if t Poštnin* pl*£*na v gotov'nl IS. januarja 1047. FIZKULTURm TEUJUK Cena 3 din ---------------------------- NEDELJSKI DOGODKI: ZVEZNA LIGA: Dinamo (Zagreb) s Ponziana (Trst) 4:0 (2:0) Leto III. IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Štev. 2 MESEČNA NAROČNINA 12 DIN IZHAJA VSAK PONEDELJEK Bodoče naloge Fizkulturne zveze Slovenije Dne 10. januarja se je vršila prva redna seja novoizvoljenega Glavnega odbora FZS, kateri je prisostvovala vcfina elanov glavnega odbora, delegati okrožij in člani poedinih strokovnih odborov Fizkulturne zveze Slovenije. Predsednik FZS tovariš Zoran Polič je v svojem uvodnem govoru podal kritično oceno preteklega dela Glavnega odbora, oceno poteka skupščine in iz teh ocen nakazal osnovne smernice za tizkulturno delo v bodočnosti. Glavne uvodne ugotovitve so bile naslednje: Poedint odibort FZS v preteklosti niso pripravljali načrtov dela za daljšo dobo. našo ugotavljali, ali se njihova navodila v društvih izvajajo in cesto niso znali zajeti celotnega terena, temveč so se omejevali le na par društev. Naša skupščina mora biti zato prelomnica med starim načinom administrativnega in nenačrtnega dela, ki nasprotuje osnovnim smernicam naše tizkulture, ki ni v skladu s politiko množične fizkulturne vzgoje, dviganja in vzgoje novili kadrov, ter politiko novega, temeljito pripravljenega načrtnega dela, ki edino ustreza zahtevam novega časa. Naš fizkulturni načrt, povezan s koledarjem, ne sme predvidevati le ter-II. redna skupščina FZS ni dosegla minov, v katerih se naj izvajajo posa-v celoti svojega namena. Ni potekala mezna tekmovanja, ampak mora do-v duhu kritičnih in samokritičnih ugo- ločati razdobja, v katerih se mora lovitev ter odkrivanj vzrokov napak, stalno in sistematično ter na teme-niti niso posamezni delegati iznesli Iju vsestranosti razvijati celotno fiz-izkuslev svojega dela iz poedinih kra- kulturno delo. Na ta način izvedeno jev, kar bi lahko mnogo koristilo naši delo v f.izkulturi bo prav gofovo pri-oelotmi fizkulturi pri njenem nadalj- spevalo k rešitvi vprašanja množično* njem razvoju. Predvsem tudi ni bilo sti. Samo na ta način bomo tudi dvig-na skupščini ocene dela glavnega od- n.ili vsestransko usposobljene kadre, bora, s katerim v razdobju do druge ki bodo utrdili avtoriteto našemu fiz-skupščlne ne moremo biti v celoti kulturnemu pokrefu, ker bodo sposob-zadovoljni. Skupščina je imela za nas ni doseči lepe splošne in častne šport-in za delegate društev, na žalost, le ne uspehe. botj informativni značaj- Predno pri- Kakor člen členu v verigi sledi prestopimo k našim nadaljnja! nalogam, blemu programa dela problem progra-moramo zalo ponovno pregledati naše ma vzgoje novega kadra. Nemudoma delo in s tem izpopolniti delo skup- je treba pristopiti k organizaciji krajane. ših večernih tečajev, ki naj se vrše Ena osnovnih napak, ki predvsem predvsem v centrih našega delavstva, zavira razvoj našega rednega dela, je odkoder moramo pričakovati nov vod-nedisoiplina. Napovedati ji moramo stveni fizkulturni kader, ki bo sposo-najostrejši boj. Pojavlja se v vse bolj bon voditi celotno fizkulfuro po že grobih oblikah skoraj da pri vseh na- začrtani poti. Strokovni odbori zveze šili organih in poedincih. Kaže se morajo nadoknaditi, kar je zamujene-predvsem v zanemarjanju iu opušča- ga. Z novimi osnovami fizkulturne nju točno odrejenih nalog. Iz te na- strokovne vzgoje morajo usposobiti pake izvirajo tudi druge, kakor n. pr. predvsem našo mladino v panogah, ki malomaren odnos do dela, ne izvrše- najbolj odgovarjajo ciljem naše fizkul-vanje nalog, zvračanje odgovornosti za ture, da namreč postane dejanski po-neizvršene naloge na druge itd. Proti močnik pri dviganju delovne sposob-vsem takim napakam, jm najsi bodo nosti in nosilec pred vojaškega vzgoj-tudi v glavnem odboru, pa tudi proti nega dela. O teti naloga ni bilo. na celokupnim takim odborom, ki proti žalost, na skupščini sploh nikakih po-na ved enim napakam ne podvzamejo sobnih razprav, nikakih ukrepov, smo dolžni nastopiti Tovariš predsednik je nadalje po-z najstrožjimi disciplinskimi merami, udarjal potrebo po izpopolnitvi stro-če hočemo, da bomo zagotovili v večji kovne priloge »Poleta , naglašal pomeri uspeh fizkull urnega dela. tret m po vnašanju temeljite politične Druga napaka, za katero lahko trdi- vzgoje v našo fizkulturo, kar bedo mo, da se stalno in skoraj povsod omogočile v precejšnji meri brošure pojavlja, je nepravilen način dela na- o delu redne skupščine, ki jih mora ših odborov in predvsem njihovih izdati v najkrajšem času GO FZS in strokovnih organov. Vsi ti so se pove- ki bodo služile kot študijski ter pro-fvni izrodili v administrativna telesa, pagandni material našim društvom in ki poslujejo, ne da bi videli in upo- aktivom. šlovali posebnosti na terenu. V tej l’o kratki razpravi na temelju uvod-zvezi se je predvsem pokazala pre- niti ugotovitev je glavni odbor FZS majhna- povezanost Glavnega odbora povzel in sprejel naslednje važnejše FZS s terenom. Ni bilo skoraj nobe- sklepe: nih neposrednih stikov. Zato tudi na- t. Vsi odbori FZS morajo takoj pri-še prereditve niso izzvenele tako. ka- stopiti v okviru predloženega kole* kor bi sicer lahko s predhodno jasno, darja k izdelavi enoletnega načrta de-perspektivno in temeljito pripravljenim la- V skladu z načrtom zveze morajo načrtom. Zato je bilo na pr- kolesar- poedml okrožni, okrajni in društveni sko prvenstvo Slovenije izvedeno sla- odbori ter odbori aktivov izdelati svo-Iki, zato ni smučanje prodrlo v sle- je načrte. V okviru enoletnega načrta herno vas in zajelo slehernega fizkut- si morajo vsi organi ter vsa društva turiiika, zato n-e najdemo novih imeti in aktivi izdelati podrobne trimesečne med našimi rekorderji in nam ni načrte, ki liodo takoj služili kot osno-u s pel o dvigniti novih talentov niti v va za delo. Načrti morajo vsebovati r nogah, ki so pn’ n.a-s širokim mno- tako konkretno delo v najnižjih aktt-Lutam z.elo priljubljene. vih za vse oddelke Ln panoge, kakor Smučarsko prvenstvo vzhodno primorskega okrožja na Črnem vrhu pri Idriji Črni Vrh pri Idriji, 12. ijan. Pred veliko množico ljudstva so bile danes tu smučarske tekme za prvenstvo Vzhodno-primorskega okrožja, na katerih so nastopili tekmovalci iz Cerknice, AjdovSčine, Podkraja, Idrije, Če-povana in Loke, poleg tega pa še izven konkurence smučarji iz zone A in sicer iz Trsta, Gorice in Livka, ter tekmovalci Jugoslovanske armade. Prvenstvo vzhodno-primorskega 0-krožja v smučanju je bilo prirejeno v okviru primorskega fizkulturnega tedna in je tako predstavljalo manifestacijo primorskega ljudstva za združitev vsega Slovenskega Primorja z Jugoslavijo. Poleg tega je bila to prva smučarska prireditev večjega obsega, na kateri so lahko tekmovali naši roiaki, ki jim ie dolga leta pod fašizmom bilo ovirano vsako fizkuttur-no delovanje. Vreme je bilo sicer nekoliko pretoplo, vendar je -tekmovanje potekalo popolnoma v redu. Proge so bile skr- bno izbrane, kar velja posebno za tek na 18 km. Uspehi prvenstvenega tekmovanja so bili naslednji: Mladinci (10 km): 1. Muravec Ivam (FD Čepovam) 1:01:22 ura. Izven konkurence je dosegel najboljši čas Sepli Janko (Gorica) 50:50 min. Mladinke (5km): 1. Karpanleri Ma. rija (FD Rudar, Idrija) 52:49 min. Člani (5km): 1. Valenčič Miro 48:00 minut. Člani (18km): 1. Kolenc Ivan (FD Lokve) 1:20:33 ura. Izven konkurence ie dosegel prvo mesto Zupan Mirko (JA) v času 1:18:51 ura, drugi najboljši pa je bil Miklavčič Lado (JA) 1:19:22 ura. Patrolni tek: prvak okrožja ie postal FD Rudar (Idrija). Tekmovanje ie pokazalo, da vlada na Primorskem za smučanje, posebno med mladino, izredno navdušenje in zato moremo pričakovati v bližnji bodočnosti še velike uspehe. Fizkulturni teden v Slovenskem Primorju Okrožni fizkulturni odbor vzhodno-primorskega okrožja je organizaril od 1. do 7. januarja 1.1. »Fizkulturni teden«, katerega cilj je bil okrepiti fizkulturne organizacije, posebno med mladino in člani sindikatov. »FizkuL turnj teden« je osnova z»a celokupno bodoče delo na področju fizkulture v letu 1947 v Slovenskem Primorju Tekom teda so vsi fizkulturni aktivi izdelali načrte za leto 1947 V vaseh, v katerih še ne obstojajo fizkulturni aktivi, so bila organizirana predavanja o pomenu fizkulture in tekmovanja za ZREN. »Fizkulturni teden« jv vzhodno-primorskem okrožju je pomenil veliko manifestacijo vsega lizkulturne-ga pokreta Slovenskega Primorja ter je pokazal množicam pravilno pot v fizkulturi. Istočasno je »Fiztailturpl teden« pomenil pripravo fizkulturnf-kov Slovenskega Primorja za vstop v fizkulturne organizacije Jugoslavije. Prvaki Jugoslavije v boksu V Novem Sadu ie bilo v ponedeljek končano tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije v boksu. Prvaki Jugoslavije v posameznih skupinah so: M uš ja skupina: Butat (Hrv.) Petelinja skupina: Biondif (Hrv.) Peresna skupina: Jozif (Hrv.) Lahka skupina: Šovljan-iki (JA) Polsrednja skupina: Barkovif — (Reka) Srednja skupina: Džepina (Srti.) Po!težka skupina: Bogdanovič — (Srbija) Težka skupina: Virag (Hrv.) tudi snovanje novili društev aktivov, oddelkov, panog, odpiranje tečajev, politično, propagandno, predvojaško in drugo delo. Trimesečni načrt dela FZS mora izdelati strokovna komisija do 19. januarja. Glavni odbor FZS izvrši kontrolo načrtov okrožij in okrajev, ti pa poedinih društev in aktivov. 2. GO FZS se obvezuje, da bo v razdobju G mesecev obiskal po poedinih »vojih članih vsa društva v Sloveniji in se tako podrobno seznanil s stanjem na terenu. Pri tem bo nudil osnovnim organizacijam pomoč z nasveti in kontroli ral njihovo delo. 3. Propagandna komisija mora poskrbeti, da bosta čimprej tiskani brošuri o drugi redni skupščini. Prva naj obsega uvodni referat predsednika, poročilo sekretarja, zaključke skupščine in koledar. V dingi brošuri morajo biti vsi referati poedinih komisij, kj so delale v času zasedanja Skupščine- 4'Okrožni od bon' morajo uf stanovi ti okrajne odbore tam, kjer 90 za to že podani pogoji. 5. Vsa društva morajo takoj pristopiti k izvedbi registracije članstva. 6. Pripravam fizkulturne parade, let bo letos poleti v Beogradu, so dol/jni vsi odbori zveze posvetiti na j večjo skrb. Vključiti morajo v svoje pripravljalno delo okrožja in okraje ter so povezati s sindikati in mladinsko organizacijo. 7. Sekretariat FZS mora dotočili,i v strokovnih odborili posameznih fizkul-turnih panog člane propagandiste, ki bodo v svoji panogi skrbeli za sisle-matrčno in uspešno propagandno delo. 8. Propagandni odsek FZS je dolžan oskrbeti trikrat tedensko strokovno in politično vzgojno predavanje o fizkulturi v našem radiu. Predavanja morajo imeti primerno višino in se morajo ozirati posebno na želje fizkul-hiirniih društev in aktivov. 9. Sodniški odbor mora izveski do 20. ia-nuarja reorganizacijo tako, da se sodniki poedinih fizkuMurnih panog vključijo v odgovarjajoče strokovne odbore. (Nadaljevanje na 6. strani) PK02it®K|a lis frafavaEe s&sjboljšim f zkultitmlm društvsiK,; aktivam In S.zkKltusmlossii V zvez^ s pripravami Glavnega odbora FZS za fizkulturni kongres, ki bo 22. t. m. v Beogradu, je skupščina predložila za priznanje in pohvalo kongresa fizkulturne organizacije in fizkulturnike, ki so požrtvovalno in uspešno delovali na fizkui-turnem področju v organizatorjem m, vzgojnem in šperinem smislu. — Upoštevale pa se bedo tudi osebne, moralne in pol tične kvalitete vsekega posameznika. Pri podeljevanju nagrad posamezn m cr-ganizacijam je odločal predvsem njihov trud pri d\ igu f'zkultiirnikov iz delavskih in kmečkih vrst. ki so bili brez tehničnega znanja, toda so z iniciativne st jo In voljo dosegli p:m?mbne uspehe v fizkul-turi in obnovi domovine. Za priznanje so Kongresu predloženi: PRIMORSKI FIZ KULTURNIKI, katerh veliki uspehi teme'jijo na osnovi požrtve-valnosti in zavesti primorskega ljudstva. V fizkulturo so bile pritegnjene široke mncži. e mest in vasi. v fizkulturi so združeni delal: demokratični Slovenci in Italijani. FIZKULTURNI AKTIV »ŽERJAV«, k] je sestavljen v veliki večini iz delavcev-ru-darjev in deluje na naši severni meji. ANČKA PRIBOŠKOVA, je naša najvsestranejša fizkulturnica Dela v najožji povezavi z vsemi organizacijami OF. V fizkulturno delovanje je fizkulturni aktiv »žerjav« pr.tegnil 96 % celotne mladine v svojem okraju. Tov. ANČKA PRIBOŠEK, kj je bila v pretekli športni sezoni vzor vsestranske fizkulturnice. Tovarišica se j© izkazala v skromnost!, v športnem tovarištvu ter v požrtvovalnost’, v marljivem delu v svoji službi ter v polit čnem udejstvovanju. Tov. JUG KAREL se je posebno izkazal kot najbolj marljiv organizator v celjskem okrožju. CESTNIK PERO, organizator strelske panoge v Fizkulturni zvezi Slovenije, je po ve til posebno pažnjo vzgoji mladine ter vzgojil vrste odličnih mladih strelcev. Cestnik Pero je dosegel dvojno prvenstvo Jugoslavije v streljanju. V NOV je sodeloval od leta 1943. Za pohvalo kongresa so b li predloženi naslednji tovariši: Tov. ŠEGULA PAVLE, referent za fizkulturo pri četrtnem odboru LMS šiška v Ljubljani in odbornik FD železničarja in nato FD Triglava. \ .. v* Inž. STANKO BLOUDEK, jc aktiven pri vsakem delu Tov. BLAHA MIRAN, član novomeškega okrožja. Inž. STANKO BLOUDEK je zaradi svojega delovanja prj gradnji fizkulturnih naprav (skakalnice v Planici, kopališča Ilirije itd.) zaslovel v državi in izven njenih meja kot prvovrstni strokovnjak. Bil je eden tist h starejših fizkulturnikov. kj so takoj od začetka sodelovali v osvobodilnem pakretu in je tud; po osvoboditvi predano deloval v fizkulturnem pokrelu. FINŽGAR RUDI, prvi Jugoslovan-smu-čar, ki je preskočil razdaljo preko 100 m (101 m) pri smuških skokih v Planici. Aktivno je tudi sodeloval kot borec v na-rodno-osvobodilni borbi ter bil odlikovan za hrabrost Finžgar je organizator zadružne proizvodnje in zadružnega nabaoljanja fizkulturnega materiala. GRUDEN MAKS. referent za fizkulturo pri Okrožnem ljudskem odboru za Vzhodno Primorsko in strokovni sekretar Vzhcd-noprimorskega fizkulturnega okrožja, se je izkazal s svojim požrtvovalnim in energičnim delom. JOSO GOREČ, eden naših najboljših smučarskih strokovnjakov BAVČAR ŠTEFAN iz Primorske je eden najbolj vnetih in vztrajn h planincev na Vzhodnem Primorskem. Vsi ti fizkulturnikj in organizacije so dobili obenem priznanje in p:hvalo skupščine FZS. Poleg tega pa je sKupščina FZS podelila priznanje še naslednjim tovarišem ter fizkulturnikom: GOREČ JOSO, ki je požrtvovalno in iniciativno delal ket načelnik smuškega odseka pri GO FZS. DIMNIK MAKS, ki se je vsestransko udejstvoval kot akt vist in organizattr planinstva ter kot aktivni borec v NOV. PIZZULIN RUDI. JESENIŠKI SMUČARJI IN PLANINCI zaradi njih vrhunskih športnih uspehov. SAVN K TOMAŽ, fiz-kuliurno društvo »RUDAR« iz Idrije, FIL1 MIRKO, član FD Tolm na. KODRE VIKTOR. KLUN FRANC, član FD Proletarca, Zagorje ob Savi. ter pohvalo nailedrjim organizacijam in tovarišem: FD Mirna, FD R bika, FD Rakek. F A Slednja ten n. gimn. v Ljubljani. FA Mohorjeva tiskarna Celje. FA GTovariš, ti si pa sigurno smučar,« vprašam enega izmed njiju, videč, da je oblečen v smučarsko boleko. »O, seveda, smučanje mi je najljubši šport, mnogo sem presmučal na Pohorju in Peci.