Letnik XVII.	Celovec, petek, 27. april 1962	Štev. 17 (1041)
Praznil? sclidavnc&ti
Značilna paralela med Trstom in Koroško:
Po vsem svetu se v teh dneh pripravljajo na veliki mednarodni praznik dela — 1. maj — ki je bolj kot vsak drugi dan v letu postal praznik solidarnosti, praznik skupnih prizadevanj za lepšo bodočnost človeštva v svetu pravičnih odnosov med ljudmi in narodi, v svetu miru in blagostanja.
Mednarodno delavsko gibanje ima dolgo in slavno bojno zgodovino, ki je močno spremenila položaj delavskega razreda v sodobnem svetu, kakor tudi ta svet sam. To je zgodovina skupnih teženj k novim družbenim razmeram. Solidarnost delovnih ljudi vsega sveta in naprednih gibanj pomeni vzajemnost, pomeni vzajemno podporo v boju in delu pri ustvarjanju takih družbenih odnosov, ko ne bo več izkoriščanja in zatiranja ne v razrednem in tudi ne v nacionalnem in mednarodnem pomenu.
Danes, ko so ideje napredka in socializma delno že osvojile in čedalje bolj osvajajo misli ljudi v vseh predelih sveta, ko so osvobodilna gibanja kolonialnih narodov le dosegla velike uspehe, se odpirajo perspektive novega obdobja. Ljudje čedalje bolj premagujejo slepe sile gibanja, njihovi napredni tokovi postajajo zavezniki v izrednem poletu sprememb, ki jih doživljamo. Razredni boj, boj družbenih sistemov, boj različnih nacionalnih Interesov, po svoje zajemajo vse mednarodno življenje.
Pač pa v prehodnih obdobjih zgodovine, zlasti v tem, ki ga mi preživljamo in ki vodi k odločni spremembi vseh zaostalih odnosov, vladajo velike napetosti v odnosih med razredi, narodi in državami. Zato je mir v svetu plemenita in nujna podlaga za vzajemnost vseh razumnih ljudi ne glede na njihova politična prepričanja. To sodelovanje pri ohranitvi svetovnega miru mora biti vsakdanje in konkretno: človeštvo mora priti iz položaja, ko samo jedrsko »ravnotežje* ohranja krhko ravnotežje °dnosov v ozračju hladne vojne, ki se lahko nepopravljivo vžge in ogrozi tudi obstanek človeštva sam.
Pri tem pa ne gre samo za vero v razum državnikov, vojaških voditeljev in politikov v svetu, ki je razdeljen in v katerem se spopadajo različni interesi. Sicer so ti ljudje poklicani, da skrbe za to, da bi bil mir bolje varovan in utrjen. Ne smemo pa prezreti, da te-ti zastopajo tako napredne kakor tudi nazadnjaške interese, vsak pač v skladu s lem, koga in kaj predstavlja. Nekateri izmed njih Po duhu žive še v prejšnjih časih in niso sposobni ali pa nočejo presoditi stvari po sodobnih merilih. Nekaterim krogom v svetu se zdi realno in dopustno, da uporabljajo silo. pri Nastopanju svojih interesov v razmerju do drugih držav in narodov. Ti še dopuščajo, da Po svoji presoji odločajo o usodi drugih narodov ter so pripravljeni, da pokažejo naravnost presenečajočo brezobzirnost do naukov novejše zgodovine. To je slepilo reakcionarnih sil, ki še vedno pomenijo nevarnost za Prihodnost narodov, za bodočnost človeštva.
. Zato pa je sodelovanje in vzajemnost v bo-!u proti takim vplivom in zaostalim nazorom ena glavnih nalog in dolžnosti vseh napred-n‘h ljudi in gibanj v svetu. Sodelovati in biti s°lidaren v boju za svet brez nadvlade, interesnih sfer, vsiljevanja načina življenja dru-R'm in brez napadalnosti — pomeni eno izmed največjih internacionalističnih obveznosti naprednih sil. Takšno sodelovanje namreč naj-°h neposredno služi miru in spodbujanju k Zares demokratičnim spremembam.
. Mednarodno delavsko gibanje je že doslej Rojevalo sijajne zmage svetovno zgodovin-kjga pomena — za ceno številnih žrtev in “rekanja. Spremeniti svet in ga napraviti za °hodcn prostor za človeka, osvobojenega iz-?riscanja in zatiranja, pa pomeni zgodovin-0 Potrebo še posebno danes, ko živimo v razdeljenosti, katera nevarno zaostruje Narodne odnose in katere najbolj značilen v CfatL je mrzlična oboroževalna tekma. Ravno Za e” dneh je dal ameriški predsednik povelje y-t.°bnovitev jedrskih poskusov in ni treba rpX..Prer°k tistemu, ki pravi, da bodo ame-j. ,fn poskusom v doglednem času sledili tu-ČaJ>0s.^ust v Sovjetski zvezi. To je tisti za-1n'. krog, to je ona blaznost, v kateri se je f£el svet dvajsetega stoletja, rne	odgovornost ne sloni samo na ra-
st n). odločujočih državnikov, marveč se počen ,a xred slehernega člana človeškega ob-v va. Se posebno važno mesto pa zavzema Ifi em Procesu mednarodno delavsko gibanje, Za Prldstaylja močno organizirano silo. Boj ohranitev in utrjevanje temeljev miru,
Obraz šovinizma je povsod enak!
V Trstu so varnostni organi pred nedavnim odkrili skupino fašističnih teroristov, katere pripadniki so osumljeni, da so v zadnjih letih izvedli vrsto atentatov na razne slovenske ustanove. Povod za sedanjo prizadevnost varnostnih oblasti je dal dina-mitski atentat, ki so ga pred tedni izvršili na stanovanje znanega tržaškega protl-fašista prof. Schiffrerja, predstavnika italijanske socialdemokratske stranke na Tržaškem. Aretirani fašistični teroristi so se zbirali v raznih organizacijah s popolnoma nedolžnimi nazivi, vendar je njihovo članstvo v športnih, kulturnih, študentovskih in podobnih društvih služilo le prikrivanju resnične pripadnosti in usmerjenosti teh ljudi, o katerih je bilo zdaj ugotovljeno, da so najtesneje povezani z izrazito fašističnimi združenji. Pri njih so našli tudi velike zaloge raznega orožja in razstreliva ter je bilo ugotovljeno, da so imeli načrtovane še nadaljnje atentate.
Kokor smo v našem listu že večkrat poročali, je bilo v zadnjih letih na Tržaškem izvedenih že več zločinskih atentatov proti tamkajšnji slovenski manjšini. Ti napadi so segali od protislovenskih manifestacij in hujskanja proti enakopravnosti obeh narodov mimo skrunjenja protifašističnih grobišč pa do fizičnih izpadov na pripadnike slovenske narodnostne skupine ter dinamit-skih atentatov na slovenske ustanove. Čeprav je bilo povsem jasno, kje je treba iskati krivce tega divjanja, varnostne oblasti nikdar niso pokazale toliko prizadevnosti, da bi vsaj v enem samem primeru
odkrile storilce in jih klicale na odgovornost. Šele atentat na predstavnika vladne stranke je privedel tako daleč, da so se organi varnostne službe odločili za odločno in temeljito preiskavo, ki je tudi zelo hitro rodila uspeh in bodo sedaj odkriti atentatorji postavljeni pred sodišče.
Vsa demokratična javnost na Tržaškem in v Italiji zdaj pričakuje, da bodo oblasti končno napravile konec fašističnemu divjanju. To zločinsko početje so odločno obsodili tudi v tržaškem mestnem svetu, posamezni mandatarji pa so naslovili na vlado v Rimu apel, naj temeljito počisti s fa-
Sovjetski zunanji minister je bil v Jugoslaviji
Prejšnji teden je bival na petdnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko, ki je s tem vrn i lanskoletni obisk jugoslovanskega ministra Koče Popoviča v Sovjetski zvezi.
Med svojim bivanjem v Beogradu je imel minister Gromiko več razgovorov z ministrom Popovičem, pri katerih sta oba državnika obravnavala razne mednarodne probleme ter posebno izčrpno razpravljala o vprašanjih, ki se nanašajo na odnose med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Sovjetskega gosta pa sta ob tej priložnosti sprejela tudi predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito in podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj.
