000 grain ali 0-454 kg. 1 grain = 0-064799 gramov ali 64-799 mili¬ gramov. 1 unča = 28 'A grama. 1 — 0-05 00042 £ = 10542 4-— 0-35 0-025 £ = 4-375 9 » Primer: 6 ton 8 cwt 3 Qu. 16 Ibs = 6 X 1016-04 = 6096-24 kg 8 X 50-802 = 406-416 kg 3 X 12-7 = 38-10 kg 16 X 0-454 = 7-264 kg skupaj 6548 020 kg Dolžinska enota je vatlo (vard), ki se deli na 3 čevlje po 12 col. Yard ima 0 914 metrov. Za večje razdalje se rabi »hank« == 840 yard ali 768-079 metrov. 1 angl. milja = 1760 yard -- 1600-31 m. Kilometer je torej 0-62138 angl. milj, me¬ ter pa 1-094 yard ali 3-2809 čevljev. Merila za posode so galone, kvarti in rinti, bushel. ki ima 8 galon ali 36"3475 litrov. V decimalkah je 4 * Računanje obresti. Obresti imenujemo odškodnino, katero mora plačati dolžnik svojemu upniku za iz¬ posojeni denar ali pa za račune, katerih ni poravnal pravočasno. Obresti se računajo v odstotkih. Obrazci, kako se izračunajo obresti: a) na leto: Glavnica X obrestna mera X leto 100 b) na mesece: glavnica X obrestna mera X mesec 1200 — glavnica X mesec obrestni divizor Divizorji za mesece so: c) na dneve: glavnica X obrestna mera X dnevi 36.000 = glavnica X dnevi obrestni divizor »Po starem « in »po svoje« je tudi urejeno in storjeno, vprašanje pa je, če bi »po norem« ne bilo boljše. 1(11 Obrestni ilivizorii: Obrestne mere, ki glavnice 1 °/0 J VlOO l‘/»°/o Vso lVa 0 /o '/75 l a /s°/o = ‘/.«0 2 “/o = Vso 2v»°/o = V 40 3Vs°/o : V 31 ) 4 °/o = ‘/m 5 0 /o V 20 6V»°/o = Vi6 glavnice 6 2 /j°/o - Vi« 8V* # /o ; V 12 10 % --V 10 12V«°/u Vs 16 2 / 3 °/o V« 50 °/o = '/o 25 °/o - Vi 33Vs°/„ ‘/n 20 o/o - Vr. 75 o/o = 3 /i 102 Pregled in žigosanje meril in posode. Merila in merilne priprave. Člen 1. Vsa merila in vse merilne pripra¬ ve, ki se rabijo v javnem prometu, t. j. pri kupovanju ali prodajanju, trgovanju s ka¬ kršnimkoli blagom ali kakršnimikoli proiz¬ vodi, pri določanju količine opravila, dnev¬ nih mezd ali zaslužka, so zavezana urad¬ nemu pregledovanju in žigosanju (overav- I janju). Overavljanje meril in merilnih priprav za¬ radi kontroliranja njih pravilnosti sestoji iz predpisanega službenega pregleda in upo¬ rabe žiga, s katerim se potrjuje, da so po zakonu in izdanih naredbah točne. Člen 2. Merila in merilne priprave, na¬ menjene po prednjem členu t. za rabo v javnem prometu, spadajo pod prvo in občas¬ no pregledovanje in žigosanje. Člen 3. Pod prvo pregledovanje in žigo¬ sanje spadajo vsa nova in popravljena me¬ rila in merilne priprave, preden se začno prodajati ali se dajo v promet. Za popravljeno po prednjem odstavku se smatra vsako merilo in vsaka merilna pri¬ prava, na katerem (kateri) se izvrši popra¬ vilo (prenaredba ali izprememba), ki utegne vplivati na velikost mere ali na pravilnost njenih podatkov. Za prvo pregledovanje in žigosanje mora poskrbeti lastnik meril ali oni, ki jih je popravil. Člen 4. Občasno se morajo pregledovati in žigosati vsa merila in merilne priprave, ki so v javnem prometu. 10S Na občasno pregledovanje in žigosanje se prinašajo merila in merilne priprave vsako drugo leto. Izjeme od te odredbe so naštete v členu 7., točkah 2. in ;5., te uredbe. Rok za občasno pregledovanje teče od prvega dne onega koledarskega leta, ki na¬ stopi za letom, v kterem se je merilo žigo¬ salo ali dalo v javni promet. Obveznost občasnega pregledovanja in ži¬ gosanja ne velja za merila, ki so v zalogi zaradi prodaje in ki niso v uporabi- Za občasno pregledovanje in žigosanje skrbi lastnik merila. Člen 5. V javnem prometu ni dopuščeno rabiti in tudi ne imeti zaradi prodaje v za¬ logi netočna merila in netočne merilne pri¬ prave. Za netočno je smatrati vsako merilo ali merilno pripravo, kjer preseza odstopek v velikosti mere ali v točnosti njenih podat¬ kov meje dopustnih pogreškov. Člen 6. Prvemu in občasnemu pregledo¬ vanju in žigosanju so zavezane: dolžinske mere, debelinske mere, priprave za merje¬ nje dolžine in površine, tekočinske mere, priprave za merjenje tekočin, votle mere in priprave za tehtanje suhih tvarin, uteži, tehtnice, taksametri. Steklena merila za tekočine, steklene po¬ sode (baloni) za odpremljanje tekočin ne, spadajo pod obveznost občasnega pregledo¬ vanja in žigosanja. Člen 7. Roki, v katerih se mora opravljati in ponavljati občasno pregledovanje j n žigo¬ sanje, znašajo: 1. dve leti za dolžinske mere, debelinske mere, priprave za merjenje dolžine in po- 104 vršine, tekočinske mere, priprave za merje¬ nje tekočin, votle mere in priprave za tehta¬ nje suhih tvarin, uteži, tehtnice in taksa- metre; 2. tri leta za vodomere; 3. pet let za suhe plinomere, deset let za mokre plinomere in pet let za tokomere. Sodi. ("'len S. Pod pregledovanje in žigosanje spadajo sodi, v katerih se kupujejo ali pro¬ dajajo po -prostornini soda vino, pivo, Špirit in druge alkoholne pijače. Pregledovanje in žigosanje je v tem, da se ugotovi njih prostornina in na njih z upo¬ rabo predpisanih žigov zaznamuje. Sodi so tudi zavezani občasnemu pregledu in žigosanju, in to pivski sodi vsako drugo leto, vinski sodi pa vsako tretje leto. Ta dvoletna, odnosno triletna doba se šteje od prvega dne onega koledarskega leta, ki nastopi za letom, v katerem je bil sod žigo¬ san. Za pregledovanje in žigosanje sodov mora skrbeti njih lastnik. Člen tl. Za sode, ki služijo samo kot za¬ ložni sodi, da se hranijo v njih vino, pivo in druge alkoholne pijače, ne velja obveznost pregledovanja