106
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 24 Kje se dobodo žele/ni krožci za nosove bikom? (J. M. v R.)
Odgovor: Najboljše take krožce, za krotenje bikov potrebne, izumil je profesor Rueft v Stuttgartu. Izdeluje jih tudi in prodava jako izvrstne Jožef Sobi, no-žarski kovač v (Jradci, Neuthorgasse 28.
Vprašanje 25. Imam tukaj v Ribnici malin, na katerem bi lehko kosti mlel. Sporočite mi, ali gre na navadnem mlinu kosti mleti, in ali je taka kostna moka dobra za pognojevanje? (M. P. v R.)
Odgovor: Kosti morajo biti za mlenje posebno pripravljene. Navadne kosti zmleti je težko, prave moke se niti ne da narediti. Take zmlete kosti v zemlji počasi razpadajo, zato je pa njih učinek prav neznaten. Kostem je treba poprej mast in, če treba, tudi klej (lim) odvzeti. To delo pa ni nič kaj preprosto in je težavno. Kosti, katerim je maščoba odvzeta, morete pa potem tudi na svojem mlinu dobro zmleti, dobljena moka pa je izvrstno gnojivo. Taka moka pokaže učinek šele ob letu. Ako pa hočemo, da bode precej delala, moramo kostno moko razkrojiti. Razkrojena kostna moka imenuje se kostni superfosfat. Ako imate dosti kosti na razpolaganje, ste srečni: svetujemo Vam, ravnati se po navodu, ki ga v prihodnjem odgovoru dajemo.
Vprašanje 26. Ali ni mogoče kosti doma narediti sposobnih za gnojenje? (L. K., župnik na K. pri Tržiču).
Odgovor: Mogoče, iz kosti da se narediti tudi doma izvrstno gnojivo t. j. kostni superfosfat. Pred nekaj časom popisal je nemški strokoven list izdelovanje kostnega superfosfata tako-le:
Vzame in preskrbi naj se pred vsem zadosti velika posoda (čeber ali pa kak star in primeren sod), v katerega naj se vlije 100 litrov vode: tej vodi naj se potem jako varno in previdno doda in prilije še 45 kilogramov navadne žveplene kisline, ali kakor po domače ljudstvo tej tekočini pravi: hudičevega olja. Posebne previdnosti je pri žvepleni kislini zato treba, ker ta. ako se ž njo obleka kaj pokaplje ali ce!6 polije, obleko precej razje, ako pa s kožo našo v do*iko pride, tudi kožo precej počrni.
Ob prilivanji žveplene kisline v pripravljeno vodo razvije in nastane sama ob sebi intenzivna vročina v tej mešanici. V tako napravljeno mešanico, sestoječo iz 100 litrov vode in 45 kilogramov navadne žveplene kisline, zmeče se takoj potem še 100 kilogramov živalskih kosti; kosti za to so dobre, če so tudi še tako
v
stare in se na oči slabe vidijo. Zveplena kislina prav precej prične kosti kemično krojiti in razjedati ter jih sčasoma v neko bolj redkemu testu podobno tvarino spremeni. Posoda, v kateri se ta kemični proces vrši. naj bo le v tem času pokrita; a njena vsebina naj se pa od časa do časa (najbolje s primernim, lesenim drogom) dobro premešava. Ko so se vse kosti od konca razvezale in se v nekak klej spremenile, naj se iz posode vsa tvarina (najbolje na pod v skednju) izprazni:
107
tej iz kosti nastali in kleju podobni tvarini primešati mora se potem štirikrat toliko suhe in drobne prsti (zemlje) ali pa cestnega prahu, kot je tvarine same bilo. To vse skupaj meša in premetava se potem z lopatami toliko časa, da se je vse skupaj dobro spojilo in se nam zopet v nekak prah spremenilo. Suha prst ali pa cestni prah (kar se je ravno za primes vzelo) posrka vase gnojilne snovi (dele) razvezanih (bolje raztopljenih) kosti, jih udržuje in pospešuje enakomerno razdelitev njihovo.