« »Potem pa sigurno poznaš smučarja Cizlja iz Maribora.« V odgovor dobim samo nasmeh — bil je Miran Cizelj. In od prvega dne sva postala najboljša tovariša. Prijetno nas je presenetil Miranov šotor, katerega je razpel med našimi bornimi kočicami, da se je zdel kot neka novo zgrajena vila v starem naselju. Kmalu sta se udomačila in tovariši v četi so v njiju spoznali prava borea-partizana. Oeio v naši četi je dobilo n.ov polet. Skupno smo sestavili prvi četni časopis 2 Kovači smo«. Naslovna stran Je predstavljala kovača, ki kuje našo bodcmosl. To ie narisal Francoz L’Etianne. ki je pobegnil od prisilnega dela v tovarni na Jesenicah. Miran ie urejeval humoristični del tega časopisa. Nekaj dni kasneje ie Miran postal operativni oficir, a Jurkovič, ki ie prišel z njim k partizanom, komisar čete. Z vso vnemo sta se lotila dela za vojaški in politični dvig naše čete. Pričeli smo z vojaškimi urami in dnevna smo porabili nekaj ur za vežbe. Zaradi velikega smega in slabe oborožilve naše čete se nismo spuščali v borbe večjega obsega. Po ukazu štaba Gorenjskega odreda smo mobilizirati po vaseh v okolici Kranja. Novo mobilizirane borce smo odpremili čez Kokro in preko Krvavca v Kamniški bataljon. Ta pohod je organiziral komisar čele z dvema terencema izpod Krvavca. Na tej poti nas je doletela prva nesreča. Nemška pa-trola je obkolila hišo, v kateri se je nahajal komisar naše čete, in napadla. V lej borbi je komisar Jurkovič padel, terenca Fajferja so ujeli, a Graga jim je ušel ter pritekel v naše taborišče in nam sporočil, kaj se ie zgodilo. V trenutku je bila zbrana vsa četa, pohitela je na mesto, da začne borbo z Nemci, ki jih pa ni bilo več. Tovariš Jurkovič je ležal na tleh s prestreljenimi, prsi. Ko je Miran videl svojega mrtvega tovariša, je prebledel in umolknili. Toda časa za žalovanje ni bilo. Pohiteli smo za Nemci, da osvobodimo ujetega tovariša Fajferja. Na robu gozda smo odprli nanje ogenj. Zaradi goste megle naši streli niso zadeli v živo, a Nemci so zbežali. Tovariša Fajferja so pu-stiJi ranjenega v glavo. Ko so namreč Nemci začutili, da smo jim zn petami, ga je nek nemški žan-dar ustrelil v glavo, boleč ga usmrtili. To mu ni uspelo, ker ga ie v veliki nervoznosti samo malo obstrelil in rana ni bila smrtonosna. Vrnili smo se k mrtvemu komisarju in ga pokopali pri Sv. Ambrožu na Krvavcu s skromnimi partizanskimi častmi. Mirana je smrt njegovega najboljšega^ tovariša potrla. Napisal je lepo pismo njegovi ženi v Maribor o njegovi junaški smrti za svobodo in srečnejšo bodočnost našega naroda. (Konec prihodnjič.) Pionirjem — zimski šport! V našem fizkulturnem gibanju za. vzemajo zimski športi važno mesto. Z ozirom na pomen, lepoto in koristi, ki jih imajo od njih fizkultur-niki v vsestranski telesni izgradnji, moramo zimske športe približevati posebno naši mladini in omogočiti, da se ne bavijo z njimi samo mladinci In starejši fizkulturniki, ampak tudi najmlajši — pionirji. štva, discpline in spoštovanja do starejših vodnikov. Posebno je treba paziti na zdravje pionirjev, ki se tako vžive v lepoto športa, da ne občutijo in ne vedo, kdaj naj z igro prenehajo, kdaj se jim je obleka ali obutev zmočila ali se je spremenila toplota. V takih primerih je treba z igro takoj prenehati in odvesti pionirje v toplo sobo. Pretirano gojenje zimskih športov, predvsem prevelika utrujenost, bi lahko imela težke posledice, zaradi česar je treba pionirje posvariti, da znajo sami na sebe paziti. Vse priprave, da se omogoči pionirjem gojitev zimskih športov, je treba zaradi tega izvesti že prej, da se ne začne brez priprav. Ali u že poravnal naročnino ■ Napravimo sl sami cmisčl! A I UL K 1. sliki: vzemi dve deski, najbolje iz bukovega lesa, nažagaj ju tako, da bosta 1.6 m dolgi in okoli 10 cm široki. Vrh zaokroži kakor kaže slika. Špif-ka naj bo v sredini 2—3 cm debela, proti vrhu pa samo Tem. Za palici odreži dve lesko* i veji po 1.5 m dolgi ter jii spodaj ošpiei. K 2. sliki: zaokrožena vrhova vtakni v kotel za prašičjo krmo in kuhaj gornji del smuči v vreli vodi 30 minut. K 3. sliki: smuči daj nato kriviti v lestvo, kakor kaže slika ter jih pusti v lestvi tako pripete, dokler sc ne ohlade. K 4. sliki: za pritrditev čevljev na smuči vzemi kos usnja, oprte ali močnega blaga, pribij ga z žebljički na smuči ter si napravi streme kakor ga vidiš na sliki. Od tvoje spretnosti in iznajdljivosti Je odvisno, če si hočeš napraviti boljše smuči. O. Našim najmlajšim moramo omogočiti, da se Jiauče smučati Na In. plenarnem zasedanju FISAJ-a je bila sklenjena vrsta važnih sklepov, da bi se ustvarile monžosti za čim večje sodelovanje pionirjev v zimskih športih. Po deževnih jeseniških dnevih, ko o pionirji prisiljeni bivati največ v zaprtih prostorih, jim šele prvi sneg omogoči izhod na zasnežene poljane, da se nadihajo svežega zraka. Zima navdušuje otroke In budi v njih željo o igrah na snegu. Že v prejšnjih časih so se otroci radi igrali na snegu, se kepali, sankali in premetavali, toda vse to je bilo brez reda, neorganizirano in prav to jim je tudi lahko škodovalo na zdravju. Zato se mora pionirjem omogočiti, da se sistematično bavijo z zimskimi športi, da bi imeli od njih kar najjveč koristi. Za nje prihaja v poštev predvsem sankanje, drsanje in smučanje. Z gojitvijo zimskih športov naj se povežejo razne igre na snegu, ki se lahko izvajajo med sankanjem ali smučanjem. Take Igre so opisane v knjižici »Pionirji na snegu«, ki bo v najkrajšem čaiu izšla. V njej so opisane razne Igre na snegu za pionirje. Pionirji naj se ne uče samo smučati in sankati, ampak tudi kako se izdelujejo sanke in smuči. Za primer naj &i vzamejo vaške pionirje Belega Potoka pri Beogradu, ki so Si sami napravili smuči in postali dobri smučarji. Poleg tega, da se bodo ’ naučili nečesa koristnega, bc~ d. pionirji občutili še večje veselje, ker se bodo smučali na smučeh, ki so si jih napraviSl sami. Vse, kar morajo vedeti o izdelovanju smuči in sank, pa bodo pionirji zvedeli v že imenovani knjigi. Gibanje na svežem zimskem zraku, prllagojevanjp na bivanje na snegu, prehod čez snežne poljane, vse to bo povoljno vvplivalo na fizični) razvoj pionirjev, ker bo povečalo njihovo odpornost. V raznih Igrah se bedo pionirji naučili mnogo koristnih stvari, kot so: graditev zakfonov in kelib iz snega, vzdrževanje ognja na snegu, orientacija na nepoznanem terenu, zasleditev in spoznavanje človeških ter živalskih ritdi na snegu itd Prj vsem tem, taik® pri igrah kot pri gojitvi zimskih športov, je treba prj pionirjih razvijati duh tekmovanja> tovari- 'W?m. I » Ho>lmenkoiien, Wasa, Kandahar, Planica Naipopui&s&siefše smučavske tekme ms svetu rnin j ?LAH\CA < J? Ko se je prijavil, so funkcionarji po- sosedom nevarni tekmeci. Imajo tudi milovalno opazili njegovj smuči, ki svojo tradicionalno prireditev: Wasa. so bile okorne in prav nič slične tek- tek To je najdaljša smučarska tekmovalnim. Neznani tujec, čeprav ma sploh. Smučarski maraton. Usta-utrujen od dolge ture, je gladko pre- nc J jena je bila v spomin dogodka, magal vse znane tekmovalce. Naj- ko je izgnani švedski kralj po dolgih Med vsakoletnimi zimsko-sportnimi večje norveške športne tvrdke so mu letih spet stopil na domača tla. Pro-prireditvami so tri, ki so zaradi svo- podarile najboljše tekmovalne smuči, ga, ki se prične na finsko-.švedski je pomembnosti dobile svetovno sla- Naslednje leto je neznanec spet na- meji, meri 90 km. (Najdaljša obl-vo. Holmenkollen na Norveškem, stopil. To pot s tekmovalnimi smuč- čajna tekmovalna proga meri največ Wasa tek na švedskem In Kandahar kami. Ni se plasiral. Daleč je za- 50 km). Startajo edino Švedi. Borba v Arlbergu. Tem trem se je pridru- ostal. Tekmovalnih smuči ni uporabil je silno ostra in vendar večina tek-žila še naša Planica. Nismo jo sami nj^oii več, tudi na tekmah se ni več movalcev doseže cilj. uvrstili med najpomembnejša smu- pojavil, čarska torišča, svet sam jo je postavil na to mesto. Norvežani, katerih sodba je merodajna, so dotlej neznano Planico spoznali za vredno, da sme nositi ep'teton četrtega največjega smučarskega tekmovališča na svetu. Skoro neverjetno: ena sama skakalna tekma je Planici priborila svetovno slavo. To je bilo pr. vo leto in pozneje so bile težke borbe, preko doseženih uspehov v Pl'3* niči pa niso mogli iti. Da bomo znali to ceniti, moramo vedeti, kaj pomenijo v smučarskem svetu Holmenkollen, Wasa in Kandahar. Holmenkollen ; e kdor ve, da je smučarstvo pri Norvežanih pravi narodni šport, bo razumel ogromno zanimanje za hol-menkollenske tekme. Holmenkollen ni samo za Norveško n&jvečji dogodek v letu, športniki vsega sveta čakajo z isto nestrpnostjo na to prireditev. To sicer ni prvenstvo Norveške, je pa pravi smučarski praznik, kateremu pripisujejo enako vrednost kot prvenstvu. Nastopijo najboljši smučarji. Konkurenca je močna, kakor na noben: drugi prireditvi. Zmagovalec ni prvak Norveške, smatrajo ga pa enako kot za svetovnega prvaka, kajti v skokih so Norvežani daleč pred drugimi na- Izreden napor je to. Kakor v Hol-rr.enkollnu, je tudi zmagovalec tega teka narodni heroj. Zgodilo se je pred leti, da sta dva tekmovalca prišla istočasno na cilj. V rekordnem času 6 in pol ure! Ker more biti zmagovalec le eden, je odločil žreb. Srečni zmagovalec pa ni hotel sprejeti zlate kolajne. Z drugim zmagovalcem sta razdelila zlato in srebrno kolajno na dve polovici in zlato ter srebrno polovico zlepila. Tako sta oba imela prvo mesto. Lep primer športnega gentlemanstva! Kandahar Kandaharska tekma se terensko razlikuje od prejšnjih. To je tipična gorska prireditev in sestoji v alpski kombinaciji: iz smuka in slaloma. Priredi jo vsako leto inozemski švicarski smučarski klub »Kandahar«. Odtod ime tekme, ki se vrši v Arlbergu in v Švici, izmenoma. Je najtežja tekma; v alpski kombinaciji. Spicalistj zanjo so — Avstrijci, zlasti Alberžani in: Tirolci, potem Švicarji in Angleži. Alpsko tekmovanje je :pač specialiteta alpskih dežel in prvenstva v tej panogi jim zaenkrat niso mogli ogrožati. Proga za smuk je nevarna in pripuste na start le prvovrstne tekmovalce. Isto velja za slalom, ki je tako težavno izpeljan, da zmorejo progo samo najboljši teh-Norvežani štedijo vse leto in žrt- ničarji, ki so na smučkah tako re-vujejo zadnji denar, samo da vidijo koč doma. Za presojo naj navedemo FRANC PRIBOŠEK se je odgnal s skakalnice v Planici rodi. §S;šf'i5|i g^£i3=| plasiral med prvih 10, je bil to zanj pogum. Kandahar je najpemembnej-že kar ogromen uspeh. Norvežani ša smučarska prireditev v Srednji bodo še dolgo nedosegljivi mojstri. Od Evropi. jo prvorazrednih tekmovalcev. O tem najbolj jasno priča naslednji primer: Neki Norvežan, daleč iz severa, se je za vsako ceno hotel tekmovanja ^u&,-'^luvau"v jc ** udeležiti, ker pa ni imel denarja za vlak, so mu zbrale okoliške vasi denar. 125 km dolgo progo do železniške postaje je pa presmučal. Prišel Jugoslovanov je startal doslej edino --- in je prišel na ? mesto. Wasa Kar je Holmenkollen za Norveško, je malo pred začetkom tekmovanja, je V/asa za švedsko. Švedi so svojim Planica Gez noč je postala slavna. Ko se je inž. Bloudek pojavil z načrtom, da zgradi v Planici največjo skakalnico v Evropi, je bilo mnogo ugovorov. (Nadaljevanje na 12. str.) V Slovenskem Primorju je prodrla Sizkultura tudi na podeželje JESENSKI KROS V AVBERJU Mladina iz Avberja v Slov. Primorju dinoi in mladinke iz Ponikev, kil so si je pred nedavnim sklenila, da bo pri- priborili kar tiri prva mesta, redila lahkoatletsko prireditev. V ne- Sploh se opaža vedno večja aktiv-deljo 15- decembra je napočil težko nost našega podeželja v f.izkulturi. pričakovani dan. Kljub slabemu vre- Posebno mladina je navdušena za le-menu se je na startu priglasilo lepo polo fizkulture. Zanimivo pa je, da na število tekmovalcev in tekmovalk, ki pr. večji kraji zaostajajo v f.izkulturi ee kol pravi športniki niso ustrašili za manjšimi- Tako ni bilo v Sežani ne burje ne mraza. S svojo številno še nobene tizkudturne prireditve, 6e-udeležbo pa so pokazali zmrzavim prav je tam dovolj dobrih fizkultur- Start za kros v Trstu mehkužcem, ki so se greli ob topli peči, kaj se pravi biti fizkulturniik v pravem pomenu besede. Najprej so tekli mladinci, stari nad 18 let. Zmagal je Škrk Emil iz Ponikev. Za njim so startali mladinci pod 18 let. V tej točki je zmagal Zlobec Oskar iz Ponikev. Pri mladinkah nad 18 lei je prišla prva Zlobec Draga (Ponikve), pod 18 let pa Ukmar Sonja iz Avberja. Kakor kažejo doseženi rezultati, so se najbolje odrezali mla- nikov. Medtem ko Prosek, Opčine in Nabretžiua sodelujejo s svojimi nogometnimi enajstericami v prvenstvih ZDTV, Sežana v njem ne tekmuje. Zato gre vsa pohvala agilnim fizkul-turnikom in fizkulturnicam manjših krajev, ki se zavedajo pomena nove ljudske fizkulturne vzgoje in k njej v množicah pristopajo. Proč s starimi okorelimi presodki! Pred nami je nova doba ljudskega razvoja' na vseh poljih pred nami je nova množična ljudska fizkultura! 