St. 25.
V Gorki, v cetvrtek 20. junija 1872.
II. tecaj.
„Soca" hbaja Tsak cetvrtek in v^lja s posto prt'jmnana all v Gorki w* dura jwmljana ta druiabnile i*»Ut. dru^tva „8o<Ja":
Y»e Ut»......f ¦*. -
Pol l*u........:>.-
Cttrl K*u.......1.10
Za nedruiahitil-e:
\> I#t4»   .   .   .   ..   .   .   f. 4 .'mi
i\>l 1«?U   .....   .    M 2»l
i?eirfc let* '  .   ,.....I •*»
F<mm&*ir« it«vilk« s* itabinj* j»» 10 *oUl.»v t (i.»rui pri p*t*-rti"l<ijn in N>-harja; * Trutu * tuUasariiican ..Via «M Bdfder* 17*** in „>»» d.lla o»mrum fii>\
SOČA
Pri oznanilih so placuje y.a nawdno tristopno vrsto:
8 kr., Le tic tiska 1 krat 7   »¦   »   »    „    2 krat 6   „   „   „    „    3 krat. Za vecie crkc po prosfcoru  in vsak l»ot 30 kr. za kolek.
¦¦m Narocnhia in dopisi naj so M»so-yoljno posUjajo uredniku: tfttfotftf jfe. toica * Gona, Contend* della croce 233, poleir pretiire, kder so nehaja tudi uprav-nietvo. ~ Kokopisi se hc vra&jo; dopisl naj so blagovoljno frankujcjo. — Dotal-com indnigim ncpromoinira so narotainft mum, ako kc oglase pri uredniitvu,
Glasilo slovenskega poiitiCnega druStva gorfekega za brambo narodnih pravic.
Igudsk. M. h s.ov.nski s.arSi.         ^ ^^.^W.'S'H* ! ** >• «• ^att^"3^*J3
Dobr* narodn«* &>!»• sploli in posobn> dobr* narodne ljuUko sole so prep >tr»-bae. Ti j» re-niii'j^ katero *:> prvtresm-ah in piiporoo'vaSi slo* v. ode iiu !j-j i>t\ u t*i nasi (¦<miiki postlm i .Slow N.irod* pa ..Novice, ol kar uh.ija?a, wdaj U*ta in Jeta. V&fl to pis.iij in govorjenje doth* no po tabor J» Id tta>iU diuV.v.h j«* u«»«U» precoj uspidia.
Sliilt tin> pravtfc km l«% kiUt, disti trosljo /a iii'aiiiri» Y *«*». da to v» ***•!* tlt-lijo, da bi i'elo polo ho ttoj-gi prerao/'u.ji ndi pntn>^.li »«ai*io, dt «>« otroii *ilik«» k-»n>tik4ga nauf j», k«*t* In pot*n lo/.-- 2 V-,tt duiu.«, alt pa ua tuj«iu bo!j-Ai* «lu/J>e dob.va!. II; Uj?i ntari'jsi br«tkiob/i* )i!J*jrt, da jib UijjHO stars! v mi!o postljali, k"t' si i»e morvji pt>m gut! «d.«jt ko jsh tvvAjua pi it ska. N\*k« ihu ]•• bi!'* Jul /h nihiila b'U? v katcrtli j • tlooia iivt'J,   kakor zaj'e v gram.
Hi tigib km lov j*s p»t <» «airix»#, 4o tnnu^o, ki »» r»e /avt'ilujo v.unu te r^ira'*4, akopram ju sh-sjo xn.irom ponav'jati. Xi*pTom^!jeim govuiijo, kakor ut'katota tf>ij>mU ^ biodi: rK:art nnj yua kopati in le k'ipatu \m drugo je oJv. »'¦; dobcr |i«>j"drl«r nijma r.i«i, pM"*ti w % dcugiuu rerw', in otroci n;y pa»o '/, \ no. s t*.'in bido b.»j korUtili hiA?, tifgi da tioUjo v S«fo.*
Tako ^ovariv. km tj» ho pa** v«*iik'» r«v<» na dubu, oni m* vcdw. da tak» mi tsta g-npoh, Llcri jo v lastni doht^k i:s prid, da -¦**» ii:/i ataftoti iievt>did, da je |x»U*m !o/.c tier*'. Da pa krijejo te gfde mi^Ji. tidjo, datobko rajs' u-lirtgfijo lju ijt*» kdik --»r Iwilj • so novcdu*. To pa iuj re«t ker gotovo rnjst sUua ra«vit rlntvk, ki sum prcvida in se prpru', da j»- konstao m potrcb-no na svftu v ra^nih oko'V'iuah ta li sl'.is.iti.
Res j« p:». t'a s<» m-jruja km«t>ki otr«>oi ti/«* iz niLidib nogui'.ti in %abt« kai'to-.ati; tod.i c-li ttati! t*ti tf«l«n d*lnti ottvkom s-» m« g«*«'* n:j in t^/.avruga delaia'ji w tali lotti it»; rann'JT, to.cj naj^r;nifruej> t in aajkm-.Ht'i'j^ j**, da hodtjo tadi v iolo, kdt-r v^ak dan »lisij»> kaj no-vtga in dobrega. Ca pa pa-o /ivino, to prav j« piitrata i*%m. O'roci uc mo «'j i bit? s«: d>ibri varubi zjv»:i. in kaj tudi del«ja na p.-s;! Isr:j.» «**. ffkai'fj-t, ft kmetovanja *- tain goovo n^ut'j'i. Ali ne bi bdo lK**jst*, da %e, kak«»r v Ktrj«, I»a!-inariji in v dritgdi kr*j»h, oiri«!i tVf I *r \-/.:un<* /a *t»> %*j?t   a!i t5.i airkatvn rfttii •»*,.-%,   ki u:
,   .    , .                            .          .. „   ,    - -      —_    HVOJO
fajfo kadi*. Ali naj m solsko uro take ure-<|ijo, da ai prcdpoldne in pnpoldoa pred pntto. Ci* tuli to nij niigot'o zarad poscbtuli o-koluostij, i/anishti so da kak drug nacin, pa*tir so v\h\ najdi*. Otroci so pa za hoIo, da si pridobijo xnannstij m prdiodnje iivenji*.
Po navadi odd a o^e svojis prcmu?,ctijo enomu siiui, in drugi mnrnjo vetuU'l po svetu v Gorico, v Trst in k> dalj«». Zlaj praAmno, kdo dobi loAe in se b.iljAo slu/be, ah tisti mtadeni0.i in de-klotm, katori xnnjo tudt pisati, brati, mrur.iti, in so uniiii in ni/.vitcga raifilj«'Mja; ali pa tnki, ki no ziiajo vAPgit tega ni<% in m xabili, okorni, da stopijo v Bvet, kikor irebcta h paAnikaV (fatovo bodo l^ prvi dobro slu^bo doliivali, in v Hodanjih nisib samo on% kajti Hkoro vsnk go^podur in vsaka go^podinja v mdttib tirja dan dtMics, da ztinjt) |»Mli, <<? m^drupga viAt«gn «hj dobro brati, rat'nmili in pn.iti, 0<> toga no znajo, in go postiMio dust% dobivaju Btoui'toda lo sialic, /.adnju aln/.tie, in »o /meiom rovni. Oe na nijno prav po&te.m in v krintjanHkib cednositiu kfcpki, norcjo revsomo tr-pnti, ampak se udajo hodobncmii /ivcnjii vsaku vr-i t»U% potem poluija y$* pa boluisnice, in obnne moraiopltirovuti to strosko po atotmab na lotn.
