V Trstu, v sredo 14. marcija 1883. rn t • i ccaj Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •JIbmII * MM«. •■DINOST. tah* 2 krat na teden vsako sredo In sabotc o Doludne Cena itJiL.« P°lu ,LetA 3 gld- ^ četrt leta A gld. SO kr.—Posamezne nn«^VftJ0 ln v trafikah v Trati po 8. kr., v Bl S ln v A|d,VŽglBl PO«^r. - baro&nne, reklamacije in inserate prejema Opr.v.lltvo - vit Zonti 5. t k- O i"-""* se Po3iliaj° Uredništvu »vla Torrents« Nuova tipografija;vsak mora biti trankiran. Kokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — I*temU {razne vrsto naznanila in poslanice) «e zaraiiunljo po pogodbi _ prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Državni zbor. (Dalje.) Za ministrom je govoril baron Scharschmid, ki je ponavljal fraze predgovornikov njegove (veliko-nemske; stranke, le to je bilo v njegovem govoru smešno-ganljivo, da je tožil, da Nemcem uže ni ve6 Živeti mej Slovani, kar kaže uže okoliščina sama, da se Nemci močno izseljavajo v Ameriko. (Kedo se ne smeje/) A posebno važen in pomenljiv je bil ta pot govor grofa Goroninija, od katerega so velikonemci gotovo pričakovali, da bo on naskakoval ministerstvo, vsled česar so ga najbrže toliko razupili kot bodočega ministra; a kaka poparjenost se je polotila velikoneracev, ko je začel grof Coronini govoriti, da odrekanje proračuna je najzavrfijivejše orožje, katero more rabiti opozicija proti vladi, da je odločno dru-gačega menenja nego Carnerl, da je v parlamentu on nekdaj poudarjal pomirjenje mej avstrijskimi narodi; naj se torej ne misli, da bo on zdaj tem načelom nasprotoval samo zato, ker so tudi načela mi-nisterstva. Rekel je nadalje, da se je uže v prvem avstrijskem parlamentu sklenola enakopravnost vseh avstrijskih narodov, prav tako se je sklenol S 19. temeljne postave, kateri vendar ni tukaj samo zarad enakotežja, temuč se mora prav tako vestno izvršiti, kakor se skrupolozno izvršujejo vsi drugi gS ustave Prav je, da obstoji močno središče, ali dati se mora tudi vsem narodom priliko, da se razvijajo po svoje. Tekmovanje na potu kulture bode le državi v korist ID da Nemce pri tem tekmovanji prekosć drugi narodi, tega ni misliti. Res je, da se drugi narodi fie niso dosti približali viookiiu Uviltiifriim Pil jo m- « | nobeden netna pravice onih zaničevati, kateri nosijo ; v srcu enake ideale. Ni razumljivo, kako tisti, ki vedno pridigajo svetovni mir in pobratimstvo mej vsemi narodi, da le niso v Avstriji, doma vendar tirajo vojno do noža proti svojim sodržavljanom, ki govorč kak drug jezik. Ko odgovarja velikonemcem glede tega, kar oni vedno trde, da ta vlada nema sposobnosti, da bi izvršila porazumljenje mej narodi, pravi jim, naj poskusijo sami tak porazum, ko pa omenja cesarja Jožefa, katerega so velikonemci tolikokrat poudarjali kot germanizatorja, pravi, da so bili tisti krat drugi časi, a ko bi cesar Jožef Živel denes, tii mogoče verjeti, da bi on ne imel pojma o tem, kako drag je vsakemu jezik, v katerem mu je mati pela pri zibelki. V prvem delu svojega govora je torej Goronini govoril za načela sedanje vlade. Ko je potem predel na stvarno razmotravanje proračuna, grajal je sistemo novih davkov, ker on si je mislil novo finančno po- Podlistek. Denar in kredit. V C-. govoril doktor Bister, Slovencem pa ta govor pri-občuje: Juri Člč. (Dalje.) »To mi starci dobro vemo,« odgovorč Martinov oče, »ki so imeli uže sedem križev na hrbtu«. V našem času se je vprašavalo več, kak je dolžnik, nego koliko ima posesti. Sosed je posodil sosedu v potrebi, ne da bi zahteval obligacijo, pismo (obveznico), ali katero si bodi jamstvo. Danes ni več tega, ker so ljudje postali napačni: novca na obveznico samo celo ne dobiš, temuč takoj moraš nekaj založiti: vinograd, hišo, robo itd.« •V marsičem imate prav, oče; ali tudi dan danes ni vse tako pokvarjeno in ničvredno, kakor morda mislite. Res je, danes gotovo vsak upnik zahteva od dolžnika pismo. Nu, to ni nikako zlo. Ljudje so ljudje, pomoti se, dolžnik ali upnik umre, nastopniki ne vedo morda ničesa o zajmu (poso li), no glejte nepri-liko in krivico. Lepo je, kdor veruje svojemu dolžniku, ali opreznost (gotovost, pazljivost) svetuje mu, da zahteva pismo od dolžnika. To se ne more nikomur zameriti. Ali tudi onemu ne zamerite, kdor hoče, da mu dolžnik zastavi karkoli od svojega imetka, ali zahteva, da najde prijatelja, ki bi zanj jamčil, dober stal. Dosti pot je dolžniku samemu ugodno, ako more popolno zagotoviti svojega upnika, ker tako dobi lažje in ceneje denarja. Tak kredit, kder upnik hoče neki zalog za svojo gotovost, zovejo »tvarni {realni) kredit. Kot zalog (v zastavo) moreš dati vsako stvar, ki ima kaj vrednosti, n. pr. rokodelec uže gotovo robo, srebrno posodj«, tudi svoje pohištvo, trgovec svojo robo v skladišči (magacinu), svoje vrednostne 11 ti ko pač tako, da se večje breme zvali na premožnejše; a da se pri troških toliko prištedi, da na ubož-nejse stanove ne pride nobeno zdatno povišanje. On bi želel, da bi se povzdignola poprej občna blagost, Se le potem naj bi se tudi nižji stanovi bolj obdačili. A on se ne ujetna s Hausnei jevim merjenjem, da blaszostan raste, ampak on se je žalibože prepričal, da posebno naša pomorska trgovina peša, in da vlada ne stori potrebnega, da reši propada prvo trgovsko mesto Tr»tt za katerega težnje ni bilo na Dunaj! nikoli pravega razuma. Potem se Rpominja kmeta in pravi da raej kmeti prevlada revščina in da je silno potrebno, da se kmetu pomaga. Konečno opazi, da je skuša s6 svojim govorom pomiriti strasti, ki so prevladale v zboru zadnji Čas, in tako bode njegova stranka vedno delala, ne brigaje se za to, ako si pridobi sovražnikov na obeh straneh zbora; kajti »dosti sovražnikov, dosti Česti«. S tem govorom je grof Go-ronim razvil en del programa svoje stranke, ki se, kakor vidimo, ne bode ustavljala nekaterim zahtevam blovencev na Primorskem, ki pa se bode skoro gotovo upirala našim višim političnim težnjam, kakor smo to uže o svojem času omenili; — odločen nasprotnik germanizacije na Primorskem je in ostane gotovo, in to nam dela kolikor toliko simpatičnega tudi Slovencem. A naj si bode kakor hoče, Goronini je mi-nisterstvu napravil veliko uslugo in je velikonem-škej stranki vsekal hudo rano, kajti mogoče je celo, da se njegove stranke oklenejo tisti Nemci, ki se naveličajo večne negacije in neplodne opozicije. Za Coroninijem je govoril stari rabulist Herbst, ??!!!