Svetovni tisk je obisk sovjetskega zunanjega ministra v Jugoslaviji spremljal z velikim zanimanjem in je prevladovalo mnenje, da so se odnosi med obema državama v zadnjem času spet izboljšali. Uradno pa je bilo o tem obisku med drugim sporočeno:
Koča Popovič in Andrej Gromiko sta v duhu prijateljstva in odkritosti izčrpno izmenjala gledišča o najvažnejših mednarodnih problemih in o vprašanj:h v zvezi z odnosi med obema državama. V obravnavanju mednarodnega položaja je bila potrjena podobnost ali enakost gledišč o osnovnih mednarodnih vprašanjih. Potrjeno je bilo skupno prepričanje, da je dosledna politika miroljubne koeksistence in urejanja mednarodnih problemov s pogajanji najbolj zanesljiva pot za ublaževanje in premagovanje mednarodne napetosti in za okrepitev miru na svetu. Obe strani sta z zadovoljstvom ugotovili, da sta bila medsebojna obiska ministrov koristna in plodna, da so se odnosi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo po obisku Koče Popoviča v Sovjetski zvezi nadalje uspešno razvijali in da doseženi rezultati omogočajo nadaljnje zboljšanje sodelovanja med obema državama na političnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. Skupna ugotovitev je bila, da so za takšen uspešen razvoj dane objektivne možnosti in obstaja na obeh straneh zanimanje in pripravljenost za to.
Aretacija vodje OAS generala Salana
najhujši udarec za fašistične teroriste v Alžiriji
V Alžiriji fašistična teroristična organizacija OAS sicer še nadaljuje s svojimi zločinskimi atentati, vendar je utrpela prejšnji teden doslej najhujši udarec: varnostnim silam je uspelo izslediti in aretirati njenega voditelja bivšega francoskega generala Salana, ki se je skrival pod tujim imenom. S tem je bilo vodstvo OAS razbito in je le še vprašanje časa, kako dolgo se bodo posamezne skupine teroristov še lahko udejstvovale.
Da je OAS tik pred popolnim polomom, izhaja tudi iz izjav Solana samega, ki je pri prvem zaslišanju izjavil, da grozi njegovi organizaciji razpad, ker so v njenih
vrstah prevladali sami morilci in teroristi. Salon, ki je bil že enkrat obsojen na smrt, bo skupno z drugimi voditelji OAS spet postavljen pred sodišče.
Medtem so bili na sedežu začasne izvršne oblasti v Alžiriji, kamor je prispel tudi francoski minister za Alžirijo Joxe, pod-vzeti potrebni ukrepi za odločilno akcijo proti OAS, v nekaterih krajih Alžirije pa so že prevzele skrb za vzdrževanje reda enote krajevnih sil, ki jih sestavljajo Alžir-ci. Prav tako pa je bilo sklenjeno, da bo v kratkem ustanovljena osrednja komisija, ki bo izvedla vse priprive za uresničenje samoodločbe alžirskega ljudstva.
praksa aktivne miroljubne koeksistence med narodi, graditev plodnega enakopravnega sodelovanja med državami in vsemi narodi sveta, ustvarjalno delo za nova razmerja med ljudmi, ki bi ustrezala potrebam časa — to so bistvene vezi, ki morajo povsod povezovati pripadnike mednarodnega delavskega gibanja.
Na takšni podlagi so mogoče in so nujne najrazličnejše oblike vzajemnosti. Najširše oblike sodelovanja in solidarnosti v mednarodnem delavskem gibanju se morajo danes razvijati na temelju naprednih načel enakopravnosti, medsebojnega upoštevanja, odkritosti,
tovariškega razpravljanja in nevsiljevanja. Te ideje so postale danes last sto in sto milijonov ljudi, ki gledajo v njih vire življenjske inspiracije v plemenitem gibanju za ustvaritev novega sveta brez razredov in izkoriščanja, brez vojn in prevladovanja, sveta miru družbenega materialnega in kulturnega napredka, sveta, ki se združuje in želi napredovati na teh temeljih.
To vsako leto spet in spet vzbuja že tradicionalno, prvomajsko praznično razpoloženje bratstva delovnih ljudi in narodov po vsem svetut
šističnim leglom, ki predstavlja nevarnost za vse prebivalstvo, še posebno pa za antifašistične organizacije in za slovensko manjšino.
Primer Iz Trsta pa ponovno dokazuje, da je obraz šovinizma povsod enak. Do pičice enaki primeri protislovenskega divjanja so se v zadnjih letih tudi na Koroškem zvrstili v dolgo vrsto, ne da bi varnostni organi vsaj v enem samem primeru odkriti krivce, čeprav tudi pri nas ni nobena tajnost, kje bi jih bilo treba iskati. Kakor na Tržaškem so tudi na Koroškem številne organizacije, ki s svojimi nedolžnimi nazivi prikrivajo resnične cilje in namene njihove dejavnosti. Zato nikakor ne preseneča dejstvo, da se je pred nedavnim pripadnik nekega celovškega študentskega združenja bahal s tem, da je sodeloval pri atentatu na dvojezične napise naših organizacij v Celovcu in da obstoji glavna naloga njegovega društva v protislovenski dejavnosti! Prav tako pa tudi ne preseneča, da se po nedavni smrti neke znane celovške osebnosti šušlja, da je bila le-fa povezana z organizatorji dinomitskih atentatov na Južnem Tirolskem.
Demokratična javnost v Trstu danes poudarja, da ne gre samo za izsleditev in kaznovanje neposrednih storilcev, marveč je treba fašistično nevarnost zatreti v kadi s tem, da se odkrijejo in razkrinkajo duhovni očetje pobalinskih atentatorjev. Isto v polni meri velja tudi za Koroško, kajti nevarnost šovinističnega divjanja bo odstranjena šele takrat, ko se ne bo
Slovenska filharmonija
gostuje 4. maja v Celovcu V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo gostuje orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane pod vodstvom znanega dirigenta prof. Boga Leskovica v petek, dne 4. maja, v Veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu. Kot solist sodeluje mladi slovenski violinist Dejan Bravničar. Vstopnice v Koroškem deželnem potovalnem uradu.
več mogla hraniti ob nebrzdanem hujskanju proti slovenski narodnostni skupini in nekaznovanem ščuvanju na narodnostno ter rasno mržnjo.
Mislimo, da bi morali biti protislovenski izpadi na Koroškem tekom zadnjih let ter pojavi neonacizma v Avstriji posebno v zadnjih mesecih dovolj resno opozorilo tudi pristojnim činiteljem, ki so v prvi vrsti poklicani, da skrbijo za red in mir v državi!
Kljub protestom iz vsega sveta:
Ameriški atomski poskusi
V trenutku, ko je vsa svetovna javnost protestirala proti blaznosti atomskega oboroževanja in se v Ženevi nadaljujejo pogajanja o razorožitvi, je ameriški predsednik Kennedy dal povelje za začetek novih atomskih poskusov in v sredo je na Pacifiku eksplodirala prva ameriška atomska bomba nove poskusne serije. Predvideno je, da bodo v teku dveh ali treh mesecev preizkusili še več kot dvajset ameriških atomskih in vodikovih bomb.
Vest o začetku novih atomskih poskusov Amerike je Izzvala silno ogorčenje po vsem svetu, posebno ostro pa so reagirali v Sovjetski zvezi, kjer pravijo, da predstavlja ta korak Amerike „najhujši zločin proti vsemu človeštvu".
H L4 Id »s iši a H fi
V-eOC/TL/C/P
27. april 1962
Potrebne ugotovitve
O nedavni spominski prireditvi ob 20. obletnici izseljevanja koroških Slovencev smo v našem listu poročali že dovolj obširno in izčrpno. Vendar je potrebno, da ji posvetimo še nekaj besed, namreč nekaj obrobnih ugotovitev, ki jih narekuje zlasti zadržanje drugih do tega spominskega dneva ne samo koroških Slovencev marveč Koroške sploh.
Ne samo, da je navzočnost deželnega glavarja dala prireditvi mnogo širši pomen; deželni glavar Wedenig je tudi v svojem govoru izrecno poudaril, da je bil dan izselitve »gotovo ena najbolj temnih točk v zgodovini naše domovine«. S tem je nedvoumno povedal, da spomin na zločin izseljevanja koroških slovenskih družin po nacifašizmu ni le kakšna »družinska« zadeva koroških Slovencev, marveč je to stvar cele dežele in bi bilo pričakovati, da bo ta spominski dan res sodo-življalo »vse svobodoljubno ljudstvo naše dežele«, kot je dejal deželni glavar.