1, Srednješolski tečaj l ra črnem vrhu Dne 26. decembra se je začel smučarski tečaj za srednješolsko mladino na črnem vrhu. Ustvarjen je bil mali kolektiv 25 mladih ljudi, željnih gibanja in svežega zraka. že sam začetek tečaja je pokazal po šesturoem smučanju prve uspehe. Vsak mladinec in mladinka sta pridobila veliko pri tem športu, tako važnem za razvoj organizma, kot za predvojaško vzgojo. Kar so pridobili tečajniki zvečer na teoretičnih predavanjih, so čez dan praktično izvajali. Učili so se marljivo in vztrajno, zavedajoč se, da ni to z-a njih samo šport in zabava, ampak da se morajo učiti zato, da bodo svoje znanje prenesli po svojem povratku tudi na druge sošolce in tovariše ter pritegnili čim več mladine k smučanju. A ne samo to. Skrb, ki jo je posvečala tečaju tako civilna kot vojaška oblast, je dala mladincem zavest, da se je pričela v Jugoslaviji in coni B nova demokratična doba. Predvsem so to lahko opazili tisti mladinci, ki so prišli iz cone A, ko so videli velik kontrast med stanjem v eni in drugi coni. Cona A, kjer ZVU ne samo ne nudi naši mladini športa in zdravega telesnega razvoja, ampak jim ga celo ovira s tem, da stalno rekvirira fizkul-turno dvorano, da se potem lahko zavezniški vojaki in oficirji zabavajo s plesom. V coni B pa je povsem drugače. Kljub velikim težkočam in pomanjkanju sredstev se nudi mladini vse, kar je potrebno za zdravo telesno vzgojo mlade socialistične Titove Jugoslavije. V smučarskem tečaju so tečajniki predelali vso tvarino tečaja praktično in teoretično z vzgojnimi predavanji in političnimi urami. V tečaju so tudi vsi tečajniki tekmovali za ZREN, kjer so vsi Izpolnili norme tekmovanja. 2. januarja se je tečaj zaključil, mladinci so se razšli s smučarskega tečaja v razne kraje: Ajdovščino, Idrijo, Tolmin, Postojno itd., vsak v svojo šolo z novim in večjim elanom in navdušenjem k učenju ter z željo, da bi čim več doprinesli s svojim znanjem k fizkulturi, obnovi in izgradnji naše nove demokratične države. Smučarske tekme za ZREM na Poharju Fizkultumo društvo POLET v Mariboru je priredilo svoje prve tekme za ZREN iz prve skupine, to je tek na 8 km za mladince in 10 km za člane. Tekme so bile v nedeljo 5. januarja t. 1. na zapadnem delu Pohorja pri Uranovi koči El) Železničarja. V teku so bili doseženi naslednji rezultati: Mladinci tek na 3 km: 1- VVagmer Herbert 13 min., 2. Andrejčič Radovan 15 min. 45 sek. 3. Tušek Dušan 16 min. Člani tek na 10km: 1. Legvart Lado 50 min 52 sek., 2. Šubič Janko' 59 min. 58 sek., 3. Fabič Erno 65 mi. 55 sok. V slalomu so tekmovali mladinci in člani skupno in So daseženi naslednji rezultati: 1. Sevčnikar Ivan, mladinec FD Polet 58,5 sek; 2. Marguč Ernest, član FD Polet 1:05,3; 3. Cizej Marjan, mladinec FD Polet 1:05,5; 4. Legvart Lado, član FD Polet 1:06,9; 5- Me-jevšek Rado FD Zagreb 1:13,8. 6. Kancler Kurt, mladinec FD Polet 1:14,9. Petelin FD Celje je imel samo en tek in sicer 37 sek. 6,10. Proga za slalon je imela dva teka in je bila 320 m dolga z 42 vratci in 90 m višinske razlike. Število tekmovalcev pa, ki so prevozili vsa vratca, ni bilo haš veliko, ker je proga zahteval precej rutine. VZGAJAJMO NOV SMUČARSKI KADER V vseh fizkulturnih panogah so nam potrebni novi, mladi strokovni kadri in tako tudi v smučanju, ki je pri nas že zelo razvito in ki ga moramo še bolj omasoviti, da bo postal naš ljudski š|>ort. Kot fiBkulturna panoga nudi smučanje vsem, ki ga goje, bogate možnosti izživljanja na snežnih poljanah, visokih gorah, na soncu in svežem zraku, bodisi' pri razvedrilu, bodisi pri tekmovanju, v borbi z zimsko naravo ali pri oddihu. Vsi začetniki pa tudi izvežbanejši smučarji, mladi in stari, najdejo v smučanju svoje zadovoljstvo. Nobena tajnost ni- da je že davno od tega, ko so se začeli Bločani posluževati smuči kot prometnega sredstva na snegu in da je to še danes edini možni način medsebojnega stika ljudi v zimskem času. S stališča predvojaške vzgoje pa je znanje smučanja sploh neobhodno potrebno, ker si gibanje moderne vojske brez smuči sploh ne moremo zamisliti. Za oma-sovlje-nje smučanje pa nam je predvsem potreben številen kader, ki bo zmožen svoje jnahje prenesti med ljudstvo. , Imajoč vse to v vidu je Ministrstvo za prosveto organiziralo v času med 26. in 30, decembrom 1946. Iri smučarske tečaje, ki naj bi izpopolnili praktično in teoretično 'znanje tečajnikov,, da bodo zmožni na šalah voditi smučarske tečaje. Tečaj za srednješolce se je vršil v Bohinjski Bistrici, za srednješolke pa v Pokrovljah pod Uršlo goro. Tečajniki so pod vodstvom izkušenih smuških učiteljev izkoristili priložnost idealne smuke in se dobro podkovali v praktičnem znanju, kar so dokazali na zaključnih tekmah, pa tudi na predavanjih o smučarski opremi, mažah, orijentaciji, terenu, nevarnostih v zimskem času, smučarski zgodovini, o prehrani v gorah, o vsem tem so slišali marsikaj koristnega. Preizkušali so norme tekmovanja za ZREN za mladinski znak pa tudi za višje stopnje, ki so jih skoraj vsi izpolnili. Tudi političnih ur ni manjkalo in so jih večkrat vodili tečajniki sami. Tretji tečaj je bil prirejen za učitelje fizkulture na Vršiču in je bil pri njem poseben povdarek na meto-diččnosti, to je podajanju snovi tako začetnikom kot izvežbanejšim smučarjem. Pnleetana snov je bila zalo obsežnejša in temeljitejša, posebno teoretična predavanja so bila skrbno zbrana. Sedaj je dolžnost vseh tečajnikov, da vzgoje po vseh krajih naše republike nove kadre smučarskih aktivistov in ljubiteljev smučanja. En dan na smučarskem tečaju Na strani je odbila ur® pol sedmih. Jože, današnji dežurni, že budi tovariše ter jih priganja, naj se čim preje pripravijo za smuk, ki je napovedan ob osmih. Res da je težko zapustiti gorko ležišče, a vseeno vidiš dvajset mladih ljudi, ki urno hite izpod odeje in se že pripravljajo k umivanju. Kmalu jih vidiš v zboru, kjer čakajo obilnega zajtrka. Po zajtrku zapiska piščalka dežurnega in mladinci, ki so se razšli, da pripravijo smuči, že tečejo v zbor, kajti vedo, če zamude, bo treba nositi v kuhinjo vodo, kar pa v mrazu ni nič kaj prijetno Dežurni postroji tovariše in po vojaško raportira inštruktorju številčno stanje. Kolona na smučeh se že vije v breg nad vasjo, nato pa čez hrib v obširno dolino. Inštruktor kaže, kako se je treba držati na smučeh in kako se je možno obvarovati padcev. In glej jih — že se spuščajo navzdol! Ni obotavljanja, ne boječno-sti, na mladih obrazih vidiš radost in veselje. Še naš najmlajši se nič ne obotavlja, že drči v dolino — glej ga! — malo se je zamajal, pa se že zravna in se srečno ustavi. A takoj — smola! Vidi se oblak snega, iz katerega štrlita dve smučki in počasi se ti prikaže iz njega ena naših tovarišic, sicer bela kot mlinar, pa vendr nasmejana. Pogumno nadaljuje pot v dolino. Inštruktor tega ali onega graja, popravlja, tu pa tam pohvali. Neverjetno hitro mine čas na smučanju, že je dvanajst ura. Kolon® se pomika proti vasi. Mladince čaka dobro kosilo, po kosilu potreben dvourni počitek. Ob dveh pa zopet smučke na rame in »hoja« na bližnjr hrib, tam pa vadi na terenskem koraku in v smučanju po valovitem terenu! Inštruktor najprej teoretično prikaže držo na .smučeh, prikazuje obenem napake, ki jih delajo nekateri in zdrči navzdol, da tudj praktično pokaže pravilno držo. Nekaterim se posreči! smuk v dolino, drugi padajo, se pobirajo in se spet vzpenjajo nazaj v hrib. Smučanje traja do petih. Nato odidemo domov vsi veseli, čeprav malo trudni. Doma nas čaka gorka peč In vroč čaj. Po večerji slede predavanja, predvsem o tehniki! smučanja, o fizkulturi, ne zanemarjajo pa tudi predavanj, ki se tičejo naše mladinske organizacije. Po predavanju sledi vesel® urica, sliši se petje, zaigra nam harmonika in kmalu se kazalec na uri pomakne na deveto, ko dežurni prekine veselo rajanje z resnim Spat!«. Brž vse potihne, nekateri takoj zasmr-če, pa saj ni čudno, ko celodnevno smučanje utrudi človeka. Tako živi naša mladina na smučarskem tečaju na črnem vrhu, kjer ga je orgniziral okrožni Fizkulturni odbor v Ajdovščini Tu preživlja božične počitnice, po katerih se bo duševno okrepljena, naužita svežega in čistega gorskega zraka, spet vrnila v šolske klopi In se še z večjo vnemo lotila učenja in dela za obnovo. Vsak med njimi pa si bo želel preživeti še prihodnje leto božične počitnice na smučarskem tečaju. Tečajnik. Kolona smučarjev se vzpenja na start Uspehi Republiškega odbora za športno letalstvo (Nadaljevanje) Mnogim so bila poslana letala, da izvedejo to zimsko šolanje. V Celju in Novem mestu se zaradi poškodb na letalih letenje še ni zaželo. številne tekme letečih modelov so pokazale, da so naši mladi modelarski konstruktorji sposobni v gradnji najboljših modelov. Na zveznih modelarskih tekmah je naša vrsta zmagala in postavila 3 nove državne rekorde. Letalska tovarna v Ljubljani, ki je ostala po sklepu posvetovanja v Beogradu zveznega značaja, je izdelala zadostno število letal za letošnje potrebe. Organiziranih jc bilo 9 začetniških modelarskih tečajev, ki jih je posc-čalo in dovršilo 324 članov, 1 nadaljevalni modelarski tečaj, ki ga je dovršilo 24 članov, in 2 konstruktorska tečaja, ki ju je dovršilo 95 članov. Jadralni tečaji so bili samo 3 in jih je dovršilo 95 tečajnikov. Pionirska tečaja sta bila 2. Dovršilo ju je 70 tečajnikov. Sedaj se vrši v Ljubljani konstruktorski tečaj za jadralna letala, ki ga poseča 30 tovarišev. Julija se bo začela v Ljubljani modelarska šola, ki se je bodo udeležile vse republike. Razpisan je tečaj za konstrukcijo jadralnega letala, ki bo prilagojeno našim vremenskim prilikam in terenom. Za natečaj je določena nagrada v višini 60.000 din. Poljuden učni pripomoček je Petkova knjiga o »Modelarstvu« in Adlešičeva čitanka o »Letalstvu«, ki sta bili izdani v drugi polovici leta. V tisku sta še Andrecjeva knjiga »Letalstvo« in Strojnikovo »Jadralno letalstvo«. Nadalje se prevaja Hajdukova knjiga »Spomini na Čkalova«. Za popularizacijo športnega letalstva so bili izvedeni naslednji propagandni ukrepi: vsako nedeljo se vrše v radiu Ljubljana predavanja o letalstvu, ki bodo objavljena tudi v časopisih in izdana v posebni brošuri. Filmsko podjetje Slovenije pripravlja propagandni film iz letalskega življenja in življenja jadralnega centra itd. Glavno delo referata za oskrbo leži na likvidaciji centra, kjer je bilo ugotovljeno precej malomarnosti in nečednosti. Referat za pionirstvo je sestavil učni načrt in program dela, po katerem bi se organizirali krožki po vseh osnovnih šolah. V vprašanjih pouka bi se naslonili na učitelje, dokler se ne bi vzgojil zadosten strokovni kader. Referat za modelarstvo je rešil vprašanje materiala in poskrbel, da sc j* razmnožil načrj modela »Cene«. Delo Republiškega odbora za radioamaterstvo Republiški odbor za radioamaterstvo je bil formiran septembra 1946. Dejavnost na tem področju je na terenu že obstojala samoiniciativno in Slovenija ima v tem pogledu že gotove tradicije. Svoje delo je republiški odbor usmeril k ustvarjanju za njegovo notranje poslovanje, dočim organizacijsko k formiranju društev, grup in krožkov ni pristopil. Postavljen je bil mestni odbor za Ljubljano, ki bi preko organizacije LMS ustvaril osnovo organizacijske mreže za ustanovitev krožkov. Zastopnik vojske je obljubil pomoč v materialu. Kot osnovno nalogo si je mestni in republiški odbor postavil pripravo praktične in teoretične vzgoje članov društev. Soglasno mnenje je, da je treba nuditi, članstvu takoj ob ustanovitvi možnost konkretnega strokovnega dela. Na sestanku strokovnjakov za elektro- in radiotehniko se je postavil redakcijski odbor 3 članov in 4 posvetovalnih članov, ki ima nalogo kontrolirati in urejati predavanja, dalje skrbeti za primerna učila in učbenike. Za predavatelje se jc pritegnilo nad 30 inženerjev, tehnikov, univerzitetnih in srednješolskih profesorjev in študentov univerze in srednje tehnične šole. V tisku je knjiga tov. Kunsta »Osnove iz elektro- in radioteh-nike«. ki bo služila kot osnova za pionirski tečaj in deloma tudi za začetek A-tečaja; za nadaljevanje A in višjih tečajev bo izdal tov. prof. Andrec skupno s tov. ing. Milavcem svojo knjigo o radiotehniki. Poskrbljeno je. da se izdelujejo na srednji tehnični šoli tipizirana učila, ki jih bomo rabili pri eksperimentiranju in z njimi izpolnili tudi učila po osnovnih in srednjih šolah. Za januar je predvidena razstava o razvoju radia. Istočasno Im izvedena širok si oi-opaganda po dnevnem časopisju, mladinskih listih in radiu. S T—E—L—E—F—O—N Beseda telefon označuje pojem pre- no z govorenjern. Ta električni tok, nosa govora z mesta govorenja' v od- odveden na oddaljeno mesto pasluša-daljeno mesto poslušanje s pomočjo nja, povzroča tam s svojim elektro-ele.ktničnega toka. Ta proces se v na- magnekčnini delovanjem tresenje dru-čelu dogaja takole: ^ ge membrane, ki povzroča zopet va- Valovi zraka, povzročeni z gjvo- lovanje zraka, enako onemu, kjer je rom. udarjajo na membrano (akustič- govorjenje in tako slišimo, kaj človek ni valovi se gibljejo s h,'trosijo 300 do na drugi strani žice govori. 2000 m na sekundo) in jo stresajo. To stresanje membrane, ki je postavljena ZGODO! INA TELKFONA pred elektromagnetom, povzroča v na-- Prvi je prišel na misel telefon a vojih elektromagneta kratenja izme- Francoz Charles Bourseul leta 1845.. ničnega električnega toka, katerega vendar te misli n,i mogel ost v ar iti. moč se menja točno tako, kakor nanj Prvi aparat, s katerim se je moglo na deluje tresenje membrane. j»ovzroče- omenjeni naoin prenašati zvoke, ne pa že govora, je bil Nemec Filip Reiss (leta 1801.); njegovi poizkusi so temeljili na opažanjih Američana Pa-gea (leta 1837-), ki je ugotovil, da daje zvok ; železna paličica, podvržena . hitrim magnetičnim izpremembam. Aleksandru Grahamu Bellu je 1. 1875. prvemu uspelo sestaviti tak aparat, s katerim je popolnoma uspel prenašati govorjenje. Ob istem času je sestavil podoben aparat ELisha Gray toda prvi je bil Bell. Električni tok se dobi pri Bellovem telefonu z indukcijo v svitu elektromagneta govorilne postaje,- ki povzroča tresenje membrane v slušal- ki poslušalca. Vsled zelo slabega toka je bilo slišauje govorenja zelo majhno, zaznavno samo na nekaj 100 metrov. Slušalka je služila kot aparat za oddajanje in. sprejemanje govora. 