_ J,. amP;'k 1« pogreval stare svoje da se je postaral iiT'da'je^iie sam'Sfgu&fl mnogo" tistega poguma, s katerim se je sicer zopet pobabal. Za njim je govoril češki poslanec Tonner za proračun in sklenena je bila generalna debata. Začelo se je potem nadrobno razpravljanje proračuna, ki bo trajalo gotovo še po praznikih, ker levičarji porabijo vsako priliko, da nagajajo. Ko je prišla na vrsto točka o cesarskem dvoru, napravil je Srho-nerer grd škandal, ker je predlagal, naj se cesarju zbriše iz proračuna 1 milijon gold. Lehko si je misliti, da je ta predlog osupnol veliko večino zbornice in da so drzneža hudo zavrnoli. A komaj je bilo to dovršeno, ko sta velikonemca Russ in Sax napadla ministerstvo zarad takozvanega »Dispositionsfonda« (svota, katera se dovoli ministerstvu brez terjanja računa v porabo). Čudno se je zdelo tema možema, da ministerstvo more shajati sč svoto 50.000 gld. mej tem, ko je vendar znano, da ta vlada podpira vse polno velikih in manjših listov, izrekla sta mu, kakor papirje, ako jih ima — itd. Kmetovalec založi lehko se več: svoje vino, žito, drva, tudi — in to je velike vrednosti — svojo zemljo ali hišo. Kdor da upniku v zalog zemljo ali svojo hišo, daje mu popolno gotovost, posebno ako je hiša zavarovana. To poslednjo vrsto realnega kredita zovemo hipotekama, ker se dajo v zalog nepremične stvari. Kdor zastavi premično stvar n. p. srebernino, da jo navadno upniku, da jo vrne v istem stanji, kadar se dolg poplača ; toda upnik pusti zastavljeno stvar lehko tudi pri dolžniku. Če se p.i da nepremična stvar n. p. polje, hiša itd. v zastavo, to ostane stvar navadno dolžniku, upnik pa jo da lehko v zemljiškej knjigi vknjižiti (intabulirati) t. j. vpisati svojo zastavno pravico na dolžnikovej nepremičnini, ako bi dolžnik ne plačal dolga ob času, zahteva upnik, da se proda ona nepremičnina, na katero je vpisana njegova zastavna pravica. Kredit se daje na razni Čas, daljši ali krat-kejši, n. p. na en mesec, dva, ali na leto in tudi na več let. Nu kakorkoli bi bil čas ustanovljen, treba ga je točno držati in svojo zagotovilo spolniti. Nič ne škodi toliko kreditu, kakor nemarnost dolžnikova. Amerikanac Franklin pravi: »dober plačevalee je gospodar tujega žepau. Keior plača dolg ob času, dobi lehko vselej denarja. To se ve da niso vsi dolžniki jednaki, tega pravila ne cenijo vsi. Da upniki pri takih nevestnih dolžnikih^ ne trpe, brigati se ima državna oblast. Ako dolžnik za časa ne plača, toži ga upnik, sodnik obsodi in prisili da plača. Čim bržje in manjšim troškom upnik pride do svojega posojila, tim bolje je za kredit vse dežele. No glelč tega ni jednako v vseh kreditnih poslovili; kder je veča pogibelj ^nevarnost), tam ima biti tudi postopek (obravnava) hitreji. Kdor se zadolži n. p. na menjici (vehsel), obsodi Re poprej, nego če je izdano navadno dolžno pismo. Tu so toŠno zapovedane stanovite potrebščine (menjične točke), in ako samo ene manjka, ni me- da bi vlad a rabila »Llindernanko« tudi v ta namen in se posebno hudo pritožila zoper to, da od vlade podpirani listi surovo pišejo. Grof Taaffe je ta dva gospoda zavrnol tako, kakor sta zaslužila. Rekel jima je, da vendar ni misliti, da bi bili vsi listi prijatelji sedanje opozicije in da je treba vsak list kupiti, ako hoče pisati vladi prijazno; on ima predobro menenje o časnikarstvu, da bi si mogel misliti, da noben list ne piše svojega lastnega menenja, ampak da si vsi listi dajo plačati posredno ali neposredno od vsake vrste. Tudi ne gre, da bi kedo vlado za to odgovorno delal, kar piše kak vladi prijazni list, saj tudi opozicijo ne more on odgovorno smatrati za ono pisavo, katere se poslužuje njeno Časnikarstvo. Tako zahtevan je bilo bi neliberalno, ker bi terjalo cenzuro. Kar se tiče surovosti časnikarstva, sklicuje se on na ves parlament in na vse poštene državljane, da se ta surovost ni začela poi to vlado, ampak poprej, pod vlado ustavovercev. (Ali jim ni dobro povedal? Saj tako surovo, krvavo surove kanibalske pisave pač ni nahajati nikder, kakor v onih listih, katere očelje so usta-voverci.) Najhujši boj pa se je unel pri odstavku «šole.» Velikonemci so začeli zopet pogrevati češko šolo v Beču in je postala praska uže tako resna, da so na enej strani Nemci pretili z Bismarkom in da jim je Ceh zopet odgovoril, da 80 milijonov Slovanov ne bode mogel Bismark s6 svojimi 40 milijoni Nemcev uničiti, in to toliko manj, ker tudi francoski narod le preži na priliko, kedaj bi mogel skočiti na Nemce. Naj interesa ntnejši govori o šolskih zadevali za nas Primorske Slovence pa so bili stoprv te dni, ko so se dali cel6 nekateri poslanci desnice vpisati, da bodo teVi. «> ac ^ j*.. j)al& velikoj) ejncu stranka odslej brez vsacega obzira strogo postopata. (Kedaj pa je obzira kaj imela ta stranka?) Govoril je naučni minister Conrad o resoluciji dr. Tonklija v proračunskem odseku, da se namreč raztegnejo one naredbe, katere je ministerstvo za-ukazalo za Kranjsko in zadevajo vpeljavanje slovenskega jezika v srednje šole, tudi na vse druge dežele, v katerih prebivajo Slovenci in sicer uže z Šolskim letom 1883/4; rekel je, da sestava te resolucije je taka, da jo vlada ne more smatrati za resno, kajti v njej se omenja srednjih šol v vseh deželah, v katerih Slovenci prebivajo, a Slovenci,,prebivajo pa razen na Kranjskem tudi na Koroškem, Štajerskem in Primorskem. Ali se imajo tudi na srednjih šolah teh dežel srednje Šole tako vravnati kakor na Kranjskem, kder ohstojć uže paralelke za otroke, ki so zmožni le slovens-skega jeziku? To prašanje odgovarja samo sebi. Na Kranj- njica veljavna. Tako n. p. se propisuje: kdo ima me- Injico podpisati, kedaj se ima plačati, treba zapisati čas-, kedaj se je sklenola itd. Ako dolžnik ne plača l menjice, vzdigne se tožba i v kratkem času ua to mora počiti obsodba in zvršiti se ovrha (rubežen,ek-sekuclja). Menjice rabijo največ trgovci in veliki obrtniki, njih poslovi ne trpe dolgotrajnih pravd. Zato treba, da gre vse na hitrem. Nu temu je Se drug razlog. Z menjico pa se plačajo tudi lehko dolgovi L j. mesto gotovega novca vzame se menjica, ki se ob času, ko ima zapasti, iztirja. N. p. naš prijatelj Žlindra potrebuje Železa, a nema gotovine, da bi ga precej plačal. Dolžan tudi neče ostati. Doguje mu pa grajščak kolovški 100 gld., ali po pogodbi ima plačati še le v dveh mesecih. Kai hoče? Trgovec železa pozna dobro grajšČaka. Naš Žlindra izda torej menjico, grajščak jo potrdi in sprejme (na svoje ime) in „tako sprejeto vroči trgovcu železa, ki mu da zanjo za 100 gld. železne robe. Ko mineta ona 2 meseca, menjica zapade, trgovec pokaže grajščaku menjico, in ta mu izplača 100 gld. Ako ne bi hotel plačati, tožil bi ga trgovec in postava prisilila, da plača; ako ne bi mogel on, moral bi naš prijatelj Žlindra. Menjica se tedaj sprejme mesto denarja. Kakor vidite, je menjični kredit dober, ali postopek je zelo strog, zato tudi ni menjica za vsakega. Kmetovalec, mali obrtnik in rokodelec naj puste menjico, ker dene jih zlebka na boben. Predno se na menjične poslove pripraviš, treba je dobro proučiti menjične postave, a to mnogim in mnogim ni mogoče. Ako si pošten in vesten, dobodeš tudi tako denarja, menijce treba prepustiti velikemu trgovinskemu in obrtuijskeinu svetu. Vem, da se razširjajo menjice uže tudi mej kmeti in rokodelci, tiu za Boga, to ni dobro. Kdor je ljudstvu prijatelj, svetoval mu bode, naj za Božjo voljo tega ne dela. (Dalje prihodnjič.) R D I N O S T. ekem se je z vpeljavo idovenskega jezika kot učnega v srednje šole začelo uže leta 1H73 in je vlada nže takrat zatrdila, da Sčasoma, kadar bodo dogotovljeni Se drugi učni pripomočki, to vpeljavo Se bolj raztegne. To se je zgodilo in zato ni imela vlada nobenega pomisleka, daje vpeljala na spodnjih gimnazijah v Ljubljani, Novem mestu in v Kranju slovenski kot učni jezik. A da se v rse deiele, kder prebivajo Slovenci in morda tudi v t:ike dele teh dežel, kder Slovencev celo ni, brez onih uvetov, ki so bili na