Resnici na ljubo pa moramo ugotoviti, da je na Koroškem žal še mnogo ljudi, katerim spomin na dogodke, kot je bilo preganjanje in izseljevanje v dobi nacizma, očitno ne gre v račun. Da je tak spomin neprijeten za tiste, ki so si sami omadeževali roke z nacističnimi zločini, je popolnoma razumljivo. Takim se tudi nihče ne bo čudil, če skušajo danes svojo slabo vest pomiriti s tem, da storjene zločine omalovažujejo odnosno o njih sploh molčijo. Bistveno drugače pa je pri onih, katerih naloge zaradi njihovega položaja v družbenem življenju daleč presegajo meje osebne prizadetosti. To velja zlasti za tisk kot či-nitelja, ki nosi veliko odgovornost za oblikovanje in usmerjanje javnega mnenja.
7. zadovoljstvom ugotavljamo, da je 20. obletnica izseljevanja koroških Slovencev našla primeren odziv tudi v delu koroškega nemškega tiska ter v celovškem radiu (tako v slovenski kot tudi nemški oddaji) in da so o spominski prireditvi poročali celo dunajski listi. Toliko bolj pa je začudilo dejstvo, da
Trgovina med Vzhodom in Zahodom
V Ženevi se je v torek začelo zasedanje gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (ECE), ki bo trajalo do 10. maja. V ospredju pogajanj so vprašanja razširitve trgovinskih odnosov med Vzhodom in Zahodom, ki so se v zadnjih letih sicer že precej izboljšali, vendar še daleč niso bile izkoriščene vse možnosti.
Med državami, ki so posebno močno zainteresirane na čim boljših trgovinskih odnosih med Vzhodom in Zahodom, je tudi Avstrija. Pač pa je treba ugotoviti, da je močno zanemarjala dane možnosti in se je mnogo preveč ravnala po željah tistih krogov, ki tudi gospodarska vprašanja gledajo skozi politična očala. Upati je, da bo sedanje zasedanje v Ženevi odprlo oči tudi odgovornim za avstrijsko gospodarsko politiko, kajti za Avstrijo ničesar ne bi bilo tako nevarno, kot pa enostranska usmeritev, pogojena iz političnih pomislekov.
sta o dvajsetletnici dosledno molčali koroški glasili obeh vladnih strank — to je socialistična »Die Neue Zeit« in OVP-jevska »Volks-zeitung«!
Ta molk je vsekakor zelo značilen toliko bolj, ker pri spominu na izselitev ne gre samo za to, da je bilo izseljevanje v konkretnem primeru naperjeno proti koroškim Slovencem, marveč gre za spomin na zločine nacizma v splošnem, za spomin na najbolj črno dobo v zgodovini Koroške in Avstrije. »Koroški Slovenci so avstrijski državljani ter so kot taki za svojo avstrijsko in koroško domovino resnično doprinesli velike žrtve,« je na spominski prireditvi ugotovil deželni glavar. Toda omenjena lista o vsem tem raje molčita, očitno iz strahu, da bi obujanje spominov na strašne dogodke pred dvajsetimi leti vsililo potrebo korekture tudi v tradicionalno koroškem pojmovanju domovinske zvestobe. Kajti velika je razlika med domovinsko zvestobo tistih, ki so kot žrtve nacizma in kot protifašistični borci doprinesli bistven delež za osvoboditev domovine Avstrije, ter domovinsko zvestobo onih, ki so svojo domovino videli in jo še danes vidijo le v »velikem rajhu«.
Ravno zaradi tega Pa je zadržanje omenjenih dveh listov ob dvajsetletnici izseljevanja toliko bolj neodgovorno ter ne koristi objektivnemu obveščanju javnosti in s tem interesom domovine, še manj pa interesom lastne stranke. Predvsem pa taka pristanska ozkosrčnost ne more prispevati k medsebojnemu razumevanju med obema narodoma v deželi in bi bilo treba ljudem, kakršni trenutno — žal zelo škodljivo — vplivajo in odločajo pri obeh glavnih koroških listih, vedno znova ponavljati besede deželnega glavarja, »da si le v skupnosti moremo ohraniti dobrine svobode, pravice in človeškega dostojanstva!«
Kmetijstvo v letu 1961:
Nazadovanje števila zaposlenih in naraščanje produktivnosti
V letu 1961 Je bruto proizvodnja avstrijskega kmetijstva naprej naraščala. V primerjavi s povprečjem v letih 1952/1956 je znašala lani v rastlinski proizvodnji 128,1 •/#, v živalski proizvodnji pa 126,6 °/o. Surovi dohodek kmetijstva je s tem narasel za 900 milijonov na 20 milijard šilingov, oni gozdarstva pa tudi za 900 milijonov na 5,1 milijarde šilingov. Zaradi slabše ekspanzije na ostalih gospodarskih področjih se je delež kmetijstva in gozdarstva na bruto-narodnem dohodku lani neznatno dvignil od 11,2 na 11,3 %.
Kmetijstvo in gozdarstvo je lani zaposlovalo 788.000 oseb, od tega 664.000 samostojnih kmetov in njihovih družinskih članov ter 124.000 mezdnih delavcev. Število mezdnih delavcev je nazadovalo za 10.400, skupno število vseh v kmetijstvu in gozdarstvu zaposlenih pa za okroglo 20.000. V primerjavi z leti 1952/1956 je Ioni število zaposlenih padlo na 83,9 %, njihova produktivnost pa je narasla za 6,2 °/o na 151,5 % od povprečja v letih 1952/1956.
K nadaljnjemu porastu produktivnosti so pripomogli: razmeroma ugodno vreme, porast investicij za stroje za 9 % in povečanje porabe umetnih gnojih za nadaljnjih 9 %. Povečani nakup strojev so zlasti omogočili v .zelenem načrtu" določeni pocenjeni agrarni investicijski krediti.
Zaradi domačih viškov krušnega žita se
je uvoz krmnega žita lani zmanjšal za eno tretjino. V živalski proizvodnji je kmetijstvo lani postavilo na trg 504.516 ton mesa nasproti 286.381 tonam v letu 1960 in 267.823 tonam v letu 1959. Potrošnja mesa je lani narasla za nadaljnjih 1,34 kg na 57,38 na osebo in leto. Narasla je zlasti potrošnja svinine (31,77 kg), medtem ko je potrošnja govedine nekoliko nazadovala (20,14 kg).
Leto 1961 je bilo za kmetijstvo relativno ugodno leto. Vendar bi bilo zgrešeno domnevati, da se je s tem položaj kmetijstva zboljšal. Na področju rastlinske proizvodnje terjajo viški pri krušnem žitu in primanjkljaji pri krmnem žitu ustrezne izravnave, na področju živalske proizvodnje pa je treba nujno zagotoviti stalna inozemska tržišča zlasti za izvoz večjega števila pitane goveje živine in prašičev, pa tudi za mlečne izdelke.
Od 11. do 20. maja v Ljubljani:
Mednarodni sejem „Alpe-Adria“
Danes štirinajst dni bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prvič odprj svoja vrata mednarodni sejem obmejne blagovne izmenjave „Alpe — Adria". Pobudi Trgovinske zbornice Slovenije za ta sejem sta se odzvali tako Italija kakor tudi Avstrija. Priprave, ki se bližajo svojemu zaključku, kažejo, da bo že prvi sejem izpolnil svoj namen: omogočiti širšo blagovno izmenjavo in gospodarsko sodelovanje med sosedami Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo.
Na sejmu bodo poleg slovenskih podjetij sodelovale trgovinske zbornice iz Celovca, Innsbrucka in Graza, z italijanske strani pa zbornice iz Trsta in Vidma. Liste blaga, ki pride prvenstveno v poštev za izmenjavo v okviru tega sejma, so že določene in potrjene od vseh strani. Med Avstrijo in Jugoslavijo je na sejmu „Alpe — Adria" predvidena blagovna izmenjava v višini 24 milijonov šilingov za vsako stran, dana pa je možnost povečanja na 30 milijonov. Italijansko-jugoslovanska blagovna izmenjava je v okviru tega sejma predvidena v višini 2 milijard lir za vsako stran.