in žigosanja. Sodi, na katerih se izvrši popravilo, ki iz- premeni njih prostornino preko dopustnih mej točnosti, se morajo iznova pregledati in žigosati. Steklenice in posode. Člen 10. Steklenice in posode za točenje vina, piva in drugih alkoholnih pijač v go¬ stilnah, pivnicah, kavarnah in drugih javnih 106 lokalih, morajo biti opremljene z znakom prostornine in spadajo pod službeno pregle¬ dovanje in žigosanje. Pod pregledovanje in žigosanje spadajo tudi posode za točenje mleka in mlečnih izdelkov, kakor tudi zaprte steklenice ali druge posode, v katerih se mleko prodaja. Za zaprte steklenice, v katerih se proda¬ jajo vino, pivo in druge alkoholne pijače, ne velja obveznost pregledovanja in žigosanja. Člen 11. Steklenice in posode za točenje alkoholnih pijač in mleka ter mlečnih izdel¬ kov, kakor tudi zaprte steklenice in druge posode, v katerih se prodaja mleko, so zave¬ zane občasnemu pregledovanju vsako drugo leto. Take steklenice in posode iz stekla niso zavezane občasnemu pregledovnju. Prežigosanje. Člen 12. Prežigosanju 'so zavezana merila, merilne priprave, steklenice in posode, ki so zaradi prodaje razstavljene v trgovinskih obratih, skladiščih, industrijskih in obrtnih podjetjih. Na prežigosanje se prinašajo samo ona predpisno žigosana merila, merilne priprave in posode, ki so zavezane občasnemu pre¬ gledovanju in žigosanju (člen 6.). Prežigosanje se vrši v teku onega'" leta, v katerem izgubi žig na dotičnem merilu svojo veljavnost. Žige vina. Za pregledovanje in žigosanje meril in merilnih priprav pri prvem, odnosno ob¬ časnem pregledu in žigosanju se pobira ži- govina, in sicer za 106 1, dolžinske in debelinske mere. Od 20 metrov do 5 metrov . Din 5;— Od 2 in 1 metra ..... j, 2'— Od 5 in 2 decimetrov.1*- Debelinske mere: Od 2 in 1 metra.. 2’— Manjše od 1 metra .1'— Konjske mere.„ 2i— Za precizne dolžinske mere se pobira dvojni znesek teh tarifnih postavk. Spredaj določene postavke se pobirajo ne glede na to, da-li ima dolžinsko merilo eno ali več razdelb. 2. Tekočinske mere, priprave za merjenje tekočin in votle mere za merjenje suhih tvarin. 107 3 Steklenite in posode za razpeča¬ vanje alkoholnih pijač in mleka. Gostilniške steklenice, za vsako.Din 0'50 (""ase z enim znakom mere, za vsako.0'50 Čaše z dvema znakoma mere, za vsako.,, 1'— Stekenice za mleko, za vsako 0‘50 4. Uteži. Od 50 do 10 kilogramov . . Din 3'— Od 5 do 1 kilograma . . „ 1’50 Od 50 dekagr. do 1 grama . „ 0-50 Na precizne uteži se pobira, pričenši od '20 kilogramov do 1 grama dvojni znesek prednjih postavk, od 20 miligramov do 1 miligrama pa za vsako Din 1'50. Žigovina za pregled in žigosanje special¬ nih uteži, ki spadajo med Fairbanksove tehtnice, je ista kakor za navadne uteži ena¬ ke velikosti; za karatne uteži znaša za vsako Din 1'50. 5. Tehtnice. 1. Enakoročne in neenakoročne tehtnice, tehtnice z vrhnimi skledicami, rimske teht¬ nice in tehtnice mostovnice: Nad 4000 kilogramov nosilnosti za vsakih nadaljnjih (popolnih ali začetih) 1000 kilo¬ gramov še po Din 50'—. Na precizne tehtnice se pobira za vsako dvojni znesek teh tarifnih postavk. 2. Za pregled in žigosanje tehtnic nagib- nic, potem tehtnic, katerih konstrukcija je sestavljena iz nagibnic in drugih tehtnic, se pobira do vštetih 500 kilogramov nosilnosti trikratni, nad 500 kilogramov nosilnosti pa dvakratni znesek žigovinskih taks, naštetih pod točko 1. 3. Pri enakoročnih tehtnicah povprečnicah za specialne namene z avtomatsko napravo za tehtanje porcij (avtomatske tehtnice z vedricami za merjenje grudastih ali zrnatih, sipkih tvarin, kakor: žita, moke, sirovega sladkorja, cementa, gramoza, premoga itd.) se določa žigovina tako-le: a) tehtnice, s katerimi se tehta samo ena vrsta tvarine: do vštetih Nad 500 kilogramov nosilnosti za vsakih nadaljnjih (popolnih ali začetih) 100 kilo¬ gramov, razen Din 100"— še po Din 10'—. b) za tehtnice, s katerimi se tehta več vrst tvarin, se pobira za vsako vrsto tva¬ rine za 50% večja žigovina od one, ki je določena v prednji točki a). c) za pregled in žigosanje uteži za regu¬ liranje se pobira po nosilnosti polovica žigo- vine pod prednjo točko -a); 100 č) za pregled števčnega mehanizma se pobira po Din 5'—. ti. Sodi. Do 100 litrov prostornine neglede na to, da-li je sod navaden ali za pivo, se pobira po Din 5 1 —. Z vsakih nadaljnjih 100 litrov po Din 5'—. Ostanek, manjši od 100 litrov se smatra za polnih 100 litrov. Če se sodi, ki se izroče v pregled in žigc- sanje, ne odpremijo en dan po določenem roku, se pobira za vsak nadaljnji dan leža¬ li n a, in sicer: od vsakega posameznega ko¬ mada po Din 2'— na hektoliter prostornine. Ostanek, manjši od hektolitra, se smatra kot poln hektoliter. Ležarina se pobere, preden se izda stran¬ ki pregledan in žigosan sod. Stroški strank pri delu na mestu samem. Kadar žele stranke, da se naj pregledajo njih merila itd. zunaj stalnih ali začasnih prostorov urada, morajo: t. vložiti pismeno in po predpisih kolko- vano prošnjo pri uradu, v čigar področje spada izvršitev dotičnega posla: 2. dati uslužbencu brezplačno na razpola¬ go v vseh primerih poslovanja na kraju samem prostore, ki so pripravni za posel, potrebno postrežbo in material (vodo, plin. premog itd.), ki se potrebuje za preizkuša¬ nje ; 3. morajo priprave, potrebne pri službe¬ nem poslu, same in ob svojih stroških pre¬ nesti iz stalnih ali začasnih prostorov urada