Kranjskem, vpelje slovenski jezik v srednje šole, (dr. Tonkli: Ne terja se tega za dežele, kder ni Slovencev) je zahteva-nje. katero bi se moralo vsaj pravilnejše formulirati, da postane mogoče ozirati se nanj. Rekel je nadalje, da se za Gorico zahtevajo slovenske in italijanske pa-ralelke, a tla se je treba pred vsem ozirati na poduk in Se le potem na jezik in to v interesu mladine in znanosti. On je sploh proti paralelkam iz pedagogič-nega stališča in je proti temu, da se nepoklicani vtikajo v Šolske zadeve, katere spadajo le v področje šolskih gosposk in strokovnjakov. Na to je govoril vitez Moro, koroški poslanec ter pvotestoval proti Tonklijevej resoluciji; kar zadeva Koroško, tam ni treba slovenščine, saj je v vseh koroških srednjih šolah vpisanih le 57 Slovencev in Še te ino'a slovenski učitelj, na priliko na gimnaziji v Celovcu, slovenščine učiti na podlagi nemškega jezika. (Umeje se, da so mu velikonemci »Bravo« upili in ploskati). Govoril je potem grof Coronini. On je rekel, da so pred 9 leti celo ustavoverci sprejeli njegovo resolucijo, da se vpeljeta na Goriškem materina jezika v srednje Šole. Ministerstva pa se niso ozirala na to željo prebivalstva, a ker je denes gledč Slovencev celo odpadel izgovor, da nemajo učnih knjig, ni denes izvrščenju pravične zahteve nič na potu. On podpira Tonklljevo resolucijo, ker je dokazano, da goriške srednje šole obiskuje veliko število Slovencev, a ieli, da se pristavi tej resoluciji da se ob enem potrebno učini tudi glede vpeljave italijanščine na srednjih šolah. Na to dobi besedo poslanec dr. Vitezić in govori blizo tako-le: »Kar smo slišali iz ministerskib klopi, temu sem se jako začudil. Naučni minister je izrekel, da ne jemlje za resno resolucije dr. Tonklija, ker se ozira na vse dežele, v katerih sploh prebivajo Slovenci. A vsakdo lehko vidi, da se resolucija nanaša le na one dežele in dele dežel, kder prebiva zadostno Število Slovencev, in ne na take dežele ali dele dežel, kder je le malo ali ni nič Slovencev. Zaradi tega ni bila ta resolucija tako razumeti, da bi se mogla nje veljava raztegnoti tudi za Istro, kder je le malo Slovencev. Minister je tudi rekel, da se je treba najprej ozirati na poduk, še le v drugej v rs I i pa na jezik. A jaz vprašam, kako more kedo podučevati, če ne pozna jezika svojega učenca? Jaz menim torej, da sta jezik in poduk v najožjej zvezi. Minister je'tudi rekel, da so le šolske oblastni je in strokovnjaki kompetentni v šolskih zadevah. Će je temu tako, potem ne umejem zakaj se v tej nf Kompe\e'nten v tej zadevi*. Kako je bilo mogoče kaj tacega izreči, tega jaz ne umejem. Vsaj je treba pomislit! v tej zadevi, da deželni organi niso tako ne-pristr ar.ski, kakor bi bilo želeti, kar posebno velja o isterskih dež. avtonomnih organih in oblastnijab. Gospoda 1 jaz sem se zapisal tudi drugi pot »contra«, pa bom tudi proti glasoval. Zakaj, to pokaže moj govor. Jaz sem se uže vekrat v tej visokej hiši po-tezal za tako razvijanje šolstva v Istri, katero bi po mogočosti odgovarjalo terjatvam g 19 osnovnih postav in potrebam tamošnjega slovanskega ljudstva. Zahtevni sem, da se slovanske ljudske šole v Istri pomnože, da se osnuje tam vsaj ena meščanska šola sč slovanskim učnim jezikom, da se učiteljske pripravnice v Kopru in Gorici boljše organizirajo, da se osnuje v Krku hrvatska spodnja gimnazija, da se spremeni pazinska gimnazija v čisto hrvatsko in da se vpelje na koprskej gimnaziji slovenski jezik kakor obligatni predmet. V tem zmislu sem tudi lani predložil vladi spomenico in več isterskih občin je poslalo prošnje enacega zadržaja. K ljubu temu pa se ni dozdaj nič zgodilo, razen, da se je osnovalo par ljudskih Šoli Jaz pa ne odstopim, nikoli ne odstopim od svoje terjatve in zato sem stavil tudi letos resolucijo enacega zadržaja. Naj mi bode torej dovoljeno to resolucijo podpreti. Po zadnjej ljudskej štetvi ima Istra 284.154 prebivalcev, po občevalnem jeziku je tega prebivalstva 4779 Nemcev, 43000 Slovencev, 121.782 Hrvatov in 414.291 Italijanov, po odstotkih skoro 00% Slovanov in 40% Italijanov, Nemci dajo le 0.168%, torej naznaten odstotek. Vidi se pa iz tega, da so Slovani v velikej večini. Pri vsem tem pa ni v Istri niti ene slovanske srednje šole, kajti gimnazija v Kopru je čisto italijanska, gimnazija v Pazinu čisto nemška, realka v Piranu Čisto italijanska, realka v Pulji čisto nemška, ker vojaška, — pomoska Sola v Lošinuje čisto italijanska in ljudskih šol je tudi čisto malo slovanskih in še te so le enorazredne. Na pripravnišču v Kopru sta sicer dve sekciji, ena slovenska, ena hrvatska, ali veči del predmetov, mej njimi najvažnejša pedagogika, podučuje se v nemškem jeziku, v četrtem razredu pa je iz-ključljivo nemški jezik podnčni jezik in to za učitelje, kateri so namenjeni slovanskim Šolam! (SlušajteI na desnici.) Prav taka je s6 žensko pripravnico v Gorici. K ljubu temu so nam te dnt gospodje Sturm, Car-neri, Magg, Menger toliko tožili o odbijanju in zatiranju Nemcev. Jaz bi želel, da bi se ti gospodje vsaj nekoliko podučili o isterskih razmerah, in če hočejo le količkaj pravično soditi, odstopijo od svojega rae-nenja. ker drugače bi dokazali, da se sploh nečejo prepričati o resnici. Da mladeničem nemščino vcepljajo, osnovali so takozvane pripravljalnice, kar se pa ne da opravičiti iz pedagogićnega stališča in je tudi t ekonomičnem obziru breme za ubogo slovansko istersko prebivalstvo, katero je v omiki toliko zaostalo brez lastne krivde. Namesto pa, da bi vlada zamujeno popravila, pa stavi, kakor smo prav zdaj slišali, tolike zavire. Zarad tega se ni čuditi, da hrvatsko prebivalstvo Istre vedno bolj pojemlie. Če se primerja Štetev od leta 1869 z ono leti 1880. vidi se, da število hrvatskega prebivalstva v Istri rapidno pada. Po zadnjej štetvi bi bilo v Istri 1.86% Nemcev, 15.147, Slovencev, 42.84®/, Hrvatov in 40.22% Italijanov. Fieker je pa v letu 1809 preračun il to le razmerje: 12% Slovencev, 56.24% Hrvatov in 31.76% Italijanov, Nemcev niti ne omenja. Iz tega se kaže. da so Hrvatje padli v broju v tej dobi za 13.40®/,,, ali za 1% vsako leto, mej tem ko so se Italijani v tej dobi za 8.64*/,, Slovenci za 3.14% in Nemci za 1.68% pomnožili. To potrjuje sijajno mojo trditev v tej visokej hiši uže pred več ieti, da vlada se svojo ponemčevaiuo politiko Hrvate goni eč silo v italijanski tabor. Vlada bi morala iz tega učiti se, da je njena dosedanja politika na jugu pogibeljna, in da jo je treba spremeniti. V vsej 400 letnej dobi, ko je bila Istra pod beneškim gospodarstvom, ni se posrečilo toliko napraviti za italijanstvo v Istri, kolikor pod kratko avstrijsko vlado. (Slušajte! na desnici). Dr. Giskra je nekda, ko je še bil minister, izrekel o isterskih Slovanih: »Če nočejo postati Nemci, naj rajše postanejo Italijani, nego da ostanejo Slovani«. Na čelu oprave na Primorskem je mož, ki ne pozna nobenega slovanskega deželnega jezika (Slušajte! na desnici) akoprem je tam veliko nad polovico Slovanov. Ta mož noče nič znati o Slovanih. On jim nasprotuje, kder le more. Ali se ne zdi neverjetno, da se uiti postave in ukazi ne objavljajo v tej deželi v hrvatskem jeziku? (Slušajte! na desnici.) Jaz mislim, da kaj tacega