Na listi blaga sejmskega sporazuma, ki ga bo Avstrija uvozila iz Jugoslavije, so na prvem mestu ribje konzerve, sadni sokovi in tkanine. Na drugem mestu sledijo sadje in zelenjava, strojila za usnje, lesno oglje, gorski med, proizvodi domače obrti, kalcijev karbid in čreva. Skupno obsega lista 25 skupin blaga. Iz Avstrije pa bo Jugoslavija uvozila kovinsko blago, tekstil, papir, elektro- in radiomaterial, razne stroje in aparate ter galanterijsko in kratko blago, orodje trdih kovin ter kemikalije, barve in lake. Lista avstrijskega izvoza obsega skupno 16 skupin blaga.
BLAŽ SINGER:
Izkušnje in nauki desetih let tehnične revolucije na vasi
(4. nadaljevanje)
Kakor v Evropi na splošno, se je tudi pri nas druga etapa motorizacije kmetijstva pričela šele po drugi svetovni vojni. Pred drugo svetovno vojno v naši državi traktorjev sploh niso izdelovali. Prvi avstrijski traktor je bil Steyr 26 PS, ki je bil izdelan 23. 11. 1946. Ker pa je primanjkovalo surovin, so z njegovo serijsko proizvodnjo začeli šele 1948. Sedaj dela v kmerjstvu naše države nad 100.000 Steyr-trak-torjev. Le okoli 30.000 jih je drugega izvora. Steyr-traktor s 15, 18, 28, 30/36, 55 in 68 PS je dandanes pojem tudi v širnem svetu v enaki meri kakor je pojem Steyr-jev agrarni sistem — hidravlika z možnostjo priključka najrazličnejšega orodja in strojev neposredno na traktor. Ta s stem ni nič slabši od podobnih sistemov v ZDA in Angliji, po katerih vzorcih je nastal.
Od leta 1948 naprej so se pogoji za popolno motorizacijo poljskega dela pri nas naglo razvijali. Za 26 PS traktorjem, ki je bil zlasti namenjen kmetijam preko 20 ha kmetijske površine In ki je poleg sebe za lažja dela potreboval še konje, je 1951 prišel v promet „mali” Steyr s 15 PS. Tega so zahtevali In upravičeno pozdravili kmetje, ki so posedovali med 10 in 20 ha kmetijske površine. Z razvijanjem Steyr]evega agrarnega sistema in z razširjanjem proizvodnje priključkov na hidravliko tekom leta 1952 je ta traktor, zlasti oni tipa 80a, omogočil za tisti čas višek v polni motorizaciji poljskega dela.
Konj je postal na kmetiji odveč, kajti 15 PS traktor je bil za takratne potrebe kmečkih gospodarstev idealni kmetijski traktor. Ne le v ravninskem, temveč tudi v hribovitem svetu je kot vlačilec zadoščal za polno mehanizacijo dela na kmetijah do 25 ha kmetijske površine.
Mali Steyr se še ni prav udomačil, ko so nepom rljivi mehanizatorji pričeli prijavljati svoje posebne zahteve po traktorjih. S trditvijo, da je ta traktor se pretežek za oskrbo posevkov in za delo na travnikih in z nakazovanjem potrebe po mehanizaciji poljskega dela na kmetijah med 5 in 10 ha kmetijske površine so pričeli tudi pri nas na široko delati reklamo za nemške lahke traktorje med 10 in 12 PS, za traktorje-ogrodnike (Geratetrager) in za še bolj problematične enoosne traktorje (Ein-achs-traktor). Tovrstni nemški poizkusi so vendar kmalu pokazali svojo osnovno napako: teoretično so bili sicer dobro premišljeni in konstruirani, toda za trdo prakso poljskega dela so bili preobčutljivi in so zaradi tega kmalu odpovedali. Poleg tega so od kmetovalca zahtevali tehnično izurjenost avtomehanika. Zaradi te osnovne hibe je zanimanje zanje kmalu splahnelo. Njihova proizvodnja je večinoma ustavljena, naš kmet pa je lahko vesel, da je bil v času njihove največje ponudbe uvoz teh traktorjev« iz Nemčije omejen. Danes namreč zanje ni več nadomestnih delov.
Inienzivacija km-etijike proizvodnje — uvedba In uveljavljenje strniščnih krmnih posevkov ter zelenega gnojenja v kolobarju, splošni prehod na tri odkose na travnikih — zlasti pa stremljenje po odpravi odvisnosti od dninarjev v času žetve in spravila pridelkov je porodilo zahtevo po večjih poljskih strojih. Zlasti večji kmetje so pričeli zahtevati stroje, katerih delovna zmogljivost bo večja In ki bodo v istem času opravljali več medseboj povezanih opravil (n. pr. vožn|a in trošenje gnoja, žetev In mlačev, izkop In pobiranje krompirja, nakladanje in vožnja sena, košnja in rezanje zelenja itd. Itd.) Tovrstna težn|a večjih kmetov Je kmalu oostala tudi težnja povprečnih kmetov.	(Se nadaljuje)
LONDON. — Znani angleški filozof in borec za mir Berfrand Russcli je vlade nevtralnih držav — Brazilije. Mehike, švedske, Gane, Indije, Jugoslavije, Indonezije in Združene arabske republike — pozval, naj polijejo svoje ladje na področje Božičnih otokov, da bi tako preprečile izvedbo ameriških atomskih poskusov. Russell je le eden izmed mnogih, ki so zadnje tedne z vso odločnostjo protestirali proti sklepu Amerike, da bo obnovila atomske poskuse. V Angliji in Kanadi so za velikonočne praznike mnogi tisoči manifestirali proti atomskim poskusom.
VVASHINGTON. — Sovjetski astronavt Titov se bo udeležil mednarodne konference za vesoljske polete, ki se bo prihodnji teden začela v V/ashingtonu. Ob tej priložnosti se bo srečal z ameriškim astronavtom Glennom, ki bo prav tako sodeloval na konferenci.
MOSKVA. — Predsednik sovjetske vlade Hružčev je dovolil izdajatelju ameriške revije „Look” triurni intervju. Izdajatelj ameriSke revije je po tem razgovoru dejal, da je kazal HruSčev v vpraSanju Berlina .previden optimizem”, na sploSno pa je napravil HruSčev nanj vtis človeka, .ki hoče mir in ki upa, da bo napetost med Vzhodom in Zahodom mogoče zmanjSati”.


CELOVEC. — Zvezni prezident dr. Schdrf, ki je za velikonočne praznike bival na KoroSkem, je prejSnji petek obhajal svoj 72-letni življenjski jubilej. Bil je deležen Številnih čestitk, uradno pa so ga ob tej priložnosti obiskali deželni glavar VVedenig, predsednik deželnega zbora Sereinig, deželni svetnik Sima in beljaSki župan Timmerer.
VARŠAVA. — PrejSnji četrtek je minilo 19 let od znanega upora varSavskih Židov proti nacističnim okupatorjem. Za obletnico je pred spomenikom v spomin 70.000 židovskih žrtev, ki so jih nacisti leta 1943 pobili v varSavskem getu, stala častna straža in ves dan so razne delegacije polagale k spomeniku vence.
TUNIS. — Minister za informacije v začasni alžirski vladi je izjavil, da alžirsko osvobodilno gibanje preraSča iz upornega gibanja v politično gibanje, ki ima svoje politične, gospodarske in socialne cilje. Bodoči izvenblokovski položaj Alžirije — je dejal minister — ne bo le političnega, marveč tudi gospodarskega značaja. Podpredsednik začasne alžirske vlade Ben Bella pa je izjavil, da bo prva naloga po prevzemu oblasti v Alžiriji izvedba agrarne reforme, kajti milijon alžirskih kmečkih družin je brez zemlje.
WASHINGTON. — Po slabih izkušnjah, ki jih je imela ameriška vlada pred nedavnim z Bonnom, hoče Amerika razgovore o nemškem in berlinskem vpraianju nadaljevati popolnoma tajno. Ameriški zunanji minister je prepovedal vsako objavo o teh razgovorih in je podoben ukrep predlagal tudi ta-hodnonemški vladi.
