prerastla dotedanje skrom ne začetke. Njeno žarišče je postala slovenska univerza, od koder je p e t let p re j b ila izšla iz v rst študentov pobuda, k i pom eni začetek slovenske organizirane geografije. G eografski klub je tako izpolnil svoje poslanstvo. Poslej so njegovi bivši člani delovali vsak v svojem okolju. Prof. Rubiča je pritegn ila Jadranska straža, Baša Zgodovinsko društvo v M ariboru in njegov Časopis za zgodovino in n a­ rodopisje, Bohinec in jaz sva se usm erila predvsem na področje šolske geografije, Rakovec, ki zarad i tak ra tn ih tesnih razm er ni mogel raču ­ nati na ustrezno mesto, p a se je preusm eril h geologiji in paleontologiji. Roman Savnik Sum m ary: The artic le of V. B o h i n e c and R. S a v n i k , two of the still liv ing m em bers of the s tuden t group, th a t in M arch 1922, founded the G eographical Society of L ju b ljan a , deals w ith the circum stances of the foun­ dation phase in the evolution of th e Society du rin g the 1922—1925 period. Resum e: L ’artic le de MM. V. B o h i n e c et R. S a v n i k , deux mem- bres encore v ivan ts de la groupe d ’etud ian ts qui, en 1922, a fonde la Societe de G eographie de L ju b ljan a , tra ite les circonstances de ce tte p rem iere phase de rev o lu tio n de la Societe d u ran t l’epoque 1922—1925. Svetozar I l e š i č SLOVENSKA G EO G RAFIJA V PETDESETIH LETIH SLOVENSKEGA GEO G RAFSK EG A D R U ŠTV A (Referat na proslavi 50-letnice Geografskega društva Slovenije v L jub­ ljani. 21. ap rila 1972) Ni naključje, da proslavljam o petdesetletnico slovenskega G eograf­ skega d ruštva slaba tri leta zatem, ko smo proslavljali petdesetletnico ljubljanske univerze. Saj so to društvo leta 1922 ustanovili ljudje , k i so svoj geografski štud ij po večini vsaj končali, če ne začeli, v takratnem , kom aj ustanovljenem Geografskem inštitu tu naše m lade univerze, kar sta nam lepo pokazala predhodna referata. Pogoje in okolje, v katerih se je h k ra ti z našo univerzo tak ra t, po letu 1920, zarodila tud i organizirana slovenska geografija, smo sicer n a ­ slikali že ob p rilik i petdesetletnice naše univerze (1). Tu n a j samo na k ratko ponovimo, da je bila to doba. ko je bila geografska znanost v vo­ dilnih deželah Evrope že v polnem vzponu po svoji novi poti. Ta pot je p elja la proč od podedovanega, tradicionalnega pojm ovanja geogra­ fije, n a jp re j kot vede o zemeljski obli kot m atem atično astronomskem telesu, pozneje p a kot vede o spoznavanju zemeljskega površja, o od­ k rivan ju njenih še neznanih ali malo znanih predelov ter o njihovem vsestranskem , enciklopedičnem opisovanju, k novim ciljem. Le-ti naj bi bili p red vsem v proučevanju m edsebojnih vzročnih in funkcijskih zvez m ed različnim i elem enti in procesi, k i sestavljajo in preoblikujejo prostorsko-pokrajinsko stvarnost, še posebno zvez in m edsebojnih učin­ kovanj m ed prirodnim okoljem in družbo. J o je b ila pot, ki je tud i v geografiji vodila od prev ladovanja deskripcije k znanstvenem u razglab­ ljan ju o problem ih. O b tem novem razvoju se je na fizičnogeografskem področju izoblikovala in razm ahnila zlasti geomorfologija, poleg nje pa je na liatzelovo pobudo na novo vzrastla »antropogeografija«, katere determ inistične poglede p a so km alu nato popravila stališča francoske »posibilistične« šole V idal de la Blacha. O b obeh teh dveh prevladujočih smereh, eni pretežno naravoslovni, drugi bolj družbeni, ki sta zarodi li še danes močno priostreno vp rašan je »dualizma« v geografiji, p a je kot tre tje vztra jalo kom pleksno, p a ne samo opisujoče, temveč tud i pojas­ njujoče obravnavanje prostorsko-pokrajinske stvarnosti kot celote. To je bila »klasična regionalna geografija«, k i je razen v francoskih regio­ nalistih V idal de la Blachovega kova našla najizrazitejšega zastopnika v »prim erjalnem deželoslovju« ( »vergleichende Länderkunde«) A lfreda H ettn erja te r v dolgi v rsti široko razgledanih »regionalnih« geografov polpretekle dobe, od katerih je na naše ozemlje s svojo dejavnostjo po­ segel zlasti N orbert Krebs. K jugoslovanskim narodom so vpliv i teh zarodkov moderne evrop­ ske geografije p ro d ira li le sporadično, zlasti po geografih, ki so štud irali na D unaju . Močneje so se seveda lahko uveljavili samo tam , k jer so že obstajala un iverz ite tna središča. Zato so p riš li že pred prvo svetovno vojno močno do izraza v Beogradu, k je r je ob n jih zrastel Jovan Cvijič. Značilno p a je, da je m oral C vijic v svojem delu še močno združevati čisto »odkrivanje« novih pokra jin (Balkanskega polotoka) z novimi kon­ cepcijam i znanstvene geografije. Ker sta v teh koncepcijah tak ra t v Evropi močno prevladovali geomorfologija in antropogeografija z geo­ grafijo naselij, n i naključje , da je ravno v letih, ko se je v L jubljan i sno­ vala p rv a organizacija slovenske geografije, v Beogradu izšlo značilno Cvijičevo delo »Balkansko poluostrvo i južnoslovenske zemlje« z zna­ čilnim podnaslovom »Osnove antropogeografije« in ne mnogo pozneje njegova znam enita, žal nedokončana sin tetična »Geomorfologija«. Z obeh teh dveh strani, s severozahoda in z jugovzhoda, so se op la­ ja li v dvajsetih letih tud i p rv i zarodki slovenske geografije kot znanosti. Zakaj iz slike, k i nam jo je o razvoju geografije v Slovencih do ustano­ vitve univerze že ta k ra t naslikal v prvem zvezku »Geografskega vestni­ ka« prof. V alter Bohinec (2), se dobro vidi, da Slovenci z izjemo neka­ terih posam eznikov do ta k ra t geografske znanosti v novem smislu tako rekoč sploh še nismo poznali. Iz Bohinčevega pregleda se vidi, da je šlo v dotedanjem razvoju tega, k a r so p ri nas tak ra t še označevali kot »geografijo«, deloma za potopisna, dom oznansko-kronistična in podobna dela, ka terih av torji povečini n iti niso bili slovenskega rodu (H erber­ stein, Valvasor, H acquet), delom a za prve kartografske upodobitve slo­ venske zemlje, k i so jih p rip rav ili domači avtorji (Florjančič, Freyer, Kozler) ali p a za dejavnost slovenskih m isijonarjev-raziskovalcev v okviru zadnjega razdobja velikih odkritij (Baraga, Knoblehar). N ekaj izraziteje odseva širša razgledanost po novem dogajanju v evropski geo­ g ra fiji druge polovice 19. stoletja iz knjig Janeza Jesenka (Občni zemlje­ pis 1873, Prirodoznanski zemljepis 1874). Razm erom a malo p a je še opaziti tak ih odsevov v široko zasnovani zbirki zemljepisno-zgodovin- skili