na kraj poslovanja in obratno, ali pa v kraj, 110 ki ga določi uradnik; v poslednjem primeru samo tedaj, če ni razdalja do tega kraja večja nego razdalja do kraja stalnih ali za¬ časnih prostorov urada; 4. morajo povrniti uslužbencu potne stro¬ ške in dnevnice, določene s pravilniki in uredbami, kakor tudi stroške za prenos pri¬ prav v primerih, kadar je za prenos moral skrbeti uslužbenec sam. Pripomba 1. V primerih po prednji točki 1. oceni urad, da-li je ali ni potreben odhod na mesto samo in obvesti o tem stranko. Pripomba 2. Odredba prednje točke velja za primere, kadar se vršita pregled in žigosanje na mestu samem: a) v območju stalnega sedeža urada; b) ob priliki občasnega obhoda v območju središča za občasen pregled in e) ob priliki občasnega obhoda zunaj ob¬ močja središča za občasen pregled, če je do- tični posel na mestu samem odobren v de¬ lovnem programu. Če zahteva več strank, ki stanujejo v ob¬ močju enega kraja, v skupni prošnji pregled in žigosanje meril na mestu samem, trpijo skupno vse stroške. Stekleni baloni. Stekleni baloni, v katerih se po njihovi prostornini kupujejo ali prodajajo tekočine, morajo imeti mejo mere in znak prostor¬ nine ter se morajo uradno pregledovati in žigosati. Steklenih balonov, ki služijo kot promet¬ ne ali skladiščne posode, ne zadenejo pred¬ pisi teh pravil. Taki baloni pa ne smejo imeti znaka mere in prostornine. 111 Prostornina steklenih balonov sme biti od 3 do 50 litrov. 1. Stekleni baloni se smejo izdelovati samo iz prozornega stekla v obliki steklenic s kratkim vratom. Kot prozorno steklo se smatra ono, skozi katero se more višina te¬ kočine brez dvoma ugotoviti, ter znak mere, prostornine in uradni žig lahko spoznati. 2. če so stekleni baloni oviti s šibjem, mora biti to tako napravljeno, da se lahko brez težave vidijo in spoznajo znak mere, oznamenilo prostornine in uradni žig. V ta namen mora ostati neovit ali na kak drug primeren način pristopen tisti del vratu, na katerem so ti znaki in kamor se pritisne uradni žig. 3. Glede velikosti premera vratu steklenih balonov se ne predpišejo nikakršni pogoji. 1. Prostornina steklenih balonov se ozna- inenuje v bližini znaka mere z zakonitimi kraticami z brušenjem, jedkanjem ali s sti¬ skanjem. Črta, ki določa mejo mere, mora biti dolga vsaj 1 cm in mora biti oddaljena neglede na prostornino od odprtine vratc- vega vrha toliko, da je vedno nižji od spod¬ nje ploskve zamaška, s katerim se balon zapira. Steklenih balonov ni treba občasno pre¬ gledovati in žigosati. Kdor ljubi udobnost , postane žrtev lenobe. Od samih načrtov še ni nihče obogatel. Polovično delo je dvojno delo. 112 Nadrobno prodajanje in nabiranje naročil po trgovskih potnikih. Določila novega obrtnega reda določajo: § 143. 1. Imetniki obrtov imajo pravico izven kraja stalnega poslovnega stojališča sami ali potom oseb, ki so v njihovi službi (trgovski potniki), obiskovati in zbirati na¬ ročila pri trgovcih, fabrikantih in obrtnikih, ki delajo s ponujenim blagom v svojem pod¬ jetju. Za ta posel morajo imeti uradno legi¬ timacijo. Pri izvrševanju tega posla smejo nositi s seboj samo vzorce in nikakor blago za prodajo. 2. Lastniki obrtov smejo sami ali po svo¬ jih trgovskih potnikih v stalnem poslovnem stojališču ali izven njega iskati naročila za kolonijalno in špecerijsko blago, za kemične in mineralne proizvode, kakor tudi za ma¬ nufakturo, konfekcijo in galanterijsko blago ter perilo samo pri podjetjih, ki kupčujejo s tem blagom. Pri drugih osebah morejo na tako blago iskati naročila sami ali po svojih potnikih samo na poziv. 3. Za blago, ki ni navedeno v drugem od¬ stavku, morajo lastniki podjetij v okraju svojega poslovnega stojališča sami ali po svojih potnikih iskati naročila samo pri pod¬ jetjih, ki kupčujejo s tem blagom, pri dru¬ gih osebah pa, ki s tem blagom ne kupču¬ jejo, samo na poziv. 4. Trgovski potniki ne smejo pri poslov¬ nem potovanju oglaševati, da sprejemajo na¬ ročila na stanovanju. Niti ne smejo v svo¬ jem stanovanju sprejemati naročila, niti po¬ kazati svoje vzorce. 5. Minister trgovine in industrije more po zaslišanju zbornic z uredbo dovoliti izjeme od navedene prepovedi za poedine vrste obratov, blaga ali področja, in more dolo¬ čiti, da smejo iskati naročila tudi brez po¬ ziva. 6, Prirejevanje razstav blaga ali vzorcev posameznih lastnikov obrtov izven njihovega lokala je prepovedano. Obča upravna oblast more izjemoma dovoliti samo prirejanje ta¬ kih razstav na svojem področju domačim producentom za lastne proizvode, toda ti ne smejo prodajati blaga. Izložbe izven lokala ne spadajo pod to prepoved. § 144. 1. Inozemska podjetja in njihovi trgovski potniki morejo v državi zbirati na¬ ročila samo, ako svoje poslovanje prilago¬ dijo določilom trgovinske pogodbe z državo, v kateri je stojališče njih obrata. Ti potniki ne smejo iskati naročila za dela, ki bi jih njih podjetja izvršila v državi. 2. Prirejanje posebnih razstav tujih pod¬ jetij in njihovih potnikov je prepovedano. $5 145. Posli trgovskih potnikov, sklenjeni z osebami, pri katerih je v zmislu tega za¬ kona prepovedano iskati naročila, so ničevi. § 146. Domači producenti ur, zlatega in srebrnega blaga in blaga iz platine, trgovci na veliko z navedenimi predmeti, nadalje trgovci z dragocenim kamenjem in osebe, ki so v njihovi službi, morejo na svojem potovanju nositi s seboj ne samo vzorce, ampak tudi blago za prodajo, ako je za to blago izključena možnost prodaje po vzorcih, smejo pa prodajati izključno samo poobla¬ ščenim trgovcem teh predmetov. 