ne nahajamo nikder v Evropi. Hrvate primorajo, da svoja imena pišejo po italijanskem pravopisju. (Slušajte! na desnici.) Jaz sem v tej zadevi uže vlado interpeliral, a odgovora nisem dobil. Deželna vlada in njeni organi se za to stvar tako zanimajo, da bi se niti Depretis-ova vlada v Rimu ne mogla tako gorko potezati za to poitalijan-čevalno zadevo, (Slušajte! na desni.) v uradnej korespondenci se rabi še vedno izraz »ilirski jezik«, dakle noče se niti hrvatski jezik imenovali pri pravem imenu. Ali ni komično to posnemanje noj ptice? (Štra vsa). Še ni davno, kar so dobivali učitelji svoje dekrete v nemškem in tudi materinem jeziku, a v novejšem času dobivajo jih slovenski učitelji v nemškem jeziku, italijanski pa v italijanskem jeziku. Pred enim letom je hotel nek učitelj priseči po hrvatsko; a kaj se tnu je reklo? Da nemajo hrvatske formule. (Slušajte!) Saj je vendar Se Auerspergovo ministerstvo dopuščajo prisego v materinem jeziku. Pri političnih uradih zdaj ni več kruha za one, ki ne znajo dobro nemško, in kaj se godi zarad tega v deželi, kder sploh ni Nemcev; Hrvatske očbine primoravajo, da, sprejemajo nemške dopise in če se branijo, nalagajo se jim globe. Mite^do^isovati, toja ^MmVSp^aSo: Nekaterim občinam mojega domačega otoka se je celo zabranila prošnja na državni zbor zarad vpeljave hrvatskega jezika v šole. V tej zadevi leži še pritožba pri ministerstvu, katero jo, kakor se je nadejati, gotovo ugodno reši. Kakor se je za Kranjsko lansko leto julija me-seea izdala naredba, naj se na gimnazijah podučujejo v nižjih razredih vsi predmeti v slovenskem jeziku, razen nemščine, in da se s to zadnjo le polagoma napreduje, prav tako naredbo zahtevam jaz v svojej resoluciji za gimnazijo v Pazinu in menim, da je to najmanjša terjatev, katero sploh morem staviti iti po izvrševanju katere ne bi vladi ne le nastali večji troški, ampak ona Id celo pribran li trofike za nemško pripravnico. Tudi ne morem molčati o nekej vesti, katera gre po deželi, da se namreč gimnazija iz Pazina preloži v Pulj. Temu bi se jaz odločno protivil, kajti v Pulji je draginja, tam je vojna luka, katera se po nikakem ne priporoča gledć nravstveno-verske odgoje uč'čej se mladini. (Resnično! na desni.) Tudi je potrebno, da se na Krku napravi niža hrvatska gimnazija, kajti v Pazin je tamošnjim prebivalcem predaleč in predrago, na Reko pa zato ne morejo hoditi ondotni mladeniči, ker se spričevala reške gimnazije ne priznavajo v našej polovici države, akoprem je tudi to ne-pomenljivo, ako se pomisli, da ]e reška gimnazija prav na istej podlagi osnovana, kakor vse cizlitavske gimnazije in glede dobrote nič za temi ne stoji. Zatorej je le želeti, da se viada ozira na dotično pritožbo krškega Škofa. V podporo svoje resolucije moram tudi omeniti, da je rajnki velikodušni škof Do-brila zapustil mnogo Štipendij za slovanske dijake v Istri, kateri se hočejo posvetiti duhovskomu stann. Će pa ni v Istri nobene slovanske gimnazije, morale bi te štipendije ali nerabljene ostati, ali pa bi se morale podeljevati Italijanom, kar pa ni l>ilo v namenu in volji rajncega ustanovnika. Jaz menim, da vsi ti uzroki prejasno govore za sprejetje moje resolucije. (Bravo! na desnici.) (Konec še le prihodnjič, ker prinesemo tudi Tonklijev in Vodnjakov govor, da bodo imeli naši čitatelji celo podobo važne debate pred seboj.) Politični pregled. Notranje dežele. V državnozborskej seji 9. t. m. je nauHi minister govoril o nasvetovanej resoluciji, po katerej naj bi se za slovenske dijake srednjih šol na Kranjskem storjene naredbe razširile tudi na druge dežele, v katerih prebivajo Slovenci. Minister pravi, da je resolucija tako sestavljena, da je vlada ne more za ozbiljno jemati. Naredbe na Kranjskem imajo stvarno zgodovino ter segajo uže do leta 1873 nazaj in jih je pričela poprejšna naučna uprava. Minister nagbiša, da se mora najprej ozir jemati na poduk, potem še le na jezik. S para-lelkami p) jezikovem razločku se teliva le mnoie. Zadržek sicer ni nepremagljiv, ali na tak predlog se je mogoče ozirati le tedaj, ako so spolnjeni vsi pogoji. Opravičeni organi za razsojanje tacih pogojev pa so deželni zastopi in deželne Šolske oblasti. Moro je trdil, da resolucija za Koroško ni potrebna. Coronini je predlagal k resoluciji dostavek na korist italijanskemu jeziku za srednje šole na Primorskem, da se odvrne menitev, da ni sočutja za italijanski jezik. Vitezič je izrekel, da Je zoper resolucijo, ker je mnogo več zahteval, ostalo je pa vse pri starem. Predlagal je resolucijo zastran hrvatskega jezika ua državnej gimnaziji v Pazinu. Potem je govoril še Tonkli za resolucijo in po končanej debati kakor generalna govornika IVurmbrand zoper njo, Vošnjak pa zanjo in sprejel se je naslov ■srednje Šole«, resolucija sama pa se je z Coroninije-vim in Vitezičevim dosiavkom izročila proračunskemu odseku. Nato se je sprejel naslov »šolske knjižnice.« Pri naslovu «učiliŠča za posebne tvarine« je govoril Adamek za centralizacijo obrtnih učilišč, KrejH za jezikovo enakopravnost na obrtnih strokovnih šolah na Češkem in JViesenburg za to, da se za obrtni poduk več stori. 10. t. m. se je debata nadaljevala; Vitezič je obžaloval, da v južnih deželah manjka strokovnih Sol. — Proračun natiČnega ministerstva se je rešil. SckOnerer je nazadnje omenil, da se nahajajo slike iz akademije umetnosti v zasebnem stanovanji naučnoga ministra; naučni minister je odgovoril, da je pri uredskem nastopu našel slike v uredskem stanovanji i da ni imel vzroka poslati jih nazaj. V seji poslanske zbornice 12. t. m. je načelnik prebral dopis dunajske deželne sodnije, naj zbornica dopusti, da se zoper poslanca Schčnererja sodniška postopa zarad hudodelstva kaljenja javnega mirti. Dopis se je izročil imunitetnemu odseku. Ta je izvolil za poročevalca poslanca Fucksa, kar ni ugodno Scuo-nererju; gotovo pa še nI, če se izroči sodniji. Zarad tega bodo ustavoverci zopet sitno upili, ali vsaka stvar ima svoje meje i če poslanec počenja hudodelstva, naj tudi njega kazen zadene. Potem se je nadaljevala proračunska debata. Obravnaval se ie proračun finančnega ministerstva. — Doblhammer je hudo bičal poslanca Sehdnererja, ker se je vedel veleizdajski pri Študentovskein komersu.' Šolski odsek je posvetovanje o šolskej noveli končal ter vse paragrafe brez promembe sprejel. Dunajsko državnopravdništvo zahteva, naj državni zbor vzame imunitelo državnemu poslancu Scho-nererju. Nemško dijalko društvo na Dunaji je policija zadnjo soboto zaprla zarad veleizdajskih izjav pri Wagnerje-vem komersu. studentov s Rib družb so 12. t. m. prišli k vseučiliškemu rektorju, zahvalili se mu za vedenje glede zadnjega komersa ter mu predložili v potrjenje poziv na tovariše, v katerem jih opominjajo, da akademikarjem demonstracije niso na čast. Krivošjani, ki so se izselili v Črnogoro, postali so črnogorski podaniki ter se ne vrn6 več na svoj dom. Vnanje dežele. 