5? iznajdbo mikrofona, ki ga je izumil David B. Hughes leta 1878. z uporabo posebne baterije kot izvora govorilnega toka in z uporabo indukcijskega navoja, ki ga je izumil Edison istega leta, je bilo omogočeno obvladati oddaljenost in tako postaviti temelj naglemu razvoju splošne uporabe telefona. RADIO RAZSTAVA Radio razstava bo v Ljubljani v drugi polovici januarja. Radio — skrinjica z gumbi in razsvetljenim seznamom postaj, jz katere done ču. dovite melodije in zanimiva predavanja ,—■'to je vsebina pojma radio pri povprečnem zemljanu. Mord^ je slišal še ta in oni, da. ima vsaka oddajna postaja, stgdio, kjer nasto-kajo orkestri, pevej in govorniki; a čudovit mehanizem;- ki nastopajoče poveže s tisoči in tisočj. poslušalcev na tako različnih in oddaljenih kra-jih, je poznan , jn razumljiv le redkim. Na razstavi,bo prostor skrčen: v dvorani bomo videli nastopajoče pred mikrofonom, a glasba, ki jo bodo izvajali, ho prešla vse aparature do oddajnika in bo šele s posredovanjem sprejemnikov prišla do naših ušes. Vsa aparatura bo vidna in bo v obratu; ker pa njeno delovanje ni tako razvidno kot pri mehaničnih strojih, bo shematično naslikana pot glasbe skozi vse spremembe, ki jih v električne nihaje spremenjen zvok doživi na svoji poti pd mikrofona do zvočnika v sprejemnem aparatu. Marsikdo bi želel poznati moža, ki je to čudovito napravo izumil. Zvedel bo, da to ni bil en sam človek, ampak jih je cela vrsta, katerih vsak je prispeval člen za verigo razvoja, ki pa s sedanjimi najmodernejšimi napravami še ni zaključena. Videl boš slike slavnih mož, pionirjev radiotehnike, med njimi zavzema častno mesto naš rojak Nikola Tesla. Dolga je bila pot radioaparature od prvih začetkov do sedanje višine. Nekaj členov te verige bo prikazanih na razstavi in marsikdo se bo pb pogledu na te, sedaj že muzejske predmete, spominjal časov, ko si je radioofnija pričela utirati pot med nas. Prikazana bo pa na razstavi tudi vloga radia v komaj preživeti dobi, ki nam je še vsem v svežem spominu, ki pa smo nanjo upravičeno ponosni, to je doba osvobodilne borbe Uporaba radia za posredovanje razvedrila In prosvete širokim množicam je najbolj razširjen način brezžične zveze; so pa še drugi. Tako bo na razstavi nekaj aparatov, ki jih uporablja vojska za ' svoje sporazumevanje in posredovanje . sporočil; na medelih bo’ pokazano delovanje radarja, kakp s skrivnest-nirhi žarki zasledi soVražna letala in javi kraj,' kjer se nahajajo in njih oddaljenost. Nadalje bomo videli ra-diosonde, to: so majhni oddajniki, ki jih (talon ponese v vrtoglave višine, od koder nam samodejno javljajo važne vremenoslovske podatke, kot so zračni pritisk, vlaga in tempera-turg ozračja. Tudi zdravstvo uporablja radlolove, , posebno krajših valovnih dolžin, da z njimi segreva in krepi notranje telesne dele. Važna komercialna uporaba radiolov, ki se širijo vzdolž telefonskih žic, je v tem, da en in isti vod lahko uporabimo za več istočasnih telefonskih pogovorov, ne da bi se medsebojno motili. Slično uporabljajo električne centrale kar visokonapetostne daljnovode, da po njih usmerijo ra-diovalove, ki posredujejo službene pogovore. Kakšne so vse te naprave, bomo videli -na razstavi. Komplicirano je delovanje teh naprav, precej znanja iz fizike, posebno o elektriki je potrebno za razumevanje pojavov, ki se pri tem dogajajo. Vseeno pa to znanje ne srhe biti prihranjeno le peščici, ki ji je radio poklic, postati mora last širokih množic. V ta namen se snuje Društvo radioamaterjev, ki bo svojim-članom nudilo v tečajih in delavnicah priliko, da se teoretično in praktično seznanja z . delovanjem radioaparatov. Podroben načrt tečajev bo pregledno objavljen na razstavi, kjer boš imel tudi priliko, da izpolniš prijavnico k omenjenemu društvu. Zanesljivo pridi na razstavo, kt bo od 17. do 30. jnuarja 1947 v dvorani Doma sindikatov na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Smučarski tečaj za mladina v cepovami V Dolu pri Cepovanu se je dne 3. januarja zbrala mladina Vzhodno primorskega okrožja in začela s smučarskim tečajem, ki bo trajal do 12. januarja. Iz vseh strani so prihajali mladinci in mladinke dne 3. januarja v Cepovan in do večera se jih je zbralo 30. Tečajniki so nameščeni v Dolu pri Cepovanu, kjer imajo tudi praktičen in teoretičen pouk o smučanju. Poleg tega pa bodo imeli tudi razna vzgojna in organizacijska predavanja o mladinski organizaciji ZAMJK. V času tečaja bodo tečajniki prirejali tudi izlete na Lokve in Lažne, v kraje, kjer so bili centri partizanskega gibanja, kjer je bi! sedež IX. korpusa in kjer so se borci JA že ob času narodno osvobodilne borbe na tamkajšnjih terenih vadili v smučanju v zelo važni vojni disciplini. V času tečaja bodo tečajniki tudi tekmovali za fizkulturni znak »ZREN«, ob zaključku tega tečaja pa se bodo udeležili smučarskih tekem v Črnem vrhu pri Idriji. Ob razglasu smučarskih tečajev in smučarskih tekem, ki jih prireja okrožni fizkulturni odbor za Vzhodno Primorsko, je mladina pokazala zelo veliko zanimanje, posebno pa mladina na vasi, ki se ji v novi državi posveča vsa pažnja in daje možnost udejstvovanja na raznih tečajih ter na ta način možnost vsestranskega fizkulturnega gibanja. Ta tečaj, ki ga prireja okrožni fizkulturni odbor, je že tretji v letošnji sezoni ter za zaključek smučarskih tečajev bo prirejen še en smučarski tečaj za sindikaliste na Vojskem v času od 13. do 26. januarja. Tega tečaja p-a se lahko udeleži tudi vsak poedinec, ki ni organiziran v sindikalni organizaciji, ima pa veselje za smučanje in želi postati pionir smučanja na Primorskem. PRVI PORAZ PONZIANE V TRSTU Ljubljana, 12. jan. Zaradi velikega mraza in snega so bile odgodene vse preostale tekme za zvezno ligo, ki bi se morale odigrati v januarju. Samo tekma med Pouziano in Dinamom, ki je bila na sporedu za naslednjo nedeljo, je bila odigrana že danes. Zagrebški »Dinamo« je v današnji tekrnj v Trstu pretrga! vrsto zadnjih zapovrstnih uspehov Ponziane na njenem igrišču. Dinamo, ki mu je to bila zadnja tekma v jesenskem delu državnega prvenstva, je s čistim in visokim rezultatom popravil svojo razliko golov in bo verjetno ostal na tretjem mestu v lestvici, ki ga je že zasedel. Ponzia-na, kj je prejšnji ponedeljek v Trstu gladko premagala zastopnika Sloveni- je v zvezni ligi, si je danes zopet nekoliko pokvarila položaj v lestvici zaradi visokega rezultata v današnji tekmi. Nafta je z zgubljeno tekmo med tednom proti Ponzianj v Trstu ostala še nadalje na zadnjem mestu. Po teh dveh tekmah izgloda prven- stvena lestvica v zvezni ligi takole: Hajduk 13 9 2 2 30:4 20 Partizan 11 10 0 1 31:8 20 Dinamo 13 9 2 2 37:13 20 Crv. zvezda 11 8 0 3 35:16 16 Metalac 13 7 2 4 24:18 16 Spari ak 13 6 1 G 20:24 13 Pobeda 13 3 5 5 21:19 11 Lokomotiva 12 4 2 6 17:21 10 Bodučnost 13 3 3 7 19:29 9 Ponziana 12 4 1 7 14:24 9 »14. oktobar« 13 3 3 7 12:32 9 Kvarner 11 1 5 5 10:20 7 Železničar 12 2 2 8 12:31 6 Nafta 12 3 0 9 12:35 6 Dinamo : Ponziana 4 : 0 (2:0) Moštvo Dinama je bilo ves čas v premoči. Med gosti so se največ odlikovali Kokotovič, Strugar in Wolfl, med domačin; pa so bili najboljši Corhato I. in II. ter Tommasini. Igra je bila zelo Trst, 12. jan. Danes je domača Ponziana odigrala četrto zapovrstno tekmo v zvezni ligi na svojem igrišču in sicer proti zagrebškemu Dinamu. Tokrat Ponziana ni imela sreče kot v prvih treh tekmah in je izgubila prvo tekmo doma z visokim rezultatom. Zanimanje za današnjo tekmo je bilo ogromno, kot v prvi tekmi proti Hajduku, tako da se je na igrišču zbralo čez 7000 gledalcev, ki so navdušeno pozdravili tako nastop zagrebškega prvaka, kakor svojih ljubimcev. Po pozdravnih govorih zastopnikov obeh na prva kvalifikacijska tekma za društev in medsebojni izmenjavi le- ',''1 " ‘ ,T ‘‘,' pih šopkov rož, sta moštvi nastopili v naslednjih postavah: Dinamo: Horvat II., Cimerniančič. Lojen, Reiss, Horvat L, Kokotovič, Beda. Senčar. Wii!fl, Čajkovski, Strugar; Ponziana: Parola. Corbatto II., Ca-proni, Corbatto L, Giannini, Trama-rin, Kovačič, Carlin. Matula, Benve-nutj, Tomasini, Igrišče nj bilo prikladno za igro, ker je nekoliko deževalo in je bil teren razmočen. Proti koncu tekme pa [e tudi megla ovirala normalni potek igre, kj je bila sicer ves čas zelo živahna, tako da je žoga šla hitro z ene polovice igrišča na drugo. Vrstile so se nevarne situacije pred vrati obeh moštev, posebno Ponziane. Dočim je napad Dinama znal izrabiti te situacije, je napad Ponziane odpovedal. fair, občinstvo pa objektivno in je nagrajevalo lepe poteze tako enega kakor drugega moštva. Gole so dosegli v prvein polčasu Strugar v 20 in W61ft v 37 minuti. V drugem polčasu je 'VVolfl iz gneče, ki je nastala pred vrati Ponziane, v 24. minuti poslal žogo v mrežo, v 29 minuti pa je| po streljanem kotu žogo prejel Čajkovski, ki je nato postavil končni rezultat tekme. Sodil je dobro Erlih iz Ljubljane. Ponziana : Nafta 3:0 (3:0) V ponedeljek je bila v Trstu pred 4000 gledalci prvenstvena tekma med domačo Penzione in Nafto iz Dolnje Lendave. Tekma je bila odigrana v zelo lepem vremenu, tako da sta obe moštvi lahko predvedli lepo igro. Tržačani so posebno v pi’vem polčasu uspeli s tehnično igro presenetiti svojega nasprotnika in so z nenadnimi napadi dosegli tri gole. Moštvo Nafte se je znašlo šele v drugem polčasu, tako da Ponziana, čeprav je bila ne- g|ev primorca ;n Jedimstva koliko v premoči, ni mogla doseči nobenega gola. Gole so dali Maluta v 22. in 27. minuti ter Carlin v 38. minuti prvega polčasa. Tekmo je vo. dil ljubljanski sodnik Erlih. Prvenstvo Hrvatske v hockeyu Mladost: FD Zagreb 7: i in 8:1 V četrtek je bila v Zagrebu odigra- (Nadaljevanje s 1. strani) 10. Okrožni odbori naj takoj stavijo sekretariatu FZS predloge za plačevanje članarine in raznih drugih prispevkov članov-mladincev, da bo lahko pravočasno dostavljen predlog kongresu FISAJ-a zaradi enotne ureditve. 11. Vse priprave za kongres FISAJ-a morajo biti pravočasno izvršene. Do 17. januarja 1947 morajo posamezni strokovni odbori predložiti sekretariatu FZS vse podatke, ki jih zahteva CO FiSAJ-a za almanah. 12. Na prvi redni seji se morajo poedini strokovni odbori FZS konstituirali in predložiti sekretariatu se-stav svojih odborov v odobritev. Predložiti morajo iudi seznam odbornikov, ki v preteklem letu niso delali, četudi so bili postavljeni v odbor in seznam novih, predvsem mlajših kadrov, ki so voljni in sposobni dela in bi jih bilo treba sčasoma pri (ogniti- 13. Sestanki posameznih odborov FZS se morajo vršiti na stalno določen dan. kar omogoča pravilen razpored dela in večjo disciplino. 14. Okrožja morajo takoj predložiti imena delegatov, ki bodo odšli na konsres FISAJ-a. 15. Tovarišem, k;i so dobili priznanje skupščine ali so bili pohvaljeni, bodo izdane spominske umetniško izdelane listine. delovanje v prvenstvu Hrvatske v hockeyu na ledu med Mladostjo in FD Zagrebom. Zmagala je Mladost z rezultatom 7:1 (1:1, 3 :0, 3 :0). Tekma je bila živahna in zanimiva. Gole za Mladost so dosegli inž. Štipe-tič 3, inž. Tomič 2, Miočka in David, za Zagreb pa Glavač. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Mladost: Heiner II., Donaval, Bo-silj, inž. Stipetič, Miočka, inž. Tomič. David. Mirti, Hočevar in Popovič; Zagreb: Weiner I.. dr. Pfaff, Rado-sav, Gobec. Glavač, Vakčič, Krajčič, Dragovič, Manuzzi. V petek popoldne je bila na Salati povratna tekma. Tudi]' v tej tekmi je Mladost zmagala z visokim rezulta-tpm 8:1 (3 :0, 2 :1, 3:0) in se kvalificirala za prvenstvo Hrvatske v hockeyu. Obe moštvi sta nastopili v isti postavi kot prvi dan. Gole za Mladost so dosegli: inž. Stipetič 3, inž. Tomič 2, Donoval 2 in David. Častni gol za Zagreb je dosegel Manuzzi. Mladost: Tekstilac 4:0 Zagreb. 