knjig o slovenskih deželah, ki jih je od devetdesetih let dalje izda­ ja la »Slovenska m atica« pod naslovom »Slovenska zemlja«. Do neke mere so bile glede tega izjeme knjige Simona R u ta rja o prim orskih de­ želah Slovenije te r precej pozneje Seidlove »Kamniške ali Savinjske Alpe«, ki so h k ra ti z nekaterim i drugim i deli istega av torja položile mo­ derne prirodoslovne tem elje za kasnejši razvoj slovenske fizične geogra­ fije. »Slovenska Matica« je sicer tud i izven zbirke »Slovenska zemlja« pospeševala zemljepisno dejavnost, čeprav se seveda tak ra t še ni mogla in znala op la ja ti s svežimi tokovi v evropski geografiji. Tako je skušala s svojim »Zemljevidom slovenskega ozemlja«, k i je izšel ravno v letu ustanovitve G eografskega društva (1922), vzdrževati tradicijo k arto ­ grafskega prikazovan ja slovenske zemlje. Iz publikacije ob nedavnem jubileju »Slovenske matice« smo celo izvedeli, da sta se že leta 1910 v okviru »Matice« združila n jen »zemljevidi)j« in »krajepisni« odsek v enotni »zemljepisni« odsek, ki n a j bi imel po besedah tak ra tnega p red ­ sednika »Slovenske Matice« podobno vlogo kot razna geografska d ru ­ štva drugod« (3). Toda pravega organiziranega središča, v katerem bi lahko vzklila ta sporadična semena znanstvene geografije, ki so jih vetrovi zanesli tudi k nam, na Slovenskem ob začetku dvajsetih let še ni bilo. Dejansko tak ra t, ob ustanovitvi slovenske univerze, slovenska geografska znanost, v naspro tju z drugim i našim i nacionalnim i vedami, še ni pognala p ra ­ vih korenin. Ni še im ela ljudi, ki bi lahko po svoji form alni in vsebinski kvalifikaciji takoj zastopali na novem slovenskem osrednjem znanstve­ nem zavodu geografsko znanost na tisti ravni, ki jo je že dosegla v zu­ nanjem svetu. To dokazuje tud i dejstvo, da je bil p rv i profesor geografije na ljub ljansk i univerzi, ki je bil imenovan leta 1920, dalm atinski H rvat A rtu r G avazzi. Deloval je na ljub ljansk i univerzi sedem let. ustanovil in organiziral na filozofski fakulteti geografski inštitu t, ga oskrbel z ob­ sežno knjižnico in kartografsko zbirko te r ga oprem il s posebnim labo­ ratorijem za limnološka in oceanografska raziskovanja. Po vsej njegovi dotedanji delovni usm erjenosti p a je pač razum ljivo, da je imel m anj posluha za problem e splošnega, široko zasnovanega geografskega p ro ­ učevanja, še posebno proučevanja Slovenije, saj jo je sam le prem alo poznal. To p a seveda ne pomeni, da sc ni p ri tem lahko ob novi katedri in novem in štitu tu zbrala skupina m ladih geografov, povečini študentov in m ladih diplom antov, tista skupina, o kateri beremo v prvem zvezku »Geografskega vestnika« iz leta 1925, da je dala pobudo za ustanovitev Geografskega d ruštva m arca leta 1922. V to pobudo so bili vključeni razen rednih članov novega društva — študentov, tu d i številni t. im. starešine, tako iz vrst m ladih geografov, ki so štud ij končali že v L jub­ ljani kakor iz v rst nekaj starejših , ki so doštudirali še na tu jih univer­ zah. Tako srečamo med odborniki d ruštva v teh p rv ih letih njegovega obstoja tja do leta 1925, ko je društvo postalo tud i formalno splošna o r­ ganizacija vseh slovenskih geografov, poleg imen ožjih ustanoviteljev (V alterja Bohinca, p redsednika iz leta 1925, pokojnega Iva Rubiča, p r ­ vega predsednika iz leta 1922, Rom ana Savnika, prvega podpred ­ sednika, R ada B ednarika prvega blagajnika., prof. F ranceta P la ­ nine, pokojnega prof. F ran ja Baša, P av leta Blaznika, Ivana Rakovca, nedavno um rlega M aksa M iklavčiča -in drugih) tud i im ena nekaj sta­ re jših p ro l. A ntona M elika (izvoljenega za podpredsednika leta 1925), Jožeta Rusa (izvoljenega za b lagajn ika leta 1925 in za podpredsednika leta 1928) in prof. Silva K ranjca (izvoljenega za odbornika leta 1925). Razen organizacije samega d ruštva je bil glavni uspeh ustanoviteljske skupine tu d i ustanovitev revije »Geografski vestnik«, katere p rv i zve­ zek je izšel leta 1925 pod uredništvom V alterja Bohinca, Rom ana Sav­ nika in Iva Rubiča. Nov m ejnik v vsem tem m ladostnem razvoju slovenske geografije pom eni leto 1928, ko je prevzel kot m lad docent geografsko katedro na univerzi pokojni A nton Melik, ki je prevzel tudi predsedstvo društva in uredništvo »Geografskega vestnika«. O vsem tem razdobju, ki je tra ja lo tja do zloma stare Jugoslavije pom ladi leta 1941, ne kaže tu po­ nav lja ti vsega, k a r je bilo o tem poročano že ob p rilik i petdesetletnice univerze, p a tud i ob p rilik i 70-letnega jub ile ja pokojnika in ob njegovi prezgodnji sm rti (4). Več kot znano je, kako se je prof. Melik v prostor­ sko, personalno in finančno skromnem okviru tak ra tnega G eografskega in štitu ta z veliko vnemo in žilavo dejavnostjo lotil organizacije peda­ goškega in znanstveno-raziskovalnega dela. Predvsem je v tem času sam hitro zrastel v geografa raziskovalca v smereh, ki so bile ta k ra t v ospre­ d ju zanim anja evropske geografije: najbolj v geomorfologiji ter v geo­ grafiji naselij, tako km ečkih kakor m estnih. Pod njegovim podjetnim vodstvom se je razvil na univerzi živahen in razgiban sem inar, ki je km alu postal eno izmed najvažnejših strokovnih žarišč na univerzi, k jer so se obdelovali — že na p ragu viharjev, ki so p rih a ja li — usodni in ak tualn i družbenogospodarski problem i tak ra tn e Slovenije in njenega delovnega človeka. V te j delovni smeri so že tak ra t kalila semena tiste danes zelo razvejane dejavnosti slovenske geografije, ki ji zdaj pravim o »aplicirana geografija«, »socialna geografija« ali kakor koli podobno. In i­ ciativno so dopolnjevala in p rilag a ja la potrebam proučevanja slovenske zemlje tiste pobude, k i jih je sprejem ala slovenska geografija iz avstrij- sko-nemške, francoske in Cvijičeve geografske šole. V tem času se je tudi »Geografski vestnik« iz svojih skrom nih začetkov razvil v solidno in ugledno znanstveno revijo, v kateri so ob pom anjkanju lastn ih revij našli prostor tud i predstavn ik i sorodnih ved (geologije, meteorologije s klim a- tologijo, fitogeografije, kvartarologije, naselitvene zgodovine itd.). Iz no­ vega središča na univerzi je zrastel tud i prvi, splošni del Melikove »Slo­ venije«, ob sprem ljan ju družbenogospodarskih procesov, ki so tak ra t k repko začeli zajem ati slovensko zemljo, p a so bile tam zasnovane tudi nekatere druge, že kolektivno organizirane študije (»Gospodarska