KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
OPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 45 (1)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 4. Decembra 1931.
PATENTNI SPIS ŠT. 8510
Knez Andrej, Vič pri Ljubljani, Jugoslavija.
Univerzalna, dvodelna na tečajih se premikajoča brana.
Prijava z dne 27. junija 1930.	Velja od 1. marca 1931.
Predmet predležeče iznajdbe je brana, na kateri so žeblji pritrjeni na sukajočem se valju. Medtem, ko pri takoimenovafri členasti brani in drugih branah, žeblji one kepe, ki jih ne morejo zdrobiti potisnejo na stran ali pa se jim celo same umaknejo, pri predmetni brani po tej iznajdbi, sukajoči se žeblji kepe zgrabijo in obdržijo; vsled vlačenja brane se valjar prične vrteti in se pri tem novi žeblji potiskajo v kepe in tako povzročijo popolno zdrob-Ijenje istih.
Radi sukajočega se premikanja večine na brani se nahajajočih žebljev, je v kljub temu, da ta brana zdrobi vse kepe, v primeri z onima na katerih ni sukajočih se žebljev lahka za vleči in je potrebna mala vprežna moč ter se to orodje zlasti lahko uporablja za ravnanje in zdrobljenje trdih zemaljskih in tudi po izvršenem oranju za temeljito predelavo zemlje za setev. Zgornja zemaljska plast je radi udarjajočega učinka, hitro enega za drugim vpadajočega žeblja, temeljito predelana. Brana je bila po izumitelju temeljito praktično poizkušena in je pokazala presenetljivo ugodne rezultate.
Celotna širina brane je poljubno razdeljena, posebno pa v dolžinski smeri tako, da se brana valovitemu terenu dobro prilega. Posamezni oddelki brane so med seboj vezani s posebnimi tečaji (členi), ki omogočajo nagibanje enega dela napram drugemu delu.
Na valjarju pritrjeni žeblji ne stoje navpično na valjčno os, temveč so nekoliko nagnjeni nazaj nekaj stopinj, vsled česar se avtomatično očistijo plevela in sličnega.
Predmet predležečega izuma se pojasni na podlagi priložene skice, ki predstavlja vzorec pravilne izdelave, sledeče:
Slika 1. Brana v pogledu od zgoraj.
Slika 2. Bvrana v pogledu s strani.
Slika 3. Člen ki veže oba dela brane, v stranskem pogledu.
Na sliki 1. vidimo oba podolgovata dela brane, ki sta s členi 1, 1’ in 2 medsebojno se premikajoče zvezana. Vsak del sestoji iz okvirja, ki je prirejen iz ploščatega železa 3, 3’, 4, 4’, 5, 5’ in na katerega se tudi lahko fiksno namesti žeblje. Na ploščnatem železu so pritrjeni železni kosi 6, ki so opremljeni z čepi (tečaji). Ti čepi, okoli katerih se sučejo valjarji, držijo iste v njihovih končnih izdolbinah. Te vdolbine pa so nekoliko globlje, kot bi iste zahtevala dolžina čepa in to iz razloga, da se v ostali prostor namaže kolomaz. V vdolbinah so nameščeni dobro na stene se prilegajoči tulci iz železne pločevine. Oba konca valjarjev sta obrobljena z železnim obročkom. Žeblji so nekoliko nagnjeni nazaj tako, da je na ta način omogočeno popolnoma samostojno čiščenje žebljev plevela in sličnega. Žeblji so nameščeni na valjarjih v vijugasti liniji (zavojici) tako, da se dva žeblja ne krijeta niti v smeri osij niti v navpični smeri. S tem se doseže, če so
Din. 10.
žeblji razmeroma pravilno medseboj razmeščeni po valjarju, da se zemlja med žeblji ne zamaši, na drugi strani pa, da se vkljub temu doseže dobro predelavo zemlje.
Ploščnata železa 3, 3’ sta na svojih obeh koncih zapognjena in tako oblikovana, da z žeblji med seboj zvezana tvorita člene (tečaje) 1 in 1. oni na znotraj ležeči kos je glasom slike 3 na spodnji strani za kot „b“ zavit, s čemer je doseženo premikanje obeh delov, pri čemer se oba zunanja robova brane dvigata.
Naslikana brana prikazuje seveda le v-zorčni primer izuma. Umevno pa obsega izum tudi vse druge spremembe na va-
ljarjih glede števila, kakor tudi razne kombinacije in razdelitve na več premikajočih se delov.
Paientna zahteva:
1.	Brana, značilna v tem, da so predvsem žeblji nameščeni na v železnem o-kvirju brane se premikajočem valjarju in, da so ti žeblji nagnjeni nekoliko nazaj, s čemur je doseženo avtomatično čiščenje žebljev od plevela in sličnega.
2.	Brana, glasom zahteve 1, značilna v tem, da je dolžina brane razdeljena v dva ali več delov, ki so s tečaji med seboj zvezani, s čemur se doseže boljše prileganje brane na valovita tla.
Adpatent broj85/0.
Sl z.
'I