11. jan. Danes so se tu začele prve tekme v hockeyu na ledu za prvenstvo LR Hrvatske. V prvi tekmi sta se sestali na igrišču Slavije na Šalati zagrebško društvo Mladost in varaždinski Teksiliilac. V prvi tretjini igre so igralci Mladosti dosegli dva gola. Druga tretjina je ostala neodločena 0 :0, v tretji pa se je Zagrebčanom zopet posrečilo doseči dva gola in tako odločiti tekmo v svojo korist z rezultatom 4:0 (2:0, 0:0, 2:0). Naprijed : Udarnik 4:2 Nato je bila odigrana še tekma med Naprijedom iz Siska in Udarnikom iz Karlovca. Po boljši igri, posebno v zadnji treiljini, je Naprijed zasluženo zmagal z rezultatom 4:2 (2:2, 0:0, 2:0). PRIJATELJSKE TEKME V HOCKEYU Varaždin : Ljubljana 3:3 Kakor smo že poročali, je bil prejšnjo soboto, nedeljo in ponedeljek ti oboj hockeyskih reprezentanc Ljubljane, Varaždina in Zagreba. Zakl juč-ira tekma med ljubljanskimi in varaždinskimi hoekeyisli se je končala neodločeno 3:3 (1:0, 2:0, 0:3). Zma- govalec troboja je tako postala reprezentanca Zagreba, na drugem mestu je Varaždin, na tretjem pa Ljubljana. Tekma med Ljubljano in Varaždinom je bila lepa samo v zadnji tretjini. Obe moštvi sita igrali po starih pravilih jn predvajali zastarelo in nekoristno igro. Igralci so vse preveč zadrževali igro, ki je bila zaradi počasnosti nezanimiva. Zagreb si je zasluženo priboril pokal. Njegovo moštvo ima zelo dober prvi napad, medtem ko so Varaždinci in Ljubljančani po večini skušali doseči uspeh s solo akcijami. Zagrebčani so S skupno igro in požrtvovalnostjo zapustili zelo ugoden vtis. Najboljši igralci na troboju so bili Miočka in inž. Rtipelič od Zagreba, Renaud od Varaždina in Aljančič od Ljubljane. Varaždiuci premagali FD Zagreb Prijateljska tekma v hockeyu na ledu med Tekstilcem in FD Zagrebom ki je bila med tednom, se je končala v prid Varaždincev z zmago 9:1 (4:0, 0:0, 5:1). Zmaga Tekstilca je bila zaslužena, ker je predvedel boljšo in efektnejšo igro. Tekmi je prisostvovalo 500 gledalcev. Sodil je Grims. Končano je jesensko pr venstvo v hrvaški ligi FD ZAGREB : UDARNIK (Karlovac) Po jesenskem delu prvenstva 4:2 (2:0) Karlovac, 12. jan. Danes je bila tu nogometna tekma v hrvaitski nogometni ligi med domačinom Udarnikom in FD Zagrebom. To je bila zadnja tekma v jesenskem delu nogometnega prvenstva. Zmagal je zasluženo FD Zagreb z rezultatom 4:2 (2:0). Gole so dosegli.Muradori v 4., 54. in 89. minuti ter Kleščič v 14. minuti za Zagreb, Mejaškj v 31. in Belobrajdič v 80. minuli pa za Udarnik. Sodil je Nagv iz Zagreba. Gledalcev je bilo 1000. Tekme v krosu v Trstu Labkoatleti Telesno vzgojne zveze za Slovensko Primorje in Trst so tekmovali v Trstu v krosu. Vsega skupaj je teklo 80 tekmovalcev in tekmovalk na progah, dolgih 3000 in 4000 metrov. Posebno so preseneteli tekmovalci in tekmovalke iž vasi Sv, Križ, ki so dosegli zelo dobre re b tate. V tekmovanju članov je zma, rt Umberto Bembi v času 11.23 min., med tekmovalkami pa Marta štefano-vičeva. Pokal, ki je bil razpisan za zmagovalca tekmovanja, je doseglo moštvo FD Kraljiča, drugo je bilo moštvo Vesna iz Sv. Križa, tretje pa moštvo Berossa iz Trsta. * NOGOMETNO PRVENSTVO PRIMORSKO-GORANSKEGA OKROŽJA V 7. kolu nogometnega prvenstva Primorsko-goranskega okrožja je su-šaško Jedinsltvo premagalo moštvo Grobničana iz Cemik-Čavala s 12:0 (6:0). V Kos treni je .FD Crikvenica premagala domačega Primorca z 2:0 (UO). Po fuziji sušaških fiz.kulturnih dru- v novo društvo Primorje so nastal6 številne spremembo v lestvici okrožnega prvenstva. Po teh spremembah vodi Primorje z 10 točkami pred Crikve-cioo, ki ima 8 točk. sledijo pa Naprijed s 7, Rjsnjak s 6 točkami itd. ZIMSKI TURNIR V KOŠARKI V BEOGRADU Mestni, odbor Fizkulturne zveze SAije v Beogradu je organiziral zimski turnir v košarki, ki Se ga udeležuje 13 moških in 6 ženskih ekip-Preteklo nedeljo so bile odigrane tekme 1. kola. ki so dale naslednje rezultate: članice: Crvena zvezda I t Crvena zvezda IV 31:8, Crvena zvezda II '• Slavija 12:2, Crvena zvezda II : Me-talac I 26:8. Člani:. Crvena zvezda V : Crvena zvezda III 12:11, Metalac I : Crvena zvezda VI 2:0 Crvena zvezda H i Metalac II 33:12, Crvena zvezda IV : Slavija 32:10. BEOGRAJSKI FIZKULTURNIKI SO POZVALI NA TEKMOVANJE SVOJE TOVARIŠE IZ ZAGREBA Na zaključku skupščine Mestnega odbora FISAS-a so sprejeli beograjski fizkulturniki naslednje . obveze: 1. povečati število fizkulturnikov od 6624 na 10.000; 2. izpolnjene norme za ZREN povečati od 2386 na 8000; 3. povečati število smučarjev od 237 na 2920; 4. povečati število tistih, ki bodo znali rokovati z orožjem od 36 na 3930. Skupščina je nadalje z navdušenjem sprejela napoved tekmovanja Mestnemu odboru FISAH-a v Zagre- je lestvica v brvatski ligi naslednja: Metalac 8 7 1 0 24:6 15 Zagreb 8 5 1 2 19:6 11 Tekstilac 8 4 2 2 19:6 10 Split 8 5 0 3 19:11 10 Slaven 8 4 1 3 11:14 t) Naprijed 8 3 2 3 9:14 8 Udarnik 8 2 1 5 7:14 5 USD Pola 8 1 1 6 8:22 a Proleter 8 0 1 7 8:32 i VESTI Obvestilo FD »Enotnost« v Ljubljani obvešča teni potoni vsa fizkulturna društva, da se nahajajo društveni prostori tuzi-oniranih društev: Borec, Udarnik, Svoboda in St. Vas na Taboru. Vsi dopisi naj se pošiljajo na: FD »Enotnost«, Ljubljana, Tabor-Telovadni dom. Zagrebški nogometni pokal Zagreb, 12. jan. Danes je bilo odigrano II. kolo tekem za zagrebški nogometni pokai. Rezultati so bili naslednji: Mladost : Slaven 7:1 (2:1), Poštar : Jedinstvo 4:0 (2:0), Millcioner : Vatrogasae 4:1 (2:1). TURNIR V KOŠARKI V NIZZI V Nizzi je bil končan mednarodni turnir v košarki, na katerem je zmagalo francosko moštvo Gnillotner pred Virtusom iz Bologne, Sparto iz Prage in Semajem iz Bruslja, KDO BO SVETOVNI PRVAK V HOCKETU? Če bi upoštevali rezultate v začetku letošnje sezone, bi morali vsekakor priznati, da imajo češkoslovaški hockeyi.sti največ možnosti, da dosežejo ta častni naslov. Njihove zmage nad zadnjimi evropskimi prvaki Švicarji in nato nad Švedi so bile tako visoke, da se je zdelo, da vsaj v Evropi sploh nimajo resnega nasprotnika. Toda po njihovem gostovanju na švedskem se je slika popolnoma spremenila. Začetni tesni zmagi so sledili visoki porazi, ki so položaj napravili nejasen. Sledila so še gostovanja švedskih društev v ČSR, ki za goste tudi niso potekla ravna neuspešno in stanje napravila še bolj negotovo. Po vesteh, ki prihajajo iz češkoslovaške, lahko sklepamo, da so tam zaradi odsotnosti Kanadčanov veliki optimisti in ne PRVENSTVO ZDA V KROSU na 10 km Vilke govore dovolj zgovorno O for- dolgi progi si je osvojil s časom 32:16.4 mi, ki so jo že dosegli ameriški B,ack ^".šatelj Rhode Islam) um- nim prvenstvom v hockeyu na ledu je zaradi odpovedi Kanadčanov nastala velika neiz-vesnost, kdo ima največ izgle. dov, da »j osvoji svetovno prvenstvo. V ŠVICARSKEM NOGOMETNEM PRVEN. STVU je bil iznenadenje poraz Servettea od enajsterice Berna z rezultatom 2:1 KOLESARSKE) DIRKE] V ZORIČIH za »zrmsko nagrado« so bile na dirkališču igralci po nekaj igrah v Evropi. Švedi najnevarnejši nasprotniki čehosiovakom Nikokpsra dvoma ni da imata nd 0er,ikon Udeležili so sc jih dirkači petin iMKAKega civoma ni, aa imaia oa (Iržav Zmagal je Van VIiet (Holandska) evropskih moštev za prvo mesto pred Ilcrksenom (Holandska), Seherensam največ izgiedov ČSR in švedska. (Belgija). Gosselenem (Belgija), Senftie* Švedi ne igrajo hockeya toliko kom- (^nclja) in Lohmtillerjem binatorno, ampak individuelno in nogometaši praškega društva bodo zaradi tega ravno Čehoslovaki bohemians so svojo zadnjo tekmo po naleteli na moštvo, ki igra popolno- severni Afriki z enajsterico Union Sportiv _ , . . , o r k y lumsu odločili v svojo korist z rezul- ma drugače kakor oni. Iz zadnjih tatom 12:l. njihovih srečanj 3 čehoslovaki je po- košarkarji estonske, letonske poln orna negotovo, katero moštvo je IN litve so tekmovali v kaunasu. boljše, imajo pa prednost čehoslo- Litve,^kTk^Ja^a^a^S^karJc' Vaki V tem, da igrajo na svojem Estonske z rezultatom 29:27 in košarkarje igrišču in pred svojimi gledalci. Letonske pa z rezultatom 41:11. Tudi lit-čeprav bo torej prvenstvo zaradi ^enssko žensko moštvo si ie osvo*10 P1'''0 v ---------^ ___________. V MOSKVI je bila tekma v waterpo!u prvenstvo posebno še ker je v Pra- svoii kakovosti močno padel ter da bilo na svoji privlačnosti, bo na dru. med prvakom Sovjetske zvcze cdka in gi LTC premagal najboljše angleško" letos nikak°r ne bodo imeli izgleda gi strani prav zaradi te odsotnosti Jr®^!,k®m, ‘,V0„.^KA je nekateit so si prehitro napravili za-izključujejo možnosti" da si osvoje ključke, da je ameriški hockey po odsotnosti Kanadčanov precej izgu- hoekeysko moštvo Brighton” Tygerš za svetovnega prvaka. Toda igralci še bolj zanimivo, ker se bodo bo- 2 "s k* "p j b e n‘ (č s r e a’ g o^s t^o v a n j u s 5:4. Kako je z Angleži? onstran luže so, čisto pravilno, vzeli rila s približno enakimi izgledi za v Franciji premagal fc Mulhouse 5:0, prve tekme samo za trening in se naslov svetovnega prvaka, kar štiri v Marseiiiesu pa s« nogometaši »Libena« niso zmenili za dvoštevilčne poraze, moštva in sicer: ČSR, švedska, An- ,zsublI> tekmo z Marseiiiesom 1:3. Največjo tajnost predstavljajo za- Cim Pa so se privadili načinu igranja glija in Amerika. Pri taki izenače- sTvo^A^A^e^SainTEHen^j^pre^ enkrat še angleški hockeyisti, ki so evropskih igralcev, so začeli zares m nosti bosta verjetno igrali tudi na- gaio moštvo enakega imena z rczulta. do sedaj v tej sezoni premerili svoje uspeh ni izostal. Po zadnjih poroči- ključje in sreča precejšnji vlogi in tom 2:1. moči edino s češkoslovaškimi igralci, lih so premagali izvrstni AIK Stock- prav zaradi tega lahko pričakujemo hockevska reprezen- Sestava njihovega moštva, v kate- holm s 6:2 in izgubili tekmo z naj- popolnoma nepričakovane rezultate (,obiln sv,„J0,,apr*0 "ek"!]1 v^srečanjn's rem bod0 igrali posebno v napadu boljšim švedskim hockeyskim klu- v tekmovanju za svetovno prven- hockejisu aik, Stockholm 6:2, izgubila nekateri že rutinirani igralci, poleg bom Hammarbyjem samo 0:1. Te šte- sivo v hockeyu. i n tega pa tudi nekateri »nacionalizirani« Kanadčani, da slutiti, da se bo angleško moštvo odločno in z upanjem na uspeh borilo za prvo mesto. Zagonetna ameriška reprezentanca že pred nekaj tedni je prispela v Evropo hockeyska reprezentanca Združenih držav A^nerike, da se njeni igralci privadijo aa evropsko podnebje in sistem igranja evropskih igralcev Kako koristno je bilo to, so najboljši dokaz zadnji rezultati njihovih tekem z evropskimi društvi. V začetku so bili hockeyisti sicer zelo presenečeni zaradi visokih porazov Američanov na švedskem in Igralci Hanimarbyja, najboljšega švedskega moštva pa tekmo s »Hammarilv.jem« 1:0. REPREZENTANCI FRANCIJE IN ŠKOTSKE sta pred dnevi igrali v Parizu tekmo v rugbyju, ki se je končala z zmago Francije 8:3. DVE ZMAGI DUNAJSKE »ADMIRE« NA MADŽARSKEM. Nogometaši »Admirc« so premagali madžarsko nogometno mo.šlvo »Vasas« 4:2. v Baji pa enajsterico »železničarjev« z 11:1. V HOCKEVSKEM PRVENSTVU ŠVICE Je r.Rotweiss« iz Basla premagal »Montchoisl« 4:3. »Arosn« pa »Bern« 15:4 V prvi skupini vodi »Davos« s 4 točkami, v drugi pa sZiiricber« s 5 točkami. HOCKEVISTI I CLTK so v Pragi odigrali dve tekmi s švedskim moštvom Gota Prva tekma se je končala neodločeno 1:1 (0:0. 0:0, 1:1), v drngj tekmi pa je moštvo CLTK premagalo svojega nasprotnika 6:2 (2:0, 2:0, 2:2). EVROPSKO PRVENSTVO V DRSANJU NA KOLOTOČNICAII je bilo v Antvverpe* nu. Med moškimi si je osvojil prvenstvo Lecmans (Belgija), med ženskami Wehrli (Švica), prvenstvo parov pa Mttller in peter (Švica). NOGOMETNA PRVENSTVA LJUDSKIH REPUBLIK NOGOMETNO PRVENSTVO BELGIJE sl Zagreb — PVSC (Pefuh) 7:2 (4:2), je v jesenskem delu priborilo moštvo 7a RUVI OdU 3 . £ nadaljuje svojo turnejo v Egipt. V sredo je bila v Novem Sadu tek. * • r, - -r , ^ mo „ r,omior,om fooico. mo-l »UJPEST«. MADŽARSKI JESENSKI NO- Veležom in Borcem. Velež iz Mo- v^-namiznem tenisu med repre- gometni prvak, je igral tekmo z »Ro- starja in Borec iz Banja Luke imata zentanco Novega Sada in reprezen- mo« neodločeno 2:2. enako število točk, vendar ima Velež tanco Slovaške, ki se nahaja na tur- najboljše angleško hockevsko _________________________boljšo razliko golov. Nekaj časa je “jj po Jugoslaviji. Zmagali so Slo- ^^ulno^tekmo nir^Ja ua so tudi Huhlinn^ka dni- v prvenstvu vodil sarajevski Tonpe- vaki z rezultatom 5:2. Za Slovaško s hockeyisti I čltk z rezultatom 10:6. i aaa pa so se iuui ijuoijansKa aru do k. je fuzlj. Udarnika so nastopili Tokar, Kolar in Lamoš. V revanžnl tekmi so Angleži premagali in Slobode Zadnji na tabeli je Pro- Posamezni rezultti so bili naslednji: JT^^dMje w Tobili "Smo2 s( SK ieter iz Tesliča. Tokar : Biro 21:11, 21:15; Grui<5 : »prostej-ov« 12:4 in proti kombiniranemu PRVENSTVO MAKEDONIJE Lamoš 21:15, 21:9; Kolar : Takač moštvu »KrMovo pole-židemce« 16:8 (6:1, V prvenstvu Makedonije sodeluje 21:12> 2pi15L. ^‘lar5-^ro košarkarji praške »sparte. so v Olimp in Celje v SFD Kladivar. 10 društev in sicer 4 iz Skoplja In . °lar. ‘o. Fra,iciji premagali izbrano moštvo Garon- Pomladni de. prvenstva sc bo torej 6 z dežele. Na čelu prvenstva je 2*:*®> 2'12, : oi io’ 42-358:18' nat° Pa r('pr<‘zentanr0 pirene-iev nadaljeval z udeležbo novih dru- skopljanska Makedonija, ki ima 6 ™;21’ : 3: Ko ar : Grulč 1: 3- JOE LOl!IS bo maJa branil nasl0T sve. štev. točk več kakor pnlepski Goce Del- _ tovnega boksarskega prvaka z zmagoval- PRVENSTVO SRBIJE čev. Moči ostalih društev so precej cem dvoboja Woodcock-Baksi, ki bo febru- NajveC »deluje , „oSo. Najbolj« med »jim, je Sir® NrS"S5,riSI? o™ metnem prvenstvu Srbije in to 31. KahOtnlČkl, ki Igra hiter in moderen speli T Evropo, ne morejo dobiti nasprot- Lesnevich in Billy Fozem, 21 marca pa se m J ------ -. - .»_• . . - l. _ ... ... , . ... -1 V«..!.. i« Gv»- stva so ponekod še v polnem teku in so borbe za prva mesta zelo ostre, ker bodo prvaki republik prihodnje leto sodelovali v zvezni ligi. PRVENSTVO SLOVENIJE V prvenstvu Slovenije sodeluje 14 društov Zadnji čas je prišlo do sprememb, ker sta se društvi Krim in Edinost iz Ljubljane združili, fuzio- štva Partizan, železničar in Bratstvo v novo društvo Triglav ter Svoboda, Borec in Udarnik v novo društvo Enotnost. Prav tako sta se združili tudi obe celjski društvi Tekmovanje se je začelo 8. septembra in vsako nedeljo je tekmovalo be,i ie Makedonija :z Kočan. 341 nogometašev. Tekme se vrše v dvajsetih različnih krajih Srbije. V jesenskem delu prvenstva je bilo odigranih 147 tekem, ki jim je prisostvovalo okoli 300.000 gledalcev. Prvenstvo igrajo v treh skuip.nah. V prvi skupini so na vrhu tabele Sloga iz Novega Sada, Dinamo iz Pančeva, Radnički iz Sombora in železničar iz Zrenjanina. V drugi skupini so se povzpela v ospredje moštva Jedinstva iz Smedereva, Podrinja Iz šabca, Borca iz čačka in Si obod? jz Titovega Užica. V tretji nogomet. Na zadnjem mestu V ta- nikov, ker zahtevajo preveliko nagrado za bosta borila Tcny Zale in Rotkey G ra- igranje. Za nastop v Franciji so na pri- ?ian' za prvenstvo srednje kategorije mer zahtevali nič več in nič manj kot NA NEDAVNEM TENIŠKEM TURNIRJU ^ np R Vi' N siv (>" kv (j n P F v HAŽFNI >, V PAR,ZU so se finalne igre končale ta-PRVENSTVO LVROPE V HAZENI naj bi j^oie; Destrcmea« : Grandet 7:5, 6:2, 6:3. bilo v juliju 1947, za organizacijo pa sc i-..-irvip.,- ip nremaeala šephersnvn 6-2 potegujejo Avstrijci, ki bi bili obenem . y±-A JI ? sy. . °.- J' največji favoriti za prvaka. 6:3 v mešanih parih pa sta zmagala Lan-dry-Briignon nad parom Patorni-Destre-ANGLEŠKI DRSALCI bodi) tekmovali na meau 6:3. 2:6 6:4 r„TTt%.ss«*„-sri«ss: cTi^hey nevarnejši 6Vik,<>riJa•, "' TK 7 SP io vrnilo c lomnic ŠVICARSKI NOGOMETAŠI Po zadnjih FERENCVAROS je v Švici odigral tekmo se je vnulo S turneje vesteh ne ■■mejo igrali v južni Nemčiji, 7 Belineono neodločeno 2:2 nogometno moslvo FD Zagreba, ki je ker je zavezniška vojaška uprava v Nem- STADE FRANCAIS IN CHARLTON Vi vseh treh tekmah na Madžarskem fM* .ni,1<‘nja. da je še prekmalu za obnav- ATHLETTC Sta na novega Irta dan v Pa- Ijanje. mednarodnih športnih stikov z rižu odigrala nogometno tekmo, ki se jo Nemčijo. končala neodločeno 2:2. Tri zmage FD Zagreba na Madžarskem Prod dnevi zmagalo. Rezultati iger so bili: ¥ :3lSarS9 |® zasedanje FISAH-a Množična smučarska prireditev pri Celfski koči V četrtek popoldne se je končalo zasedanje Glavne letne skupščine FISAH-a. Pred volitvami novega odbora je govoril predsednik Enotnih 'strokovnih zvez delavcev in nameščencev Hrvatske tov. Marko Belinič, k j s naglasil ozko povezanost sindikatov in fizkulturnih organizacij ter poudaril potrebo popolnega, sede-lovonja med temi organizacijami. Nato je bilo izvoljeno novo vodstvo Glavnega odbora FISAH-a. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Pe-tranovič, načelnik Uprave za splošno nabavo pri ministrstvu trgovine in oskrbe, za glavnega tajnika pa kapetan Katko Viličič. Izvoljeni so bili tudi 4 podpredsedniki, 8 tajnikov, 9 članov odbora in_5 članov nadzornega odbora. Plenum sestavljajo člani tajništva z tajniki okrožnih odborov in predsedniki strokovnih odborov. Izvoljeniih je bilo tudi 15 delegatov za kongres FISAJ-a v Beogradu. Po izvolitvi GO FISAH-a je v Imenu Republiškega centra ZREN-a tov. Žarko Vrcah izročil pokal okrožju Brod kot najboljšemu okrožju v tekmovanju za fizkuiturni znak ZREN. S skupščine so bile poslane pozdravne brzojavke maršalu Jugoslavije Josipu Brozu Titu, predsedniku Vlade LR Hrvatske dr. Vladimirju Bakar riču, Centralnemu odboru FISAJ-a in Komiteju za fizkulturo in šport pri Vladi FLR Jugoslavije. Novo celjsko fizkulturuo društvo se je štel najboljši čas od obeh lekov SFD Kladivar je na svečan način pro- nadaljši progi. Pri članih je zmagal slavilo 5. januar, sumačarski dan. Na- Kunčič (40,0) pred Uršičem (50,7) in meravana tekmovanje v tekih in sko- Gradišnikom (54,1), pri mladincih pa kih so morala odpasti, ker je dolina Kantušar (56,7) !)red Mahkovcem (57,0) brez snega. Na slrminah pri Celjski in Cetino'Petrom (57,7). koči. kjer je snega na.pretek,' se je. * ’ . tako lega dim vršilo tekmovanje v Zenske so tekmovale na 130 metrov alpski panogah in to v štirinajstih dolgi prog; z o vratoi in je pri člani- tazličnih tekmah za člane, članice, mladince in mladinke po iazi&ITh. Kljub silnemu mrazu, saj je toplomer zdrknil na 28 stopinj, je že v w V SRBIJI JE LANI TEKMOVALO 350.03)0 FIZKULTUHNIKOV Iz poročila sekretarja Glavnega odbora Fizkulturne zveze Srbije Slobodana Bosiljčiča na nedavni mestni skupščini je med drugim razvidno, da so bili v Srbiji v pogledu množičnosti doseženi znatni uspehi. Na množičnih tekmovanjih je sodelovalo 250.C00 tekmovalcev. Na vseh fizkulturnlh tekmovanjih v preteklem letu pa je sodelovalo nad 350.000 fizkulturnkiov. Kljub temu pa je fizkultura še vse premalo zajela v svoje vrste vaško mladino, zlasti dekleta. Nadalje povzemamo iz tajniškega poročila, da je v Srbiji 300 fizkulturnih društev z 90.000 člani m 1000 fizkulturnih aktivov. K tekmovanju za fizkuiturni znak ZREN se je prijavilo 30.000 tekmovalcev, vendar je tekmovalo doslej samo 600 fizkulturnikov. Skupščina je sklenila, da bo treba v letošnjem letu tekmovanje za fizkuiturni znak bolje organizirati in še povečati število udeležencev Pomanjkanje strokovnih kadrov in fizkulturnih voditeljev bo odpravljeno z organizacijo tečajev. Za sedni-ški kader bodo organizirali posebne tečaje, ki se bodo vršili vse leto v vseh fizkulturnih panogah. Sklenjeno je bilo, da bodo posebno pozornost posvetili smučanju, plavanju in planinstvu. Na skupščini je bila izvoljena nova uprava, ki šteje 30 članov Glavnega odbora, 40 članov predsedništva in 13 članov sekretarijata. Sprejet je bil predlog za pohvalo 9 fizkulturnih voditeljev in 8 fizkulturnikov. SKUPŠČINA FIZKULTURNE ZVEZE BOSNE IN HERCEGOVINE Sarajevo, 12. jan. V petek se je v Sarajevu pričela letna skupščina Fizkulturne zveze Bosne in Hercegovine. Razen delegatov iz okrožij so. se udeležil; skupščine predstavniki ljudskih oblasti, antifašističnih organizacij Ljudske fronte, AFŽ in Jugcslovanske armade. Po otTTor:tei in pozdravnih govorih ’ je podal tajnik FISABIH-a Vlado Ivkovič poročilo o delu fizkulturnih organizacij v Bosni ir Hercegovini. Poudaril je velike uspehe fizkulturnih oiga-n:zacij Bosne in Hercegovine v preteklem letu in naglasil, da je v pomladnem in jesenskem krosu sodelovalo nad 35.000 fizkulturnikov, v Titovi štafeti pa 4500 tekačev. Na pioslavi dneva fizkulturnikov je nastopilo preko 15000 mladincev 'n mladink. Odigrana so bila republi- ška prvenstva v odbojki, plavanju, boksu, lahki atletiki, rokoborbi, nogometu ter posamezno in ekipno šahovsko prvenstvo. Na zveznih prvenstvih je Bosna in Hercegovina sodelovala v plavanju, odbojki, streljanju, boksu, rokoborbi, smučanju in v polfinalnih šahovskih tekmah. Tekmovanja za fizkuiturni znak se udeležuje 6200 tekmovalcev. V Hercegovini in Besni je 85 fizkulturnih društev in okoli 40 fizkulturnih aktivov, v katerih je včlanjenih nad. 30 tisoč fizkulturnikov. Pomanjkljivost v delovanju fizkulturnih organizacij je bila v tem, da niso imele zadostne zveze z množičnimi organizacijami, sindikati in Ljudsko fronto, v svoj krog pa tudi niso znali zajeti mladine na deželi. FISAS proglasil za vzgledne fizkulturnike Rajka Mitiča, Milana Cukiča in Boro Gruberja Na občnem zboru Mestnega odbora Fizkulturne zveze Srbije za Bo;grad je bilo videti iz poročila o delu v minuli sezoni velik napredek fizkulture v Beogradu v letu 1946. 8000 fizkulturnikov je sodelovalo na »Pomladanskem krosu«, 300 lahkoatletov v »Titovi štaseti«, 500 fizkulturnikov pri otvoritvi seacne vodnih športov, 12 tisoč 500 tekačev v jesenskem krosu »Zmaga narodov« in 300 lahkoatletov v teku »Osvoboditve Beograda«. V minulem letu je bilo 34 konferenc, na katerih je sodelovalo 3000 fizkulturnih delavcev. V vseljudskih in mladinskih akcijah pri obnovi države je sodelovalo 1000 fizkulturnikov. Za tekmovanje »ZREN« se je prijavilo 12.082 tekmovalcev. Beograjski fizkulturniki so imeli v 1946. letu lepe uspehe. Največ uspehov je dosegla beograjska nogometna reprezentanca, ki med petimi mednarodnimi srečanji ni izgubila niti enega. Za nogometaši pridejo na vrsto igralci in igralke košarke, ki so bili zelo podjetni in so priredil; 85 tekem. Lahkoatleti so priredili 11 tekmovanj, na katerih je nastopilo 489 tekmovalcev. Igralci od-bejke so organizirali 139 tekem in 4 turnirje, šahovska sekcija je imela 9 turnirjev, boksarska pa 7 tekmovanj, na katerih je tekmovalo 197 boksačev. Motosekcija je imela 2 prireditvi, na katerih je nastopilo 60 motoristov, kolesarji so imeli 6 dirk, na katerih je sodelovalo 161 kolesarjev, veslači pa so organizirali 2 regati. Tajnik Mestnega odbora Miloš Rajačič je prebral imena društev, aktivov in posameznikov, ki so se odlikovali g svojim delom in ki so bili nagrajeni. Za vzgledne fizkulturnike v letu 1946. so bili proglašeni: član državne nogometne reprezentance in reprezentance Beograda Rajko Mitič, fizkulturnik-udarnik na gospodarskem področju Milan Cukič in fiz-kulturnik — odlični dijak Božo Gruber, SABLJANJE Redna vadba se nadaljuje. Nadaljevalni tečaj v ponedeljek. 13. januarja 1947. začetniški tečaj v torek, 14. januarja 1947. Udeležba v obeh tečajih obvezna zaradi prijav za nabavo obleke in opreme ter sestave strokovnega odbora. FZS — odbor za sabljanje Doseženi so bili naslednji rezultati: SMUK dolžina proge 1850 m. viš. razi. 372 m Člani (okrožni in I. razred): 1. Gradišnik Dušan 2:01,8; 2. Kunčič Marjan 2:03,4; 3. Dvoršak Valler 2:28.1 min. Mladinci (okrožni in I. razred); 1, Kantušar Igor 1:51,2;. 2. Cetina Janko 2:04,9; 3. Kopjtar Jože 2:18,1 min. SLAL0K ZA KOMBINACIJO dolžina proge, 600 m. 42 vraiie Člani (okrožni in I. razred): 1. Kunčič Marjan 1:32.6; 2. Gradišnik Dušan 1:494; 3. Dvoršak Valter 2:07,0 min. Mladinci (okrožni in I. razred): 1. Kantušar Igor 1:52,8; 2, Mahkovec Cvetko 2:01,3: 3. Cetina Janko 2:49.7 min. ALPSKA KOMBINACIJA (smuk — slalom) člani: 1. Kunčič Marjan 3:39.8; 2. Gradišnik Dušan 3:41,6; 3. Dvoršak 3:55,3 min. Mladinci: 1. Kantušar Igor 3:39,8; 2. Celina Janko 4:40,9; 3. Kopitar 5:05,8 min. Na krajši pragi za slalom, dolž.:ne 350 m z 28 vratci je pri članih zmagal Filač Karel v času 55,9, pri mladincih pa Cetina Peter v času 45,6 sek-Teknvovalci okrožnega in I. razreda so tekmovali še v solo slalomu, kjer čaji ?magala Uršičema (42,1) pred Po-ševo (49,H), pri mladinkah pa Gradi-šerjeva (1:12,9). Na isti progi so tekmovali tudi za-zgodnjih jutranjih urah odšla množi- četniki, kjer je pri članih zmagal ca smučarjev, tekmovalcev, netekmb- Dolžan Franjo (33,2), pri mladincih valcev in gledalcev proti Celjski koči. P,a Dobrolinšek (41,2), drugi je bil Sindikati in mladina so tega dne pri- Kolar Vili (42,2). redili na kraj tekem množične izlele Smučarski dan je bil ponovem do-tako da je prireditev uspela v vsakem kaz o velikem razmahu smučanja v pogledu: s sl rani udeležencev tekem Celju, ki tod postaja res ljudski šport, in gledalcev- ______________________^__ Standardna proga za smuk s Tolste-1. ga vrha je bila dobro pripravljena, le veter je sproti nanašal suhi sneg in tako tvoril zamete, ki niso dovoljevali hitrejše vožnje ter prisilili marsika terega tekmovalca, da je opustil nade na vidnejši uspeh. Žrtev zametov je postal 'tudi znani Uršič, ki je že prvem delu proge zlomil smuči. Slalom, ki se je vršil na slalomišeu pod Tolstim vrhom, je bil brzinski, tehnično odlično izpeljan ter je zahteval od tekmovalcev brezpogojno obvladanje tehnike in velike izdržljivosti: 42 vratič na 600 meterski progi je moral presmučali sleherni tekmovalec. Prireditelji so si zamislili za naše organizatorične pojme veliko novost, ki se je odlično obnesla: start in cilj sta bila pri vseh tekmah med seboj zvezi potom radia, kar je omogočalo hitrejši potek tekmovanj in točno merjenje časa. Pri vseh teknlovalcih je bilo opaziti znaten napredek, kar velja zlasti za najmlajše. SFD Kladivar razpolaga, razen preizkušenih tekmovalcev Uršičem na čelu, še s celo vrsto mladih, med seboj izenačenih mladincev. Skrb, ki jo vodstvo društva posveča ravno tem najmlajšim, je porok za uspehe v bodočnosti. RAZGLASI] ~ 1 ........... Razpis namiznega teniškega prvenstva Slovenije FZS razpisuje namizno ten.-ško prvenstvo Slovenije za leto 1947. v izvedbi Okrožnega fizkul turnega odbora v Mari'ooru dne 18. in 19. januarja 1947. PROPOZICUE Prvenstvo bo v dneh 13. do 19. t. m. v Mariboru v dvorani Poleta. Igra se v soboto od 9. do 12. in od 14. do 18. ure ter po potrato! od 19. do 22. ure, v nedeljo pa t d 8. do 12. in od 14. do zaključka. Igra se po pravilih bivše STTZ s TANNA žogicami. Pravico nastopa imajo vsi igral-c.-ke, ki so pravilno registrirani pri FZS In Imajo njeno legitimacijo, toda v disciplini moštev — moški in ženske — sme od Istega društva nastopiti le eno moštvo. Igralo« morajo nastopiti v društvenih dresih, biti na razprlago vodstvu tunirja In se istemu v vsem pokoravati. Vse discipline se igrajo na dva dobljena seta. razen moški poedino, ki igrajo r.a tri dobljene sete. Vse discipline s© igrajo na izpadanje. Na igralca se Čaka največ 10 minut po pozivu k nastopu odigranj» •gre. 3 V mlad;nski disciplini lahko nastopijo igralci-ke, rojenj leta 1930. in kasneje-. Mladinci, ki nastopajo v mladinski d.scl-plUil, ne morejo nastopiti. v drugih disciplinah. razen v moštvih'. Pr Jave Je treba poslati najkasneje do 17. januarja na naslov: Okrožni fizkultur-m odbor v Mariboru, žrebanje bo 17. t. m. ob 20. uri v Mariboru. Pred začetkom tekmovanja se bo fermf-ral poseben odbor, sestavljen iz zastopnikov fizkulturnih društev pod vodstvena delegata FZS. k! bo reševal vse spere, pritožbe in principielna vprašanja. Pritožbe se sprejemajo najkasneje 20 minut po odigrani igri pismeno s prilogo 50 din, ki f vrne, če se protestu ugodi. Udeležene; nosijo vse stroške sami. Prireditelj je dolžan preskrbeti povoljne pogoje za prehrano In stanovanje udeležencem. Prav tako Je dolžan preskrbeti dovolj ro količino žogic. Discipline: a) moštva — mcšk( (3 igralci). b) moštva — ženske (2 igralki), č) moški — poedino. d) ženske — poedino, e) mladinci — poedino, f) moški — dvojice. g) žemske — dvojice, b) mešane dvojice. Tehnično vodstvo Je prepuščeno prireditelju. Vrhovnega sodnika in delegata FZS določi strokovni odbor za namizni teais pri FZS OBJAVA Na podlagi zbranega dokaznega grad va izgredih v Murski Soboti ob priliki prvenstvene nogometne tekme med FD .Mursko Soboto in FD Železničarjem. Ljubljana. dne 1. decembra 1916. je sekretariat FZS na predlog disciplinskega odbora izrekel ali zvišal naslednje kazni: 1. Prepoved javnih nogometnih prireditev na igrišču FU Murska Scbota za doto enega leta. št-to od dne Izgredov. 2. Tov. Fujsu, vratarju FD Murska Sobota. se zaradi grobega dejanskega napada na igralca Osrečkija od FD železničarra, Ljubljana, prepove javno nastopanje na nogometnih prireditvah za dobo dveh let. šteto od dne prestopka. 3. Tov. Jandlu, vratarju FD Murska Scbota. se zaradi namernega vplivanja na publiko, s tem. da jo je podžigal k protestom proti sodnikovim cdloč'tvam. tekajoč od ene strani igrišča na drugo, pri č -mer je sam prednjačil z glavnimi vzkliki proti sodniku in igralcem in s tem bistveno pripomogel k izgredem po tekmi, namesto da bi pomirjevalno vplival, prepove nastopanje na javnih nogometn n prireditvah za dobo dveh let. Obtežilno za Jandla je dejstvo, da }c b i v t:em čas« suspendiran zaradj grobega napada na nasprotnega igralca na nogometni tekmi dno 3. novembra 1946. Kazen velja za oba prestopka in se šteje od dne prvega prestopka. 4. Tov. Kaloši. članu FD Murska Scbota. so zaradi dejanskega napada na nasprotnega igralca prepove nastopanje n* nogometnih prireditvah za dobo dveh let. šteto c d dne prestopka. 