stru k ­ tu ra Slovenije v luči poklicne statistike in delavskega zavarovanja«, So- cialno-ekonom ski in š titu t 1939). Seveda je bil okvir Geografskega in štitu ta na univerzi, p a tud i Geo­ grafskega d ruštva preozek, da bi bil kos vsem nalogam, ki so se kar vsiljevale. Tudi delovnili moči, zlasti za znanstveno-raziskovalno delo, je prim anjkovalo. Število študentov geografije se je sicer povečalo, toda večino teli p rv ih Melikovib učencev je po diplom i k a j brž pogoltnilo srednješolsko delo, medtem ko znanstvenoraziskovalnih in prak tično ap likativn ih mest tak ra t za geografe izven univerze ni bilo. Tem bolj je razveseljivo, da se je ta generacija slovenskih geografov z nekaterim i svojimi zastopniki opazno uveljavila v znanstveni in pedagoški geograf­ ski dejavnosti zadnjih predvojnih, še posebno p a povojnih let (M arjan Dobovšek, D anilo F urlan , F rance Habe, Zvone Hočevar, V ladim ir Le­ ban, Cene Malovrh, pok. Vita! Manohin, pok. Jože Maučec, M atija M au­ čec, Slava Rakovec, H inko Uršič, M avricij Zgonik in drugi). Ce se povprašam o, kakšno vlogo je imelo v tem razdobju Geografsko društvo samo, k a r nas ob njegovi petdesetletnici posebno zanim a, je ra ­ zumljivo, da ni bilo kos vsem nalogam, ki so se postavljale predenj. Če se v ustanovnih letih d ruštva po jav lja ta v zapisnikih o njegovem delu razen »Geografskega vestnika« tudi bib liografija in term inologija kot dve osnovni delovni nalogi, se v naslednjih letili ne om enjata več. Pač pa je društvo v tridesetih letih, največ po zaslugi pok. R udolfa Badjure, intenzivno sodelovalo pri popravk ih k rajep isn ih imen na topografskih kartali tak ra tnega Vojnega geografskega inštitu ta . V prašanj šolske geo­ grafije , ki so že tak ra t žulila geografe, se društvo tak ra t sistem atično ni lotevalo, pač p a so se z n jim i mnogo ukvarja li številni njegovi člani, še posebno tisti iz ustanoviteljske skupine (Kranjec, Bohinec, Savnik, P la ­ nina in dr.). D a p a društvo v celoti še ni moglo čez okvire samo neka­ terih svojili nalog, se vidi iz zapiskov tak ra tn ih občnih zborov, k je r se rada ponavlja ugotovitev, da »je bila glavna skrb d ruštva v pretekli po­ slovni dobi skrb za izdajan je in m aterialno zagotovitev Geografskega vestnika«. N a občnem zboru leta 1934 je pokojni Jože Rus celo malo pikro pripom nil, da je postalo Geografsko društvo »družba za izdajanje Geografskega vestnika«. P rizadevanja širšega kroga članstva, da bi se dejavnost društva širše razm ahnila, so p rip e lja la v društvu leta 1937 celo do m anjše krize, tako da je bilo društvo nekaj mesecev brez p re d ­ sednika. K akor po navadi, p a je im ela ta k riza tudi pozitivne rezultate. Saj je med drugim »Geografski vestnik« dobil leta 1938 posebnega so­ urednika za v p rašan ja šolske geografije (prof. S. Kranjec). Ne smejo ostati neomenjene še nekatere geografske pobude iz tega časa, p ri katerih so bistveno sodelovali geografi tud i izven okvira Geo­ grafskega inštitu ta in Geografskega društva. Tako so geografi uredili in bistveno prispevali h »Krajevnem u leksikonu dravske banovine« iz leta 1937, med pobudniki p rip rav za »Atlas Slovenije«, ki naj bi ga iz­ dala tak ra tn a banska uprava, p a so bili na prvem mestu geografi (prof. Valter Bohinec). V okviru Geografskega društva so bili slovenski geografi vključeni tudi v nekatere skupne prired itve geografov vse Jugoslavije. Že I. zbo­ rovanja geografov Jugoslavije v Beogradu leta 1927 so se udeležili p red ­ stavniki m ladega slovenskega G eografskega društva (prof. Rubič, Bo- liinec in Savnik). Za drugo zbaorovanje p a je že prevzelo m andat ljub ­ ljansko Geografsko društvo in ga organiziralo jeseni leta 1935 z obiskom Gorenjske in dolenjskih Strug, ki so malo pred tem doživele veliko po­ vodenj. ,0 zboru je Geografsko društvo izdalo posebno tiskano poročilo. T re tji zbor so oktobra leta 1935 organizirali v Splitu dalm atinski geo­ grafi na čelu s prof. Ivo Rubicem, geografom, ki je sam izšel iz ljub ­ ljanskega kroga. N a zborovanju so slovenski geografi aktivno sodelo­ vali, m edtem ko je bil IV. zbor, p redviden prvotno za leto 1957 v Skopja, to likokrat preložen, da do njega sploh ni prišlo, ker so se med tem p red ­ vojne politične razm ere že preveč priostrile. M ednarodni stik i slovenske geografije so bili p red vojno še šibki. Vendar je treba zabeležiti, da je b ila slovenska geografija zastopana na m ednarodnih geografskih kongresi h leta 1950 v Parizu (Melik) in leta 1954 v V aršavi (Melik), da se je slovenski delegat (Melik) udeležil tud i II., (potujočega) kongresa slovanskih geografov in etnografov na Poljskem, da se je III. potujoči kongres v istem okviru, k i je bil orga­ niziran leta 1950 v Jugoslaviji, ustavil tud i v L jubljan i in da se je več slovenskih geografov (Kranjec, Reya, Rus, Savnik. Ilešič) udeležilo IV. kongresa slovanskih geografov in etnografov v Bolgariji leta 1956. Razdobje zase pom eni tud i za slovensko geografijo doba druge sve­ tovne vojne oziroma okupacije. G eografski in š titu t na univerzi je ome­ jil svojo dejavnost na tisto najm anjšo mero, ki jo je zahtevalo formalno poslovanje, pozneje, ko je b ila univerza dejansko zaprta , p a je zamrlo še to. Geografsko društvo je prenehalo z vsakršnim delovanjem. 2e zadnjega občnega zbora, ki je bil jan u a rja leta 1941, se je udeležilo kom aj 10 članov. K njiga zapisnikov občnih zborov je nato p razna do 19. novem bra 1945, ko je društvo potem, ko je nova ljudska oblast odobrila njegovo delovanje, z izrednim občnim zborom spet pričelo s svojim de­ lom. T udi k u ltu rn i molk je bil popoln. Geografski vestnik za leto 1941 je s p rvim i postavljenim i polam i obležal sk rit v Blasnikovi tiskarni, da je potem postal jedro novega letn ika, ki je izšel brž po osvoboditvi, še le ta 1945. Vojni dogodki so na ta ali drug način (z ujetništvom , in terna­ cijam i, taborišči) prizadeli številne slovenske geografe. Več aktivnih geografov je zašlo tud i v D achau, med njim i p a je bila na srečo samo ena sm rtna žrtev, in sicer dr. Jože Rus, ki je končal v Buchenwaldu. Sam a borba je m ed ak tivnim i geografi zahtevala dve sm rtni žrtvi, enega kot talca (Bogdan Jordan), drugega v p artizan ih (Mirko Novak). Ile­ galno sodelovanje geografov in njihovih in štitucij z O F je bilo vse­ stransko in obsežno, po poti dobavljan ja kartografskega gradiva osvo­ bodilnemu gibanju, p a po