Cele kosti razpadejo in raztope se v imenovani mešanici vode in navadne žveplene kisline v 6 do 8 tednih; v drobne koš-eke raztolčene v teku največ 3 tednov, a v moko zmlete pa uže v 3—4 dnevih. Namesto suhe (drobne) prsti in cestnega prahu more se za primes raztopljenim kostem tudi mavec ali gips prav koristno rabiti.
Na ta način iz kosti pripravljeni umetni gnoj je najboljši, a pri vsem  tem pa tudi  po ceni in ne drag.
Ako vzamemo, da se za dobro pognojitev enega hehtara njiv potrebuje 24 do 30 tisoč kilogramov dobrega in poštenega hlevskega gnoja, zadostovalo nam bode za enako dobro pognojitev istega kompleksa 350 do 400 kilogramov iz živalskih kosti pravilno narejenega superfosfatnega gnoja; tako trdi dr. G. Marek.
Superfosfatni gnoj prilega se skoraj vsaki zemlji in se pri vseh sadežih, ne le pri zrnji (žitu), nego tudi pri sočivji, korenstvu, gomoljinah, krmskih rastlinah, kakor tudi na travnikih posebno dobro splačuje. Superfosfatni gnoj ima tudi to posebno lastnost, da, kakor vsi hitro vplivajoči fosfati, pospešuje hitrejšo do-zoritev rastlinam in njihovim sadežem ter s tem ob enem njihovo vrednost glede dobrote znamenito pomnoža, kar je gotovo tudi veliko vredno.
Poraba tega superfosfata je ravno taka, kakor kostne moke. o kateri smo v zadnji številki pisali. Svarimo superfosfat rabiti na slabo gnojni njivi; rabiti ga moremo le nn dobro gnojni njivi, ali pa ob enem z drugim gnojem.
Vprašanje 27. V zadnji številki priporočate nam za kritje skednja strešno lepnico. Ker nameravam še to leto nad podom narediti nov strešni stol in streho, kakovost in svojstva strešne lepnice, s katero bi tudi jaz poskusil, mi pa niso znana, zato Vas prosim, da mi o tej stvari kaj več poveste. (A. E. v Br.)
Odgovor: Strešna letnica je debel papir (papen-dekel), ki je s katranom (terom) in z drugimi rečmi tako prirejen, da ga voda ne premoči in da se ga ogenj ne prime. Tovarne, katere lepnico izdelujejo in prodajajo, dajo navod, kako jo je rabiti. V trenotku nam ni znana nobena tvrdka, ki lepnico izdeluje, a hočemo Vam v kratkem tudi to naznaniti. Morda ve za tako tvrdko kedo izmed naših čast. bralcev? Všeč bi nam bilo, če bi kedo hotel sporočiti o skušnji, ki jo je naredil s strešno lepnico, kajti vemo, da se strehe, z lepnico krite, marsikje na Slovenskem nahajajo.
Vprašanje 28. Imam senožet, katero po enkrat na leto  kosim.    To  senožet  mi je   črv letos   močno
poškodoval, zato jo mislim s travnim semenom zasejati. Ali naj seme precej na rušnjo (ledino) sejem, ali kako naj naredim ? Kje bi dobil najceneje travno seme ? (J. P. na S. pri Bledu).
Odgovor: Ako Vam je naredil črv preveliko škodo, bolje je skoraj senožet preorati ter jo popolnem na novo zasejati. Ako pa škoda ni prevelika, prevlecite senožet prav dobro z ostro brano, posejte jo s travnim semenom ter to seme z isto brano povprek zavlecite. Vprašate: Kje bi dobil najceneje travno seme ? To vprašanje ni umno. Najceneje seme je tudi najslabše. Kupite dobro seme, ki je zmes dobrih travnih semen, če tudi je drago plačate, kajti ceno seme je zmes slabih malo vrednih trav, ki ga komaj polovico skali. Sicer nam pa ne pišete, katero seme hočete imeti katere travne sorte itd. Priporočamo Vam, da se o >er-nete do P. Htitiig-a na Dunaji ter naročite pri njem seme. Pišite mu, kakšno zemljo imate, in on Vam bode za to zemljo primerne semenske mešanice poslal. Kilo tacega semena stoji 50 do 60 kr. Naslov tega trgovca je: P. Hiittig in Wien, Weihburggasse Nr. 7.