DUNAJ. — Skupina 60 jugoslovanskih otrok, ki ju po potresih na področju Makarske Štiri tedne preživela v domu avstrijskih sindikatov v Payerbachu, se je pred dnevi vrnila v domovino. Ob slovesu so jugoslovanski otroci in njihovi spremljevalci izjavili, da se bodo radi spominjali teh tednov, ki so jim gotovo pomagali pozabiti strahote, ki so jih preživeli ob potresu.
VELENJE. — Prejšnji petek je prispela v Velenju skupina 78 rudarjev iz Fohnsdorfa. Avstrijski rudarji, ki so bili gostje delovnega kolektiva rudnika Velenju, so si ogledali naprave rudnika ter se posebno zanimali za ustroj delavskega upravljanja.
BOŽEN. — Včeraj se je ponovno sestala parlamentarna komisija za Južno Tirolsko, ki je doslej iu na več kot 40 sejah razpravljala o posameznih problemih južnotirolskega vpraSanja. Med drugim je komisija obravnavala vpraSanja uporabe jezika v upravi in pri sodiSčih, dostopa južnih Tirolcev k državnim službam, kulturnega življenja južnih Tirolcev in soudeležbe manjSine pri radiu in televiziji. Na sedanjem zasedanju gre predvsem za Šolska vpraSanja in za vpraSanja avtonomije v pokrajini Božen. Komisija je izdelala že celo vrsto konkretnih predlogov, ki jih bo posredovala parlamentu in vladi.
RIM. — Vicekancler dr. Pittcrmann se je med svojim bivanjem v Italiji sestal tudi z italijanskim ministrom za zunanjo trgovino Pretijem, s katerim je razpravljal o trgovinskih odnosih med Avstrijo In H0' lijo. V ponedeljek pa je italijanski minister za xu-nanjo trgovino Preti obiskal Beograd, kamor ga J® povabil jugoslovanski minister za zunanjo trgovino Sergej Kraigher. Namen tega obiska je predvsem, urediti vpraSanja v zvezi z blagovno Izmenjavo mod Jugoslavijo in Italijo. Gospodarsko sodelovanje mod obema državama se je v zadnjih letih sicer močno povečalo, vendar so v zadnjem času poostreni ukrepi Italije, pogojeni iz njenega članstva v EWG, privedli do več|lh ovir v uvozu jugoslovanskega blag0 in s tem do pasivnosti trgovinske bilance Jugoslavije do Italije.
MOSKVA. — V MOSKVI je bila zadnjo nedelj0 slovesna akademija ok 92-1etnici rojstva Lenina. Slovesnosti so se udeležili predstavniki partije, vrhovnega sovjeta, družbenih organizacij, veterani Oktobrske revolucije, delavci moskovskih podjetij in predstavniki kulturnih In umetniških krogov. Uvodni g°' vor na akademiji je imel predsednik sovjetske vlad® HruSčev.
NEW YORK. — VrSlloc dolžnosti generalnega **' kretarja OZN U Tani je Izjavil, da Izvenblokovsk® države lahko igrajo važno vlogo v zboljšanju mednarodnega položaja. Po njegovem mnenju lahko *e države ublažijo zaostritev v sedanjih odnosih m*d velesilami.
MONTREAL. — Predsednik kanadske vlade Diele0' baker je poudaril, da bi obnovitev atomskih posk0' sov ustvarila negativno vzduSje In hudo ogrozila daljevanje ženevske konference o razorožitvi.
V Zahodni Nemčiji:
Nacistični filmi že spet »moderni«?
Da je v Zahodni Nemčiji mnogo ljudi, tudi na zelo visokih položajih, ki se 'se vedno niso otresli nacistične preteklosti odnosno se že spet navdušujejo za nacistično miselnost, je splošno znano. Tukaj le majhen primer te »dedne obremenjenosti«:
Pred nedavnim se je v Zahodni Nemčiji spet pojavila kopija zloglasnega nacističnega propagandnega filma »Jud Siiss«. Okoliščine tega dogodka so precej sumljive. Čeprav so vse primerke tega filma ob koncu druge svetovne vojne zaplenili zavezniki, je neki doslej neznani osebi uspelo, da si je prisvojila eno kopijo. To kopijo je pozneje odkupil neki trgovec iz Baden-Ba-dena in jo skušal (verjetno kot posebno »dragocenost«) prodati diplomatskim zastopnikom Argentine, kar pa mu ni uspelo. Končno je nacistični film oddal kot nekakšno kavcijo za svoje dolgove pri davčnem uradu.
In glej: Nemške sodne oblasti so kopijo filma zaplenile šele po dolgi »papirnati vojni«. Verjetno se je zdelo komu škoda, da mora film iz javnosti!
Novost na italijanskem knjižnem trgu:
Antologija povojne jugoslovanske literature
Obsežna dvojna številka italijanske revije »Galeria« je v celoti posvečena izbranim prevodom povojne poezije, proze, dramatike in delno tudi likovne umetnosti jugoslovanskih umetnikov. Številka obsega 240 strani in je tiskana na boljšem papirju. Razen osmih reprodukcij jugoslovanskih likovnih umetnikov vključuje dela 64 književnikov v prevodu pesnika Giacoma Scottija.
Že bežen pregled revije pokaže, da so zastopani malone vsi pomembnejši jugoslovanski pesniki, znaten del prozaistov, medtem ko sta v dramatiki upoštevana samo dva. Izmed Slovencev so v tej antologiji zastopani Jože Udovič, Matej Bor, Cene Vipotnik, Peter Levec, Ivan Minatti, Ciril Zlobec, Lojze Krakar, Tone Pavček, Janez Menart, Dane Zajc, Kajetan Kovič, Veno Taufer, Ciril Kos-mač, Ivan Potrč, Beno Zupančič in Dominik Smole.
Največ zaslug, da je ta antologija izšla, gre — razen italijanskemu založniku seveda — slovenskemu pesniku Cirilu Zlobcu, ki je s Pomočjo sodelavcev (Slobodan Novak za krvatsko književnost, Mateja Matevski za makedonsko, Dejan Poznanovič za srbsko, črnogorsko in bosansko literaturo, medtem ko je
Poročilo UNESCO, organizacije ZN za prosveto, znanost in kulturo:
8000 dnevnikov v skupni nakladi 290 milijonov izvodov
UNESCO, organizacija Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo, je objavila poročilo, iz katerega |e razvidno, kako so bila lani razdeljena po svetu sredstva za informacije. Po tem poročilu izhaja na svetu 8000 dnevnikov v skupni nakladi 290 milijonov izvodov, od tega pa komaj trije milijoni na vsej afriški celini. Na vsakega osmega prebivalca našega planeta pride radijski sprejemnik v mnogih afriških In azijskih deželah pa je razmerje mnogo manj ugodno: radio na tisoč ljudi. Televizijskih sprejemnikov je bilo lani na vsem svetu okoli 100 milijonov, v Afriki pa so imele le štiri dežele televizijske oddajnike, sprejemnikov pa je bilo na vsej celini nekaj manj kot 100 tisoč.
Posebno poročilo UNESCO o sredstvih za informacije po svetu ugotavlja, da dve tretjini človeštva nimata osnovnih sredstev te vrste. Odkar je bila leta 1948 sprejeta deklaracija o pravicah človeka, ki zagotavlja vsakomur tudi pravico do uporabe sredstev za informacije ne glede na meje, je sicer mogoče govoriti o znatnem napredku, vendar ima premalo teh sredstev približno 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi na nerazvitih afriških azijskih in latinskoameriških področjih.
Poročilo nazorno kaže, da je v Severni Ameriki in Evropi (brez Sovjetske zveze)
67 odstotkov vseh dnevnih listov, radijskih in televizijskih sprejemnikov ter filmskih dvoran. Sovjetska zveza ima 16 odstotkov teh sredstev za informacije, Južna Amerika,
Afrika in Azija pa skupno le preostalih 17 odstotkov.
za likovni del številke skrbel Zoran Kržišnik) določil razmerje med posameznimi nacionalnimi literaturami, uredil gradivo in napisal uvod, v katerem utemeljuje izbore, kriterije, po katerih je izbiral in oriše značilnosti povojnih jugoslovanskih književnosti.