zb iran ju študijskega gradiva za predvideno povojno utem eljevanje naših zahtev po novih mejah. Osvoboditev in z njo zvezana družbena preobrazba je pom enila tud i za slovensko geografijo močan prelom. To predvsem zarad i močno razširjen ih organizacijskih in m aterialn ih delovnih pogojev, p a tud i za­ rad i po treb nove družbe in njenega načrtnega gospodarjenja, urejevanja prostora in negovanja okolja. Te potrebe so k ar klicale po aplikaciji geografskih dognanj v praksi, v najrazličnejši p roblem atik i slovenskega in jugoslovanskega prostora ter njegovega u re jan ja ; to p a je pomenilo samo močno razširjeno in poglobljeno dejavnost slovenskih geografov v sm eri obravnavanja ak tualn ih družbeno-gospodarskih problemov, v k a­ teri je bila, kakor omenjeno, zastavljena že pred vojno. V razvoju slovenske geografije v tem dobrem poltretjem desetletju po osvoboditvi, lahko ločimo dve razdobji, prvo, nekako do leta 1961, in drugo, po tem letu. Ze prvo razdobje je dalo znanstveno-raziskovalni geografiji na Slo­ venskem možnosti za znatno širši in prožnejši razm ah. G eografski in ­ š titu t na univerzi je sicer lahko še kom aj k a j bistveno razširil svoj or­ ganizacijski in personalni okvir, zato p a je novi čas omogočil profesorju Meliku, da je dal pobudo za ustanovitev Zem ljepisnega m uzeja Slovenije (1946) in za osnovanje In š titu ta za geografijo p ri Slovenski akadem iji znanosti in um etnosti (1947), ki se mu je pozneje p rid ruž il še K arto­ grafski zavod. T ak ra t je bil ustanovljen tud i In štitu t za raziskovanje krasa SAZU s sedežem v Postojni, sprva pod vodstvom geografa A. Serka, po njegovi prezgodnji sm rti p a pod vodstvom p rav tako geo­ grafa Rom ana Savnika. Z vsem tem so se odprle mnogo širše možnosti za sistem atično geografsko raziskovalno delo, p a tud i za objavljanje n je­ govih rezultatov v novem zborniku geografskih razprav , ki ga je začela izda ja ti SAZU (»Geografski zbornik«) ter v seriji m onografij »Dela« SAZU. Ravno zarad i novih pogojev, p a tud i novih zahtev, ki jih je po­ stav ljal čas pred geografijo, smo se zato m orali ob p rilik i tridesetletnice ljubljanske univerze leta 1949 v »Geografskem vestniku« (5) povprašati, katere naloge smo že dotlej zadovoljivo izpolnjevali, kje p a so ostale vrzeli, ki bi jih m orali in mogli ob novih pogojih začeti zapolnjevati. Izpolnjevanje teh nalog je bilo olajšano s tem, da je v tem prvem povojnem petna jstle tju k ljub temu, da so pogoji za pedagoško delo na univerzi ostali še dalje precej skromni, uspešno napredovala vzgoja m lajših kadrov. Vsako leto je diplom iralo vsaj do deset geografov, od katerih je šla večina sicer še vedno na šole, precej p a jih je vedar za­ sedlo strokovna m esta v obeh geografskih inštitu tih in v raznih razisko­ valnih ter operativnih inštitucijah . Vse to je mnogo pripom oglo tud i k oživljeni in razširjeni dejavnosti Geografskega društva, ki si je že takoj po vojni začelo p rizadevati, da bi postalo zares najširši družbeni usm erjevalec geografskega dela v Slo­ veniji na vseh področjih. Že v p rv ih povojnih letih, ko so v društvu de­ lovali še vedno skoraj samo predvojni delavci, zabeležimo ustanovitev posebne sekcije za »šolsko geografijo« pod vodstvom pokojnega prof. Jožeta Kosm atina ter kartografskega odseka, sprva pod vodstvom ta ­ k ratnega ravnate lja D ržavne založbe Slovenije prof. Jožeta Kosa, za­ tem p a pod vodstvom prof. F ranceta P lanine. Ta sekcija si je za svojo osnovno nalogo postavila akcijo za ustanovitev posebnega slovenskega K artografskega zavoda, v čemer na žalost ni uspela, v n jej p a se je obnovila tudi pobuda za p rip ravo N acionalnega atlasa Slovenije, ki naj bi ga izdala D ržavna založba Slovenije. Vse te in druge pobude so za­ stale v glavnem zato, ker je za njihovo realizacijo tak ra t še m anjkalo sil, zlasti m lajših. Na občnih zborih okrog leta 1951 se celo vztrajno ponavljajo tožbe o slabi zainteresiranosti širšega kroga članstva, zlasti srednješolskih učiteljev v L jubljani, za društveno in drugo organizirano geografsko dejavnost. S tvari so se začele obračati znatno na bolje nekaj let pozneje, ko so končno dorasle in diplom irale p rve povojne generacije študentov geo­ grafije te r se začele po svojih na jak tivnejših zastopnikih uveljav ljati tako v šolski kot v znanstveni praksi. O b tem m ladem prilivu lahko zabeležimo leta 1952 značilen članski sestanek o šolski geografiji, pa tudi prvo povojno zborovanje slovenskili geografov istega leta v K a­ m niku, ki so m u močan pečat vtisnili že m lajši kad ri in ki se je podjetno lotilo začrtavan ja nadaljn je po ti znanstvenoraziskovalne in pedagoške dejavnosti geografov ter trdnejše afirm acije geografije v javnosti. Še bolj so se sadovi te pom laditve pokazali na drugem zborovanju sloven­ skih geografov leta 1954 v M ariboru, k jer društvo ni samo izpopolnilo svoje organizacijske oblike, temveč je tu d i povzdignilo svoj glas z za­ htevam i za ustrezno mesto geografije v znanosti in v šoli, m edtem ko je svoja prizadevanja , da zapolni vrzeli v dotedanjem proučevanju Slo­ venije, poudarilo z zastavljenim delovnim program om, v katerem je bila ena od glavnih nalog sistematsko proučevanje Severovzhodne Slovenije, ki je bila dotlej precej zanem arjena. T a pom lajena oživljenost slovenskih geografov p a tud i v naslednjili letih ni zam rla. Sprožila je tud i razm išljan ja in razp rav ljan ja o načelni p roblem atik i geografije. O b n jih naj bi se u trd ile osnove, s katerim i bi lahko geografijo uspešno uveljavili ne samo v šoli in v znanosti, temveč tudi v p rak tičn i ap likaciji. Značilno je, da je tedaj iz m lajših v rst izšJa pobuda, na tem elju katere je Geografsko društvo osnovalo poleg »Geo­ grafskega vestnika« še »Geografski obzornik«, revijo nam enjeno geo­ grafskem u pouku in vzgoji. Tudi siceršnja borba za uveljavitev geogra­ fije v šoli je im ela še k a r precej uspehov. D ruštvena dejavnost je tako zaživela, da je lahko prof. Rom an Savnik na občnem zboru d ruštva leta 1955 celo ugotovil, da v vseh dotedanjih 32 letih društvenega obstoja še ni bilo tako bogatega občnega zbora. Res p a smo na istem občnem zboru nekateri v diskusiji opozorili, da p re ti nevarnost no tranjega razb itja ali dezintegracije geografije, ki bi lahko ogrozila siceršnje uspehe našega dela. T udi so se še vedno ponavljale tožbe o nezainteresiranosti širšega kroga geografov