114 Gostilničarska obrt po novem obrt¬ nem zakonu. Ker imajo mnogi trgovci tudi gostilne, te¬ daj uvrščam v koledar la pojasnila. Novi obrtni zakon pozna na osebo vezano gostilniško obrtno pravico, gostilniško dovo Ijenje ali koncesijo. — Na podlagi tega do¬ voljenja (koncesije) more lastnik začeti s to¬ čenjem, čim plača pri finančni upravi točil¬ no takso in dobi dovoljenje za točenje. Se¬ veda se sme gostilničarska obrt izvrševati samo v takih prostorih, ki jih je obrtna oblast odobrila kot primerne. Gostilničarska podjetja se delijo na te-!e obrate: hotel, restavracija, svratišče ali ko- uačišče (prenočišče), gostilna, kavarna (ku- fana), penzion, bifd, ljudska kuhinja, krčma ali mehane. Hoteli so obratovalnice z najmanj 15 tuj¬ skimi opremljenimi sobami s posebnim kom- fortom in primernim številom postrežnega osebja. Restavracije so obratovalnice večjega obsega in komforta, v katerih se streže s toplimi in mrzlimi jedili, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami z usposobljenim postrežnim osebjem. Prenočišča (svratišta, kouačišta) so obratovalnice, v katerih se od¬ dajajo sobe za goste z opremo in enostav¬ nim komfortom. V gostilnah, ki so obrato¬ valnice manjšega obsega, se nudijo gostom topla in hladna jedila, alkoholne in brez¬ alkoholne pijače, morejo pa se oddajati tudi sobe z opremo. Kavarne (kafane) so obrato¬ valnice večjega obsega, v katerih se streže z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami (kava, mleko; čaj itd.), hladnimi jedili, sla- ščicami in nekaterimi toplimi jedili, ki se bodo določila s pravilnikom. Kavarnam more ban s pravilnikom zabraniti točenje neka¬ terih vrst alkoholnih pijač ali jih omejiti na prodajo v steklenicah. Pensijoni so obrato- vališča, v katerih se nudijo sobe in po¬ strežba, jedila in pijača (alkoholna in brez¬ alkoholna) samo stalnim gostom na določen čas. Bifeji so obratovalnice manjšega obsega in bolje urejeni; v njih se dajejo gostom redoma hladna jedila, alkoholne in brez¬ alkoholne pijače. Ljudske kuhinje nudijo go¬ stom jedila in mlečne proizvode. Krčme imajo manjši obseg. V njih se točijo alko¬ holne pijače, morejo pa se dajati tudi brez¬ alkoholne pijače in nekatera jedila, katera bode predpisal ban. Zakon omenja tudi prenočišča, ki so neke vrste svratišča (konačišča), le da se dajejo gostom samo postelje za prenočevanje. Glede barov pripominja, da jih je smatrati za neke vrste kavarno in smejo obratovati pod tem naslovom. Kavarne in ljudske kuhinje, ki prodajajo samo mleko in mlečne proizvode, čaj in podobno, se smejo nazivati tudi z dru¬ gimi nazivi, n. pr. zdravljak itd. Restavra cije, gostilne, kavarne in bifdji, kjer se ne točijo alkoholne, temveč samo brezalkoholne pijače, morajo nositi v nazivu pripombo brezalkoholna . Hoteli, gostilne, penzijoni in svratišča smejo imeti tudi potrebne pro¬ store za prevozna sredstva svojih gostov, pa ludi lastna prevozna sredstva, toda le za svoje goste. V vseh gostilniških obratovalni cah izvzemši svratišče, narodno kuhinjo in bife, so dovoljene nezabranjene igre, n. pr. šah, domina, biljard, balin, keglanje itd. II® Godba je dovoljena samo v hotelih, restav¬ racijah, gostilnicah, kavarnah in krčmah Dovoljenje za čas, ko se igra, izdajajo poli¬ cijska oblastva. Tarifa v avtobusnem prometu. Osebno voznino je ugotoviti v meji enotnega maksimalnega merila 1 Din za km. Pripušča se zaokrože- nje ulomkov km navzgor. Prtljažna ta rita za prevoz prtljage potnikov tvori del cenika, ki mora biti po g 81., odst. 5.. zakona o obrtih oblastveno odobrena. To tarifo je pri¬ pisati pod vozni red. Radi enotnosti naj se splošno osvoji sledeča, ceniku poštne avto- Opomba. Prtljaga do 5 kg je prosta; prtlja¬ ga nad 30 kg na osebo se ne sprejme, vobče pa ne nad skupno težo, ki je oblastveno do¬ ločena kot najvišja dopustna teža za prt¬ ljago. 117 Vozačem motornih vozil. Po naredbi bana Dravske banovine o po¬ stopanju vozačev motornih vozil pri vožnji čez železniške prelaze v nivoju. § 1. Vsak vozač motornega vozila mora pred železniškimi prelazi v nivoju že pri tabli, ki ob strani ceste označuje tak pre¬ laz, zmanjšati brzino na najmanjšo mero. Ko se približuje prelazu, ki nima zapor¬ nice, se mora vozač po predpisu § 119. za¬ kona o železnicah javnega prometa pred prehodom ustaviti in se prepričati, če ne prihaja vlak. Kjer so zapornice, a niso spuščene, mora vozač dobro pregledati železniško progo na eno in drugo stran in se prepričati ali ne prihaja vlak. Če ima železniška proga v bližini ovinke ali so tam tuneli, v mraku, ponoči, ob gosti megli, ali kadar se zbog kake druge zapreke ne more prvočasno vi¬ deti prihoda vlaka, morajo vozači tudi pri železniških prelazih z zapornicami, ki niso spuščene, ustaviti vozilo in se s sluhom pre¬ pričati ali ne prihaja od katere strani vlak. § 2. Prekrški te naredbe se kaznujejo po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 1000 Din, ob neizterljivosti pa z zaporom od 1 do 20 dni. Ne menjavaj osebju, ker odjemalci rudi vi¬ dijo znane obraze in so mnenja , da jih stari sotrudniki v redit postrežejo, ker že poznajo njihov okus in poznajo tudi cene in zalogo tr¬ govine. 