16. in 17. junija v Mariboru:
Jugoslovanski festival amaterskih zborov
Prvi jugoslovanski pevski festival amaterskih zborov je bil pred tremi leti v Nišu, za letos pa je dal pobudo za tako prireditev Maribor, kjer je že lanska slovenska republiška revija amaterskih pevskih zborov vzbudila veliko pozornost (kakor znano, je takrat z uspehom sodeloval tudi naš moški zbor „Vrbsko jezero" pod vodstvom pevovodje Hanzija Aichholzerja — op. ured.j.
Na nedavnem posvetovanju pomembnih jugoslovanskih glasbenikov in Ijudsko-prosvetnih delavcev iz cele države so sprejeli mariborski predlog in je bilo sklenjeno, da bo letošnji jugoslovanski pevski festival amaterskih zborov v Mariboru v dneh 16. In 17. junija. Nastopili bodo najboljši amaterski zbori iz vseh jugoslovanskih republik: po dva zbora prideta iz Srbije in Hrvatske, po eden iz Bosne in Hercegovine, Makedonije in Čme gore, medtem ko bodo Slovenijo zastopali trije najboljši zbori, ki jih bo izbrala posebna komisija.
Zastopniki Iz vseh republik so zagotovili, da se bodo udeležili res najboljši zbori, o katerih je znano, da dosegajo visoko mednarodno raven in uspešno predstavljajo jugoslovansko zborovsko kulturo tudi v tujini. Zato se Mariboru obeta prvovrstna, visoko kvalitetna in edinstvena prireditev, ki bo gotovo pritegnila tudi številne inozemske interesente in zlasti strokovnjake na področju zborovskega petja.
Čeprav se je v Evropi in Severni Ameriki zadnja leta skrčilo število dnevnikov, še vedno pride do 252 izvodov na tisoč prebivalcev teh dveh celin. V posameznih afriških deželah, na primer v Liberiji, Čadu, Centralnoafriški republiki, Somaliji in Kamerunu, pa izhaja le po en dnevnik, katerega naklada le redkokdaj preseže številko tisoč. V Aziji, kjer znaša dnevna naklada 61 milijonov, izhaja 60 odstotkov (nad 36 milijonov izvodov) vseh dnevnikov na Japonskem, kjer pride po 398 izvodov na tisoč prebivalcev. Nepal ima izvod na 12000 ljudi, le za spoznanje boljši položaj pa je v Saudski Arabiji, Iranu, Afgonistanu in nekaterih drugih azijskih deželoh. V več latinskoameriških deželah (Bolivija, Gvatemala, Dominikanska republika, Paragvaj) pride povprečno po en izvod dnevnega tiska na 200 prebivalcev. V svetovnem merilu najboljše povprečje ima Velika Britanija: izvod na dva prebivalca. V Jugoslaviji pa je prišel po podatkih UNESCO leta 1959 po en izvod dnevnega tiska na 18 prebivalcev.
Število radijskih sprejemnikov po svetu
se je v obdobju od 1948 do konca lanskega leta zvišalo od 161 milijonov na 365 milijonov, kar pomeni, da pride po eden na osem ljudi. V Aziji in Afriki povprečje 18 sprejemnikov na tisoč prebivalcev, v Severni Ameriki pa ima tisoč ljudi 697 sprejemnikov. Afrika, Azija in Latinska Amerika skupaj imajo komaj osem odstotkov vseh televizorjev po svetu, če pa odštejemo še Japonsko s skoraj šestimi milijoni televizijskih sprejemnikov, se odstotek zniža od osem kar na tri.
Statistični podatki kažejo, kakor ugotavlja poročilo UNESCO, da imajo gospodarsko nerazvite dežele z največ nepismenimi tudi najmanj sredstev za širjenje informacij.
Zato UNESCO kritično ugotavlja: „Od vsega začetka so se vrstile razprave o političnih ovirah, o svobodi obveščanja, o cenzuri in drugem, mnogo manj pa smo se ukvarjali z vprašanjem, ali ljudje v teh deželah sploh imajo sredstva, da bi lahko uveljavljali v deklaraciji zajamčene pravice do informacij."
Letos 71 Homerjevih nagrad
Za pospeševanje znanosti in umetnosti Je bila pred leti ustanovljena posebna nagrado, ki nosi ime po bivšem zveznem prezl-dentu dr. Komerju. Letošnje Kornerjeve nagrade — skupno 71 — bodo podelili jutri v slavnostnih prostorih dunajskega dvorca, kjer je sedež avstrijskega prezidenta.
Od letošnjih nagrajencev jih odpade na naravoslovje, tehniko in medicino 25, na druge znanstvene vede 35, ostalih 11 pa Jih deluje na področju upodabljajoče umetnosti, literature ali glasbe. Nagrade so določene tako za že izvedene naloge, kakor tudi v podporo pri realizaciji določenih nalog. Med letošnjimi nagrajenci je tudi Hermann Langbein, ki mu je bila nagrada prisojena za dokumentacijo o koncentracijskem taborišču Auschwitz.
Mednarodni festival violinistov v Moskvi
Z razdelitvijo častnih nazivov laureatov so v Moskvi zaključili drugi mednarodni festival Čajkovskega, o katerem smo v našem listu že poročali. Na festivalu so tekmovali violinisti iz 20 držav. Prvo nagrado so podelili sovjetskemu violinistu Borisu Gutrvjikovu, dve drugi nagradi pa sta prejela sovjetska umetnica Irina Boškova in izraelski violinist Samuel Aškenazi.
Drago Druškovlč:	9
Koroški Slovenci v Avstriji
Narodni manjšini, z izrazom sa-•nim smo opredelili vrhnjo raz-yojno stopnjo v okviru kategorije, naj večinski narod zato zagoto-vi enaka izhodišča; s sedanjosti Ustrezajočo družbeno dejavnostjo naj izključi vse tiste sile, ki zavirajo Razvoj tudi pri manjšinskem vprašanju s svojimi zaostalimi nagibi.
Današnji položaj koroških Slovencev terja kritiko glede uveljavljenja človekovih pravic glede mednarodnih obveznosti pa še posebej, čeprav 1® vidno nasprotje med državo in 'jicno federalno enoto v prid prizadevanj prve.
Živa strokovna obravnava, kot smo j0 spoznali iz odlomkov (Per-J^ig, Benndorf, Mcninger-Lerchen-Komer, Kreisky), nas prepri-CuJe, da se bo kvalificirano mnenje ^bolj odločno upiralo vsemu, kar {tuša v notranji politični igri z mo-.lvacijo o zaščiti narodnih interesov J* Patriotizma ohraniti svoj vpliv ka večinski narod ter s posebnimi Prilastki« razbijati sile manjšine in ako utrjevati žarišče narodne ne-rPnosti ter zavirati razvoj zado-°yivih sosedskih odnosov med naloma in državama.
Soseščina in doslej vsiljeni proces similacije odpirata že sama problem c ‘"Kvizma. Le-ta predpostavlja Šii ltet0 v izobrazbi ali pa zapu-za	podpovprečje.
d v prizadevanjem določenih “enih činiteljev asimilacija na
Koroškem ni rešila vprašanja integracije (enotnosti). Narobe, vprašanje je postalo predmet mednarodnega (čl. 7) in bilateralnega pomena.
Tudi zunanjepolitični napori ene ali druge strani, države, v okviru katere manjšina živi, ali pa matične dežele, ne morejo biti edini in odločilni činitelj v eksistenci in v gibanju socialnega organizma — narodne manjšine. Lahko vplivajo, pospešujejo (kolikor so skladni s težnjami procesa) ali zavirajo; v vsakem primeru pa nastopajo občasno ali trajno le kot eden izmed činiteljev.
Ne bo odveč podčrtati, da je eno izmed vozlišč samega problema vsekakor šolsko vprašanje. Moderna ureditev le-tega zahteva za večino kakor manjšino dvojezičen pouk in enakovredno seznanjanje s kulturno tvornostjo obeh narodov. Koroški primer nam kaže tudi to, da v načelu sicer demokratična pravica staršev ne velja absolutno pri praktični uporabi.
Končno: tudi pričujoči poizkus obravnave nekaterih teoretskih vprašanj (smisla in pojma narodna manjšina, klasifikacije in drugih vprašanj v zvezi z današnjim položajem koroških Slovencev) je lahko le opozorilo na činitelje, ki pospešujejo ali zavirajo ustvarjalno dejavnost narodne manjšine v zvezi z novejšimi odnosi sosednih držav, temelječih na aktivni koeksistenci.