Kdo jo in bo v priitodnju tc^a krivV Kdo drugi ncgo starAi, ki poSdj ijo otiokc na pasmko, kdor tratijo lepl <';»s mladib lea, niunosto, dabi jib, kakor ob nedeljab v coikov, vaak dan poSiljali, in i*»» j« treba, tudi silili v «olo. Ijs novednostt izbaja irijyeOkrat rcvsiiina, iz rovst'ine pa nino-gokrat proNtilucija. latviua in drnga budodelstva. htarAi, ki ro le otroko na s\vtt imajo sveto dol-/ao*t, skrlx'ti /.a njdi pvibodnjo sreco, da sc jib v p r/aiili lettb hvaWisut'ga Broa spominjajo» a ne da jib krivijo svoju nesreco obzalujoCM, da so j*b /. /.iviuo na puso goutli uamesto v solo. Kyka pimor je to, r*J «lobivajo sinovi in Iu'.tc od fita-rAev en par sto goldinarjcv dol^ino (parti). A;i n«* bi \« 1 ko voir lidulo in vet" jiomajralo, i"e do-brjo od lii Aw na pol inanjc dtMiarj), da pa popu-stijo dom in htopijo v svet 8 toliko sehra zna-tijemV V/.g!ed so nam po«i*bno .Svicarji, katerib j« toiik > po vseh dc/.otah r«»ztro.Ae!iib, m povsod dibiviijo izvr.itnc sl'i/b**, toda doma j*5 d^vek za ^ t'.o najv«j«'-ji davfk, m naj raj A ^ ga plui'uijpjo, kajci srvhx i;j h otrok jmi j»» n;ijv«'ri Bkrb tako, da je v vti'r kr.tj;b sola i;aji psa biia v vasi.
arodne, to jo, nurodni jezik, toroj pvi nns mora
alovPiwki jezik podufini jozik biti; ko,jti otroci so
j najlofce,   tuijhitrcdti in nnjbolj tomoljito v uiator-
nem jo/aku ufiijo, ker ga niajo,  kolikor je otro-
koin   mogocV.   2.) Mornjo Solo  dobi-o u&telje
im.ti.    lzvrstni no morcjo vai biti, ali vanj dober
uOitolj mora vsak bit{, to jp, on mora raaon. mo*
ralmga   za-lifcanja avoje pradtnete sum  temoljito
, znati. moia daljo ss'tnti otroko in razumno proda-
I vali,  &i*r  nauk jo  lu tnkrat zdaten, co uconoo
I \Hti nntaiu'no  razmiui,   kar so inu    na  pamct
j ui^iti.   Iz glavo  blobotuti in ni-o rnznmoti, munj
j jo ko nil-, potrata iv:astt jt», in Skoda za voa trod.
| /raven inia duSovno  moi':i v u^encib  po  mogoc-
j nosti ra/.vijati, v ta nnmon priporooamo kujigoj
; J.-'lulmoh   diM- Kr/dobnng nnd dos   Unterrich-
t«» von OMer" in pa Jticko's  ICrzicdiungalebro*,
in fttdtmo, da bi quo ali drugo kdo dobro poslo-
vi'iul.   Tudi v Soli velj/i painotna ostrost,  kedar
jl« potrcbtin,. prod vsom pa prja/.nost,  da otroci
z vi'sidjem v fiolo bodijo,   Vomo, da so to znano
rc<", toda tukowixj so, da jib jo  trcba vodno po-
navljuti in poudurjati, ker so tii^.avae in provaino.
Sola ho bodoC'nost naseg.i navoda, zatorej jo na
vso nioci sKrbeti za dobro uditelje.   Njim Bamim
; mora uajvec mar biti v.a lastni napredek, ker-Sasi
; in mist; potrobo zabtevnjo veduo ve6 ziianostij.
Uoroi*i polucljivo knjigo n. p. knjigo prirode • S'liiiIk-r-jV-vo izdano po matici in pogovarjajo bo s kolcgi o sol*kib predmetib naj skufiijo zadostiti no-vim zuhtevam in nasc solske oblaatuije nnj mar-Ijivo glcdaj<* na taki napredovanje, end apobudo-vaj», ixvrstue pi izvanredno podpifaje. Z novo postavo in z no/imi placdi nastopilaje novadoba, ; laznu'io so pa po de/.cli tako, da jo vecobcin, ka-tore nijso z ucitolji z& lovoljnc, nasprotno jo uci* trlj.'v, k.tri !i'jso zadovoljni z obcino in ^elijo pro*, cue iu drugi zclijo to h raznib uzrokov,
Meniino, da je gledu na vse okolnosti prav zdaj najbo'j priinercn cas splo§ne reorganizacije. Prva j» pri sol «b, da sta ucitelj in obuina zlozna, , da se u^ittljt in starst vzajeinno podpirajo, po* ¦ tcm je treba te razne modi po deSeli po potre-l>ab in znio/nostih primerno porabiti, zatorej goiko priporocaino novo razdelitev sluzeb po raz-}is:tucm obi-nciu konkurzu. Obdinam in starsem pa n >j bo za sole posebim Bkrb, ker Sol pri nas z'o p'Muanjkuj-.
LISTKK.
ANICA.
Spinil Josip Kor&niowsh.
XTU.
Ko je Aurca zop^-t bila v svesti sit iuj vt<* Jurija bilo t sob;. Unetti »gel jv legirl ua p4>stt-Ijo, in hnde misli so ga prevze'e, kakor budud-bat dubovi. Xekuko nezmogljiva inivkost ga je odvruOata od te nnt:c», fcti^rej bt bd pied ltjtom dn j zrlvoval svoje zive ,jt.. Z iinan je prizadeval si. kako bi si mi.lil j»Jjubfznjtvo, s cenu:r vred krasota vabi in cira. Njygove misli so mu kaza'e samo krasno funjo, ki je croxena s krempiji in ki zna se zobnu ski tati. Njena Ijabezcit nij bda tju-bezen, ki se ponasi se stadko cutljivostjo, temue je bila ljubezeu — polna nekovega d.vjega ^uija, neumljivega vm-tja, ki nij pozna^ n.koli, n.kakorSue sodbe. Ta pot je prvikrat s-ponuid se, d«t je nij videl §e jok-ijuce, ter obnul se je nevoljeu od zenske, ki nij imela so!z. Ko se je s temi mislimi bil zedinil spomin na to, da je ubezuik, ntzvest-ne2, da je z ?oji§ca pobegnil v tem,  ko  bi  bil
moral pok-izati, kako ustr za svojega stanu zab-tevam; k•» je pred ormi imel svoje r.evernosti vs« nastopke - zasmeh t>vojega nacelnika iu godmja-nje svoj.h poslusiokov, ki so ga utegnili zan.cevat. : skrfil si je na pishdji, hudo jii kii vnda mu po /.dab -¦- uj'iiec zsak, kijt» pivd ni-k-dikimi trermt-ki dibal g;i, Siril j»? po njogovem tele»i nekov cii-dt«n ogonj; n«ktda»ija ljub z«»o, tub tren»tkov mr/.k st, html in obnpnost - vse t>)jc m sli zacclo r.'Zgasij iti mu na v*u htraiii.
I'.i n kol ketn casi t*ga bojevanja je zacutd,
da se in « v glavi vrti; &oba je zac«da z njim vred
pli».sa*i $:i vso posobje j-»cud.vito plesalo. Sbsalje
trob »n?o, — col, kako se palasi krhajo ob paluSe,
kako karubinje pikajo; vidvlj-.*, kak) njegov polk
vojujp, iu videl,  kako Anieu bezi pred njnn pio-
stola-a — topot  tiioc  U\ tisoc   k-jnj je donal mu
po usesib;   kr.k,   ukazi   so   se   razlegali;  vsa ta
j zuie? jo gnila s.e za ubfzuieo.   Itad bi jo bil za-
' varova', aii pil» je:   konji   so   teptali po njej. V
tem j»; zacel grozovito  kr'nSat'.   Vsled  tiga kriea
, se je vse vzbudilo po dom*, ljud se je zbral okrog
i «j*'g* — axli Jurij mj vee posual nikogar - morila
j ga je vrociea.
XIV. Teti dan po tem pripetljaji je v domi kneza
Dimitrij i stal mrtvafiki  oder,  okrog odra je bilo
. mnogo   lucij, a Jurij je odicen z vsemi znamenji
i svoje uesti lezd na njom miran inledeno— mrzel.
Izve lavi   narod je  pribajal ia odhajaK a v-
i «akedo  se je   ozrl   v   blugosteu  obraz   tnladega
vi-jirdja iii miloval ga zaradi prtzgodnje smrti. Ta li kruz Dimitrij je prise!  bbzu zelo oto2-
nega obraza. Poijubii je mrlica na celo; solza je ' slaieu iz ocufea kauila na mrtvo in ledeno lice. -! Siopil je nastran, sel v kot, in podoba je bila, ; da moli za legak poditek ljubemu mladenii'tt. V i tem «e duri oilpro: stopda je v mrbSko sobo A-' nica. V ujenem oci nij b b soke; oblicjo so je j zdelo, daima pokojno, ah poveSene obrvi, nabra-! no celo in sicer vse drugo je pricalo nekovo bo-i iazen in ginjenost brezi vsakojake odlocnosti. . Obleceaa je bila drno,  od las do tal je yisel jej
cm  zavoj.    Vsa  njena  krasota je bil jej v row
srebrn kriz.
Ko je Dimitrij  bd zagledal jo, prestraSd se
je. Kakor bi ga bda  preplasila svitloba in pred
nogam- pokazala mu propast, - tako je planil so
svojega  mesta,  pnblizai   se  h6eri in  povpraSul
je: „ZHkaj si se zalostno oblekla?"
B 0 P [ S I.