118 Kako tlobiš nazaj v vlaku pozabljeno. Postopek, kako se poišče, kar se je izgu¬ bilo na železnici, je čisto preprost: na tiska¬ nem formularju, ki ga dobiš na vsaki želez¬ niški postaji, ali pa po dopisnici sporočiš uradu za najdene predmete na glavnem ko¬ lodvoru v Ljubljani ali v Mariboru, kje, kdaj in kaj si izgubil. Na postaji, kjer ga najdejo, se predmet hrani teden dni. Če se medtem lastnik ne javi, se stvar odpošlje uradu v Ljubljano oziroma v Mariboru. Tu ostane v shrambi tri mesece, in če je še vse zastonj, pride na licitacijo. Od izkupička se po novem pravilniku po 1 dinar na dan —- toda največ 25 odst. trgovske vrednosti pred¬ meta — zaračuna za čuvarino, ostali znesek pa železniška direkcija še tri leta hrani za lastnika, če se oglasi. Predmeti se na dražbah prodajajo zelo poceni, ker med stalnimi, izkušenimi lici- tanti skoraj ni tekmovanja. Za dober dežnik se izlicitira kvečjemu do 20 Din. Urad za najdene predmete obstoja na glavnem kolodvoru v Ljubljani in v Mari¬ boru. Področje ljubljanskega urada obsega vse proge na ozemlju bivše ljubljanske obla¬ sti, od Rakeka do Laškega in do Savskega marofa, od Bohinjske Bistrice do Karlovca; v Mariboru je poseben urad za ostale proge naše banovine. Marsikaj, kar je izgubljene¬ ga, seveda odnesejo iz vagonov in čakalnic nepošteni potniki in tako je poizvedovanje marsikdaj brez uspeha. Vljudnost te ravnotoliko stune kot surovost, le da prva donaša dobiček, druga pa izgubo. 115 ) O O M. o • 1—6 ca >» r d ibcbwitt3»bč*i>i>&>sb tH C0 Tt< lO CD co O CO tD tH rr i-H lQ p<© p cp P Čo 03 GO p OJ rJH biaacb-^^iOL^A-iaiočo-^ r—t Ol CO iO I> GO t—< CO CD _rH r-< r—i ObprH Tf p |> p p p p C »p COOOO«5»bcbo5Čo4H(>3C^OQ H h (M CO ic 05 H CO o _ _|_ r—i r —l rH h 05 >0 (p o c rH O p H D- CD vO D* OZ d- t- oo Ah to CO ib Ah 1*0 HHOKOrfCOt^OSH-f^ rfl P p iCj h p o p”p\p p P ŽD ČO O CO GO O oo 00 ib l> A* 00 t-T(MCMC 0 iC 5DI>O5 tHtHI> T-H rH OJ o o'® 8 >'S h g a *H ►>, O o 5 .§ O « >3 > -r -as C 2 > & .S ( Q 1 f - ® g fn' T? M 0.0 Ki . > * ^ d) ® ■^>o oj CO rH l O f~H W ! H ._ P-P 4$ p CD fr r o. o *5 c Si N O « a* 3 ^| r 42 2 ° CO c? 4aS ^ O ° >«€3^ JS> 0 ^ 'S g s T! 'S p, £ *a a cv m a . cO ?* pa o>oooo«ooio o-io o o COOOOOr-C-CDCDiOiOH^H^CO .2 ^ rt 2 ca "© CO ® tC *-< Dr 05 > stolpec nam pove, koliko alkoholnih 0 bo imela razredčena tekočina, če prilijemo v drugih stolpcih v litrih navedene količine vode. 120 Izračuuauje dni od enega datuma do drugega. 121 Pri računanju obresti na dneve je treba vedeti, koliko dni je preteklo od enega da¬ tuma do drugega, n. pr. od 2. februarja do 9. junija. S pomočjo predstoječe tabele se število preteklih dni lahko hitro najde. Ako poiščemo v dotičnih stolpičih številko, je ta v našem slučaju 120. Tej številki pa je še prišteti razliko med dnevi, t. j. 7 (9— 2 — 7 ), torej je preteklo od 2. februarja do 9. ju¬ nija 127 dni. Od 2. februarja do 2. junija 120 dni od 2. junija do 9. junija . . 7 dni 127 dni Od 15. avgusta do 15. novembra je pre¬ teklo 92 dni V tabeli je računjen februar po 28 dni. V prestopnem letu je treba fe¬ bruarju 1 dan prišteti Skupni davek na poslovni promet. Način plačevanja skupnega davka. Skupni davek se more tekom leta plače¬ vati ali po vplačilih v gotovini in menicah ali pa po izdanih računih (fakturah). Po § 6 zakona in členu 18. uredbe o skup¬ nem davku je davkoplačevalcem na prosto dano, da si izberejo način plačevanja, delžni pa so, da izbrani način prijavijo pristojni davčni upravi tekom meseca decembra. Iz¬ brani način vplačevanja se tekom prihod¬ njega leta potem ne more menjati. V primeri plačevanja z vplačilom v go¬ tovini in menicah, se mora izvršiti plačilo davka najpozneje čez 20 dni, v primeru pla¬ čevanja davka po izdanih fakturah pa naj¬ pozneje čez 50 dni po preteku vsakega me¬ seca. Pravico izbire imajo samo davkoplače¬ valci, ki vodijo redne trgovske knjige, do- čim plačujejo ostali davkoplačevalci davek med letom praviloma po prejetih vplačilih v denarju ali menicah. Upoštevanje storniranih kupčij. Za slučaje storniranja nabavke, kadar gre za povračilo že sprejetega plačila, odnosno za slučaje storniranja faktur, more davko¬ plačevalec iznos odškodnine za stornirani posel, katero je že prejel in od nje plačal davek analogno odredbi člena 10 zakona o davku na poslovni promet odbiti v prihod¬ nji mesečni prijavi kakor tudi v prijavi o celoletnem prometu onega leta, v katerem se je storniranje izvršilo. Na isti način se more postopati tudi ta¬ krat, kadar je davčni zavezanec zaradi ra¬ čunske pomote prijavil večji promet in pla¬ čal višji davek nego je bil dolžan. Prištevanje sporednih stroškov. Davčna osnova za plačevanje skupnega davka za blago domačega izvora je odškod¬ nina, prejeta v denarju ali v predmetih de¬ narne vrednosti. Ako pa v kosmati odškod¬ nini niso zaračunjeni sporedni stroški, še morajo še ti prišteti k odškodnini. Za spo¬ vedne stroške se smatrajo stroški pakovanja transporta, zavarovanja, zamudne obresti itd. Prištevajo pa se ti sporedni stroški samo takrat v odškodnino za prejeto blago, kadar so v fakturi ali na katerikoli drug način de¬ jansko zaračunani in kadar jih davkopla¬ čevalec dejansko prejme. Kako se izračuna kubična mera okroglih debel ali klad. 1W - O JS < J4 ® t rt-O - J2 'O ® iS •0=5 - »T? g c J _ s C3 1 —flj o « C eo^S^ ;g^§ Pa^ ■ OJ S S K .Si2 s § §s «s !o a 5*s .