11. t. m., ko se je praznoval rojstni dan ruskega carja Aleksandra, napil je nal cesar pri slovesnem obedu, obrnen proti ruskemu poslancu, ruskemu carju zdravico, pri katerej priliki je vojaška godba zaigrala rusko himno, katero so povabljenci stojć poslušali. Knez GorČakov je 11. t. m. umrl v Baden-Badnu; dočakat je 91 let. On je bil najstarši evropski diplomat in gotovo tudi eden najaposobniših. Vse njegovo prizadevanje je merilo na to, da se raztrga nesrečna pariška pogodba in osvobode Slovani na Turškem. Svojega cilja sicer ni dosegel popolnoma, a zelo se mu je približal; pariške pogodbe ni več, in večji del turških Slovanov uživa uŽe svobodo, ali vsaj svobodnejša diha, (istim p t, ki še zdihujejo pod otomanskiin igom, blešči bližnja rešitev, V Rimu so bili vsi vsled položitve petard 27. februarja zasačeni iz zapora izpuščeni, ker se jim nI moglo nič dokazati, preiskava pa se nadaljuje. Nemški državni zbor si je zadnje dni pridobil veliko zaslugo ne le za Nemčijo, temuč tudi za druge evropske države. Znano je, da je prav Nemčija kriva tega, da je zdaj sv6t na bojonetih nuboden in s Krupovimi kanoni čuvana raejnaroina pravica. Nemčija je prva uvedla splošno vojaško dolžnost, vse in vsacega pod «pickelhaubo» silila, in vsled tega i druzih vojnih priprav vsako leto zahtevala več denarja za vojsko. To je bilo Nemčiji uže neznosno; zato sta se pri obravnavanji zadnjega proračuna prav krepko uprla poslanca Richter in Schott ter nanašala, da je nemško ljudstvo uže sito večnih zahtev vojaške uprave, da za militarizem neče dovoliti nobenih novih žrtev, da sraotno ne propade. Večina državnega zbora je temu pritrdila ter odbila vse nove zahteve. Nič ni pomoglo, da se je sam Moltke mešal v to stvar, vojni minister je moral odstopiti. V Parizu se je počelo tako gibanje, kakeršno se opazuje pred revolucijo; ljudstvo se zbira na ulicah in trgih v velikih tropah, ščuvalci ga ščujejo v ognjenih govorih, hujskajo ga sumljive osobe, tudi Ženske; mej navadno smetljako se mešajo vojevode. grofi, uredniki Časnikov; vojaki so na raznih krajih pod orožjem; razne osobe se zapirajo in iz zaporov zopet izpužčajo. Vse to so znamenja, da se bliža velika nevihta. K D l N O S T. Dopisi. Šmarje pri Kopru, 2. marcija. (0 redovnikih v Istri) Ko smo v 17. št. čitali nam jako priljubljene »Edinosti« vrlo in razumno postopanje mil. tržaškega Škofa glede oo. kapucinov v Trstu, jako smo se razveselili. Tako je lepo in prav! Samostani naj dobrotljivo uplivajo na bližnjo okolico, in to ne le z dobrim vzgledom, nego i v dejanju. Kako pa neki hočejo redovniki dejansko uplivati na verno Iju istvo, če njegovega jezika ne umejo? UŽe večkrat smo to stvar premišljevali ter sami pri sebi sodbo izrekli, da bi morali redovniki (Če ne vsi, vsaj nekateri) poznati jezik ljudstva, mej katerim bivajo. Zdaj pa, ko vidimo, da so celo naš mil, vikši pastir z nami enih misli, presrčno se radujemo. Samo želimo ter prosimo, da se kaj sličnega, kakor s tržaškimi oo. kapucini, ukrene tudi glede isterskih redovnikov. V tem lobziru so namreč prav v Istri velike napake. Znamo sicer, da so razne nedostatnosti duhovskih oblasti v Istri glede nas Slovanov večinoma še iz časov beneškega gospodarstva, ko je namreč »presvitla republika« v naše kraje pošiljala svoje škofe, ne zmenivši se, ali so popolnem zmožni svojej nalogi, ali ne. Toda samooblast beneška je uže zdavno mrknola, ostali so le še njeni ostanki (rectius pokveke), ki se liki paglavcem širokoustijo v »Cittadinu*. Doba je uže torej, da se zdaj, ko nam božja previdnost pošilja domače Vikše pastirje, zastarele napake malo po malo odpravijo. In kar se je v Trstu pričelo, nadaljevati bi trebalo vsakako v Kopru. Tukaj imamo namreč oo. kapucine in oo. frančiškane, ki v našo dušno blagost (razen molitve) Bkoro nič ne delajo. In sicer oo. kapucini celo nič, ker so vsi Čisti Italijani, frančiškanje pa tudi malo, ker so večinoma tudi Vlahi, izvzemši par Dalmatinov, ki pa Slovenca le za silo poslužijo. Koliko dobrega bi nain lahko ti Koperski očetje storili, ve vsak, ki le količkaj pozna jako vspešno delovanje n. pr. goriških, ali pazinskih rednikov, ki so slovenskega oziroma hrvatskega govora zmožni. Da so prav zdaj omenjene nedostatnosti — razen veliko drugih — jako krive, da je naš priprosti narod v ko-perskem okraju nekako podivjal, to je neovrgljiva istina. Nadejamo se torej, da se tudi v tem obziru pri nas kaj zboljša. Potem bodo »rez dvombe slovenski Savrini koprske redovnike o trgatvi, o pobiranji oljk itd. z večim veseljem in v obilnejšej meri obdarovali. Saj je v obče znauo, da imajo Savrini vsacega radi, a Še posebno onega, ki govori »po njihovo«. Pa tudi veliko manj nepopolnih spovedi bi bilo, ako dobimo kaj slovenskih redovnikov, osobito dan denes, ko smo zaradi pomanjkanja duhovnov prisiljeni spovedovati se izključljivo ali svojemu edinemu dušnemu pastirju, ali pa spovednikom Lahom, ki ne mi njih, ne oni nas ne umejo. Iz teh in enakih neprilik nas more kolikor toliko rešiti uprav naš mil. vikši pastir. On je poklican, da to kolikor mogoče popravi in sicer nikakor ne iz narodnostnih razlogov, nego edino le v dušno blagost svojih ovčic. Sicer pa tudi narodnost nekaj velja in treba jo je spoštovati, kajti lože, pametnejše in pravičnejše je, da se nekoji redovniki slovenski naučć, nego, da zbog redovnikov ljudstvo dušno škodo trpi in zraven Še svojo narodnost izgublja. Da so baŠ redovniki naŠej narodnosti res Škodovali, tega priča so nam — stran drugih primerov — oo. benediktini v Dalji blizu Cittanove. Ko je bil zapustil plemenitaš Grisoni svojo grajščino v Dalji oo. beuediktiuotn, govorili so še vsi ondotni prebivalci, oziroma koloni svoje slovensko-hrvatsko narečje, kakoršno še vedno govore njihovi bližnji sosedje pri sv. Lovrencu. Od kar pa so oo. benediktini vpeljali v cerkvi laške pridige, molitvejtd. potujčili so se njihovi koloni skoro popolnoma. Se nekaterih drugih nerednosti bi lahko omenili, a za zdaj rajše potrpimo v naj boljšej nadeji, da se bodo duhovske oblasti kaj bolj ozirale na naše potrebe, nego dozdaj. Dixi et salvavi animam meam. Lozice na Vipavskem 18. marcija.*) V nedeljo, 25. minolega m. je predaval v tu-kajŠnjej ljudskej šoli gospod Rlhard Dolenc, vodja vinarske in sadjarske šole na Slapu, in pri tej priliki 2400 kolčev «portugalke» in mnogo cepičev mej tukajšnje občane brezplačno razdelil. Predmet predavanja, katerega se je gotovo nad 100 pošlušalcev vdeležilo, — za primerno malo občino res lepo število — bil je v prvej vrsti toplo priporočanje gor omenjeno trtno pleme kar mogoče ploditi in razširjati. Po izvršenej tej točki je prešel g. Dolenc na umno požlahtnovanje sadnega drevja, kar je poslušalcem tudi dejansko kazal, in to tako temeljito mo tako razumljivo, da ga je bilo kar veselje poslušati. — Ni dvomiti, da bode to predavanje na pazljive poslušalce koristno vpljivalo, in ako nas, kar se nadejamo, gosp. Dolenc zopet z enakim namenom počesti, bode onširna Šolska dvorana poslušalcem premajhna. G.- Iz Vipave 12. marcija. Gospodine uredniki Naj še notranjske rojake v košanskej planjavi je zadela grozna nesreča. Vas Ko-šana je spet pogorela. Velike nesreče zadevljejo ljudi tu i tam, ali kadar prihaja nesreča zaporedoma, onda] je osoda siromakov toliko bolj občutljiva. Košana je predzadnjič pogorela I. 1869; od istega časa so si ubogi ljudje jedva za silo zgradili svoja poslopja, a sicer do zdaj Še prav hudo Čutili krvavečo rano siromaštva, ki jim ga je bil prouzročil ne-isprosljiv element. To je lehko verjetno. Zaporedoma prav siromašne letine, davki ogromni, zadolženo vse in do grla brede v dolgeh; v tacih pomilovanja vrednih okolnostih naj si ubožec dene novec na stran, da ž njim pozida novo primerno poslopje?! 