šolnikov za društveno delo. Na splošno p a se je v naslednjih letih organizirano geografsko delo uspešno nadaljevalo. Leta 1956 je društvo organiziralo v Pom urju zna­ čilni terenski raziskovalni sem inar, k i n a j bi začel uresničevati naše m ariborske sklepe glede proučevanja Severovzhodne Slovenije, hk ra ti p a je bil eden od p rv ih izrazov čedalje tesnejše povezanosti dela slo­ venskih geografov z urbanistično in prostorsko-planersko prakso, saj se je vezal na ta k ra t k a r solidno zasnovano delo na regionalnem planu Po­ m urja , k i je pozneje na žalost zastalo. S četrtim našim zborovanjem leta 1957 smo se preselili v Portorož, k je r smo razen ustrezne regionalne p ro ­ blem atike in razen vp rašan j, ki so jih rodile porajajoče se ap likativne težnje v slovenski geografiji, intenzivno načeli v p rašan ja geografske ra- jonizacije ali regionalizacije. Peto zborovanje, sklicano leta 1960 v Novo mesto, p a je imelo spet pretežno regionalno-raziskovalni značaj z moč­ nim poudarkom na metodologiji ekipnega regionalnega raziskovalnega dela; kakor sem inar v Pom urju je tud i novomeški svoje rezultate zbral v posebni pub likaciji (6). D ruštvo je bilo seveda tu d i glavni posredovalec stikov slovenskih geografov z drugim i geografi Jugoslavije. Že ob prvem povojnem zbo­ rovanju geografov Jugoslavije leta 1949 v Istri in v Slovenskem P ri­ m orju, je bilo p ri drugem delu, k i je bil v Sloveniji, soorganizator. Zna­ čilno je, da so se po zak ljučku tega zborovanja, ki je bil na Bledu, se­ stali na Pokljuk i p redstavn ik i vseli republišk ih geografskih društev ter sprožili pobudo za ustanovitev zvezne organizacije geografov, ta ­ k ratnega Sveta geografskih društev F L R J. Le-ta je bil na naslednjem sestanku v Beogradu leta 1950 tud i zares ustanovljen, v začetku pod vodstvom Srbskega geografskega društva. N a drugem kongresu, ki je bil leta 1951 v M akedoniji in k jer je b ila ena od osnovnih diskusijskih tem načelna problem atika družbeno-gospodarske geografije, je m andat za vodstvo Sveta za naslednje razdobje prešel na L jubljano, ki ga je vršila vse do III. kongresa geografov Jugoslavije v Bosni in Hercego­ vini le ta 1955. Za te, še posebno p a za naslednje zvezne kongrese lahko, ne da bi bili neskromni, z m irno vestjo ponovno zatrdim o, da so pri obli­ kovanju njihove osnovne vsebine bistveno sodelovale pobude slovenske geografije. Tako smo z našega, slovenskega zborovanja v M ariboru za­ nesli na IV. zvezni kongres leta 1955 v Srbiji problem atiko razm erja med geografsko znanostjo in šolo, katere aktualnost se je ču tila tud i po d ru ­ gih republikah , z našega zborovanja v Portorožu pa na V. zvezni kon­ gres v Č rni gori problem atiko geografske regionalizacije. K er je na kon­ gresu v T itogradu prešel m andat za vodstvo zvezne organizacije geo­ grafov spet na Geografsko društvo Slovenije, smo seveda p ri obliko­ vanju program a VI. kongresa, ki je bil leta 1961 v Ljubljani, še bistve- neje sodelovali, s tem da smo postavili na p lenarn i del program a pereče načelne problem e opredelitve geografije kot znanosti in problem e geo­ grafije turizm a. Za m ednarodne stike slovenske geografije p rv a povojna leta seveda niso bila kdovekaj ugodna. Ugodnejša so postala nekako po letu 1950, ko se je začel glede tega razvoj, k i je precej presegel obseg dokaj skrom ­ nih predvojnih zvez. Tako sta se XVII. m ednarodnega geografskega kon­ gresa leta 19!? 2 v W ashingtonu udeležila tud i dva slovenska geografa, XIX. kongresa v Stockholmu leta 1960 p a eden. A ktivna naša prisotnost na nekaterih specialnih m ednarodnih sim pozijih in konferencah p a je zarodila zveze, ki so med našim i m ednarodnim i zvezami in sodelovanji še danes najkrepkejše. Tako je simpozij o geografiji in zgodovini ag rar­ ne pokrajine, ki je bil leta 1957 v N ancyju, posredno sprožil naše, vse do danes žive stike z agrarnogeografsko in iz nje izhajajočo »socialnogeo- grafsko« šolo v M ünchnu, konferenca o proučevanju izrabe zemlje v de­ želah vzhodne Srednje Evrope, ki jo je leta 1960 organiziral Geografski in š titu t Poljske akadem ije znanosti v Varšavi, p a dolgoletne delovne zveze med poljskim i in slovenskimi ter drugim i jugoslovanskimi geo­ grafi. Že zgoraj smo omenili, da velja gledati v letih 1960-61 izrazit m ej­ n ik v povojnem razvoju slovenske geografije. To je čas, ko je bil do­ tedan ji G eografski in štitu t dokončno uvrščen v okvir Filozofske fak u l­ tete kot n jen O ddelek za geografijo, ko se je ob tak ra tn i reform i u n i­ verzitetnega š tu d ija personalno in vsebinsko razširil, zgradil in u trd il, dobil nove dostojne prostore v novi faku lte tn i zgradbi na Aškerčevi cesti te r ko je bil poleg n jega na novo ustanovljen In š titu t za geografijo Univerze, ne kot ustanova p ri fakulte ti, tem več - podobno kakor nekateri drugi in štitu ti — neposredno p ri rektoratu . Ker je ideja za ustanovitev tega in štitu ta izšla iz znanstvenega odseka Geografskega d ruštva Slo­ venije in je ustrezni predlog v začetku leta 1961 zasnovalo Geografsko društvo kot najširši forum slovenskih geografov, se mi zdi za današnjo presojo o tem, koliko smo z nam eni, k i jih je p ri tem imelo društvo, uspeli, zelo koristno in m orda k a r nujno, da si besedilo tega predloga danes k a r v celoti obnovimo v spominu. Glasilo se je takole: Na sejah Odseka za znanstveno delo Geografskega društva Slovenije je bilo ponovno obravnavano vprašanje koncentracije geografske znanstveno­ raziskovalne, strokovne in pedagoške dejavnosti. Pretresanje je privedlo do zaključka, da bi za te svrhe bila nujna ustanovitev enotnega geografskega inštituta, ki bi imel značaj univerzne ustanove. Razlogi, ki govore o potrebi take ustanove, so naslednji: 1. Predmet raziskovanja geografske znanosti je medsebojna povezanost med prirodnimi in družbenimi procesi v zemljepisnem prostoru ter njihovo uveljavijanje v transformacijah pokrajine. Temu ustreza tudi posebnost me­ tode dela v geografiji. Zaradi tega geografije ni moč opredeliti niti kot druž- benoslovno niti kot prirodoslovno znanstveno disciplino. 2. Ker so procesi preoblikovanja pokrajine v Sloveniji in Jugoslaviji izredno hitri kot odraz hitrega družbenega in gospodarskega razvoja, sma­ tramo, da je koristno in potrebno mobilizirati ravno kompleksno geografsko znanost z njenimi metodami v delo za urejanje prostora in pokrajine (re­ gionalno planiranje, urbanizem). 