■gig, s- ti ® ca • *2 O o — O C3 I 3o°S 1 M l£3x £ J O O O +J g °* ° '> 6X1 0) >a r' cJ o> o c3 »-!2 -p-r) aftp n« CO N 3 " fl ■ « S isč cft^ N S ŠUS «Xo . o ^ «a co •• 7 Cb- o -S I “3 s Opomba: m 8 , kubični meter, festmeter, je lesena klada, 1 m dolga, 1 m široka. 1 m visoka; to je enotna mera za večje množine lesa — P == srednji prerez v cm: K = ključ. 124 Kako izračunam ceno za komad iz cene za dvanajsterico (tueat).' V priloženi tabeli so izračunane cene za komad iz cene za dvanajsterico do Din 199'— (šilingov, kron, frankov, lir, levov, lejev). Ceno za komad najdem v križišču navpične in vodoravne vrste v desetice in ednice raz¬ deljene cene za dvanajsterico. Navpična črta kaže desetice, vodoravna pa ednice cene. Koliko stane komad, če stane dvanajste¬ rica Din 56'--? V križišču številk 5 + 6 najdem številko 167. V to moram postaviti še decimalno piko, pa dobim +67 t. j. cena za komad iz cene Din 56'—■ za dvanajsterico. Ako stane tueat Din 3'— stane komad Din 0-25. Ako stane tueat Din 3'—, stane komad razdeliti in sicer vzamem ceno 360'— (36'--) in najdem v križišču 3 + 6 300, ali deci¬ malne pike ne postavim za dve mesti na levo, ampak samo za eno mesto, ker je cena desetkrat večja in dobim ceno za komad iz cene 360— Din 30'00 ceno za komad iz cene 6'— „ 0'30 Din 30'50 Kdor mnogo govori — malo stori. Obesi napis v trgovini: Ako ste nezadovoljni, povejte meni. ako pa ste zadovoljni, povejte drugim! Tabela za izračuna uje cene za komad iz cene za dvanajsterico (tucat). 126 Teža 1 m 3 lesa. Ta razpredelnica kaže povprečne Leže za 1 m 3 spodaj označenih vrst lesa, po kateri naj se pretvarjajo ob opravljanju carinskih ekspedicij kubični metri v Kilograme, 127 Portlandcement. Portlandcement se pridobiva iz naravnega laporja ali iz umetno sestavljene zmesi gline in apnenca, ki se po popolnem mešanju žge, razbeli do pričetka talitve (sintranja), po¬ tem zdrobi in fino zmelje. V praksi se razlikujejo sledeče vrste čem en ta: 1. navadni portlandcement, 2. portlandcement visoke odpornosti. Z ozirom na vrste vezanja se razlikujejo: 3. hitro vezoči portlandcement, ki začno vezati pred 15 minutami; 4. srednje vezoči portlandcement, ki začne vezati med 15. minulo in eno uro; 5. počasi vezoči portlandcement ali nor¬ malno vezoči portlandcement, ki začne ve¬ zati po preteku ene ure. Proces vezanja mora biti dovršen v 15 urah. Pogoji trgovinske prirode. Portlndcement se postavlja na trg v sodili po 200 ali 180 kg brutto ali pa v vrečah p'o 50 kg brutto. Na ovojnini mora biti jasno označeno Portlandcement: in teža. lirez posebne pri¬ pombe ta napis »Portlandcement:: označuje navadni, počasi vezoči portlandcement. Posebni izdelki, kakor so navedeni zgoraj pod 2., 3. in 4., se morajo tako v poslovnih dopisih kakor tudi na ovojnini označiti z njihovimi nazivi. Izguba na razprašenju je dopustna do 2%. I2S Poštne in brzojavne določbe. Pisemske pošiljke . 1 Pisemske pošiljke se ekspres n o do¬ stavljajo le v kraju, kjer je pošta, odkupne pošiljke in poštni nalogi pa se do¬ stavljajo ekspresno samo tam, kjer izplačuje pošta nakaznice na domu, sicer se samo obveste. Ekspresno se dostavlja, oziroma obvešča samo med 6. in 21. uro, če je pa pošiljka odkupna, samo med urad¬ nimi urami. Kot porto se zaračuni dvakratni manj¬ kajoči del franka. Poštno ležeče 129 Za »poste resianie« pisma in dopisnice v tuzemskem prometu plača pošiljatelj Din 050 posebej v tarifni znamki, katero nalepi na pošiljko, za taka pisma in dopis¬ nice iz inozemstva pa plača prejemnik in se nalepijo na pošiljko portovne znamke. - Dopisnice, izdane po zasebniku, mo¬ rajo biti iz trdega papirja. Dolžina 15—10cm, širina 105—7 cm. RUDOLF DERŽAJ Žage. jermena, tehnični materijal LJUBLJANA Kolodvorska ulica 28 Kdor trdi, da nima času. ta je navadno za¬ pravljivec času, ker si ne zna razdeliti časa in vršiti delo po načrtu. 6 130 Tiskovine 3 Dovoljena teža 2 kg Razsežnost 45X45 cm, v obliki zvitka 10X75 cm, proste in nezložene 12X18 cm, se pošiljajo odprte. Pristojbina za »knjižne oglase« in »cenike (kataloge)« je znižana na 5 p za vsak posa¬ mezni izvod do 100 g. Če je izvod težj, se plača za vsakih nadaljnjih 100 g ali za del te teže še po 5 p. Noben izvod ne sme pre¬ segati 500 g. Ta pristojbina se plačuje ne 131 glede na to, ali ima vsak izvod svoj posebni naslov ali pa gre več izvodov pod enim naslovom. Velikost teli pošiljk: kakor tiskovine. Pristojbine se plačujejo in zaračunavajo, kakor za časnike in časopise, v gotovini. Za dovoljenje, da se smejo razpo¬ šiljati knjižni oglasi in ceniki po znižanih pristojbinah, je potrebna kolkovana prošnja na poštno direkcijo. Naslovna stran oglasov in cenikov z zni¬ žano pristojbino mora imeti na levi zgornji strani opombo: »Knjižni oglas-, na desni stran pa: »Pristojbina plačana v gotovini«. Vzorci brez vrednosti 4 Dovoljena teža 500 g 4 Razsežnost 30X20X10 cm, v obliki zvitka 30X15 cm. Zaviti morajo biti tako, da se vsebina lahko pregleda. Za inozemstvo: razsežnost 45X20X10 cm. V zvitku: 45X15 cm. 132 Poslovili papirji 5 Dovoljena teža 2 kg Za vsakih nadaljnjih 50g za tuzemstvo 25 p, za inozemstvo 50 p. 5 Razsežnost v ploščatem ovitku 45X45 cm, v obliki zvitku 10X75 cm. Za poslovne pa¬ pirje se smatrajo spisi in listine, ki so do¬ cela ali deloma pisani ali risani z roko in nimajo značaja osebnih dopisov, n. pr. pravd¬ ni spisi, tovorni listi, nakladnice, računi, po¬ slovni papirji zavarovalnic, rokopisne parti¬ ture, delavske knjižice itd. Pošiljajo