3. t. m. je zadela KoŠa ti o vnovič strahovita nesreča po ognju. Da se je ogenj bliskoma razpasel skoro po vsej vasi grmela je isti dan prav od nesrečne strani silovita burja. V *) Po nuključbi zakasujeno. Ured. Četrt uri je bilo 30 poslopij v plamenu in kmalu uničenih. Oj ubogi ljudje 1 kako neprijetne i žalostne praznike bodo svetkovalil Da bi si bili vsaj živež rešili; ali Še s tem seje rudeči element do zadne trošice pogostil. V petnajstem stoletji, ko so se zlobni Turčini vnovič privlekli na Kranjsko, požgali so skorej vse vasi po Pivki. KoŠanci i njihovi bližnji vaščanje se v stiski pred vragom zjedinijo ter skupno pozidajo močan tabor — okolo i okolo, kder zdaj stoji cerkev sv. Štepana z visocim stolpom. En del tabora iz turških časov se je še do zdaj dobro ohranil. Tukaj štrli zdaj od 3. t. m. golo židovje pogorelih hiš —z nemim jezikom proseč usmiljenih src milosti i pomoči. Iz starih taborskih zidin so se Košanci nekdaj Turčinu hrabro ustavljali, ne plašeči se smrti, branili so domovino i narod. Nastopniki istili vitežkih Košancev so prav zdaj toli nesrečni, da potrebujejo nujne pomoči od dobrih ljudi. Stari modrijan pravi; «največi barbar je baš oni človek, ki te zapusti ko si sam pomagati ne morešn. Slovenci! pomagajmo unesrečenim svojim rojakom, s čemur le moramo, da jim vsaj nekoliko olebčamo britko osodo, ki jih je zopet zadela. Naš narod je blag i milosrčen; sebi pritrga.da skaže milost nesrečnemu rojaku. Nadejati se je, da vdobe nesrečni pogorelci — povsod v domovini dobrotljivih src; a v to svrho, pomozi i Bogi*) J. V. Domače in razne vesti. Cesarski dar* Cesar je podaril po požaru ponesrečenim v KoŠani v Postonjskem okraju 600 gld. in za napravo solškega poslopja v Vrbovem 200 gld. Tržaške novosli. V mestnej dvorani je bila 11. t. m. slovesnost podeljenja razpisane ustanove tržaškega patrljota Rossetti-ja za najboljše delo o tržaškej zgodovini. To ustanovo priznava učeno društvo »Ateneo« v Benetkah, in priznalo jo je mladeniču Attilio Hortis za njegove tržaške zgodovinske Črte iz srednjega veka. — Ustanova znaša 630 gld., kateri so se oddali srečnemu z veliko ceremonijo, katere so se vdeležili le prvi tržaški gospodje. — Tudi o tej stvari slišijo se menenja, katera je za denes najboljše zamolčati. Vreme bilo je od soboto do denes popolnoma zimsko, tacega mraza ni bilo te dni niti na Kranjskem, nego v Trstu. Denes pa imamo krasen, pomladanski dan. Te dni je bilo v Trstu novačenje, pri katerem so zopet nekateri okoličanski fantje, »žlajfali« in »jolilajfali«, da je bila prava sramota. Od 1136 poklicanih je bilo izvoženih le 247 in sicer so jih vzel! k pešcem 121, 20 v reservo in 106 k brambovcem. Iz Aleksandrije se je vrnolo 24 večidel Slovanov, ki so bili tam v službi pri žandarmeriji, pa so jih zopet odpustili. V mlinu, kder se melje oni imenitni prah proti bolham v Via S. Francesco, nastal je 12. t. m. požar, katerega so sicer gasilci hitro pogasili, a je vendar napravil Škode nad 5000 gld. Finančni kontrolor K. je šel v nedeljo okolo 8. ure zvečer z svojo gospo domu, pod pazduho je imel dežnik, ko zavije okolo vogla via Benvenutti, čuti, da mu je nekdo potegnol dežnik ko blisk izpod pazduhe. Ta teče, za njim, toda stari mož ga ni mogel doteči, straže pa ni bilo nobene tam in je skoraj nikoli tudi ni. Opozarjamo policijo, da je prav v on-dotnej ulici silno potrebno straže, ker se tam mnogo malopridnih ljudi klati. Društvo za olepšanje mesta Trsta je Imelo zadnji četrtek sejo, vkaterej so bili izvoljeni: za načelnika baron Marko Morpurgo, za njegovega namestnika baron Karol Rittmeyer, za zapisnikarje Fortunat Vivante, Rajmund T ornim in dr. Evgen Greiringer, za blagnika Edvard Radonetz in za tajnika Štefan Juritcovich. t Ivan Marija Purifc posestnik v Kadinu, večletni odbornik društva »Edinost«, eden najstarejših rodoljubov tržaške okolice, umrl ie včeraj v 64. letu. — Tržaški Slovenci žalujejo na grobu tako izvrstnega moža in poštenega narodnjaka. — Ker je bil narodni steber v II. okeliškem okraju, poslalo je društvo »Edinost« prekrasen venec na njegovo rakev. — Pogreb bo danes ob 4 uri pop. — Zbirališče pri Dubich-evi hiši v Via Media. — Mi opozorujemo slovenska društva in rodoljube v Trstu, da se vdeležč pogreba in tako zadnjo čast skažejo vrednemu možu. i Julij Vil bar, višji poročnik v pokoju, še le 28. letni nadepolni mladenič, zvest sin nase domovine, umrl je 12. t. m. zvečer. Rajnki bil je mlajši sin našega pesnika Miroslava Vilkarja in dečko krepkega značaja in železne volje, katerej Je prišla na pomoč tudi nenavadna zmožnost, tako sicer, da je, akoprem še prav mlad, sam sebi prlpuščen, z največjo odločnostjo si tudi sam pot odprl do dostojne kariere. — Absolviral je z izvrstnim uspehom tukajšnjo Šolo kadetov, potem v kratkem času postal poročnik pri domačem 17. polku, od tam bil premeščen v Brno k polku Rossbacher kakor polkovni adjutaut. — Tam se je mladenič s tako gorečostjo posvetil svojim dolžnostim, da je veljal za enega najboljših častnikov. V službi se je nekda tudi prehladil in od tistega časa je bolehal uže blizo 3 leta. — Stopil je stoprv letos iz vojaštva in podelili so mu ad honores naslov višjega poročnika. Bolan, kakor je bil, šil je praktici-rat na tuk. dogano in uže po par mesecih napravil potrebno poskusnjo iz carinske in monopolske vede z odliko in vsi uradniki, ki so ga videli pri delu, fuaviio, da je bil uzor pridnosti, razumnosti in že-ezne volje. — Njegova volja je presezala fizične moči in tako se mu je veliko pred časom približala nepre-prosljiva smrt. — To je uže drugi sin rajnkega Miroslava, ki je vsled preogojenosti za svoj poklic umrl. ') Darove rado nabira tudi naie opravniStvo. — O da bi imeli mi Slovenci več tako nadarjenih, pridnih, vstrajnih in Častipolnih mladeničevl Bodi mu lehk.i zemljica. — Pogreb bod« danes ob 3 uri pop. izpred vojaške bolnice Pekovsko pevsko društvo »Jadranska zarja«. Visoka vlada je potrdila pravila tega društva, katero bode po velikonočnih praznikih imelo svoj redni občni zbor, ker so zdaj peki radi praznikov z delom preobloženi. Poroma sodnija. 11. t. m. je bila obravnava proti bogatemu trgovcu Dom. Marinaz-u iz Kopra in colnemu uradniku M. Svatožu, proti prvemu zarad sleparije, proti drugemu zarad zlorabe uradne oblasti. Tožena sta bila, da sta sladkor v kontraband vozila v Koper. — Marinaza so porotniki nekrivega spoznali, Svatož pa je dobil 10 mesecev. — A financa ho Marinaza napela po finančnem potu in mu je za zdaj konfiscirali vse premoŽenje. 