(Konec)
Tl LOVIŠ |e naslov slovenskega mladinskega filma, ki ga bo Potujoči kino Slovenske prosvelne zveze v prihodnjih tednih predvajal po naših krajih.
To je film, ki pripoveduje o počitniškem veselju skupine mladih deklet in fantov ob obali Jadrana. Film Je izdelalo slovensko filmsko podjetje Triglav film v Ljubljani po scenariju Mije Kalanove, medtem ko je glasbo prispeval znani slovenski glasbenik L. M. Škerjanc. V glavnih vlogah ne nastopajo znani filmski Igraki, marveč so to skoraj brez Izjeme otroci sami, ki ne »igrajo", temveč se igrajo in ta njihova igra jc hkrati tudi vsebina filma.
Hkrati s filmom „TI loviš" bomo videli slovenski otroški film „0 medvedku Sulčku in metuljčku" ter baletni film »Ples čarovnic".
Filmi so dostopni tudi za šolsko mladino!_____________________________________
Novo podjunsko jezero nastaja
OZ? dnevu gozda:
Naš gozd zahteva pomoči!
Za osvedjitev pomena gozda za človeško družbo morda ne bi našli lepšega primera, kakor je tozadevni sklep 70 držav Združenih narodov pred 11 leti. Le-te so 1951 sklenile posvetiti en dan v letu skrbi za gozd in resnemu opominu na njegovo nego in oskrbo. Po malem pa postaja navada, da države prireditve za »Dan gozda* — strokovna predavanja in tečaje za odrasle in za šolsko mladino — razširjajo na cel teden. Tudi v Avstriji, kjer je gozd eden najvažnejših gospodarskih činiteljev države, je letos ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo priporočilo, da bi »Dan gozda« s primernimi prireditvami obhajali ves teden od 22. do 29. aprila.
Mi smo še v srečnem položaju, da pri nas gozda in lesa ne manjka. Saj zaenkrat še ne. Zato vidimo v gozdu pravzaprav le rezervar za les. Kadarkoli smo ga doslej potrebovali, nam ga je dal in ga nam daje. Za nas vse je to dejstvo nekam samo po sebi razumljivo. Le redkokdaj premišljujemo, kaj bi bilo, če bi pričelo v našem gospodarstvu primanjkovati domačega lesa. Kaj pa bi bilo z našo prirodo in z nami sploh, če bi okoli nas in nad nami ne kraljeval gozd, skoraj nikomur ne pride na misel.
Drugače gledajo na gozd tam, kjer ga jim primanjkuje in kjer ga vzdržujejo z velikimi delovnimi in denarnimi napori. Po takih krajih so pomen gozda orisali z naslednjimi besedami:
I .Očitno je, da gozd in gozdarstvo, ti dve na videz m nepomembni veji na drevesu našega žitja in bitja, I izpolnjujeta čedalje pomembnejšo nalogo v prid člo* | veftvu. Če so ljudje ogroženi, da se v zaporih teh-H nične civilizacije zadušijo, potem je gozd poklican, I da jim nudi in ohrani prosti dih stvarstva. Gozdar-
•	itvo kot izvrševanje te obsežne in visoko postavljene J naloge služi s tem prirodi, še več, služi kulturi in U iluži človeštvu.”
To je spoznanje iz krajev, kjer so gozd še pred nekaj desetletji neusmiljeno iztrebljali iz človeškega pohlepa po bogastvu. Sedaj plačujejo mnogo višje vsote, da bi ga spet spravili do življenja. Zemlja sc namreč za človeški pohlep vedno maščuje!
Zgrešeno je misliti, da je po naših gozdovih še vse v redu. Mnogokaj se je spremenilo na slabše. Čas, v katerem živimo, zahteva tudi od gozda več, kakor je zahteval čas naših prednikov. Ne smemo tudi prezreti, da smo zaradi močno skrčene kmečke družine v skrbi za gozd dosti bolj površni, kakor to gozd dopušča. Skoraj 30 let — najprej za časa svetovne gospodarske krize, nato v vojnem in povojnem času zaradi ukazane obvezne oddaje lesa, sedaj pa zaradi potrebne motorizacije kmetijstva — trpi naš kmečki gozd, ker sekamo iz leta v leto preko mere. Lani n. pr. je bilo v kmečkem gozdu posekanih za 80 °lo več lesa, kakor bi ga smelo biti posekanega.
Poleg teh, v veliki meri kmetijskogospo-darsko pogojenih prekomernih sečenj smo bili pred kratkim, 14. aprila, že tretjič v 5 letih priča katastrofi vsled snežnih polomov, ki so najhuje prizadejale ravninske borove gozdove, naše dobrave. Samo lani jeseni sta sneg in veter na Koroškem polomila okoli pola milijona kubičnih metrov lesa, kar odgovarja polovici lesa, ki ga smemo v enem letu posekati. Pred tem pa so že snežni polomi 1958 prav po naših dobravah močno razredčili sestoje.
Marsikje po 14. aprilu 1962 od pred leti nadebudnega mladega sestoja ni ostalo tako-rekoč ničesar več. Zato se ob letošnjem »Dnevu gozda* naše misli ne obračajo le k vprašanjem,
•	kako bomo ohranili donosnost naših gozdov,
•	kako bomo potom čiščenja, redčenja, prebiralne sečnje in prehoda na mešane gozdove povečali prirastek v njih,
•	kako bomo zboljševali gozdna tla po naših dobravah za saditev smreke in listav-čev med borove sestoje,
•	kako bomo zmanjšali tekoče potrebe po lesu na kmetiji in
•	kako bomo po poslopjih in napravah zaščitili les pred škodljivci, temveč se v teh dneh oprijemajo v prvi vrsti vprašanj,
■	kako bomo obnovili po snežnih polomih
■	uničeni gozd in kje bomo skozi leta na I naših kmetijah dobili nadomestilo za les, I ki nam ga je v tako velikem obsegu
■	zadnja leta uničil sneg!
Ne prvega in ne drugega vprašanja ne moremo sami zadovoljivo rešiti. Potrebna nam je pomoč javne roke! Potre-bujemo jo pri ukrepih za zboljšanje gozdnih tal po naših dobravah, preden jih bomo lahko z nova ustrezno zasadili; potrebujemo jo pa tudi v obliki posebnih pospeševalnih ukrepov v kmetijski proizvodnji za nadomestitev dohodkov, ki bi jih drugače v prihodnjih 20 letih lahko dajale redne sečnje lesa.
Tu je letos prizadetim koroškim kmetom pomoč v obliki izdatnejših pocenjenih agrarnih kreditov in subvencij v prvi vrsti potrebna. »Dan gozda* pa naj bo hkrati prošnja in opomin, da se pristojni krogi lotijo reševanja načetih vprašanj.	(bi)
Kazaze in pokrajina ob Dravi v velikov-ški okolici je zadnje iedne vedno bolj cilj številnih izletnikov iz najrazličnejših krajev. Vsi se zanimajo za ogromno delo že do-malega dokončane gradnje velike elektrarne, zelo privlačno za ljudi vseh vrst pa je nastajajoče podjunsko jezero, ki se že vidno napolnjuje z vodo.
Pokrajinska podoba v tem delu Podjune se spreminja. Mimo novega modernega ve-likovškega dravskega mostu voda že vidno narašča v jezero, ki bo dvanajsto koroško dolinsko jezero ter po prostornini tretje v deželi. Večji sta le Vrbsko in Millstatsko jezero, po dolžini pa bo najdaljše, dolgo bo namreč okoli 21 kilometrov. Širina bo znašala 0,2 do 1,5 kilometra, prostornina pa bo obsegala 12,2 kvadratnega kilometra.
V nastajajoče jezero so namestili tudi tem vodnim pogojem ustrezne ribe, skupno jih bodo namestili v vrednosti 600.000 šilingov. Tudi stotine galebov je že našlo nastajajoče jezero ter si ga osvajajo kot svojo novo domovino.
Okoli 850 hektarjev zasebnega zemljišča in sicer velik del obdelovalne zemlje, med tem skupno 25 posestev, ter 400 hektarjev dravskih lok, ki so bile javna last, bo v prihodnjih tednih preplavila voda.