se odprti. Mali paketi. Največja teža 1 kg. Razsež¬ nost 45X20X10 cm, v obliki zvitka 45X15 cm. Vsebina: blago s prodajno vrednostjo razen dragocenosti. Zaviti morajo biti tako, da se lahko pregleda vsebina. Priložen sme biti račun in seznam blaga. V tuzemskem prometu niso dovoljeni V inozemskem prometu: do 200 g Din 6- — ; do 250 g Din 7-50; do 300 g Din 9 1 —; do 350 g Din 10-50; do 400 g Din 12’—; do 450 g Din 13-50; do 500g Din 15-— itd. za vsakih 50 g Din 1-50 več. Mešane pošiljke. Tiskovine, vzorci in po¬ slovni papirji od istega pošiljatelja na iste¬ ga naslovnika se lahko skupaj zavijejo in odpošljejo. Dovoljena teža 2 kg, vzorec v mešani pošiljki pa ne sme biti težji od 500 g. Pristojbina v tuzemstvu in inozemstvu ista kakor za vzorce, če so pa zraven poslovni papirji, kakor za poslovne papirje. Odkupne pošiljke. 1. Tuzemsivo: Pristojbine pri predaji: 1. pristojbina kakor za priporočene pošiljke brez odkupnine; 2. pristojbina za pokaz 50 par. Dovoljene so samo priporočene pi¬ semske pošiljke, navadne torej ne. Pristojbine pri dostavi: Dostavnina 1 Din. 2. Inozemstvo: Pristojbine pri predaji: 1. kakor za priporočeno pošiljko brez od¬ kupnine; 2. stalna pristojbina 4 Din, in 3. na- kaznična pristojbina, in sicer do 100 Din 50 par, do 200 Din 1 Din itd. za vsakih 100 Din ali del tega zneska po 50 par. Pristojbine pri dostavi: odkupnina, prera- nana v dinarje, in 1 % tega zneska za ažio, in za dostavo 1 Din. Poštni nalogi. 1. Pristojbine pri predaji: za pismo s pošt¬ nim nalogom pristojbina za priporočeno pismo in pristojbina za pokaz 50 par; 2 pristojbine pri izdaji: za dostavo 2 Din in eventualna finančna kolkovina. Poštni nalogi v prometu z inozemstvom še niso uvedeni, odkupne pošiljke pa v prometu z Avstrijo, Nemčjo, Švico, Češko¬ slovaško, Madjarsko, Francijo in Italijo. Iz inozemstva došli »listi za odgovor« se za¬ menjavajo za znamko 300 par (pred pote¬ kom šestih mesecev). Predalnina. Za navadne in priporočene pisemske po¬ šiljke za predal brez ključa po 15 Din, s ključem po 20 Din na mesec. — Za pošilja¬ nje za naslovnikom ali za vračanje pisem¬ skih pošiljk se n e zaračunava nobene pri¬ stojbine. 135 50 Din 100 „ 300 „ 500 Nakaznice. Navadne tuzemstvo do 5.000 Din nakaznina do Din 2-— „ 3 -— 4’- 1.000 Din 2.000 3.000 4.000 „ 5.000 „ Din 6'— 8 '— .. 9 — „ 10 *— „ 12 '— Pripomba: v nakaznini je vsebovana tudi pristojbina za izplačilo nakaznice na domu. Pristojbina za izplačilo na domu se po¬ bira od prejemnika le za nakaznice iz ino¬ zemstva, in sicer do Din 50'— 50 par, do Din 1000 - — 1 Din, do Din 5000'— 2 Din. Denarna pisma za tuzemstvo. Vse posebne pristojbine iste kakor za pisma. Dovoljena teža 2 kg, vrednost neomejena, dovoljena samo zaprta pisma. Dovoljena so tudi odkupna denarna pisma. Ljubezen do bližnjega je bila vedno »neren¬ tabilna«; pač pa je bilo včasih dobičkonosno, propagirati to ljubezen. Kdor ne dela, četudi »mu ni treba«, živi na stroške drugih. Obzirnost je lepa, če izvira iz usmiljenja, ne dela pa nikomur časti, če je obziren iz strahopetnosti. Resnica cesto zbega ljudi, laž pa vedno. Srečen je lahko le tisti, ki osrečuje druge. Paketi za tuzeiustvo. 137 plača pristojbina za priporočeno pismo. 138 Dovoljena teža 20 kg, vrednost neomejena. Za pakete, ki so naslovljeni poste restantc ali na vojake, se plača vedno samo ol>- vesinina. Za vse druge pakete, tudi za tiste, ki so naslovljeni na imetnike predalov, se mora plačati dostavnina, oziroma obvest- nina. Za ekspresni paket se ne plača niti dostavnina niti obvestnina. Paketi se eks¬ presno dostavljajo samo v krajih, kjer je pošta. Ekspresne odkupne pake¬ te dostavljajo po posebnem slu samo po¬ šte, ki nakazniške zneske izplačujejo na domu, druge jih samo obveščajo. Ekspresni paketi, katerih teža presega 5 kg, se nik¬ dar ne dostavijo po posebnem slu, ampak se samo obveščajo. Predalnina za pakete znaša v kra¬ jih, kjer se paketi dostavljajo, po 15 Din na mesec. Obvestilo o nedostavljivem paketu se iz¬ roči zaprto pošiljatelju, ki plača zanj 50 par. L e ž n i n a za pakete znaša 1 Din za vsak dan, za katerega se ležnina zaraču¬ nava. Paketi za inozemstvo. V katere države in do katere teže se pošiljajo paketi v inozem¬ stvo in kakšne so pristojbine, se lahko po¬ izve na vsaki pošti. Vsaka pošiljka mora biti frankirana že pri predaji. Izvozne pošiljke se lahko preda¬ jajo na vseh poštah. V krajih, kjer so ca¬ rinarnice, skrbe za ocarinjenje po¬ šiljatelji sami, ki potem pošti pre¬ dajajo že ocarinjene in plombirane pošiljke Kjer ni carinarnic, sprejemajo izvozne pa- 139 kete ondoine pošte in jih odpravljajo na najbližjo pošto, kjer je carinarnica. Zavoj izvoznih paketov naj bo iz močne lepenke, zavite v platno, ali pa iz močnih lesenih ali pločevinastih zabojev. Naslov naj bo napisan na pošiljki sami, ne s svinč¬ nikom in samo v latinici. Vrednost mora bit označena v frankih z besedami in s številkami. Stvar pošiljatelja je, da poizve, ali je uvoz predmetov v naslovno državo dovoljen ali ne. Ravno tako si mora pošiljatelj sam pre¬ skrbeti razna potrebna izvozna in uvozna dovoljenja. Pošiljatelj mora na spremnici označiti, kaj naj se s paketom zgodi, ako bi se naslov¬ niku ne mogel izročiti. V prometu z Avstrijo, Nemčijo, s Švico, Češkoslovaško, z Madjarsko, Italijo in Fran¬ cijo so dovoljeni tudi odkupni paketi. Izkaznica o identiteti je veljavna tri leta