ostrejše sablje mu ne škoduje. Že Valvasor omenja, da se žel gla- diolus verus, das rechte Schwertel, po Kranjskem veli: deveta srajci ca, in ima bajevno moč (glej Ehre des Herzogth. Krain, str. 357). Zel je torej imenovana po čarobni srajci rojeničini. Takšno srajco so tudi šivale nemške sojenice Nomen (glej Mannhardt Germ. Myth, str. 638). Iz teh malih primer se prepričamo, da so si nemške Nörnen, Mären, Valkyren, in slovenske Navje, Morje, (Rojenice, Sojenice) v ozki zvezi. Kadar bomo vse povesti od teh mythicnih bitij imeli, tedaj se bodo dale primere dalje razpeljevati. — Da so se Rojenice in So­ jenice tudi velele Navje — Mo r j e = N 6 r n en, die Todtenden, 1) omenil sem že v „Glasniku" leta 1859. 3. zv. str. 45. Drobtinice. ^*^ s Dobrohotna opombica. V neklerih sestavkih seje beseda: dostojen, -jna, -jno, kakor je podoba, začela rabiti v pomenu nemške: hinlänglich, aw- reichend^ s ktero se pa v slovenščini vjema in sklada prilog: d o v o- Ijen, -Ijna, -Ijno, ali k večemu še uni od „dosti (= do sita* izpeljani ne ravno lepi: zadosten, -stna, -stno. Prilog dostojen pomeni v vseh slovenskih in drugih slovanskih jezikih in v staroslovenščini: würdig, tudi geziemend, samoslavnik d o- stojnost ali d os to j en s t vo pa: Würdigkeit. x. Pregovori in besedila na Štajarskem. Ljubita se kakor dva persta. — Je bolj žilav kakor konjsko re­ menje. — To je mož 'z pasjih kož (babež). — Ti si gospod kuram čez plot. — Klopoče, regeče kakor sraka v brezji. — Gre ko bi po jajcih hodil. — Se deva, ko jež čez prelaz. — Se drži kakor Juri s puškoj. — Luka mu prinesite (da mu solze pridejo), — Dela, ko bi se mu sanjalo. — Imam dnarja, da bi se lahko ž njim zasipal. — Je črn kakor cigan.-—Za vse baglja, kakor ciganica.~Se drži, kakor kokot, če hoče zapeti. — Če nisem vreden, p^a sem potreben. — Kdo bi vsemu svetu po volji juho skuhal? Zapisal J. Gomilšak. 1) Morje, die Todtende, se je tudi edna gerškili Park velela MoTpa iz Mopia (glej Ahreas GriecMsche Formenlehre des homerischen Dialektes §, 157 str, * ' 185).