- —y Gorici 19. junija. — Slovenska in italijan-ska narodnost sta bili pret nedcljo v Gorici v veKM nevarnosti. Treda narodnost gonska, ka korSno se rada Steje pescica tujcev v florin, ob-hajala je spomia slavnega pesnika Schiller^-pred- in popoludne pri „ogerski kroni,* zveder pa v prostorih drustva Coneordije. Prislo jo tudi nemskin bratov od Adrije (iz Trsta) okoli 40, katerejedeputacija goriSkaz enoglasnim „Hoch* na kolodvoru sprejela; prisli so so svojo zastavo, katero so pauie na postaji zavili vdokaz svoje aavesti, da so (V) nanemSki zemlji. Pri „ogerski kroni" je bHa kaj iivabnazabava, katero je Gnm-brjn obilo zalival z nemlkim jecmenovcera, Nav^ dnienje je presegalovse meje innajbolj avstrij-sfre, kajti y pesmih „Des Dcutschen Vaterkmd,* »Bie*Wacht am Bhein* in drngih enakih so tevi goapodje jasno pokazali, kako tesne so jiin av-strijske meje cel6 tukaj v Gorici „in der letzton dentschen Stadt".                                       '
Svoboda je res velika v Avstriji za Nemco; prosto se zibljejo oni ? svojib velikonemskih ide-jaii, presto javijo svojo politicno miSljenje in pre-pricanje, nikdo se nad tern ne spodtika. Kcdar se pa drznc Slovenec govoriti o svojih slovanskih bratih, o slovanski vzajemnosti, ali pa Italijan o Jtalia fatta ma non compiuta," takrat se 10 uses bipoma zaSpidi, 20 rok prime za ovajalno pero in vse nemiko in nemskutar-ko casopisje za/.e-ne unisono glas: „Veleizdaja, policial' Kako se je zvecer zabava v Concordiji vrsila, nas nij mi-kalo pozvedoti; da so bili vsi zidanevolje, o tern niti nij dvoraiti, saj jim je gorol jecmenov gaz v zilah, s katerim so se poprej gotovo dobro pri-skrbeli.
NemSfcega lista v Gorici menda vendar so ne bo. Inteligencije bi bilo v ta namcn se za-dosta, todakdor ima potreben kapital, nece, kakor sli&imo, posteti kavcije in porok biti za druge stroske. Gospodn Ritter-ju je §e v preilobrorn spominn ranjka wGorzer-Zeitunga in kako se jo z njo opekel. V Gorici so pad nehvalezna tla za taka pocetja. ^alostno, da se nas nikakor nece prijeti tista vse izvelioavna kultnra. kator» bi nam posebno nekateri mladi profesorcki tako radi naklonili; pa ker je uze tako in ker je vse zastonj zamorce umijati, bo vendar bolje, da se gosnodicici tttdi za naprej drze svojega „Leibor-gana"— „Deursche Zediing" v kateri naj na !alju-jejo zebtati nasega v. e. kneza in nadskofa, dokler ne postane iz nevolje prav doner Slovan in odio-cen, federalist in za njim se, kol kor je mlacne dubov§cme na Goriskem.
Iz Podgore 10. junija. (Lsv. dop.) Ko povwd na Goriskem in zl&sti po vseh 2upanijskih uradih lepo. naprednja s;oveo3k> undivanj*, grdui> pri nas rakov pot. Dasiravno je imd bivsi zu:»««, vrli gospod Andrej Kocjanciu, italijanskega tajni-ka, je.vendar. pri vsaki pribki pjkaz ti resno voljo v teoi.oziru narjda astrec-, kakor je ttidi vstdej z veseijem in zdatno podpiral narodm rec. Ztli-bog, da se je zasitran preohiio>ti, svojih privatnih opravil, a se bolj zara-1 uagojivoit.i nekaterih ne-spametoih rogovttezev odpoveda). Po njogovi zgu-bi 3uio se Ie dobro spozua!;, da smo im^ii p-;i-vega mo 2 a na celu. Edino, kar j^ zakrivii mi cesar ma ne nureoio lehko ol>Mi>titi, jc to, di nam je za svojega na*le luika pripotoctl m!adv;-nica. kateri je maloveden v obc.iukih opruvilih, lebkomisljen v poslovanji in vrlm tega mlacen v narodnem oziru. Da ne bi fcdo tnislil, di obrc-kujem, oaj naveJem tukaj nekatere dokize.
V ebiimi §k- maverski se jezrasil pret. zimo
j kos obcinske ceste 'in  sic«r tako,  da je postalo
; obcevanje z vozovi na ttstem mesttt prav nevarno.
I V seji d^ L0. jaawvarja je startsinstvo  sklendo,
kako se insa eesta popraviti  in je zupanu naro-
¦¦ cdo,   da i na sktep  nematlo na  izvrS ti.    D-ines
; smo 10. junsja,  delo,   katero  bi a* Mo dalo k
veSenui v 1-t. dueh dogoati, nij §e za^eto ki obfie-
vanje,   posebno  s t*#mi   fWOti, je  n* tsstei*
f mcstn se vedno nevarno. Go*p* zupaa se ny g»-
nd.   P^oraoun zu I. 1872, kateri obwga etrosBe
za ravno oraeajeuo delo in k^ifo>  se imijo znlo-
iiti, je uzo davno zgotovijenT a mesto da bi ga g-
l^pan prodlo/il v dosego visegi potrjinjti, $©c.v*
mirno v zapanijskeat uradu.   R. I p..r
Pretekii teden smo dobtli st itesiu» T»bilo k aejt 8. t ra. ob 6. nri zv.:iler. 0 do'.ocwi uri m zl^romo, - a koga nij bdo? Go<poda iupan.i! frikamo ra-'mo pol ore, uj ga; cdcamo nevoljid druge p >1 urc, 5e ga nij in potem, ko suio se »e pol nro zastonj hndovab, $e razidemo raz/aljsni in razdrazeni, da se je pr&ir/nil mlekobradec nkantti aiojlt*, katerim j j eas predrag, di bi ga zastonj tratili zastran zapan>ve U'likonUutitoiti.
In kakoset je v n-iroinem ozirn gospoJ zu-pan „ClainzigVl* Prav tak, kakor se p;Se. Ura-dnje sploh italijansko, - celo javni razglasi v obeini so navadno lask', potem se nij misliti bo-ljSega o poslovaoji s ces. oblastnijamt. — Pae zalostno je to pri nas skr.tjnih slovecskib mojacdi, kateri imamo v sosednem Lweiiiku z.»Io n-.Misetvn pa ja*ei> dokaz, kakj lebko in naglo se Slovenci poitaljancijo, kedar se zactie uvajati ttalijansrma v jjivno zivenjc.
Zatorej, g. zupan, zdramito so ter ne puscajte dalje v ncraar zopanije, katero jo VaS prednik s tolikim trudom nekoliko uredil; &e je potrebao pogumnega in marijivega vodstva v oskrbmStve-nem, delalnosti in vzbujenja v narodnem ozint Doljf? da pozuo zuciiote, kakor nikdar.
_________     En stareShta.
Ljubljana 15. jan. (tev. dop.) F. R Naj Vara nekoliko opisein daaes dogodbo, katera Ie pre-vec jasno ka/.o, knko sc so dan dane^ go li sera tor rja se sloveaskiin ljudstvoin. Slavna e. k. di'zebia sodnija Ijubljaiiika olnodila je iiamrcr danes dopoludne skoro vse mozke prebi* valco dv?h celih vasij v Hjht ji, njib 5f), v tezko jeeo, poofttreno so s po-»tom, v.$ to zatj, ker so, svoje pravice farovali proti dobickazcljtiim, n e inskutarski in indttstrijelcem,podpiratiim od nekterih birokratov. Naj poja*ntm stvar nw'o na* taucneje.
Probivalci vasij Stud.n* in Starib fuzin v B«>-hinji so bili ol nekdanjih casov edini pjsestaiki gozdov, imenovanib Voglar in Vojein nihLd dnij nij imel praviro. s^kxti v njtb. Ij3 rajaemu ba-1 r.mn i5igi Zoisu, Rlavnsmu slo»en^k«mu m"Cenatut ; ki jo mnog-> storil za Ijadstvo v liohinji, in kate-| rega je vsled toga narol presrcno ljubil, so do-\ volili, ko je bil oa poso*tnik boliinjskih fazin, da | je sniel v gori omeojenih gozdih sekatt za druge | nerabljivi les, iz katerega jo og!j<i napravljal. i Placevai je za to na leto <><> goldinarjev v ob-| ctnsko blagajnico. D--ikler je bil Z >U lastnik I fazm, jo bilo vse v rcdu, a kj so pns'e pozneje | v roke kraajske obrtnijsk> druSbe, jfl bil.> takij ; vse dragacd in goapoclje so brezobziroo sekali v j omonjemh gozdih. Nastaie so vslod tog.* to/.be, i kedo ima pravico do gozdav Voglar in Vojp, in \ c. k. dezelna komisija za olvozo zemSjisc, pri ; katerej iraa c. k. vitez Ant. S hiippd! vahko bo^e loT I je izdala leta 1871. zacasno naredbo, po kateri j so imeli prebivalci vasij  Studor in  Stare  fozme
. i,Zat6, ljubi oce* - odgororila je mirno, „ker je mrtvi bd moj moz in ker sum ga saina oino-rilfi.* ;
jgNesrecnica!" — vskriknil je starec, eegar obraz je bolj obledel, nego je bdo oblicje mrtvc-cu« „Prokleta bodt! Neposlusna hci! irjsi umorila samo njega.tt
Vsled teb besed se je prestrasila in zavzclo ozrla va-nj.