3. Perspektivni razvoj univerznega študija po posameznih fakultetah že nakazuje, da bo potreba po obravnavanju fizično- in družbenogeografske tvarine vedno močnejša. Ze sedaj je ta tvarina obravnavana na prirodoslovni ter na ekonomski fakulteti. V bližnji bodočnosti pa bo obravnavana, kot ka­ žejo novi programi, tudi na geodetsko-komunalnem dseku gradbene fakul­ tete, kjer je predvidena vzgoja urbanistov, ter v zvezi s proučevanjem turizma oziroma z vzgojo visokokvalificiranih kadrov za turizem. 4. Značaj geografije in zahteve, ki so postavljene pred slehernega znan­ stvenega in pedagoškega delavca-geografa na kateri koli univerzni inšti­ tuciji, terjajo enotnost delovne zasnove. Takšno enotnost pa je moč prido­ biti samo na čvrsti, dobro organizirani osrednji geografski znanstveni usta­ novi. 5. Edinole v okviru tovrstne ustanove bi bilo moč zares uspešno izvajati načrtno zasnovano in skupinsko sprovajano raziskovalno delo. 6. V osrednji geografski ustanovi bi končno bilo moč po posredovanju pedagoških delavcev-geografov na različnih univerznih študijskih enotah, vključevati slušatelje in znanstveni naraščaj v raziskovanje problematike geografskega prostora. Zgornji predlog osvajajo in podpirajo tako odborniki GDS kakor tudi vsi znastveni in pedagoški delavci-geografi z znanstvenih geografskih ustanov.« Ta predlog je Geografsko društvo v predhodnem soglasju z vod­ stvom dotedanjega Geografskega in štitu ta faku lte te in vodstvom In šti­ tu ta za geografijo SAZU predalo tak ra tnem u univerzitetnem u svetu in svetu za znanost LRS, k i sta jeseni 1961 odobrila ustanovitev inštitu ta , v katerega je bil km alu nato vključen kot poseben oddelek tud i Zem­ ljepisni muzej. Vodstvo novega inštitu ta , ki je ostalo v rokah učnega osebja s f i­ lozofske fakultete, je ob aktivnem sodelovanju večine tega osebja in številnih sodelavcev izven univerze, zlasti tud i s Pedagoške akadem ije v M ariboru, uspešno prem agalo začetne organizacijske in druge težave. Z Inštitu tom za geografijo SAZU si je novi in štitu t sporazum no razdelil delovna področja, tako da naj bi in štitu t SAZU obdržal svoje dotedanje raziskovalne naloge, predvsem s področja fizične geografije, deloma tud i družbene geografije. T udi preučevanje krasa naj bi ostalo še vna­ p re j v glavnem osredotočeno p ri In š titu tu za raziskovanje k rasa SAZU v Postojni, v dosedanjem okviru p a naj bi razv ijal svoje delo tud i ne­ form alni geografski krožek p ri U rbanističnem inštitu tu Slovenije. D e­ jansko delo novega in štitu ta se je usmerilo predvsem v problem e naše podeželske pokrajine ter njenega preoblikovanja po deagrarizaciji in urbanizaciji, p a tud i na druge problem e t. im. »socialne« geografije. V zadnjem času je bil dobršen del inštitu tsk ih naporov usm erjen v za­ snovo in p rip ravo N acionalnega atlasa Slovenije. Za dokončno in objektivno presojo o tem, kako je v tem zadnjem dobrem desetletju ob tako izoblikovanih in razširjen ih organizacijskih okvirjih naša geografija uspela v izvrševanju nalog, k i si jih je zasta­ vila sama ali p a sta jih ji zastavila družba in čas, je verjetno zaradi p rek ra tk e časovne oddaljenosti prezgodaj. Očitno je le, da do tiste sm otrne koncentracije in organizacije delovnih sil in sredstev, kakršno je predvideval društveni predlog iz leta 1961, ni prišlo in je zato naše delo še vedno organizacijsko močno razdrobljeno in prem alo vsklajeno, zato p a so njegovi rezu ltati v marsičem prem alo v skladu s sorazmerno v celoti še k a r ugodnim i delovnimi in m aterialnim i pogoji, ki so nam na voljo. Verjetno tu ni mesto, m orda p a je tud i prezgodaj, ana liz irati vzroke za to, ki so zelo različni. Vsekakor p a se velja nad tem zamisliti. Ravno ob te j organizacijski razdrobljenosti bi bila iniciatorska in koordinatorska funkcija Geografskega društva še dragocenejša kakor poprej. Če se povprašam o, kako jo je društvo v tem zadnjem dobrem desetletju zares izvrševalo, naš odgovor v celoti ne more b iti zadovoljiv. To velja predvsem za njeno znanstveno p lat. Res smo tam na začetku šestdesetih let organizirali nekako komisijo za poživitev društvenega dela, ki je imela obilo dobre volje in je lepo oblikovala svoja poživlja­ joča stališča. Toda ko smo se nekaj let pozneje na svojem zborovanju v Velenju (1964) ozrli nanje nazaj, smo lahko samo ugotovili, da je ostalo m arsikaj na p ap irju . T udi idealne perspektivne program e znan­ stvenoraziskovalnega dela smo sestavljali v društvu, a velik del njih je še danes neizvršen ali v povojih. D ruštvo oziroma njegov Odsek za znanstveno delo nista im ela n iti sredstev n iti moči za to, da bi tako za­ stavljene program e po poti koordinacije med geografskim i inštitucijam i zares uveljavila. Bolj so akcije uspevale O dseku za geografski pouk, ki se je vedno oglasil in živo posegel v dogajanja, k ad a r se je za to po­ kazala potreba, čeprav je tud i tu lahko računal le na sorazm erno ozek krog zares ak tivn ih šolskih delavcev. Še najbolj je društvena pobuda tud i v tem času zaživela na naših zborovanjih, k jer smo obravnavanje znanstvenih problem ov vezali s šolsko in aplikativno problem atiko ter z regionalno problem atiko pokrajine, v k a teri smo zborovanje organi­ zirali. T ak značaj je imelo naše šesto zborovanje v Velenju leta 1964. k jer smo vrh tega ponovno reorganizirali društvo v smeri močnejše de­ centralizacije dela, predvsem aktivnosti podružnic. Podobni sta bili se­ dmo zborovanje v Novi Gorici leta 1966 in osmo na R avnah na Koroškem leta 1969, o katerega regionalnem delu je tud i tok ra t izšla posebna p u ­ b likacija (8). N a R avnah smo vključili v program tud i vp rašan ja , ze­ m eljske Slovenije, ki so odtlej stalno na dnevnem redu društvene de­ javnosti, predvsem v ljubljanskem aktivu društva. Tudi ak tivn i delež slovenskih geografov na VII. kongresu geografov S F R J leta 1964 v Za­ grebu, k je r je bilo v ospredju obravnavanje deagrarizacije in u rbaniza­ cije te r na V III. kongresu leta 1968 v Skopju, k je r se je močno razp rav ­ ljalo o ap liciran i geografiji, je bil nadpoprečno pomemben. V tem času so slovenski geografi organizirali tud i p rv i jugoslovanski simpozij o agrarn i geografiji leta 1964 v M ariboru, iniciativni, tud i zvezni razgovor o ap lic iran i geografiji leta 1967 v L jubljani, simpozij o u rbani geografiji leta 1970 v L jubljani in sim pozij o k