12. t. m. pa je bila tožba Brehmer-ja, sourednika »Tagblatta« proti urednikoma »Triesterce« Schmi-dagg-u in Mayer-ju, a ko \ lja to denarju, o katerem »Edinost« v Podlistku uže dalj časa kaj izvrstue narodno gospodarske študije — »denar in kredit« — donaši. N^mec veli: »A. so ist's auf der Welt, der ane hot den Beutl, der andre hots' Geld«. No, mošnjo ima skoraj vsak človek, denarja ima pa sam Rotbschild več. nego ua milijone in milijone družili ljudi skupaj. Pero nam je zašlo v šale, vrnimo se tedaj zopet k resnobi. Na slabejših pustah so pasli konje, sploh poznate izvrstne ogerske konje, na katere je Maljar, in to skoro po pravici, nad vse ponosen. Madjar veli, da mu je konj prvi prijatelji — Na boljših so se pa pasle navadne dolgovolnate ovce, na še boljših goved, navadno ogerska kaj dolgo rogata bela goved, od katere je znano, da daje kaj dobre, močne vole za vprego, tudi kaj fi'io meso; pi nič vredne molznice. Ogerska krava ima komij toliko mleka, da lastno tele preredi. Na najslabših, močvirnih pašah so pasli pa prasce. Paslo se je skora leto in dan, to je skozi vse leto, kajti le v najhujšej zimi so zagnali živali pod kaj primitivna, čisto na prostem stoječa, toda se zadostno krmo, in zadostno vodo, to je s karakterističnim ogerskem vodnjakom previđena podstrešja. Vsi pastirji, razen preŠičjih, jezdili so z obiigat-nimi »fakoši« —fakoš je trdna palica, na katerej je roč jeklen, ter na enej strani v malo sekirico, na drugej pa v kladivo ali pa ostro kljuko spremenjen — in tudi z puškami ali samokresi oboroženi, ter v dolge in Široke, po zimi oi znotraj, po leti pa od zvunaj kosmate kožuhe zaviti, na konjih, to da brez vsega sedla. Živeli so taki pastirji prav po nomadsko, rekli bi skora romantično, vedno na prostem, kder so si sami svojo narodno madjarsko jćd »guljaš« kuhali, ter zravno vedno popivali, kadili popevali, ne manj pa tudi »čardaš« plesali. Pastir, popolnoma Erost pastir biti, to je bila madjarskemu mladeniču aš prava slast, kajti večina pesmi priprostoga ma-djarskega naroda op«va srečnega »čikuža« ali »juhara« ali »guljaša«; to je konjskega, ovčjega in govednega pastirji. Umeje se pa skora samo ob sebi, da s* nahaja v vseh takih pesmih tudi »ketveš leany< ali pa Še clo »ketveŠ kolombom« ketveš angelom »ketveŠ r6ža« ali po naški, ljubo dekle, ljubi golobček, ljubi angelček, ljuba rožica itd., kar vse znači, da j*a k romantiki pastirskega živenja tudi ljubezen svoj del donašala; in k lo ve, ako morebiti ne poglavitnejega dela? (Dalje prihodnjič.) Trtna ui. Deželno namestniŠtvo za Primorsko je 1. t. m. izdalo razglas, v katerem naznanja, da smejo vinogradniki sami, ako imajo veliko nogradov, v katerih se je prikazala trtna uš, uničevati po takoime-novanem »uničevalnem ravnanji« trtno uš brez go-sposkinega ukaza, vendar morajo to poprej objaviti političnej gosposki, katera mora skrbeti zi to. da se ruvanje godi pod nadzorstvom, da se okužene trte na samem mestu sežgo, i da sa vse stori, da se bolezen dalje ne zatrosi. Kdor tacega ravnanja ne naznani, kaznoval se bo z globo do 100 gld. Gosenice. Vsako leto opominjamo naše kmete, naj očistijo sadna dreves j, posebno pa moramo to zdaj storiti, ker preti letos sila gosenic. Le urno na delo porežite mešičke na vejah in sežgite jih, dokler je še bolj mrzlo, potem se razlezejo in nobeden se jih več ne ubrani. Obrtna razstava v Kalkutl bo meseca decembra tega leta. Avstrijsko-ogerski Lloyd je vsled tega sklenol, da bo brezplačno vozil iz Trsta v Kalkuto avstrijsko-ogerske obrtne izdelke pri vsakej vožnji ter jim odloČil prostora do 800 ton (16000 centov) za vsako vožnjo, in sicer 12. avgusta, 12. septembra in 12. oktobra. Ako bi se pa v Kalkuti ti izdelki ne prodali ter zopet nazaj pripeljali, zahteva Lloyd popolno plačilo za to vožnjo. Lloyd je tudi trgovinskemu mi-nisterstvu poročil, da hoče prepeljati pet osob v prvem, in p^t v drugem razredu brez plačila v Kalkuto In nazaj, ako mu jih trgovinsko ministerstvo priporoči. Liltnioa uredništva. Gosp. M—i v K. Prejeli smo Vaše čislano dnć 8. t. m. Postavno zapovedano ali obligatno je v bistvu eno in isto. Znali smo tudi za to, da razen v 4razrednicah v Komnu in Sežani je nemščina obligaten predmet tudi v dvorazrednic v Tomaju in enorazred-nicah NabreŽini, v Divači, Kostanjevici, Repentabru, Gor-ianskem, le nismo hoteli tega bolj natanjčno omeniti. Tudi nam je znano, da so v prvej vrsti krajni Šolski sveti stvar sprožili, saj sicer ne bi bilo prišlo do tega, da na priliko v Repentabru uče tudi nemščino. — Kar se tiče izjem, gospodine, nismo mislili prav Vas, ampak bolj one, ki so stvari pretirali. Da Vi niste imeli slabih namenov, tega smo prepričani; tudi ne trdimo, da g. Q ni postopal pravilno in postavno, kadar ie kraške šole obiskoval ; a to trdimo, da g. Q. ni prijatelj našega naroda in da je eden izmej tistih Slovencev, ki so Slovenci le, kadar jim kaie; 6e se ujeze, pa utečejo v nasprotni tabor in od tam na svoje ljudi kamene lužajo Niso nam znane razmere mej onima gospodoma; a pri priliki bomo Vas zagovarjali, ker prepneani smo, da ste rodoljubni in nismo vajeni od vsacega slabo misliti in govoriti, kakor nek znan slovenski odvetnik Kolikor mi poznamo učitelje na Krasu, moramo reči, da so vsi rodoljubni in morda tudi zadnjič omenjena izjema se bolj nanaša na malenkostno vedenje, nego pa na rodoljubje. — Toliko v pojasnilo. Gospodje Z, Z., P. in P. v K. Predolga in nevarna je stvar. Ako hočete pa tiskati v svojem imenu kakor po« slano, in ker je strašno dolgo, v posebnej prilogi, prosta Vam volja. Mi smo pripravljeni prinašati le stvarne popravke v kratkej obliki v uredništvenem delu našega lista. Gosp. Skalnikov v J. To bi bil vrišč, ako bi se nati-snol Vaš zadnji dopis. A od neke strani pa je došel nam dopis, ki se strašno pritožuje proti osobi, katera je Vam blizo zarad vedenja z otroci ita Tudi tega ne sprejmemo, ker zdaj faktično ne znamo, komu verjeti. Prosimo pojasnila. Gosp. dopisnik iz Kopra. Prosimo, da nas obiščete predno le mogoče. G. F. P. v G. Ker je dotični uže direktno sam odgovoril v zadnjem listu, menimo, da ni treba še druzega odgovora, sicer pa pojasnite nam. kaj še želite. Mi smo nepristranski; a neposredni odgovor ima na vsak način prednost pred posrednim. Vse druge dopisnike prosimo potrpljenja do prihodnjič. Tržno poročilo. Kava. — Prodalo se je sopet 600 do 800 vreč Rio po gld. 45 do gld.57 —; cene so sploh trdne, kupčija dobra. Sladkor — nespremenjeno stanje. — Sadje — brez spremembe. Petrolje. — Iz Amerike so došla poročila, da temu blagu gredo cene hitro kviško; zarad tega je tudi tukij tendenca jako trdna in cena vtegne poskočiti, denes je cena uže čez gld. 10'/,. — Vse drugo blago brez posebne spremembe. Bormo poročilo. Promet bolj mlahov, pri vsem tem stanje zdravo in kurzi trdni, pa ne viši. Dunaj* k a bor»a dne 45. marcija. iS notni drž. dolg v bankovcih . . 78 gld. 20 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 78 » 45 » Zlata renta..........97 » 75 » 5°/, avst. renta........92 » 95 » Delnice narodne banke..... 830 » — » Kreditne delnice........30y » — ■ London 10 lir sterlin......119 » 85 » Napoleon...........9 » 49'/,» G. kr. cekini.........5 » 65 » 100 državnih mark.......58 ■ 55 » Zahvala presrčna slednjemu sorodniku, slednjemu prijatelju in znancu, ki nam je za časa kratke bolezni, ob smrti in pri pogrebu naše mile, nedomestljive matere izrazil svoje milovalno sočutje o neizmernej izgubi bodi z besedo, bodi pismom. — Posebe še izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo p. n. prečestitemu g dekanu Hofstetterju za tolažilno, preganljivo nagrob-nico. gg. pevcem za poveličevalno petje, obilnim p. n. darovateljem za dragocene veno« in sploh vsem sto in stoterim spremljevalcem vseh stanov od blizu in daleč za zadnjo pot na mirodvor. V Postoj ini C. marcija 1883. 