06a se je nagnil k njenenm nhu, nattboma sepnil jej nekoliko besed, obrnil se in odsel.— Anicajetoci spustila ob sebi, nekoliko dasa sta!a nepremakljivo, kakor podoba in o6i imela uprte zmerom na tisto mesto; po nckohkih tretiioikih je pala vznak in s krasno glavo bntnila od mra-morova tla*
XT-.
v Kar je heeri bil povedal knez Dimitrij, tega n^k nij BliSal, tega tadi iixst daSa nij znttla.-r-AU.po nekolikih nedeljah so tadi star6eve ko»ti odnesli ria grobi§5e, a njogov dom je bil  potle
: zaprt in zaklenen. Leto za letom j? miti(»lo, p-i j nobena roka se nij dotaknila zarijuvelih kljueav-! ntc, ki so bila z njlmi zaprta nj>govega doaiu i vrata. Bodlicje iu gobe so buhotno r-istle po grobh , na vrtu; po stezab, poprrje postitih z bolira pes-I kom, ponasala so je sir»kopera trava; iz/..i ouicta ! po zideb in slopob je gledalo sivo opeujo, in sko-7.\ razbita okna so ven in noter Ictale in strigle lastavice in iz blata gnjezda lepile sobam od po-. zluccnib stropovib. Bezikorlstno je bezgovina cvela : in odcvitala po z ipusconem vrti; akacije in jaz-i mini nijso nikogar nap»jali se svojtmi Oarukras-! nimi barvami — zivega krsta nij bilo b'.i/.u, ziva ! dusa jih nij videla. O^amelo so cvele in svojo ¦ krasno cvetije razpisale po koprivah okrog.
Tako je pnstota in samota v zalost zagrnila to mesto blagodejne gostoljttbnosti,zivila va-njo j to domovje domovinske Ijubezni in prijaznosti,— #     •
A kaj se je zgodilo z Anico? - Ne znamo-----
Puslovenil: L 6. — Podgorican.
pravic«>, pos kati v oiiim;j r.\h gozdih toliko lesa, kobk or ga za domaco kurjavo potrebnjejo, kranj^ka obrtn'j^ka druzba pa, poit-kati* „nerabljivi 1 s* ?..\ o^jt*, vihn tega pa i*e veliko stav-buega le%a.
frilao, z^!o cadiio je, kako da seje zamogla tak i tuivtib.t apluh napraviti, ko kranj^ka obrtnij-, ska thnzbi ujtia ftktu':no ukik- pravice do giziov ni'go, ota partii::pira pri njinia le lobko, k'dikor jo tndi posestnik v omeujenih vuseb. A t-> je jiko inalo, k'M* oaa plaeuje od uj.b te 9 gtildinafjev d.ivka, kmetje pa 00. Svktti pa bi imela pr&vico p> o-iein goz lu. Naravno j% da j- to vz?»u Mo v IIditnji 6plusrio ttevolj•?.
Obruitj^ki druzbt ktauj-ka pa se je te njej t»k> o^olno uaredbe t4k«»j poprijulti, ter pojlala ;}. ju^ji Inll. tii svojo logarje v guzd, toda kuK-tjw so jiti preprecili |>ot rokoe: ,Gozd je »al, Iwr le m davk* plac.tj>tnof vi ojnute n:-eea-ir tu oiiravifi/ K-*r pa 4j «itjso m rovali pe-ijtii *>* j li kiutjo k zu;>anu vSrudnjo V:h, k Ut s» Xiiptsali v prot^ikol, koj^a jo ob^iutki tajn k v pr:t*> <tvr>h ulN'.nnkdi inLboroik'tv napravil, da nij»» ho eh 1 i^a-jev nktbir /iht, s.uuo v svojy go.:d? jib m? putt**. T* jim s.intr.i thviia tUi. so In j i k» h idol-jUtvu ponta po jj. tH. in Gtl. »»< po si 1 H). I »2. in 200 kaz •¦wlw pOitu*e.
Dbrt-i j.ka dru/.bi k anjika, na <"»du g. l„nk-nian, j* zi't>/. i% kmo'e/..ra.l lcLi .puuta" pnokrjj-item ghvaisUu v Uado j i'>, tor obeuiMn, sprosda, da »«• p »5 jo k<»iir <ijixrzdatnitukpretn*lvoio v Hdi.nj, da •»« /,o|) r-jt iv.i prtfina^a in xiruina n:iro I ha -»* ss;lt» upolj*.
Okmjni glavur Wiirzbatrh jo proinjo takoj iz>o!nd, t»;r pnia! IS. julija H7I ukrajnega ku-nrs-iija J.ivuni k i so stir in. zauda ji v Uob nj v Star.» fuz no. Ta yi pokheal zap ma Oitra k sob?, k jo takoj pt.Aol L•*/. dvcm t odhoruikoma. 4avur-ii k jim |;ove sedaj, «*;iim da j • pr.nel, te^ jim tazluga 5 * eiikrat g »n omenj»"io wmozuo provi* /orii'iio inredbo, io jiu naznaui ua^nlnjj »v«ij ii.iHiou, pcljati logarje ahrtmjtk^ druzlM v g»*d. Tola udboraiki ititi »llocno povedo, d:* teg* nu bo Io n koli ptntib. da otn*-iij *ue nareJbe nikakor nu pri/anj », k-i' g.wjl jo obtinsk. Ko g. ko-m^ii* vi»li. tU nil- ac opravi, odiIo, ljuJj• pi to zhrutii * ikth, da so tudi logaji ii / iu*t »rj» o-l-Slif in U> jh *tp«t punt po $;. »^. iu CO. drz. k«z. po davo.
Soitj.j pa so'poda okmjni glavar Wurzbacb sain v lJ)bt<j Ut ra/.laga 27. juhj* 1871 prod zadnixuo hiL » 5 todo.-.^m iu Fuz.nvoia u/.e veckral otne'ijoiio iiarolbo /.mil gnzdov in luiznaai avoj sklop: up ijati «»kiu'.» va»'j«. Tudn k«i*ij« tudi njtrmu jwvf lo kakor p iprej Jfavo« nku: wUojtd j« na.v in mi no puM.iiuo uskogar wot.i, ki usjuu me opiaviti ondi.-* Ko pa g. oktajni glavar veaJar Ie v g«»/.d gredo, jrm zastavijo pot, tako d4 *o se morati vn»t;, m taki s) pn>li no enkrat tlo is- C>9.
Obnojenih je bdo dati< * v<ob zuto?. Midi 02 r.r/on tr:jo , koj in so t*ij .lok i/*i'of da ha se bili tega ^piifita" uhlv..b, vcoi d;l na 'J, i'.f eden relo na 3 leta j ce. Xioitn.vo j\ da uoh.dea I'j.b poprj nj bd »e ka'.novai, niti kaj na »li«* kit dol/.utt. /agoearjat jib j« slavuuzaani zag«»-vonrk g. Dr. Hazlug uvr»luo t*r poHebno p»«.Ur-jal nj h fiklit'iio pravuo do gozdov.
Hogatiin g<>4|n»lom obitnj ke dru/.W km-nj-ko ta pravda n»j po<*« bnj v cut. Xjiui j-t \ur treba zi g»zde s^» politi na tak na&iu /. ulio^tmi kmots! ^i.tvneoiu d*-i hi^inu zbira pa pnporo-i'trao, da so v prdiolujt sosiji vprasinJA xemji* M*ne odvo/o re^ito lot% da fct** ne b.>lo hobtena dan na:-*d:»o k.kor je g»n, mn*>i*j<*nat Jit k.tsre i/.vi;ii v>.i ta nosrocni dogolba. Xesr. Lm.i pa j\ k «j i gotovo je zatrwtno. oe sta tUe va^i Akodo-vam na preiuozenje, zraven pa ne t *lko lja bj v oovaroos!:i, zguhit! osobtto svoboJo, naj \r»hi stvar na svetti. Sstvar jo vebko vaznoja, n«»go kovanje in f'O^djanje brezuspesnih :«dros na Dua;i).