5. Ožjemu cdboru FD Murska Soho*a. se izreče ukor, ker ni pod vzel vseh potrebnih mer. da bi preprečili izgrede po tekmi ali vplivali pomirjevalno. Sekretariat FZS Prvo prvenstvo ZSSR v kanadskem hockeyu 22. decembra 1946 se je začelo v zfjoilovlnii sovjetskega športa prvo prvenstvo ZSSR v kanadskem hocke-yu na ledu, v katerem sodeluje 12 naslednjih moštev: CUKA, VVS, oar-tak, Dinamo (vsi Moskva), Dom oficirjev, Dinamo (oba Leningrad). Dom oficirjev (Sverdlovsk), Dinamo (Riga), Dinamo (Tallin), Dinamo (Kaunas), Vodnik (Arhangelsk) in Spartak (Už-horod). Moštva so razdeljena v tri podskupine: A, B in C. Tekmovanje posameznih podskupin se vrši po enojnem sistemu, prvaki vsake skupine pa bodo, med seboj tekmovali po dvojnem sistemu. Gledalci povsod z veljki m zanimanjem sledijo prvim tekmam v kanadskem hockeyu in ploskajo novi igri. V naslednjem objavljamo rezultate in kratek potek prvih tekem. obvladajo tehniko igre. Latvijci so z odličnim podajanjem in vzajemno pomočjo pri prodorih skoraj ves čas držati iniciativo v lastnih rokah. Toda vseeno v prvih 15. min- ni bilo gola. V drugi tretjini so Estonci brezuspešno skušali preiti v napad. Toda že v 2. minuti je A. Pelersen dobil ,puck« in se napotil proti vratom Estoncev. Njegov napad je pomagal Šurman. Estonska branilca sta drsala proti Peter-sonu, ki je točno poslal »puck« Šur-manu, ta pa je brezhibno streljal v gol. Čez eno minuto se je Vitoljinš s »puckom« mojstrsko prerinil skozi celo drsališče, obšel oba branilca in zvišal rezultat. V tretjem delu igre so domačini zvišati rezultat na 5:0. Tik pred koncem tekme, ki jo je odlično sodil Klimas iz Kaunasa, se je vodji estonskega moštva Reihmalju posrečilo doseči časten gol. Dinamo (Moskva): Vojnik 5:1 Prvenstveno srečanje v Arhangelsku med domačim Vodnikom in moskovskim Dinamom, ki ni nastopil v najboljši postavi, je vseeno prineslo gostom lahko zmago z rezultatom 5:1, CDKA : Dom oficirjev (Sverdlovsk) 5:1 (0:0, 4:1,1 ;0) Moštveno prvenstvo ZSSR V boksanju Vsezvez.no prvenstvo ZSSR v kanadskem bockevu sla v Moskvi odprli na malem stadionu Dinama dve športni moštvi Rdeče armade. Na znak sodnika S. Savina iz Moskve so Uralci takoj prešla v napad in je vratar CDKA Petrov s palico komaj uspel odbiti >puckc. Gostje so v prvem delu igre nekoliko prevladovali na drsališču. Pri domačinih je ,samo Venijevcev jzvel dva prodora, toda brez uspeha. Po odmoru so se dogodki burno razvijali. Vodstvo za CDKA je dosegel L. Stepanov. kmalu pa je Venjevcev zvišal rezultat. Po efektnem prodoru so Moskovčani dosegli še tretji gol, toda kmalu nato je »puck« obiskal tuili' njihova vrata. Za tem je Menjaikov zabil še četrti gol, L. Stepanov, ki je dosegel vodstvo, pa je v zadnjih minutah postavil tudi končni rezultat 5:1. Pri domačinih sta se odlikovala napadalca Ven-jevcev an Menjšikov, posebno pa vratar Petrov, ki so se že prilagodili novi igni. Spartak (Moskva) : Dinamo (Leningrad) 6:1 (2:0, 1:0, 3:1) V drugi temi , v Moskvi, ki jo je pred 5000 gledalci sodil V, Vaškjatis iz Kaunasa, je bil junak dneva vra-lar Dinama Pavel Zabelili, zaradi čigar dovršene igre Spartak ni mogel doseči še višjega rezultata. Že v prvih minutah je Spartak dosegel vodstvo po Ziikmundu. Dinamo je odgovoril z odličnim prodorom Viktorova, toda Spartakovemu vratarju je uspelo ujeti »puck«. Zjkmund je zopet prodrl in podal v sredino Novikovu, ki je bli- skovito poslal »puck« po ledu v kot-V začetku druge tretjine je borba postala bolj ostra in Zikmundu se je kmalu posrečilo doseči tretji gol za Spartak. V zadnji tretjini je bil Zik-mund stalno pred vrati Dinama ter je kmalu zvišal rezultat. Nekaj časa nato je Novikov iz dveh kombinacij z Zikmundom dosegel peti in šesti gol. Šele nato se je D. Fedorovu posrečilo doseči častni gol za Dinamo. VVS : Dom oficirjev (Leningrad) 7:3 (3:0, 3:2,1:1) Pirva tekma za prvenstvo ZSSR v kanadskem hockeyu v Leningradu, ki jo je pred 1000 gledalci vodil riški »odmik A. Nejdritis, je potekala zanimivo. Obe moštvi sta se trudili, da bi obvladali posebnosti te zanimive igre. Moskovčani so bili taktično nekoliko boljši d Leningrajcev. V prvi tretjini sta dosegla gole A. Tarasov enega in A fonj k in dva. V drugem delu igre so Leningrajci izvedli več uspešnih na-pakiov, toda letalci so vseeno ohranili premoč in zmagali tudi v tej tretjini. Gole za VVS sta dosegla Tarasov dva in Voronjin enega, za Dom oficirjev pa Dimitrijev' in avtogol Tarasov. Tretja tretjima je potekla v enakopravni igri in se je končala neodločeno, pri čemer je »puck« priletel v vrata domačinov od dveh palic, za Leningrajce pa je dosegel gol Haba-rov. Najboljši igralec v tekmi je bil A- Tarasov. Moment pred vrati I>oina oficirjev (Leningrad) v tekmi z moštvom VVS (Moskva) Dinamo (Riga): Dinamo (Tallin) 5:1 (0:0, 2:0,3:1) Riški Dinamo je na letnem stadionu pred 2000 gledalcev branil čast Latvije. Moštvo je nastopilo v naslednjem sestavu: Lapa j ns- V itolin jš, Pa-kaln - A. Peterson, Šurman, Klavs (prvi napad), Zilpauš, M. Peterson, Egers (drugi napad). Lapajais, A. Pe-tersom in Klavs imata veliko izkušnjo v mednarodnih srečanjih. V eston- skem moštvu, ki je bilo sestavljeno od hockeyistov tallinskih društev Ka-leva im Dinama, so igrali: Liiv-Jur. gen, Saar-Siljak, L. Remmallj, O. Remmalij (prvi napad), Raucep, Rjum-dva, Sahris (drugi napad). Že v prvih minutah je bila jasna premoč domačinov. A. Peterson, Šurman in Vitoknjš hitro tečejo in dobro Letošnje moštveno prvenstvo ZSSR v boksanju, ki je bilo v Moskvi, je tako po številu kakor po sestavi udeležencev presegalo okvir običajnih prvenstvenih tekmovanj. V finalnih tekmovanjih so z močnimi in izena-čenimi moštvi nastopili boksarji Ruske Federacje, Moskve, Gruzije, Ukra-jine, Armenije, Azerbejdžana, Kazak-stana, Estonije, Bele Rusije in Lat. vije. V sestavi posameznih moštev je __ bilo tudi več mladeničev, starih 18 do 20 let, moštvo Kazahstana pa je prvič nastopilo na vsezveznem prvenstvu. Tekmovanje se je začelo s sreča-njem ukrajinskega in beloruskega moštva. Zmagali so lahko Ukrajinci z rezultatom 7:1. Samo športni mojster V. Kogan je dosegel točko za Belo Rusijo z zmago nad G. Eškom. Posebno sta se odlikovala ukrajinska boksarja Urašov in R. Gnatjev. V izločilnem kolu sta se srečali tudi moštvo Azerbejdžana, kjer je boksanje že zdavnaj doma, in moštvo Kazahstana, ki je novinec v tej panogi. Kazahstanska boksarja M.Amarov in A. Usenov sta v energičnem stilu zmagala nad O. Soročinskim in A. Abdulinom. M. Ljahov je prepustil sigurno zmago v težki kategoriji ker je bil diskvalificiran v 3. kolu zaradi nepravilnega tehničnega prijema. Rezultat dvoboja je bil 6:2 v korist Azerbejdžana. Pri zmagovalcih je bil zelo dober I. Odinov v srednji kate-goriji, ki je že v prvem kolu knockou-tiral N. Titova. Medtem pa tudi moštvo Azerbejdžana ni bilo izenačeno po svoji sestava, kar se je pokazalo v četrtfinalnem dvoboju z izenačenim moštvom Ukrajine, ki je zmagalo s 6:2. Samo trenerju azerbejdžanskih boksarjev športnemu mojstru A. Krjučkovu in I. Odinovu se je posrečilo zmagati nad V. škodo in A. Meljcevim. V moštvu Ukrajine se je tokrat odlikoval 19 letni S. Cirpiš, ki boksa šele 4 leta in ima za seboj 25 borb, med njimi 22 zmag. Na višini je bil P. Somov, ki je premagal izkušenega L. Krivonosova. Četrtfinalni dvoboj med moštvi Moskve in Letonske SSR bi lahko imenovali brzoturnir. Najpreje je najmlajši udeleženec prvenstva A. Rubikov (Moskva), ki je star šele 17 let, spada pa med najboljše sovjetske boksarje v mušji kategoriji, mirno in sigurno tudi t-okrat izbral moment za odločilni napad, stopil v srednjo razdaljo in z desnim udarcem v stoti sekundi knockoutiral fizično močnejšega E. Matikjavičjusa. Zmagovalec je v celi borbi izvedel samo en udarec. Vsezvezni prvak I. Avdjejev je v drugem kolu knockoutiral R. Prihod-skasa, V. Puškin pa v prvem kolu K. Vojtkusa. S. ščerbakov je še hitreje končal borbo z I. Sarapinovičjusom, A. Perov pa je s knookoutom premagal izkušenega A. Zalborasa. N. Jur- čenko, B. Siličev In A. Ljubimov so tudi zmagali s knockoutom. V tretjem četrtfinalnem srečanju sta se borili moštvi RSFSR in Estonije. Zmagalo je izenačeno in močno moštvo Ruske Federacije z rezultatom 5:2. Bivši Vsezvezni prvak V, Kuderjavcev, ki je knockoutiral R. Karringa, je mojstrsko vodil svojo borbo. V. Udalov je v hitrem tempu premagal 17 letnega O. Kuljguša. športni mojster S. Aleksandrovskij je premagal boksarskega veterana B. Solonga. Za Estonijo sta dosegla zmage A. Redding, ki je premagal športnega mojstra V. Černjajeva, in prvak ZSSR v srednji kategoriji R. Kariste, ki je tokrat nastopil v pol-težki kategoriji ter je premagal športnega mojstra N. Karceva. V zadnjem četrtfinalu sta nastopili moštvi Gruzije in Armenije, ki se ni mogla uspešno zoperstaviti izkušenim Gruzijcem. V najlažji kategoriji je športni mojster B. Kaladze (Gruzija) dosegel zmago brez borbe, ker ni imel nasprotnika. V lahki kategoriji je izkušeni G. Hanukašvili premagal G. Mirzojana (Armenija). Uporno borbo v prvem kolu je vodil športni mojster Š. Gorgaslidze (Gruzija) z A. Sarki-sijanom. V začetku se je zastopnik Armenije močno upiral, nato pa je* športnemu mojstru uspelo izvesti nekoliko močnih udarcev. Sarkisjan se je začel posluževati prijemov, zaradi česar je bil diskvalificiran, športni mojster E. Aristagov, ki je tokrat v lahki kategoriji, je uspešno končal borbo z A. Papjanom. Tudi vsi ostali boksarji gruziškega moštva so dobili svoje borbe. Rezultat je bil 8:0 za Gruzijo. V polfinale so se plasirala moštva Moskve, RSFSR, Gruzije in Ukrajine. IZDELAVA MOTORJEV V ZSSR V Kijevu so bilj izdelani prvi povojni moitorji v tovarni, ki so jo Nemci popolnoma uničili. Motorji, ki so dobili naziv »Kijev«, tehtajo 75 kilogramov, porabijo 2.4 kg bencina n« 100 km in dosežejo naj Več j o hitrost 60 km na uro. IGRALCI KOŠARKE — MOJSTRI ŠPORTA ZSSR Osem igradcev košarfee, ki go tako uspešno zastopali Sovjetsko zvezo v tej fizkulturnj panogi v Franciji, je pred kratkim dobilo časten naslov mojstra šlporta. Ena od tekmovalk pa je bila celo imenovana za zaslužnega mojstra športa. SOVJETSKI IGRALCI KOŠARKE bodo verjetno vstopili v Mednarodno zvezo igralcev košarke (F1VB), v f.ateri bodo imeli verjetno na predlog CSR podpredsedniško mesto. V MOSKVI so bila tekmovanja v dr a-nju, pri katerih si jo med moškimi os -ji! prvo mesto športnj mojster Pros..i, med ženskami pa absolutni športni mojster Isakova. Lafika atletika v Evrapi eis Ameriki si še ni cpcmsgŠa Drobne Če pregledamo najboljše lahkoatletske rezultate v pretekli sezoni v Evropi, opazimo, da še nismo doisegli predvojne višine. To nas nikakor ne sme presenečati, saj so za nami grozna leta voine. ko v mnogih državah LENAKD STRNAD, najboljši tekač na 1500 m ali sploh niso mogli goiiti lahke atletike ali pa so jo gojili v zelo skromni meri. Precej nekdanjih prvakov je med tem ostarelo, nekaj pa jih je pomrlo. Zato lahko najdemo na lestvici najboljših več novih kot starih imen. Zdi se pa. to ie dokazalo posebno pr-venstro Ezrope v Oslu, da bodo evropski atleti lahko kmalu dosegli tisto višino, ki so io imeli pred vojno. -SE VEČJE NAZADOVANJE LAHKE ATLETIKE V AMERIKI Še bolj kot v-Evropi se pozna nazadovanje lahke atletike v Ameriki, ki je bila pred vojno neizčrpljivi vir nedosegljivih rekorderjev. Posebno v teku na 100 m se niso ameriški tekati niti približali svojim nekdanjim uspe- hom. Najboljši njihov sprinler Evvel, ki je zopet črnec, je dosegel samo 10.5 sekunde, dočim je najhitrejši »ev-ropejec«, ki je v resnici iz Trinidada, a tekmuje za Anglijo, tekel celo 10.3 sek„ kar ie samo za eno desetinko sekunde slabše od svetovnega rekorda. Tudi v tekih na srednje proge so Američani precej slabi, preseneča pa njihov vztrajnostni tekač Martin z odličnim časom na 10 km, ki je celo boljši od Nurmijevega rekorda. V skrf-kih in metih so Američani v splošnem nekoliko slabši od Evropejcev, razen v metu krogle, ki jo ie Deianey vrgel 17.03, in v njihovi disciplini — skoku ol palici. Najboljši rezultati v Evropi in Ameriki so bili leta 1946. naslednji: EVROPA 100 m: Mc. Bailey (Anglija) 200 m: Mc. Bailey, Moiua (Romunija) 400 m: Wint .(Francija) SOO.m: R Gustalssou (Švedska) 1500 m: L. Strand (Švedska) 5000 m: \Vooderson (Anglija) 10.000 m: Heino (Finska) 110 m zapreke: Lindman (Švedska) 400 m zapreke: Storskrubb (Finska) 8kok v daljino: Laessker (Švedska) Skok v višino: Lindekrantz (Švedska) Troskok: Rautio (Finska) Skok ob palici: Limibera (Švedska) Met krogle: Lipp (ZSSR) Met diska: Consolini (Italija) Met kopja: Nikkanen (Finska) Met kladiva: E Johanson (Švedska) AMERIKA 10.3 B. E\vel 10.5 21.3 B. Evvel 21.2 47.0 E. 41aris 46.3 1.50.0 Fulton 1.52.2 3.48.0 Mc. Milchel 3.55.0 14.08.6 F. Martia 14.50.7 29.52.0 F, Martin 30.04.2 14.6 H. Dillard 14.2 52.2 A. Ervvin 55.5 750 cm Steele 706.5 cm 201 cm Wiesner 204 cm 15.17 m R. Tale 14.62 m 4.20 111 Moore 4.39 m 16.12 m Delaney • 17.03 m 54.32 m File h 53.93 m 72.59 m Adair 65.31 m 57.96 m Fotsworth 51.71 m V Ameriki ie trdi šport sredstvo sa obogatitev Ni dolgo tega, ko je prišla v Ameriki na dan velika nepravilnost, ki je nastala v zvezi s finalno tekmo za državno prvenstvo v rugbijy med kluboma »New York jointst in »Chikago burs«. V tekmi med obema kluboma so nepričakovano zmagali tekmovalci iz Chikaga z desetimi goli naskoka. Zvedelo pa se je, da sta bila dva najboljša newyorška igralca Haips in PhUchoke podkupljena vsak z 2500 dolarji (to je 125.000 dinarji), da bi slabo igrala in da bi tako njihov klub tekmo izgubil. Toda samo to v Ameriki ne bi povzročilo dosti hrupa, da ni bilo zvezano še z drugo, z denarjem še bolj povezano stvarjo- V Ameriki je namreč navada, da ne samo pri konjskih dirkah, ampak tudi pri drugih športnih tekmovanjih stavijo visoke stave na tiste, za katere mislijo, da bodo zmagali. Lahko si torej mislimo, koliko V nasprotju s stremljenjem našega fizkulturnega gibanja, ki stremi pred »sem za tem, da bi vzgojil čim bolj zdrave in odporne fizkul-turnike. postaja v Ameriki šport bolj in bolj sredstvo za obogatitev raznih špekulantov. so nekateri na tej tekmi izgubili, ker ie totalizator dosegel za to tekmo nad 20,000.000 dolarjev (1 milijardo din). Zato se ne smemo čuditi, da so bili Američani ogorčeni, čeprav so se morda s samim porazom že zdavnaj srvoiprijaznili. Da je stvar še lepša, je prišlo na dan, da ima vmes prste sindikat v Minneapolisu, ki določa višino stav za vsako važnejšo športno tekmo. Ta sindikat je namreč stavil, da bo »Chikago burs« zmagal z naskokom približno 10 golov. Tako se je tudi zgodilo; ker so igralci Cbikaga zmagali 24:14. Dnevnik »Daily VVorker« pa sporoča, da je Parris. ki je izročil omenjenima igralcama denar in ki je bil med tem zaprt, verjetno agent tega sindikata. Ta dogodek kaže, da so različni trgovski podvigi na račun športa v Ameriki dosegli višek, ker si deset-lisoei Američanov -pridobivajo denar s stavami na športnih tekmah. Kam bo to privedlo, tega ni težko uganiti. Amerika kandidat za svetovnega prvaka v namiznem tenisu Iz Amerike prihajajo vesti, da se tam marljivo, pripravljajo za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu in celo upajo, da ga bedo morda osvojili. Kot kandidati za osvojitev prvenstva so imenovani trikratni prvak Louis Pagliaro, nadalje najboljši igralec države New York Ray Miles in najboljši igralec Chicaga Willy Holzrichter. Amerika bo poslala na svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, ki bo v februarju v Parizu, 6 do 8 tekmovalcev. TUDI BARNA BI RAD POSTAL PRVAK Kandidatov za svetovnega prvaka v namiznem tenisu je letos precej. Poleg Čeha Vane, ki sedaj vadi egiptovske igralce in o katerem se širijo giascvi, da namerava prestopiti k profesionalom, se je sedaj oglasil tu. dl Madžar Barna, ki je bil vso voj- no v Angliji, da bi rad postal svetovni prvak. Pred kratkim je zmagal na prvenstvu v Dublinu in se pripravlja na daljše turneje po Franciji. tF USPEHI ČEŠKOSLOVAŠKIH KOŠARKARJEV Po zmagoviti turneji po Franciji je češkoslovaško moštvo v košarki Unoas nadaljevalo pot v Italijo. V Genovi so tamošnje košarkarje pre^ magali z rezultatom 39:27, v Turinu pa najboljše moštvo v košarki Gin-nastica v rezultatom 35:20 Košarkarji praške Sparte so na turneji po Franciji dosegli, tri zmage proti Landesu. 