in stane 10 Din. Zaklenjene torbe: Prejemniki lahko zahte¬ vajo (v krajih, kjer ni pošte), da se jim navadne pisemske pošiljke in obvestila o drugih pošiljkah pošiljajo po lastnem slu, ali po obstoječi poštni zvezi v zaklenjeni torbi, od katere se en ključ hrani na pošti. Torbo si mora prejemnik sam nabaviti. Po¬ šta jo odpira in zapira. Pristojbina je 15 Din na mesec. Brzojavne pristojbine: (Brzojavna golica stane 50 p). Pristojbina za tuzemstvo: za vsako besedo 60 p, najmanj pa 6 Din. Za plačan odgovor (r p) ista pristojbina. Za nujne brzojavke se zaračunava trojna pri- 140 stojbina. Za prejemno potrdilo (p c) 5 Din, za nujno prejemno potrdilo 15 Din, Za pra¬ vico oddajnih šifriranih brzojavk 1200 Din na leto. Za pravico oddajanja brzojavk proti mesečnemu obračunu 200 Din na leto. Za dostavo brzojavke ob določenem času na določeno mesto 50 Din na leto. Za dostavo brzojavke izven krajevnega dostavnega okraja za vsak km podnevi 10 Din, ponoči 20 Din. Za prepise brzojavk se plača za vsakih začetih 100 besed po 5 Din. Naroč¬ nina na borzne tečaje in vremenska poro¬ čila ter za skrajšane brzojavne naslove po 200 Din na leto. Posebna znamenja. D = nujno, trikratna pristojbina. Rpx = odgovor plačan x besed, dvojna pristojbina. Rpdx = nujni odgovor plačan x besed, navadna pristojbina plus nujna za odgovor. Pc = brzojavno obvestilo o dostavi brzo¬ javke, pristojbina je Din 5-50. Ped — nujno brzojavno obvestilo o do¬ stavi brzojavke, pristojbina je Din 15-50. Pep =: poštno obvestilo o dostavi brzo¬ javke, pristojbina je Din 4 —. FS = poslati za naslovnikom. XPP — potnina plačana, obvestilo o pot¬ nim poslati s pošto. XPT — potnina plačana, obvestilo o pot¬ nim poslati brzojavno. MP = izročiti lastnoročno. ]our — dostaviti podnevi. Nuit = dostaviti ponoči. Tm x — brzojavka z več naslovi. 143 foa*ti Sat. JOettoU * JfldHufakiuca ,na Ae&eto- Ani. Hd$!pu Ljubljana, Mestni trg 26 Telefon št 2229 l/H/cucna Jcevtiev Skladišče pletenin, drobnega in galan¬ terijskega blaga, eksport kranjskih iz¬ delkov, krtač, zobotrebcev itd. Zaloga otroških vozičkov po zelo nizkih cenah I 1 44 KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE CRTALNICA IN TVORNICA POSLOVNIH KNJIG V LJUBLJANI KOPITARJEVA UL. 6/11 PRIPOROČA SVOJO STALNO VE¬ LIKO ZALOGO MNOGOVRSTNIH SALDOKONTI, ŠTRAC, JOURNALOV, I. T. D. LASTNEGA IZDELKA Vstopnice za razne prireditve Blagajniške bloke i. t. d. 145 iiccdiini -zavod v S * i-s •a > S £ •— m M :=? 02 U O) 0) llvcrz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga fl. & E. Skaberne Ljubljana Ato drobno /// Ato debelo TRGOVINA Z ŽELEZNINO 3. Milič Ljubljana Dunajska cesta 1 Konkurenčne cene Postrežba vestna 155 HOTEL METROPOL MIKLIČ LJUBLJANA NASPROTI GLDV. KOLODVORA 124 sob, tekoča mrzla in topla vod a, so be s ko palnic ami, cen- fralna kurjava, dvigalo, garaže itd. // Prvovrstna restavracija, l astna vinska kl et i t d. // Naj- mo derne jša kava rna, tri dvo- rane za ples, prireditve, klube i n konference. // P rodaja že ¬ lezniških v oznih 1 i s tkov jn menjalnica v hiši // Nizke cene Telefon štev. 27*37 Semena iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii za vrt, polje in travnike priporoča Sever ff Ko. fijiihljctnct Kupujemo suhe gol)e in druge deželne pridelke I F. TERDI1A PRI PLAVI KROGU LJUBLJAIA Trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom A 'a debelo! Na drobno! 107 Na debelo! /"/// Na drobno! DROGERIJA S AIMITAS /m Celje, Aleksandrova ulica 5 Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) 5 in Trbovlje priporoča svojo bogato zalogo ; kemikalij, drog, parfumerije, T kirurgičriih predmetov in iz¬ brano f o to m anufakturo svetovnih znamk. Koncesijo- A nirana prodaja strupov. Nakup zdravilnih zelišč Zahtevajte naš cenik, in specijalne ponudbe. I _ s katerimi smo Vam. m za vse v našo stroko spadajoče blago brez¬ plačno na razpolago tovarna nogavic LESCE PRI BLEDU Specializirana v izdelovanju otroških PATENT in moških PASTEL NOGAVIC Zastopniki v vseh večjih mestih Jugoslavije -■■ ■ . COLOMBO CEYLON ČAJ „ADRIA“ - COLOIIALE F. ŠIBENIK LJUBLJANA - ROŽNA DOLINA TELEFON ŠTEV. 25-23 160 lisUatM’ \Mcckuc III J^uMiana j fafodiieva AiUca št. 23 se priporoča za cenj. naročila, ki jih bo iz¬ vršila hitro, lično in po zmerni ceni. Tiska knjige, brošure, časo¬ pise, revije, kuverte, memorande, račune, bloke, lepake, posetne karte, letna poročila, vstop¬ nice, vabila itd. v eni ali več barvah. V lastni založbi izdaja: ,.Trgovski list“, „Službeni list kraljevske ban¬ ske uprave Dravske banovine", in ,,Zbirko zakonov in uredb", katere seznam Vam na željo dopošljemo Idtefai štev. Z5-5Z Botm na -bdodcu, fodvi- caU, in na suu dosežejo pri zdravljenju izred¬ ne uspehe, ako redno in do¬ sledno pijejo slovito zdravilno mineralno UadensUo vodo- Uživanje Radenske zdravilne vode je pa zelo priporočljivo tudi zdtavUn t{ucU*n ker jih osvežuje, istočasno pa pospešuje izločanje strupenih snovi iz telesa žduu/itišče Stotina - iladenci ima 8 glasovitih vrelcev in edinstvene naravne ogljikovokisle mineralne in železne kopeli. - Prospekte in pojas¬ nila dajejo vsi uradi Putnika in uprava zdravilišča Cjlcu/na seaifa od 1. vna\a do Uonca septemfaa A. Šarabon Ljubljana Telefon št. 26>66 Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe • Velepražarna za kavo Mlini za dišave Glavna zaloga rudninskih voda • Ustanovljeno leta 1886 j