2-2 ZapuSčena rodbina Lavrenčič^va. SLOVENCI! Velikonočni prazniki se bližajo! Podpisani pa je presktbel v ta namen okusne krače, domače blago, line tržaške pince, Izvrstne gibanice (Presnice), lino domačo moko in vsb potrebne stvari za praznike ter se priporoča našemu občinstvu, kateremu bo točno in ceno stregel Ivan Jajiič, 6—4 Beltedere U. 43. Srečke loterije tržaške razstave, katere so bile izžrebane in so dobile kako dobitko, se morejo predložiti proti pobotnici vsak dan od 12. ure opoludne do 3. ure popoludne v borznem poslopju (v polustropju), da se tam verificiralo Ve-rificikacija izvrSi se v treh dneh po predložanju srečke in se potem izroči tudi dotični dobitek. Dobitki ali pa denar (za glavna tri dobitke) iz-roče se najdalje 3 dni po vročbi dotične srečke. Ako dobitnik to zahteva, mu poSlje podpisani odbor dobitek na dom. v katerem slučaju pa m0ra dotični plačati vse troSke za zavi vanje, zab oje itd. Trst, 26. februvarja 1883. 3—2 IzvrŠevalni odbor tržaške razstave. Čudodelni plašter (cerot). Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uie Bpremenile v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine Živcev in revmatizma v zlobah, čudodelno pomapa v bolečinah materinskih i. t. d. 50 let na skušnja z izvrstnim uspehom kakor razvidno po neštevilnih spričalih, katere se morejo pokazati vsakemu — dobiva se le v lekarni t10""6) Rovi«, Corso Št. 47. Prva istrska voščarna v Rovinju odlikovana na razstavah v Gradcu v Istu 1880 in V Trstu v letu 1882. Priporočamo vel. čest. gospodom žnpnikorn, Č-cerkvenim društvom in drugim pobožnim zavodom, kakor tudi gosp. trgovcem naše izdelke iz voska od bučel, katerega ponujamo po sledečih cenah: I. vrsta. Velikonočne velike sveče (naša posebnost) naslikane na olje, okrašene se zlatom, srebrom in s podobami sv. pokroviteljev . Kllogr. gld. 3.— Sveče, rluplirje, velike sveče itd. . » » 2,— J. vrsta......... . , 1.65 III. vrsta.............» ■ 1.40 Slabša vrsta, sicer blago lepo na videz » » 1.20 NB. Te cene se razumejo v Rovinju, blago zaco-lano; povojilo (embalaža) računi se po ceni kar stane. V zameno se jemlje naravni vosek in voščeni odpadki po dobrih cenah. 12—4 Figli di Antonio Artusi. Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni I njih nastopke. Ohranitev zdravja je odvinna zgoli od ohranltvs in pespeievanja dobrega prebavljanja, ker ta je glavni pegoj zdravja in telesnega in duinega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, prebavijanje vrediti, doseči primerno meianje krvi, odpraviti pokvarjene I nezdravo krvne dele, to je uže več let aploh znani in priljubljeni dr. rosa življenski balzam. Napravljen iz naJboljSih, zdravniško najkrepkejilh zdravil-sklh zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dliečim riganju, napenjanj«, bluvanju, pri bolečinah v telesu In lelodou, želodčnem krču, pronabasanjn žalodoa Jedrni, zaslilenju, krvnem navalu, hemeroidah. ženskih boleznih, boleznih v črevlh, hipohondrljl in melanholiji vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo in čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejino moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči e postal gotovo in potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil. I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I gld. Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na franklrana pisma proti povzetju zneska na vse strani. Gospod B. Frngner v Pragi! Hvale* nosti navdan spoznam za Hvojo najsvetejlo dollnost, Vam naznaniti, da m jo dr. Rosa-ov zdravilni balzam, katerega ste mi poslali pri mojej sedem letnej hudej bolezni na Butnicah in slabem prebavanji prav posebno dobro obnesel, tako da sem ule popolnoma zdrav. — Ule celo leto nisem mogel opravil svojega poklica opravljati, 6 mesecev bil sem v dunajsknj bolnišnici, — pa vso ni niS pomagalo, samo to Bez \se dobro zdravilo me je reKilo mojega hadega in nestrpljivoga trpanja. Zatoraj sprejmite mojo najporkejo zahvalo in prosim mi Bo 2 steklenici dr. Itosa-ovega zdravilnega babama poslati. St. Egid am Neuivald (v niž6 Avstr.J Cajetan Mtroliniayer 1, r. Prespoštovani Gospodi S hvalef nim priznavanjem Vam naznanjam, da ml je Vafl dr. Rosa livljenski balzam v mojej 8 mesecev trajt^joBej bolezni, to je klanje v levih prsih, ki je bilo zdrulenju a hudim napenjanjem in lelodBnim krSeni, nopolnoma pomagal. Od tistega Basa, kar rabim to zdravilo, popolnoma sem zdrav in se dobro fiutim, kar pri vsej zdravnilkej pomoči ni*em mogel doseSi. Sprejmite tedaj, blagorodni (iospod, mojo »rfino zahvalo, in priporofiara tu zdravilo vsem onim( ki inmjo enake bolezni. TrnCn^ Oujezd. Josip Tyrl, sodar. ■■ Svarjenjel ■■ Da Be izogne neljubim napakam, zato prosim vaep. n. gg. narotS-n'ike, naj povsodi izreCno dr. Kotov tivljtniki-baham iz lekarne B* Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naroSniki na ve8 krajih dobili neuspeBno zineš, ako so zahtevali samo Jtivljenski balzam, in ne izreBno dr. Koiovega livljenskega balzama. Pravi dr. Rosov življenski balzam dobi so samovglavnej zalogi izdelalcavo H. Fragner-ja, lekarna »k Urnemu orlut v Pragi, Ecke der Spornerguaso Nr. 205—3. V Trstu: F. Prendini, O. forahotehi, Jak. Serravallo in Kd. von Ltiltnburg, lekarniCarji, V Goril i: O. CrUtofoUtU. lekarnifor: a. R. Pantoni, lekarnlCar B. Kamer, lekarn Car; V Ogeljlt Damato d'Mlia. V Zagrebu; O. ^raiim, lekarnlBar. Vse lekarn* in petje trgovine t materijalnim blagom v Avilro-Ogtrikej imajo salogo tega šimljenekega batiama. Tam se tudi dobi: Pražko domače mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se ienam prsa vnamejo, ali stnlijo, pri bolah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri frrvu v prstu in pri nohtanji, pri zl«*ah, oteklinah, pri UmalCenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper ravinatiSne otekline in putiko , zoper k>oniRno vnetje v kolenih, rokah, v ledji &i si kdo nogo spabne, zoper kurja oBesa in potne noge, pri razkopanih rokah, zoper lilaje, zoper oteklino po piku rarBesov, zoper tekoče rane, odprt« noge, zoper raka in vneto kolo ni bolj (Tega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bule in otekline se hitro ozdravijo ; ker pa ven teBe, potegne motilo v kratkem vio gnojieo na-se, in rano ozdravi. — To maziln je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana p ej n« «o««K dokler ni via bolna gnojica ven potegnena. Tndi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (Brnim prisadom); tudi bolefiine to hladilno mazilo poipeBI. — Odprte in tekoBe rane se morajo z tnlafino vodo umiti potem Be le se mazilo nanje prilepi. 15-16 Skatljice se dobode po 25 In 35 kr. Balzam za uho. SkuMeno in po mnoz'h poskusih kot najzaneeljivejle sredstvo znano, odstrani nagluhost in po njem se dobi tndi popolno ule zgubljeni sluh. 1 akleniea t gld. a. v. Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ. Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.