Izlet S«k»!ov r nedelj>i v Lit^jo in Sroartnn jo b;l j-iko bp io kar* je As v»i\ tudi o^peHea za naroJno stvci. Vidi*lo »e j«», di ima moiatega st.irosto nareli. Xtvio! Mozato obnasatije je sploh vazueje nego dolga peresa ua klobuc h!
Semska ri'.hanno lien t dru/ba je napranla t '¦ eetvrtvk 13. juarji v kutn*kea vrtu juko lep koneert m« korist uas;h po povoduji pt»skodovauih ; bratov Cebov. C'uJim» se, da So se data nas* I nvroduA drustva od nje prekositt v tej reci. Na-1 rodnjaci!   Bis dat. qui cito dat! Narod!
[         Trst 18. jim. (lie. dap.) Trzalki fakinski jist
j rEt Zavatia de Trieste4 si je sam izbral tako znacajno ime, da si nij mogtfl bolj^ega, k veoemu i ee bi se bil krstil „Rokovnja§ki Chabrus,* bi bil ' sam sebe se bolje zaznamoval. Kdo je nrednik • tega lista, je „Soca* uze zndnjic povedata in tu* j di, ko bi ga ne bila poved ila, bi bil vsak lahko vedel, ; kdo ga urednje. Ako clovek le eno §tevilko cita, preeej
apozna, datekili ncslanavij nij nihcedrugzmozen pi-sati, kakor tisti mo*, ki je narounino za „Ju-rija s jntSo,- pobral in potem zapravil, ob-ljubljenili listov pa ne izdal, tako da so se narocuiki pod nosom obrisali; k vedemu tc so dobili za naineuek nekolikov psovek v novem izdelku Martelantfevega genija. Olovek, kakor j** g. M&rtelanec, zasluzi, da se z vsemi posteniiui sredstvi pocrni, tako pocrni, da se ga vsak na 100 fcorakov ogne, kakor strupeneaajjada a!i go-liovega ber&ca. Taki Ijndje iNemee je zanje iz-imsel i/,raz, kterl se vslovenscino ne da prevosti, pravi jim narareL: ..literarisehe Gniincr*), ki po-bir&jo narotmino in oznanjajo novo lisfe, ktorih uikdar ae izdajajo, pripravljajo oh kivdit ]>«§ton:i slo-venska litera.ua pmetji. Ko hi daw* najpoSte-neji Slovene** hotel xaiVtt v Trstu j/dajali slo venski list, hi ne dohil iz sdov. pokrajiu 2«> na* roenikov in vsejra ttfga j«» g. Martelanec km, ki jib je toliko nauia/al. To je metula g. Marte-l«iifo sam siixuznal in tnrej, brain, velikn hvala 1m»^«! popn^til sdovenscino in xalrl je pi«ati ita-lijatiHki. Mo/, ki jo piej. ^oje enkrat xinil, mi p«p*iju desetkr&t , Slovenijo* izgovoril, zdnj ne move najti dmrnljr libra in ;mrtj»» da hi ga nametal na tokaj^nje rodoljulie. ki *o oate veltko /rtrnvnli za mm*!. Hpioh pa moratu op<mniti, da vse tijegn-vo /tvenje je sanio rcncgatstvo. <*. Martelanec je bit tria^ki dopiniik uekdanje „Gfnzer Zeitung,* on je iudi v tem, ko je hi) juednik sloveuskega lisla, za male ktbre prestavljal nam sovra/ne do-pirn* sea „TvieMer Ztg.*, s kratka: («. Mastelanec je rje»ler *<»U tin jude!*
lkuikt .ftktoriji4 in jenemu insjK'ktorju pa prav * a-titntu *. da iina tako tzvrstiifga nradnika, kakor j« g. Martelanee. S teni «e Slovenootn jhih* huo prijiotWa, tako piiporoca, da, kakor ^••m i/ g«»to\ega \irat se ne bode, noheden tn-kajsnjih Slo*viMi«v vev pi i uji'j zavaroval. I'osiljanio svuj ih-iiar rajs*» iiuroduiM /a\rtdom in nikar ue |Mttlpirajmo o)jr«kih ).\Aux, ki pot*»mpri nas v/.re-
sukati Id po njihovem stareia kopitu, ter ne pripui5ciajo vsled svoje volje mlaj§ih mocij zhog zavidnosti k vzajemnemn, skupneinu dolovahju.
Iz Prtg* 11, jnnija. fter, ttup.) Vodii v za-plavHiilt kiajili j*» n;« n|>;'da» dobrodu*tio«d i da-n»»ji*'«**t w»m> po-vsmli reli iKilentne rane i to je \e\\*i* tola^do ic.mlu ^«kt>mti. Toda oko na-rvtla ft-dufg* >M»t/i dalje, ne^kom'iia, vwlna je ta ?e*ika Hol/a! Kj«» y uarml, kji> jokraj, ki hi hil t«»1ik«» we pr«ti|iei t ««kii*-il, Uut (VliiV I'lisehnti «"":«Im«» |H>Htjiwe re«*i je ta tVvka povodeuj vr^la na 5»*»j^ |io%r*je« Tu fte j« motalu ocitno kou-statirati. da ki?alj«.vtv« tnko |>OMljii driiivjii hlngaj-niri r.a Ho v*«c ne.'io r»ft. inilijouov, tain se zopi't nasta^lja velikeiuw. dr/,aMmpravi»emu, narodu iVskriMi \**l krinko lh-itmau« Bd«re/ijivosti,u >lka wfo* && »» *-«¦' v ni«'j iwtopil. Tmla wnjktaHKeje in prav ri*s hr.itos^ko so *e ohnasali ptdj^ki delejriiti v i i«dajta!JHkein jwlanientu, ko m gistotaii proti podpori p«» |>nvodiiji jw-^kmhhanim kiajeni iia»hn: A<* u^tavakom se jo z»le!o tnk«no tm^rtopanj*' o»tuilno! Videii ImmIi* if Pitljaki. kakt> m» ^«* pn'n;»t;IiH v vaiviinsti dr-;»\nih Hnaiic! V«*» n-^ki li*»l; hudo prajajo ?o-l^ike ^iradt tejia. ia po praviri. ^ Pivpriral sem «e mra fes»l«krat. da rmloljuhni t'V-Sii |M>milujejo INi^jake t. x um\H\. tmla pnrti |!i»!a*vm njiho-tim. koji x!ora!>ij» /ahti-vv luirodovi*,. proti njim s< nie iia* no jau W inrrko /anitevanje!
Ibn *» dftcvt.ttt prihnjajo to/Jx? oil refckih nradntk*>v pri tukaj^nt glavai posti. VKina w» *:*»pejr njeno voljo pn*ti4v!j;i v tuj^ ki aje, n. pr. v (VruovW, CVduvtT alt na Ogei-sko. Ako se kdo pruti temn npira^ pa r.aravni*st odpnste! EYesta^lrnili J*1 odtod hlizo 2»»|K)stni!i nradnikov. I iV kdo \p»*sa. wkaj to, *e tun odgovarja: rJCntot ker so t'elii!* 1'odobne notice o «?-»>kih ptHtnili uradniiih nam prihajajo u. sester-««k«v Morale, u 15ma.
Kur m? tiie ceskt^a naroila na Ctaketn je \^ sk««g dtfBokraticen, kar v sesterski Moravi Bern a tain nij. tata je klerikalen. Ivavd.nalna hlba mouavski!) voditdjev je. da ae oni nijso ur.eli obaaSati proti klerik. stranki, in kot tu na (.Vkeai, /, njo v prijaznib pomerah hiti, toda ne njej sltuiti. Vslotl tega je hila narodna stranka i Todja dr. Piaiak v nanwlnem ogledn jako nepro-spesna v poslednji dohi, ter so'narodni imslanci kferikalnlm z:i>>tevairt im Jkodo eisto narodnih ufrasauj tnoralt vedno odjenjavati v kluhu mo-raVskem i prislo je to tako dalec. da g. dr. Pra-zilk koncno .sum nij vedel, je li on votlitelj narodne stknke, ali klerikahte r.a Moravi. Zatorej bode Mjoravo x vsemi sredstvi podpirala Ceska in bo-d4 &e tttdi nezanesljivi mo/.je nadomestili ?. no-viini, ciilirai mocmi. Y^dno se takove neprijetne i skddirjiw prikaxni jwjo ˇ raxlifinih slovanskih taborib, ako roke krlzem dr2eei voditelji mislijo. da se mora cela   narodna delalnost i  politika
Petpograd, 28. m«ja. (hr>. dop.) Najprej Vain niorum nazuutiiti, d i je piv.zua kvanta, kar se je givoiilo o p.-ebivanji neke osobo iz varSavske iiituligtiiiivje v Petrogradu xarad poravnanja nn»j Poljaci i Itusi, o cemer sem vani pisal v 1. do-pisu. Sploh gleJe na/.nanjeno poravnave se ne dela nic posebnega uiti od te, niti one strani. Vsaka n.ivost euake ba2e je - bosa.
