—    246    —
O zadevali deržavnega zajema,
„Na vsako vižo" — pravi ;,Oest. Corresp." — „je živo želeti, da se soseske, kar Daj bolj morejo, vdele-žijo ravno razpisanega zaje'ma. 01 ene straDi je der-žavi zlo s tem vstreženo, ker obligacije, ki jih bojo soseske v rokah imele, se ne bojo na prodaj dajale, ampak one jih bojo obderžale in činže za-nje potegovale, — to je pa deržavi prav. Od drage strani je pa tudi za soseske prav, ako posodijo kolikor koli morejo, ker one na to vižo svoje premoženje varno nalože. Recimo malo premožna soseska šteje 100 družin, in recimo, da za-more podpisati le 2000 gold., in da vsaka družina svoj delež odrajtati hoče, tedaj pride, ker je za podpisanih 2000 gpld. le 1900 gold. plačati, na eno družino 19 gold. Ce terpi vplačevanje podpisanega posojila 3 leta, bo imela na leto le 6 gold. 20 kr. odrajtati, ali če razdelimo te goldinarje na 36 mescov, vsak mesec 31% kraje. Ce tedaj vsaka družina skozi 3 leta vsaki dan 1 krajcar na stran položi, to je, v posebne soseskino dnarnfco dene, si soseska na to vižo pridobi tako rekoč igraje lep kapitalček z 2000 gold. Ce bo pa posojilo še le plačati v 4 ali 5 letih, pa še vsak dan ne pride 1 krajcar. Med vplačevanjem posojila pa že teko tudi činži. Ce pa soseska podpiše večje posojilo, kakor je pri večjih in premožniših soseskah lahko mogoče, bo soseskini kapital toliko večji. — Očitno je iz tega, če se vsih 65.000 sosesk ali občin, ki so v austrianskem cesarstvu, na to vižo vdeleži zajema, da to mora veliko izdati.