rašk i term inologiji leta 1971 v L jub­ ljani. K oordinacijska vloga d ruštva v geografski dejavnosti zadnjega časa, je bila, v kolikor je uspevala, še pom em bnejša, ker se je med tem znan­ stvena, pedagoška in ap lik a tiv n a dejavnost slovenskih geografov še dalje močno razvejala. K tem u je pripom ogla tud i dopolnitev geograf­ skega š tu d ija na faku lte ti z ap likativn im i usm eritvam i (zlasti za p ro ­ storsko p lan iran je in za turizem) te r naraščajoče število diplom antov geografije. Tudi doktoratov geografske znanosti je bilo doseženih samo v letih 1962—1966 k a r 20. S tem i novimi k ad ri se je dosedanje omrežje znanstveno-raziskovalnega dela na Univerzi (na O ddelku in v Inštitu tu) in na SAZU (v In štitu tu za geografijo in v In š titu tu za raziskovanje krasa) razširilo tud i na Pedagoško akadem ijo v M ariboru, omrežje ap li­ kativne dejavnosti p a se u trd ilo p ri U rbanističnem inštitu tu SRS in pri drugih urbanističn ih in p ro jek tivn ih inštitucijah , p ri Hidrom eteorolo­ škem zavodu SRS, p ri Zavodu za statistiko SRS, p ri Biroju za regionalno p lan iran je , p ri razn ih tu rističn ih organizacijah in inštitucijah itd. Ni mi mogoče raztegniti tega poročila na podroben p rikaz celotnega spek tra najširših prostorskih problem ov Slovenije in njenega zamejstva, s katerim i se je raziskovalna dejavnost slovenske geografije ukvarja la zlasti v zadnjem desetletju. N aj ponovim le k ra tke navedbe o tem, ki jih je društvo posredovalo javnosti že v vabilu na proslavo svoje p e t­ desetletnice. Iz teh navedb se vidi, da je bila raziskovalna dejavnost slovenskih geo­ grafov v zadnjih desetih letih usmerjena v okviru fizične geografije v pro­ učevanje kvartarnih sedimentov in njihove izrabe na Slovenskem, v genezo oblik našega površja, v proučevanje kraške korozije in tipologije krasa, pod­ nebnih značilnosti in zakonitosti uveljavljanja vremenskih tipov, razvoja in stanja visokogorskih jezer, geografskih učinkov elemetarnih nezgod, snež­ nih plazov in gorskih snežišč itd. Na področju družbene geografije pa so bili v ospredju problemi preoblikovanja naše podeželske pokrajine po de- agrarizaciji in urbanizaciji, prostorskih učinkov preobrazbe socialne struk­ ture na podeželju, v mestih in turističnih območjih, dnevnega gibanja de­ lovne sile, gibanja in prestajanja kmečke delovne sile, sekundarnih počitni­ ških bivališč, hribovskih kmetij, gospodarsko zaostalih področij, vplivov in­ dustrializacije na doseljevanje delovne sile iz drugih predelov Jugoslavije v Slovenijo, omrežja šol in šolskih regij, stalnega in sezonskega odseljeva­ nja v Sloveniji, naših malih mest, vinorodnih področij itd. Intenzivno so bili raziskani družbenogeografski procesi na narodnostno mešanih področjih v Prekmurju in Primorju ter izven meja SR Slovenije na s Slovenci naseljenih področjih v Porabju na Madžarskem, na Koroškem v Avstriji ter na Trža­ škem v Italiji. V tem poročilu tud i ne utegnemo v celoti zajeti analize vseh stikov slo­ venske geografije z m ednarodnim strokovnim svetom, ki se močno in hitro stopnjujejo. Navedem naj le, da je bila slovenska geografija zasto­ pana, čeprav skromno, tud i na XX. M ednarodnem geografskem kongresu leta 1964 v Londonu in na XXI. kongresu leta 1968 v New D elhiju in, precej številneje, na evropski konferenci M ednarodne geografske unije na M adžarskem leta 1971; da smo bili slovenski geografi člani jugoslo­ vanskih delegacij, k i so gostovala na nacionalnih kongresih sovjetskih, poljskih, zahodnonem ških in ita lijansk ih geografov, da so naši člani sodelovali na številnih m ednarodnih sim pozijih s specialno tem atiko, zlasti s področja proučevanja krasa, raznih smeri agrarne geografije, populacijske in ap likativne geografije in da so nekateri sodelovali ali še sodelujejo v raznih kom isijah M ednarodne geografske unije. D a smo razen že omenjenih stalnih stikov z geografi s Poljske akadem ije zna­ nosti in z univerze v M iinchnu imeli živahne stike tud i s središči geo­ grafske dejavnosti v W roclawu, to d z i in K rakovu na Poljskem, z geo­ grafi z moskovske univerze, z m adžarskim i geografi, z geografi s Če­ škoslovaške akadem ije znanosti v Brnu in Pragi, z geografi s slovaške Akadem ije in univerze v B ratislavi, z G eografskim a inštitu tom a Univerze in Visoke šole za m ednarodno trgovino na D unaju te r s tam kajšn jim Geografskim društvom , s številnim i geografi iz NDR ter razen z Miinch- noin z več drugim i geografskimi središči v ZRN, z geografi na univerzah v N ancyju in G renoblu v F ranciji, na univerzah v Liegu, Leuvenu in G entu v Belgiji ter z belgijskim društvom za geografske študije v Brus­ lju, z geografi na univerzi v Am sterdam u, v najnovejšem času pa tud i z ita lijansk im i geografi, predvsem z Geografskim inštitutom na novi fakulte ti tržaške univerze v Vidmu. Naše poročilo o razvoju slovenske geografije v petdesetih letih ob­ stoja našega G eografskega društva lahko zaključim o z vtisom, da sto­ jimo slovenski geografi ravno ob tem svojem jubileju očitno na novi prelom nici v razvoju svoje dejavnosti. Določila sta nam jo usm erjenost in dinam ika sodobne znanstvenotelm ične revolucije, ki postav ljata tud i p red geografijo svoje neizprosne zahteve. Zunanji izraz tega je tudi p ri nas ustanovitev in organizacijsko u trjevan je Raziskovalne skupnosti Slo­ veni je, p a tudi drugih skupnosti, izobraževalnih in kulturn ih . Če smo nam reč nekje zgoraj potožili, da je bilo naše delo organizacijsko in vse­ binsko preveč razdrobljeno in prem alo vsklajeno in da Geografsko d ru ­ štvo kot edina skupna organizacija ni imelo moči, da bi dovolj uvelja­ vilo svoje koordinacijske želje, nas je k tak i koordinaciji s polno p ra ­ vico prisilil novi sistem organizacije znanstvenoraziskovalnega dela. Za­ to je razveseljivo, da smo se k ljub nekaterim dezintegracijskim tenden­ cam med nam i samimi ob tej p rilik i vendar sestali v okviru enotnega posvetovalnega telesa za geografijo, sestavili skupen delovni program ter ga predložili Raziskovalni skupnosti, h k ra ti p a izrazili svojo željo, naj se geografija kot celota vključi v dejavnost te Skupnosti na ustrez­ nem mestu. Če nam bo uspelo uveljav lja ti ta program , ki je zastavljen dovolj na široko, lahko z najboljšim i u p i zremo v prihodnjo razvojno fazo slovenske geografije. Če p a bomo hoteli v tem uspeti, p a se mi vendar zdi, da se bomo jnorali