Snuj* se postava, po katercj se pod globo prepovt duje ixvirnim ru^kim posestnikoni jugoza-paduih gubernij, da ne smejo v najem dajati svojili pos<stev jmlom in Poljakom. Uze pa ol 1864. lett si ne Mnejo Poljaci kupovati poxcslev v omenj«nih kr»j h.
Piipravlja se v Rusiji novo miuisterstvo v.a kmetijstvo in rudarstvo; toda trgovstvo ostaja tudi daljo v oblastt mimstra notranjih zadev in ttumu'iu'ga iniuistrii.
V   drzavnem svetu bc ima pretresati predlog, po katcrem se politic'na zlofinstva no bodo vec soJila pri nav/idnih soduijah, amp.'tk preidejo v oblast pnKobtu'ga odbor.i senntorjov. Kakor je zmtno, knxuujejo so v Ilusiji se smrtno kaznijo le polttieni zlofinci, iiajhujiiA knxen za vsa druga hudodolstva je ta, da inorajo do svoje smrti trdo delnti v sibirskih rudmkili.'
1. januvarja 1873. leta iztece pogodba mej llusijo in Avstnjo glede zakladanja soli od av-strijsko vlade v tako imeiiofano nrivislansko gti-bermjo (t«ko se, xdaj imunuje po(jiko kraljestvo) Od tegu <Yasa preido trgovatvo solijo iz vladnib rok v privatue. Vsled tega se uni^Jjo posebne uradnije, za srd ter dotie it frnovnikt bodo ob hIuzIh). Privatno solno trgovstvo bode odvisno od nkciztie upravi*.
Husija in Tmvija stu so pogodili, da se rm-pravi podvodni telegraf mej Odeso in Carigradom.
Zojiot se j» po.lalo mnogo ruskib gospo liiHu in gonpij v Xiirieh v Svico, ila budo Atudiraie na ondasnji univer/i medicino in filozofijo. 1% Lip-ttkega «e nam porori, da se tudi ondi uci rusko zcnstvo pravoslov^a in medicine.
fttevilo U(*itelj8kih izobra^di^c na Uusov-skem bo je lani jako poinno/,ilo; v zatietku lan-skega leta jih ju bi!o le 15, sedaj jih jo pa u2e 32, tedaj eez 2 krat tei\
Od Ictos je ruseiua v zacetuib solali varfiav-skega iu*"iO}»a okroga obtigatni predmet. Na U nacin boJo mej poljskim ljudstvom v Husiji vse nize, sredojo in viaoke Sole le rusko.
Rusko tninisterstvo za uk je jako zadovoljno /. niladimi avstnjskimi tSlovani, kateri bo prisli v Rusijo, da bi predavali na gimnuzijab gr^eino in latinscmo. Vein, da to vas bode zauimaln, ker so ined njimi tudi nekteri Slovene!.
V  Moskvi se pripravlja politebnicna razstavu, v Petrogradu pa statistical sabor.
Zarad stnrii inatere avstrjskega 'cesarja za-luje ruski dvor 15 dmj.
Mirne sodnije se vpeljavajo tudi v zabodnib gubernij.h (okrajih); toda miruih sodnikov ondi ne voli naro I, kakor jo nasprotno v Velikorasiji, urn pale imenujc jih vluda.
Zlaj je vse narobi*; kajti v zapodni in juzni Evropi jr> hiadiio, nu i^ljskcm in Ituskem pa vlada vi'orina.
V  Petrogradu se zmirom vec slifii o samo-morih. Zopet se ponavljajo vchki pozan vraznih mestih in vaseh Rusije.
Politicni preyed.
C») so sine vorjftti raznim casnikom, jo koncal vceraj drzavni zbor stojo takratno se-sijo. Zadnje dni jft zhornica re§ila prcdlagane sprcmombc hmmbovske postaYfi in pro§njo dnwtva Lurnalistov .Ciiicordia* na Dtinaju j$a-rad oproscimja kolkovuino in davka za nazna-nila vseh tern daviiftnam podvTzenih (Sasnikov. Brisavnt zhor nij hotel oprostiti casnikov kole-ka; opnwtit pa jih jo davij'iinc za insorate. Uzrok iir'MproStenja kolk->vaino jc, kor hi se drzavi s tem oitcguilo 800,000 gld. dohodkov. Pa" ("iilno, da mogo&ia Avstrija ne [mara ta-cega znesaka zrtovati znrnalistiki, in da po-sehno miuisterstvo in liberalna veiina v di-zavnem zboru nij ua^la kakti poti, da bi hila tudi zurnalistiki to malo ko35ico vrgla. Razen nekaterih zelezuic za Oesko je dr&tvni zbor zadnjc dni tudi dovolil hrez debate povisanje stroSkov oesarskega dvora za en milijon gol-dinarjev. Poljska resolucija in potem predelska jielezuica to vam je bil Cvink,  ua katewga so
lovili ministri in nstayoyerdi tako imenoyane »SttdUlnderje« in Poljake. No to so vajn lepi poslanci, ki se dado tako lepo za nos voditi. Javno mnenje jih ohsojnje na ysak naMti in sleheren si misli, da sobili premalo raodri,uli pa pragirnkovestni. Oeetje predelske zel6zuie0' vidijo zdaj, da je zaliboze dejana ona Messnt-ca na dolgo klop; pa kaj §e to; morda pade cp1& pod klop.
Kaj tacega hi hilo na vsak nafiin galo* stno za naso dezelo. „Triester-ZeitungK daja sicer sj zqierom dobro upanje; a po pismih lwktorih mogocnih predelistev soditi, mora bit! prcvlelska 5uta v veliki nevamosti, poseTjno pa (k1 kar jo jo ode ustavovoreev, dr. Herbst ta|o uensnuljeno ohdelaval v odseku za zelezne ceste, Knaka osoda prett tudi poljski resoluciji, vsled iVwar je Groholski vlado interpelloval, kaj da misli o poljskih tirjatvah; a vlada bodo »aj-brze prav kratko in dvoumno odgovovorila m Poljake s praznimi rokaiui doinov poslala. to* ljski lish iiiofino dvomijo nad sporazumoin in poljski poslanci so v najvefti zadra^i na«proti narodu.
Hrvatski sabor so jo ssacel 15. t, m,; odprl ga jo v imenu cesaija nadSkof Mihailo-vifi; kakor pii5(\jo uomSki casniki, priSli so sko-ro vsi virilisti v sabor, vsled tar so madj*. ronski listi v svet zatrobili, da ima vlada veeino v sal>oru, kar pa nij res, ker imajo na-rodnjaki vkljuh Ysom virilistom, fomifiroth. 16' glasov v(m', kakor madjaroni. Ogerska vlada. ztdi pomirjenjo z narodno stranko in narodna stranka je pripravljena stopiti v dogoVoro; a vlada Ntavi narodnjakom take pogoje, kakor nainror. da no smejo ovrefii nolieno madjatonsko volitvo, da inorajo voliti v.po&tanski z^or in v roirnikolarno doputacfjo za reviaijo nagodbo polovico narodnjakov in polovieo madjaronov, da jib narodna stranka ue more sprojoti, ker bi hilo to toliko, kakor izdaja naroda. Da pft pokazjo narodnjaki svojo dobro vol jo so sn spnstili z madjaroni v dogovore. Y namen sporuzmna je volila vsaka stranka 6 odborni-kov iz svojo srede. Za predsednika saborti jc izvoljen grof Stefan Erdody. Narodna sttanka noKO popred volili v peStanski zbor, dokler ne odpravi proracuna tu drugih vaznih zadev. Sicer pa bode pogmnno postopala, ne hojeSa se tudi seonkratnega razpusta.
Na Ogerskcm so se zacele volitve; dozdaj zmagavajo Deakovci; a predon bodo vse dovr* seno ho se mnogo tepezke po Ogerskem in tudi marsikateri uboj, ker ste obe stranki ino^-no razkaccni in strastu:.
Nj. vol. cesar jo dal povelje, da se imajo s 1. novembrom t. 1. razvojnielti granifiarski slodeci regimenti: 12. nemSkobanatski, 13. romansko-banatski in 14. srbsko-banatski in potem Titelski bataljon; vsi ti regimenti sto-pijo potem v civilno npravo.