31:34, z reprezentanco Pirenejev 50:24 in Mestno reprezentanco Tarbesa 49:24. Košarkarji Sokol-a iz Brna so na bežični turneji v Brunellesu v dveh tekmah ostati neporaženi in so zajedli drugo mesto samo zaradi slabše razlike, golov. Nato so odpotovali v Pariz in premagal; tamošnji Ra-eing 36:20. Literarna nagrada za nogometno povest. V Franciji bodo letos že 20. razpisali literarno nagrado za povest iz nogometnega življenja. Zadnja nagrada je bila podeljena Andreju Simonu iz Darnetala v višini 7000 frankov Zmaga bratislavskih hockeyistov v Švici. Izbrano hockeyisko moštvo Bratislave je zmagalo na mednarodnem hockeyiskem turnirju v Lau. sanei v tekmovanju za iCoupe De-vret«. V polfinalu je premagala favorita ih lanskega zmagovalca Ziir-cher SC 9:5 in v finalu Montchoisi 6:5. Zatopek premagal Rtiffa. Na hipodromu Beitsford v Bruxelle£u je gostoval na krosu, dolgem 7 km, znani češki tekač Zatopek, ki je ponovna premagal Re ffa (Reiff je letos dosegel na 3000 m izvrston čas 8:08,8 minut, k;. je samo Za 7 sekund slabši od svetovnega rekorda). ZS,-topek je zmagal v času 24:05,8 minut, Reiff pa je potrebovat 24:57 minut. siji nact Keiffom zbudil v Franciji veliko zanimanje in je bil povabljan sknpnj s Češkoslovaškim moštvom na mednarodni kros, ki bo 29. marca v Parizu. Njeeov najnevarnejši nasprotnik bo Francoz Pu-jazon, letošnji evropski prvak na 3000 m . čez ovire. 35-LETNI PAUL MESSNER je zmagal v Parizu na t km dolgem krosu, na katerem je tekmovalo nad 250 tekačev, v času 23:25,3 minut pred Belgijcem Woutersom, Najboljši Messnerjevi rezultati na teka-lisču so: 1500 m 3:56.3 min., 2000 m 5:44 min. in 3000 m 8:30,6 min V BRAZILIJI je bilo pravkar končano lahkoatletsko prvenstvo, ki je bito prirejeno v Rio de Janeiru. Najboljši rezultat sta dosegla De Castro v skoku ob palici 4,00 m in Oliveira v troskoku 14,73 m. ŠVEDSKI LAHKOATLET ELMSAETER, ki je velika nada švedcv za prihodnje olimpijske igre na 3000 m čez ovira, je tudi izvrsten skakalec na smučeh in bo morda tudi v tej disciplini zastopal svojo domovino. FRANCOSKO NOGOMETNO MOŠTVO SETE je na splešno presenečenje premagalo prvaka lige -In zmagovalca v tekmovanju za peka! Lille na n jegovem igrišču 3:2. Igralci trdijo, da se je to zgodilo zaradi izredno hitre Igre, ker igralci iege sploh n:so postavljali, ampak so jo že v zraku poizkušali zajeti tako, da Se jim ni bilo treba ustavljati V_A^GI-IJI vzbuja veliko pozornost spor med Anglesao nogometno zvezo in »žen-Skm nogometnim gibanjem«. Angleške žene zahtevajo, da bi smele igrati nogometno ligo. kar jim pa Zveza prepoveduje. V PRAGO JE PRISPEL BUCKNA bivši trener češkoslovaških hockeyistov. ki bo močno pojačal praško društvo LTC in seveda tudi deloval kot trener. SVETOVNO PRVENSTVO V HOCKEVU bo:.k“t.P.or1oaaJ° iz Prage, kljub prvotnim optimističnim poročilom, brez Kanadčanov, ker da je kanadsko moštvo Edmon-ton Canadians odklonilo potovati v Evro* po zaradi premajhne nagrade! ^L4 VAN VLIETOVA je poizkusila izboljšati svetovni rekord v plavanju na 400 m prsno, kar pa se ji ni posrečilo, ker Je dosegla samo rezultat 6:16.4 nrn.. čeprav je pred tem na treningu nlavala 6:01 min Svetovna rekorderka je še vedno Anni Kappelova z rezultatom 6:f.8.3 min. LEZNIčARSKIH DRUŠTEV V BOKSU, ki je premagala Lokomotivo na njenem gostovanju na Madžarskem z 10:6. bo nastop la 19. januarja proti Lokomotivi v Zagrebli. 21. t m. bodo Madžari gostovali na Reki. 24. pa ponovno v Zagrebu proti Metalcu. NA SVETOVNEM PRVENSTVU V NAMIZNEM TENISU, ki bo februarja v Parizu, bodo zastopali Ameriko Niles. Holzrichter in Pagliare ANGLEŠKI BOKSAR WOOCOCK ki je v Londonu premagal Šveda Andersso-na, k. o., s<» bo boril s češkim Američanom Bakšijcm. OLIMPIJSKA VAS V LONDONU Za prihodnjo olimpijado, ki bo leta 1948 v Londonu, bodo zgradili posebno olimpii« sko vas za 5000 športnikov. Vsaka narodnost bo imela tam tudi svojo posebno kuhinjo. USPEŠNO GOSTOVANJE ČEŠKIH NOGOMETAŠEV V INOZEMSTVU. Bata iz Zlina je premagala v Franciji FC Colm?»r 3:2. FC Sooheaux 1:0. Saint Etienne 2:1, OKmpique Marseille 5:3. Boliemians je v Alž-ru premagala Moulcud«a Alžir 10:0 in reprezentanco Severne Afrike 2:1. Kladno je v Ankiri premagal Birmidjuk 3:1. Me-štvo K^adna bo v Carigradu zastopalo Prago v srečanju z najboljšimi carigrajskimi nogometaši. »STADION DR. E. BENEŠA«. ki se gradi v Brnu, bo lahko sprejel za nogometne tekme 50 000 ljudi, hockejrsko igrišče P* 15 000 in kolesarska dirkališče 25.000 Dudi. Stroški bodo zraš j 15 m lijonev Kč. Š^havski dsus v Lpblfam Po nalogu Jugca .3va niškega šahovskega sveta sta šahovski odbor Slovenije in Ljubljanski okrožni šahov-eki odbor že 1. januarja otvorila v Ljubljani začasni »šahovski dom«. Ta ima svoje prostore v igralnici kavarne Union. Dom ima svojo osebno upravo, ki jo je postavil Ljubljanski okrožni šahovski odbor. Cian šahovskega doma lahko postane z odobre-njem svoje sekcije vsak člen katere-' koli šahovske sekcije v Ljubljani, poleg tega pa se lahko prijavijo tudi dijaki in še neorganizirani šahisti. Članarina je za člane sekcij 40 din mesečno, za dijake 20, za neorganizirane pa 50 din. Sprejem vsakega č a-na mora potrditi uprava doma. Dom je odprt vsak dan od 15. do 1. ponoči, ob nedeljah pa od 9. dopoldne dalje. Vstop v dom imajo samo člani. Prijave sprejema dežurni odbornik. V šahovskem domu bodo redno vssk teden teoretska predavanja, poleg tega pa druge šahovske prire-kakor simultanke, brzoturnirji itd. Igrali se bodo tam tudi važnejši turnirji. Člani doma imajo tudi vsak dan priliko, da v domu prosto igrajo. Prostora je zn enkrat za 30 šahovnic. Šahovski dom seveda ni morda novo šahovsko »društvo« ali kaj podobnega, temveč predvsem zbirališče za vse one šahiste, ki imajo voljo in čas, da se v šahu temeljiteje izpopolnjujejo in pogosteje vežbajo v igri. Medtem ko imajo na primer razne šahovske sekcije igralske večere samo enkrat ali dvakrat na teden, je v šahovskem domu prilika za igro vsak dan, pa še povrh je na programu več prireditev. Dom nikakor ne odvzema sekcijam igralcev, temveč izbrane, zlasti najboljše šahiste vseh sekcij še izpopolnjuje v igri in teoretskem znanju, s-čimer lahkb ti potem svojim sekcijam zopet mnogo koristijo. Prav zato, da deio v sekcijah ne bi trpelo, je bilo določeno, da mora vsaka sekcija svoj m članom vstop v dom predhodno odobriti, vsak član doma pa je še posebej obvezan, da redno po-seča igralne večere svoje sekcije. — Na sestanku delegatov ljubljanskih sekcij je bilo sklenjeno, da bodo manjše sekcije poslale v šahovski dom vsaj po dva svoja zmožnejša šahista, večje sekcije pa primerno več. Sprejetih bo tudi okoli 20 mladincev. Določeno je bilo, da naj sekcije prijavijo svoje člane za vstop v dom do 15. januarja. Druga naloga Šahovskega doma pa bo, da bo služil kot center za šahovsko organizatorno delo. Tu se bodo stalno sestajali šahovski funkcionarji . vseh šahovskih edinic v Ljubljani. Prost vstop v dom bodo imeli tudi vsi šahisti iz pokrajine, ki se bodo mudili v Ljubljani. Zaradi poenostavljenja dela pa je šahovski -odbor Slovenije še sklenil, da naj vse organizacije in sekcije vsa poročila propagandnega značaja (o odigranih prireditvah in podobno) pošiljajo za ŠOS na šahovski dom, kjer bo potem gradivo pregledano in uporabljeno za objavo v časopisju S tem bodo preprečene nepotrebne zamude in pomote pri objavah. Poročila uradnega in organizatorne-ga značaja pa naj šahovske organizacije slej ko prej naslavljajo, na FZS — šahovski odbor Slovenije, Ljubljana —- Tabor. Moštvene tekme v Ljubljani Tekmovanje za moštveno prvenstvo Ljubljane za leto 1947 se bo predvidoma pričelo še v januarju. Doslej se je prijavilo okrožnemu odboru že 12 moštev s po 8 člani. Rok za prijave je samo do 15. januarja in morajo do takrat sekcije predložiti svoje člane tudi v verifikacijo. PARTIJE Slovanska obramba Beli: Gligorič Črni: S. Vukovič (Zagreb, 15. kolo.) I. d2—d4, d7—d5, 2. c2—c4, c7—c6, 3. Sgl—f3, Sg8—f6, 4. c4:d5, (Menjalna varianta v slovanski obrambi pušča belemu skoro vedno boljšo igro in stavlja črnega često pred težke probleme.) 4. . .. c6:d5, 5. Sbl—c3, SbS—c6, 6. Lel—f4, Lc8—f5, (Razvoj damskega lovca je tu naj-brže nedopusten. Največ izgledov na izenačenje daje e6 in nato Ld6.) 7. e2—e3, a 7—a6, (Potrebno, kajti na e6 pride beli z Lb5 in nato Se 5aii Da4 na damskem kriiu do odločilne prednosti.) 5. Sf3—e5! (Tako je igral dr. Aljehin proti dr. Euweju v AVRO-turnirju 1. 1938. Vse analize doslej niso našle za črnega za to potezo zadovoljivega odgovora.) 8. ... Ta8—c8, 9. g2—g4!, Sc6:e5, (To je priporočil svoj čas Fine kot ojačenje za črnega. Dr. Euwe je igral v omenjeni partiji namesto tega Ld7 in je hitro izgubil.) 10. g4:f51, (Verjetno bolje kot 10. de5:, nakar lahko sledi Sg4:, 11. h3, Sh6 z nejasno igro.) 10. ... Se5—d7, (Tudi odskoka Sc6 in Sc4 sta dvomljive vrednosti, po igrani potezi pa je črni prav gotovo izgubljen.) II. Lfl—d3, g7—g6, (Kmet f5 blokira črno pozicijo in onemogoča naraven razvoj.) 12. Ddl—b3!, Dd8—b6, (Kmetu d5 se ni dalo pr,av braniti. Na Sb6 je odločilno a4.) 13. Sc3:d5, Sf6:d5, 14. Db3:d5, g6: f5, 15, Dd5:f5, Db6—b4+, 16. Kel —tl, (Izguba rokade za belega ni nevarna, saj lahko lovec z g3 zaščiti kralju pozicijo na g2.) 16. ... e7—e6, 17. Df5—h5, Db4:b2, (Črni je sicer dobil kmeta nazaj, njegova pozicija pa je verjetno vendarle izgubljena. Črni kraij nima možnosti, da bi se skril na varno in bela dva lovca sta zelo močna.) 18. Kfl—g2, Db2—a3, 19. Thl—dl, Lf8—d6, 20. Lf4—g3, Tc8- c3, 21. Ld3—e2, Ld6:g3, 22. h2:g3. (S tem je beli še zvezal svoje kmete in še bclj zavaroval kralja, pa je njegova prednost vedno bolj jasna.) 22......Da3—d6?, 23. Tal—cl, Dd6—c7, 24. Tcl:c3, Dc7:c3, 25. Dh5—hi! (Zelo fina, pa ne ravno lahka pote. za, kj vodi hitro do zmage. Ponesrečene manevre črne dame izkoristi beli za vdor trdnjave na c-liniji.) 25. ... Dc3—a5, 26. Le2—f3, Da5: a2, 27. Tdl—cl, 0—0, (Rešitve ni bilo več. Sedaj pride seveda beli še do napada.) 28. Dhl—h6, Tf8—b8, 29. Tel—c7, Da2—a4, 30. Lf3—e4, Sd7—f8, 31. Dh6—f6, Da4—e8, (Tako izgubi beli damo. Na Sd?, 32. Lh7: + , Kh7:, 33. Df7:+ in nato Td7: pa bi bil tudi hitro mat.) 32. Tc7—e7, b7—b5, 33. Te7:e8, Tb8:e8, 34. Le4—b7, a6—a5, 35. Df6 —gS-f črni se vda. Kraljevo-indijska obramba Beli: Pirc Črni: Tot (Zagreb, 11. kolo.) I. d2—d4, Sg8—f6, 2. c2—c4, d7— d6, 3. Sgl—f3, SbS—d7, 4. Sbl—C3, g7—g6, 5. e2—e4, e7—e5, 6. Lfl—e2, (Preje so mislili, da mora tu beli preprečiti vzetje na d4 in igrati 6. d5. V Gronmgenu pa je bila z uspehom uvedena poteza v partiji.) 6. ... Lf8—g7, 7. 0—0, e5:d4? (črni prezgodaj odpira si'edišče in pride tako verjetno že v izgubljeno poizcijo. Pravilno je 0—0, 8. Tel, Te8, 9. Lfl, pa šele potem ed4:, kakor je igral Najdcrf proti dr. Vidmarju v Groningenu.. Beli pa ima tudi v tem primeru boljšo igro.) 8. Sf3:d4, 0—0, 9. Lel—e3, (še močneje je najprej 9. Lg5 in šele na W5, 10. Le3.) 9. ... Tf8—e8, 10. f2—f3, (Zaradi napi ke črnega v 7. potezi si beli s to enostavno potezo utrdi središče.) 10___Sd7—b6, (Črni v naslednjem pripravlja prodor d6—d5, ki pa se koncem koncev tudi ne obnese. Ni pa razvidno, kako bi bil črni lahko bolje nadaljeval.) II. Ddl—d2, c7—c6, 12. Tal—dl, d6—d5, (Sicer seveda beli z odskokom skakača z d4 že sploh prepreči d5.) 13. Sd4—b3!, LcS—e6, 14. c4:d5, 15. Le2—b5!, Sb6—c4, (Več ali manj izsiljeno, kajti na poteze s trdnjavo sledi LcS, na Ld7 pa 16. Ld7:, Sfd7:, 17. Sd5: z očitno prednostjo. Zapletljaje po potezi v partiji je moral beli zelo natančno izračunati.) 16. Lb5:c4, d5:c4, 17. Dd2—f2/ Dd8—b8, (Dama ni imela dobrega umika. Tu brani vsaj kmeta a7.) 18. Sb3—d4, Le6—d7, 19. Sd4—b5, Ld7:b5, 20. Sc3:b5, Lg7—f8! (Črni najde še edino obrambo proti grožnjam La7: in Sd6. Ce sedaj beli igra 21. La7:, pride De5! z grožnjama Db5: ali Ta7: in nato LcS.) 21. Le3—c5! (Bdi se mora zadovoljiti z majhno pozicijsko prednostjo in pristati na zamenjavo.) 21. ... Db8—e5?, (Zaradi slabega kmeta c4 m slabe točke d6 ima beli v vsakem primeru prednost. Po igrani potezi pa se prednost belega še stopnjuje.) 22. Lc5:f8, De5:b5, (Tudi Tf8:, 23. Sd6, b5, 24. f4, Dh5, 25. e5 ne zadovoljuje. Sedaj pa obdrži beli lovca, ki kontrolira slaba črna polja, in pride do odločilnega napada.) 23. Lf8—d6, Sf6—d7, 24. Tdl—d5, Db5—b6, 25. Td5—d4, Te8—e6, 26. T