sami zrelo zna jti in jasno o rien tira ti v dilem ah, ki se že dolgo in to vedno močneje, postavljajo pred geografe povsod po svetu. Odlo­ čiti se bomo nam reč morali, ali se bomo odrekli nadaljn jim skušnjavam , da še dalje blodimo po poteh razkraja jočega dualizm a ali p luralizm a v geografiji, da vsak zase, bodisi kot posam eznik ali kot inštitucija , ome­ jujem o svoj interes in delovno vnemo samo na nekatere ožje elemente in problem e realne, kom pleksne prostorsko-pokrajinske stvarnosti ter s tem, m orda le z nekoliko bolj poudarjenega prostorskega vidika, le dopolnjujem o ali celo ponavljam o raziskovalno delo specialnih znan­ stvenih disciplin. Povprašati se moramo, ali nas bo p ri tem m ikavnost novili raziskovalnih m etod in raziskovalne tehnike še dalje zapeljevala, da n jej na ljubo v bistvu sprem injam o sam osnovni predm et svojega proučevanja, ali p a bomo ta svoj osrednji predm et, realno in konkretno geografsko okolje in njegovo družbenogospodarsko vrednotenje skušali ohraniti še dalje in s tem geografiji za njo bistveno, čeprav mnogo težjo in zahtevnejšo široko platform o. A li bomo torej, če sledimo p rv i poti, opustili tud i nekatere svoje stare naloge, ki so bile zares samo naše in ki jih nam esto nas nihče ne bo uspešno vršil, v p rid drugim , specialnim in ožjim problemom, ki jih proučujejo, pogosto celo z večjim uspehom, druge, specialne stroke? Ali se bomo, z drugim i besedami, spričo vab lji­ vega čara resnične ali celo navidezne m odernosti odrekli tud i p r i obrav­ navan ju Slovenije regionalnografske, sintetične metode obravnavanja ter h k ra ti ustreznega kom pleksno-regionalnega v id ika v ap likaciji, v t. im. »regionalnih analizah«, ali pa bomo vztra ja li p ri teh m etodah in v id i­ kih te r jih izpopolnjevali. Nedvomno stojimo na takšnem razpo tju in do­ bro moramo prem isliti, kam bomo zavili. To tem bolj, ker se nam , če se odločimo bolj za prvo pot, izm akne iz rok ne le prepogostokrat tako om alovaževana »klasična« regionalna geografija in n jena dom ača so­ rodnica, »domoznanska« geografija, temveč tud i n jena sicer z vsemi zna­ ki m odernosti oprem ljena druga sorodnica svetovnega m erila, ki jo čas ravno v naših dneh tako kričeče in pereče postav lja p red nas. To je problem atika življenjskega okolja, p a ne samo njegovega pasivnega v a r­ stva, tem več tudi njegovega proučavanja, njegovega negovanja in smo­ trnega u rejan ja , sk ra tka usm erjan ja ak tivn ih posegov družbe vanj. S te stran i se mi zdi značilno in zelo na mestu, da smo v program proslave našega jub ile ja uvrstili tud i razgovor o vp rašan jih življenjskega okolja. P rav tako je razveseljivo, da p rih a ja jo problem i proučevanja ter u re­ jan ja okolja močno do veljave tudi v našem delovnem program u, ki smo ga omenili zgoraj. Opom be — R eferences 1. S. Ilešič, Geografija. V knjigi: »Petdeset let slovenske univerze v Ljub­ ljani, 1919—1969«, Ljubljana 1969, str. 231—242. 1. V Bohinec, Razvoj geografije v Slovencih. »Geografski vestnik«, Ljub­ ljana. I, 1925, str. 1—24. 3. S. Kranjec, Geografija. V zborniku: »Slovenska matica 1864—1964*, Ljubljana 1964, str. 210. 4. Gl. S. I., Ob petdesetletnici Antona Melika, »Ljubljanski zvon« 1940, str. 90—91. — S. Ilešič, Ob sedemdesetletnici prof. Antona Melika, Geografski vestnik« XXXII, 1960, str. 3—9. — V. Kokole, Anton Melik — in memoriam, »Geografski vestnik« XXXVIII, 1966, str. 3—10. — S. Ilešič, Anton Melik. »Letopis SAZU« XVII, 1966, str. 3?—56. 5. S. Ilešič, Slovenska geografija v 30 letih ljubljanske univerze. »Geo­ grafski vestnik« XXII, 1950, str. 215—218. 6. Geografski zbornik, uredil dr. Svetozar Ilešič. Murska Sobota 1959. 7. Dolenjska zemlja in ljudje. Pripravilo Geografsko društvo Slovenije, uredila dr. Ivan Gams in dr. Roman Savnik, Novo mesto 1962. 8. Jugovzhodna Koroška. Izdali in založili: Geografsko društvo Slovenije, Skupščina občine Ravne na Koroškem, Skupščina občine Slovenj Gradec in Skupščina občine Dravograd. Glavni urednik dr. Jakob Medved, Ljublja­ na 1970. Summary: Slovenian G eography during the F ifty Y ears of the G eographical Society of S lovenia The report, presented by S. I l e š i č at the celebration of the Society’s Fiftieth Anniversary, deals with the evolution of Slovenian geography du­ ring these fifty years with special regard to the activities of the Society as a accordinating organisation of all Slovenian geographical institution. One can distinguish four stages of this evolution: the Society’s and University's foundation stage (1922—1927), the stage of the rise of Slovenian geographical science at the University under the leadership of Prof. A. Melik (1927-—1941) and — after a standstill of all activites during the occupation (1941—1945) — the first post-war stage of intensified activities (1945—1961) characterized mainly by the establishment of the Geographical Institute at the Slovenian Academy of Sciences — and the second one characterized by the foundation of a new central Geographical Institute at the University, by a large engage­ ment of Slovenian geographers in the applied activities and by a distinct orientation toward international collaboration. Resume: La geographie Slovene pendan t les 50 ans de la Societe de G eographie de Slovenie. Le rapport de S. T I e š i č , presente ä la celebration solennelle du cin- quantennaire de la Societe de Geographie de Slovenie, contiens un aperpu sur revolution de la geographie Slovene pendant cette epoque tenant compte surtout de 1’activite de la Societe en tant que coordonnatrice des toutes les activites geographiques slovenes. On y peut discerner quatre phase d’evolu- tion: la phase oü la Societe et le premier Institut de geographie ä 1’Universite ont ete fondes (1922—1927), la phase de 1’epanouissment de la science geogra- phique Slovene ä 1’ Universite sous la guidance du Prof. A. Melik (1928—1941) et puis — apres l’arret complet des activites pendant l’occupation (1941—1945) — la premiere phase (1945—1961) des activites elargies apres la liberation .surtout par l’etablissement de l’Institut de Geographie ä l’Academie des sciences Slovene, et la deuxieme (1961—1972), marquee par la formation d un nouveau Institut de Geographie central ä l’Universite ainsi que par le large engagement des geographes slovenes dans les travaux appliquees et par leur orientation renforcee vers la collaboration internationale.