Prancozki listi jako ngodno pisejo o SJo-vauih, posehno pa o Srbih in Hrvatih, kar Madjare strasno jezi in jim daje povod, da proti Srbom intrigujejo; tako na priliko se sli§i, da je hila neka brosura, ki jo jo izdal Oreskovifi v Bolemgradu in ki govori o pansla-vizmu po madjarskem ministerstvu narofiena, da bi imelo ono uzrok toziti Srbsko vlado in napraviti jej zadrege. Madjari sicer radi poli-tikujejo na debeio in diplomatizujejo; a dudno jo, da jim vsaka spodleti in da zmirom osra-mowmi ostanejo.
Na Spanjskem se je komaj vstuja Kar-listov nokoliko poleg-la, ko uze znova Karlisti vstajojo. Serrano so je hvalil, da je Karliste podvrgel in vsled tega je postal knez in minister; a danes se kaze, da je legal iu vsled tc* ga je po kratkem ministrovanji zopet pal Papez Pij IX. dopolnil je 16. t. m. 26. leto svoje?ia vladanja. Znano je. da se nikoli nobeu papez, razon sv» Petra., nij toliko casa na Petrovem stolu sodel in tudi malokaksen papei je toliko pretrpel zarad svoje stanovitnosti.
RAZRE VESTL
<9Si» ieke.) Na prosnjo grofa Karola Co-roninija, predsednika odbora za nabiro darov za nesrefcneze na Ceskem, podamo tukaj imenik do-brotnikov, kateri so dozdaj uie lep znesek zlozili. Nabira pa napreduje in priporocamo tudi mi 5e, enkrat naSim someScanom, da vsi po svoji moci prihitijo na pomoc" ncsrcfinezem in spolnij© kn-stjanske dobmcsti.
Darovaliso gospodje: Alojzi Seppenboffer frankov 20, France Rossi gld.&.Mons. Avgustin Bar.€odelb fir. 25, JoM Zuccbiati c. k. dvorni svetovalec gl. 20, Gonrad il Fabris gl. 4, Edvard Cohn gl. 50, N. % gl 2. Filip dr. Morelli gl. 5, JoSef Tanze gl. 10, Elizabeta Bar. Buffa ft*. 20, Katerina gra-fftfa Attems fr. 20, Rudolf graf Attems fr. 20, Peter dr. Wank gl. 5, Marija Wank gl. 3, Samuel grof Gyulay gl. KX>, Karol grof Coronini, gl, 50, Ljudovit vite2 Rainer gl. 5, Viljem vitea Ritter gl 100, Aieksander Vulliemin gl. 5, V, M. gl. 5, Franco zl Mulitscb gl. 5, Adolf Moaer gl. 5, G. G. R. gl. 5, Kostanca Wimk gl. 3, Adolf Woblratb gl. 2, Teodor grof | Radetzky, generalmajor gl. 10, Dominik Lovisom j gl. 3, Jo&ef Masotti gl. 5, Bar. Tacco gl 5, N. N. gl. 4, A. C. gl. 5, Adolf vitez Boeckmann gl. j 100, France Petregalli gl. 5, Marija V.a Savio gl. 5, Stefan Jalsovetzy gl 5, Henrik vitez Hit- , ter Zabonski gl. 200, Hektor Baron Ritter gl 200, G. 0. Luzzatto gl. 3, Oustuv vitez Ritter Zabonski gl. 5, N. N. gl 10; Karol Truestar gl. 2, N. N. gl. 2, Oskar Baron Ritter gl. 10, Ro-sab'a gratinja StrasoMo gl. 5. Amalia zl Narf gl 25, N. N. gl. 1, Anton Bar. Bils podmarSal gl 10, Jni'ij 21. Hartmann podmarsal gl 10, Eugen Baron Ritter gl. 30, Henrik zl Escher gl. 5, Andrej Pavletie" gl 25, Miroslav dr. Dellabona gl. 25, Alojzi dr. Pajer gl 25, Av- . gust vitez Boeckmann gl. 25, Jozef dr. Depe-ris gl 10, Edvard dr. Seitz gl 10, vitez Ritt-raeyer C. gl 100, Viljem 21. Ritter gl 100, Do rainik Decolle gl. 5, Eugenie in Adele sestre Verson, gl. 10, Angel vitez Rinaldini gl 5, Janez ] graf Attems gl 10, Jakob Marizza gl. 20, Alfred graf Coronini gl. 20, Ernest graf Coronini gl 25, Baron Scbonberger, general kavalarije gl 10, Josepina Jakobi gl. 2, i. Lorenc Pertout gl 5, Marija V.a Fornasari rojena grannja Cassis Fa-raone gl. 20, Matilde grafinja Coronini-Cronberg gl. 20. Skttpaj fe. 105, in gl. 152T.
IMdor ¦! 2eli) preskrbeti Stritarjevih rdu-najskib sonetov" in „Presirnovib pisem," pa mu nij prirocno posiljati iiarocnino na Dnnaj, naj se oglasi pri cuvaji narodne citalnice v Gorie.i.
P. (SKgodovtnalt» Lrtica o besedi „prv»h.")
Ucen slovensk jezikoslovec mi je enkrat pravil, da besedo nprYakM je prvi rabil dr. Bleiweis pred 10.  leti v svojih   „Novicahtt,  bvalno  govorec o svoji b in svojili  politicnih  prijateljev zaslti.rah za slovenski narod.   Potem pa so se slovenski casopisi in posebno mariborski -Slovenski Narodx polastili te besede ter jo rabili samo v zasmeho-valnem in ironicnem pomenn,  kedar  so hoteli sibati nepotizem in  polzevo  politiko znanih Iju-bljanskih narodnjakov. S tem je priSla v zacetku skozi in skozi postena beseda tako ob kredit. da je popolnoma izginila iz noviskega slovarja in da ima dan danes bolje Ealjiv  nego   easten pomen. \ Morda bode omenjenega, zdaj na Dunaji ziveeega i slovenskega j^zikoslovca vcselilo, ce izve,  da be- : seda ,prvak*  vendar nij   Bleiweisova.   Ko sem I bil namred te dm se svojim   pvijateljem v Kvis- ; keni,  grem  2 njim  pogledat  bli/njo cerkev sv. ! Kri2a.   In tukaj ogledam na  desni  s-trani  blizo j velikega altaija „U vefien spomin* pisaao nazua- | nilo, v kterem se rpopohuma Odpnstek in oclpu-Sanje vseb svojeb grebov* obeca tistim,  ki bodo to^ cerkev  „obiskali inu tamkei za edinost kri-stianskih Pervakon,  zatiranje  krivoverstva inu poviaanje svete Matere katoliske Gerkre pobo/no h' Bogu moli1i.M Spodaj se cita datum: „U Kui-Skem 20, dan   Mainika 1.  1857, napravil  inu poslovenil M. C.K Tedaj uze I 1857. se je rabila beseda „prvak"  na   skrajni  meji slovenstva in italijanstva, a ne stoprv pred  10. leti v nNovi--cahvHadqjam 3e, da meni in tadi slavni ^Soei" se pozni slovenski leksikografi za to bistorifino crtico ne bodo odrekali dolzne hvale, vsakako pa smeva pricakovati, da bode vsaj Razlagov  „nau-cm slovnik* pri besedi „prvaktt  mene in „Soca» citiral
to je pa bilo tadi pri obcnem 'zbora 16. t. m. mej adi veliko veselje, ko so slisali o lepem da-riltt a&koje se v lmenn citalnicnih udov blagodo5-nem dariteljemdostojnozahvaljuje citalnisU odbor. (i-odnanoSha ca»iaic») ? Razdrtem se bode slovesno otprla ua praznik S\\ Petra in Pavla. Slovesnost bo vehkanska, kcr se pricukujejo mno-gi gosti iz vseb krajev. RazdrSki tantje stovijopo Slovenskero, so hrabri in vrlt rololjubi, pa tudi dobri pevci; tedaj je podnanoski C-italnici dober U3peb zagatovljen. Mi novo cttalnico z vescljem pozdravljam.> in klicerao nasim polnauoskim bra-torn navduseat „Na zdur!4-
<Uilbtir Nore> je sklenil postaviti na dnev-ni red prihod. obdnega zbora, ki se bjde v krat-kem skiical, sb-deee tocke za letosiji tabor:
J. Naj se poda proSaja za pre.llog narodao-stno po5tave za Gorisko v zm»ladoti6»ega Hohen-wartovega predloga za CeSko.
2. Naj se vlozi petiuija za prenarebj dezelno zborskega volilnika za GoriSko po svobodomkelni-nib nadebh.                                      „    .    , .
,?. Naj slovenski poslanci interpellnjejo vlado, ali misli vendar enkrat izvraitt enakopravnoit, da bodo vsi ara?li na Slovenikem poili»v»lt v narol-nem jeziku se Slovenci in da se bodo vsaj vse slovensko vloge v euakem jeztknresevale; da potem takem preaiesti vac take uradnike, kateri v kljub veckratnih interpellacij in javegu spodbttjan-j:i v daanikih se nij*o kar nic potruditi, da bi se bdi naunli slovenskega jezika. Ti uradniki nuj so v tuterpellaciji z imeuom navelo.
i. Naj so vtozi oujna pro&uja, da bi se v pribodnji dezelnozborki sesiji prav gotovo kouet> no dognala ohco zazeljena poitava zastran preu-ravnave javnih zeinljiscnih knjig.
II koncu je sklenil odbor povabtti vsc p. n. gosp. drustvenike, naj izvole naznaniti h: druge to«ke, o katerih zele da bi se na taborti razprav-Ijalc.
(%'itjvo^l in ni»l<*-*» «viii») na svetu bode v kratkem dobtlo niesto Kiiln ua Reuu. Nem»ki cesar Viljem je nnmrec mestu podaril toliko v zaduji nemskoiVam-odki v»jnt upleiijenib kanon, da bode iz njih ulilo /van, ki bodo tehtul 500 stt>tov (ceiitov) iti bode vreden 25.0UO goldinnrjev. /uh-no bode nasini citateljeni, da do sediijje bil naj* tezi zvon v Moskvi.
(,,in»nzo^> list tukajsne liberal ne stmnke je bil dimes kounskovnn zirad nekegi ctauka ki obravuava nacin, kako bi se olmmila itahjuuska narodlnost na G on skein, v Trent inu in v Istii.
(tn»<<timiuii Urtkn) je teiegrafovat v nede-ljo Memcetn v Gurico, da je Gorica z:idnje nem-sko mest» (Die letzte Stadt Deutschiands.) Po tern takem so nas ustavovesci u/.e prodali Bis-marku, ja vesilje naSih n^nuskib g. profesorjev in nasega okrajnega glavarja.
rijan; sicer pa kaie 5ito v Farlaniji prav lepo in
tudi trta je obilo obdarjena.   V Brdih,  ako ne
bodemo pozneje suse trpeli ali  kake druge ne-
. srece, ker uze re& dnij imamo nevibto in viharen
: dez, smemo upati uspeSne trgatve, med tem ko
! v o*tali okolici sadje lepib dobodkov obeta.-
V dokaz,  kako napreduje goriska okolica v »
- sadjoreji, navedem) le to, da se je sprojelo  me-
seca maja za prxbne cresnje 15G.851 for.,   kar
nam pru'-ajo po§tne nakazuice.    Veseli nas, da se
letos ne nahaja toliko tujcev, kakor navatlnomed
; iiaini, aui]Kik da domacini veduo bolj na svojo ro-
ko kupcujejo, in iinajo tudi uze nektere zuuanje
; domare za^topnike.   Vendar bi bilo v tem obziru
: si> veliko irlitil i'osnemajmo NVmce, kajti o njih
' mor^'ino trditi, da ga skoraj nij trgovnkega rn -sta
na sveti', v katorem bt se tt ne nahajali.   Zakaj
bi tudi mi nekoltko ve '¦ ne posktnaii, zakaj bi se
ne |xidali \v» svetu  in w bolje s.'/nanili s kup-
cijskcm   obriiittvom, da   postanemo   nmterijabo
neodvisnt, - svobodnt trgovci.—
(ialete stno leto? obilo pridelali, posebno se
; je oponealo japonsko  seme.   Cene m v  primeri
. druzih let nizke, ker blaga je veliko, * Tominskf.-
ga nam je v&tk dan na rente dobaja, kupcev po-
selmo zunanjib je kaj malo.
1/ Vipar^ in Brd w nam pise, da cene  vin i ranU'jo, pi»ra»tle m v kratkem do for.   1.50 pri kvim'u.
Banka „Slavija"
nazniuijii sl»v. olwinstvu, da »»> na novo fc.wt«|*» vSlariJH" prpvwjli nasle-lnji ijosp«idjo: Jurij Znoj na (irntirah <»b Savi. Franc I^lir v Hobu. Franc (Jajjgar v Pr^kt. Matija Brnik v }^t. Viilu \tol^ Iijubljam*. Anton O/.imi k na Dobrovi «           n
liavorilav Abmiu v l.»wkt»<u |>oU>ku. Fram'o Sii^Uirsie y n ivotiienkib Toplienb, Fran?- Marinii". v St. IJrbami pri PtujVm. Adam Smolej v Rarjc»m. .laiiess Zakraj*»k v tVuem Vrliu uail Wrijo Caspar lh>lkin v Ospti. Franc Muri pri Jezern na Koroskem. Lavoslav Vak v Prevalih n        .,
V hjuUjoni 12. Ko&iika 1872. Glavni ztstop vzajemno-zavarovalrw priike banke „SLAVIJE" v Ljubljani.
Jan. 1ju«I JVm]r.
xi <** "f *«• ««* Toniatkem) se nam pi§e: Naznauji, draga „SocaI* stovenskemu svetu nena-dno veselje, koje so napravili udbm nase citalnice vrli slovanski dijaki (akademiki) v Ljubnem na Stirskem s tem, da so na§i citainici dar wait 35 slovensktb knjizic raznega sedrzaja. NaSe Ijud-, stvo kaj rado cita slovenske knjige i casnike, za-
Gospod urednik t
Neceni, da bi mi p. n. oboinstvo tujo du»ne proizvo*
tie pripisevalo, zato uaznanjum a tcun da injsem nt urctlnik
ni sodclovalee. M(ilafiov",   kcr sem se ie 1$. t. ra. tenia od«
povedal. Vsakemu svoje!                         Iv«in !%>p* Klr^c.
Potrjilo.
Slavinski iknt Ivanci se v svojih hiwlih casnih sti-sk"»li se snlvtanii najsr^nejso hvaltv.nosti svKJim dobrotnim bratam zahvaljnjo za inilostivi dar — za proj*»tih IS gM avstr. vr.— ,.Mi in naSi otroci iz/.ive bvnteznosti roko skb»- i pljctno k Bj«h za Va% dobrotljivi sloveniki bratjl !"—• ta glas positjajo svojim sobnitura.
Starina (hie 10 juniju 1872>
Irftvosl.   f^i»r^Mjrc
__________        dub. pom.
Slavno uredniStvo ,Soce."
Fjcpa bvala za poslanib 18 gold. miIo§cini\ ktore s»>m od Vas za nase reveiU' prijel. X.i:uuJoina s.»ia jih mod naj-potrebnojse ra-'ddil, s po,«ebtmn oxiroiu na lanskih 19 poro-rcliicv nase srenje, kterih retidel zmven pomanjlcanja ilvcih tudi pomanjkanje stauovanja tr(>or tako da nekt^ri se zdaj v nepokritlh in od pogoriiica raidrtilt hisali ticati raorajo. Z ginjenim scrwm so se obdarovani dobrotnikom zabvaljovali in za nje moliti obljnbovalir da bi jim Bug podarjono ato-terno povniil, ter jib ctuke rcvscine obvaroval.
DuhoOnija v Razdrtem G. junija 1872.
Vontf jMurntk*
duhovni oskrbnik
Trgovske in kmetijske vest!.
Kakor sedaj nase polje ka2e, nadjati se nam je prav dobro letine. Od vseb stranij dobivamo ugodna poro&fla, le na Furlanskem okrog Ajela je toea volike Skode naprrvila, zadela je tudi neko-liko naso okobco, namree cer Pevmo in Sv. Flo-
aLlEBI»^
Kumys-okstrakt
od dunajskezdmvui>ke oblasti kot Zllia->IIo prizniin in «>,1 krakovske urone druilte poapbno priporuniny {M s*iirla9iieiii pritrjVuji mediciiiskih fuknltrt prvo vseb do zdaj proti pljurni susici poznanih in rabtjenib zdravil.
Taisto ozdravlja bii in sigtirno: Jf»-tlko, (celo v ruzvitem stanji) IIIber-klllozo (prikazki: kasljauje krvi, hek-tirna groznica, zmanjkovanjo sap) ^4»-loileiii. drevni in brenk!»ltii katar, anHmiJa (ubostvo krvi) vsled dolgih bolexny in nadeljevanega rab-Ijenja merkarijala, chlorosis (bbnlo-krvnost), asthma, su^enje, bo-lenje hrblne^a mozga, hy sterljo in slabe iivcc.
Za stekleniro 1 gold. a. y. Kistice od 4 steklenic doli do isake mere. Km-posiljanjo  na vncnje oskrbljuje generalni
^Kumys-Heil-Anstalt'
Wien, Mariahilferstrasse M. Bern (S. Friedli Jan.)
NB. Dozdaj brez vspeba % medi-cino zdravljem bolniki naj zaupno z Lie* bigovim ekstraktom zadnji poskus narede.
fedavatelj in odgovorni urednik: VIKTOE DOLEKEC. — Tiskar: PATERN0LL1 v GoricL