Kakor zagotavlja direktor avstrijskih dravskih elektrarn dipl. ing. VVerner, bo jezero vedno dostopno javnosti ter so se vračunali špekulanti, da bi pokupili obrežna zemljišča, jih zagradili ter jih označili s prepovedjo dostopa kot zasebno lastnino. Pas obrežnega zemljišča v širini povprečno 10 metrov ostane v lasti avstrijskih dravskih elektrarn ter bo vsak čas neovirano dostopen široki javnosti.
Izredno lepa je lega krajev na južnem pobočju Gur. Z mestom jih veže cesta, ki vodi iz Celovca preko Kotmare vasi, Bilčovsa, Zgornje Vesce do Vrbe. Ta cesta ima posrečeno ime »Razgledna cesta — Aussichts-straiše«. To ime je povsem upravičeno, saj je zares odličen razgled na Karavanke in Roz. Užitek je ustaviti se nekje ob robu te ceste in se zazreti v čudovitosti narave, opazovati globoko pod seboj gručasta rožanska naselja, nad njimi malo v ozadju strma pobočja razcefranih skal Karavank. Izletniki iz tu- in
Wed«nig - 15 let deželni glavar
Pred malo dnevi je minulo 15 let, odkar je g. Ferdinand W e d e n i g koroški deželni glavar. V teh letih so glavarjeve zasluge za obnovo in blaginjo dežele nesporne. Petkrat je bil izvoljen za deželnega glavarja, kar je zgovorno spričevalo, da si je osvojil zaupanje širokih množic deželanov. Naloga deželnega glavarja je odgovorna in ni lahka, v naši deželi je tudi najvišji predstavnik dveh sosednih narodnosti ki jima mora biti nepristranski vladar na vseh področjih.
Na velikem zborovanju slovenskih izseljencev je med drugim dejal — ker ste tudi vi zaupani mojemu varstvu se trudim s pametno politiko v deželi graditi mostove med ljudmi, ki žive v tej deželi, med slovenskimi in nemškimi deželani.
Čestitkam ob tem jubileju se pridružujemo.
Z zgraditvijo močnih nasipov v krajih, kjer bi voda lahko preplavila obrežje v škodo kmečkih kultur, so zajezili nevarnost. Nasipi so podjetje stali okoli 20 milijonov šilingov. Tudi s tem je izvedeno zelo koristno delo avstrijskih dravskih elektrarn prav v smislu, kakor je direktor Werner dejal, da ne potrebujemo le energijo, temveč tudi kruh. Vsakdanji kruh pa rodi zemlja.
V nekaj tednih bo na jezeru že zaživelo ter bo po vsem pričakovanju novo jezero privlačna in zaželjena izletniška točka številnih turistov od blizu in daleč, ki bodo v tem kraju naše zemlje iskali okrepčila in razvedrila. Razen dobave ogromnih količin energije, ki jo bo proizvajala elektrarna v Kazazah, bo imelo nedvomno tudi novo jezero velik gospodarski pomen. Pri izgraditvi velike elektrarne, edinstvenem delu tehnikov in gradbenih mojstrov, je morda zanimivo pripomniti, da je to podjetje, ki vzbuja občudovanje pri vsakem opazovalcu, do 96 odstotkov uspeh domače avstrijske delovne in industrijske zmogljivosti. Okoli elektrarne bodo od delavcev in strojev razrito zemljo posuli s plodno prstjo, da bo kmalu vsa okolica zgradbe v bujnem zelenju.
Na jezeru pa bodo plule jadrnice, veslače in čolni z električnim pogonom, nikakor pa ne bodo dopustni motorni čolni. Kakor računajo, bo jezero delno pripravno tudi za kopanje, vsaj ob obrežju. Lahko, da postane novo podjunsko jezero nov biser koroške zemlje, privlačen za mnoge tujce, ki bodo prinesli tudi denar ter tako s tujskim premetom koristili gospodarstvu v spodnji pokrajini naše domovine.
inozemstva se radi poslužijo te ceste, ko se peljejo iz Celovca v Vrbo in dalje. Pot je sicer nekoliko daljša, vendar kdor ljubi naravo, ga tu bogato obdari.
Seveda pa bi prišlo v naše kraje še mnogo več tujcev, če bi bila ta naša cesta sodobnejša — asfaltirana. Bilo nam je že obljubljeno, da bodo cesto v celoti asfaltirali, toda obtičali so že pred leti v Čahorčah, dalje pa ne gre in ne gre. Sprašujemo se, zakaj? Mi, ki se vozimo na delo in smo vsak dan na poti in pa tujci, ki pridejo v našo deželo, da bi se nauž’li lepot naših krajev, se moramo stalno boriti s prahom in globokimi luknjami v cesti. Posamezni odseki te znamenite ceste so v izredno slabem stanju.
Druga nevšečnost, ki nas tudi zelo tare, je ta, da so poštni omn:busi, ki vozijo na linijah Zgornja Vesca — Vrba in Zgornja Vesca — Celovec, vedno stari in obrabljeni in vsiljuje se nam mnenje, da poštna uprava na našo progo namenoma ne da omnibusov, ki bi bili za potnike malo bolj udobni in prijetnejši. Že dolgo se sprašujemo, kako to in zakaj? Sploh pa v zadnjih tednih vozila stalno menjavajo. Vprašali smo že večkrat šoferje, zakaj je to potrebno in zakaj končno ne dobimo lepih vozov, kot obratujejo na drugih 1'nijah. Vedno nas potolažijo, da so baje obljubljeni stalni in udobnejši vozovi, a doslej je ostalo pri tolažbi. Stvar bi bilo treba končno le uresničiti, predvsem pa bi bi-lo to potrebno sedaj pred začetkom tujsko-prometne sezone.
Prav gotovo sta to dva pereča problema, ki napredek in razvoj v naših krajih zavirata. Pristojne oblasti bi storile prav. Če bi se ob teh dveh problemih malo zamislile in ju skušale rešiti, ker s tem bi tudi v tujsko-promet-nem oziru bilo napravljeno koristno delo.
Ob praznikih — dvajset mrtvih na naših cestah
Ali smo še sposobni predstavljati si tragiko, bolest in žalost dvajsetih družin, ki so v teh sončno lepih pomladanskih praznikih za vedno zgubile v motoriziranem prometu dvajset dragih svojcev na avstrijskih cestah — Izkrvavele in razmesarjene. Razen tega ugotavlja žalostna bilanca prometnih nesreč 68 hudo poškodovanih udeležencev prometa, med katerimi mnogi nihajo med življenjem in smrtjo, mnogi pa bodo pohabljeni za vse življenje.
Zaradi težko pričakovanega ugodnega vremena, kakršno je prišlo ob praznikih, je bil razumljivo motorizirani promet rekordno živahen. In zakaj tudi ne, svet je lep In kdor ima sodobna prometna sredstva, naj si ob dnevih praznikov privošči lep užitek izleta v bližnjo in daljnjo okolico.
Toda kaj se to pravi: Izlet poln lepega pričakovanja z motornim vozilom v daljnji lepi pomladanski svet s tako žalostnim zaključkom! Ali je to potrebno in neizogibno! Žalostna krvava bilanca cestnega prometa naj bo vendar spet in spet opozorilo in opomin vsem vozačem, da posvetijo vso pozornost in pažnjo temu, da se vrnejo živi in zdravi v krog svojih domačih.
Prvenstven) vzroki prometnih nesreč so vedno: prehitra vožnja, največkrat nepotrebno prehitevanje in — alkohol za volanom.
Kako dolgo še slaba cesta in slabi omnibusi?
Železna Kapla
Iz Železne Kaple poročajo, da so bili stanovalci treh delavskih hiš na zgornji strani trga nemalo prestrašeni, ko so proti večeru v ponedeljek preteklega tedna zaslišali sumljiv trušč in ropot, ki ga je bilo zaznati iz strmine. In zares, nenadoma in z veliko naglico se je valil proti naseljem ogromen zemeljski in blatni plaz, ki se je v bregu odtrgal bržkone zaradi prejšnjega obilnega deževja in snežnih padavin. Plaz je vlekel s seboj blato, drva, grmovje in drevesa ter bil resno nevaren za prizadete hiše. Gramoz je obsul poslopja in napolnil stanovanjske in kuhinjske prostore na debelo. Neko leseno uto je pomendral. Sreča v nesreči je bila, da ni bilo človeških žrtev, pač pa je plaz pokončal več kur in zajcev. Požarna bramba in drugi prostovoljni pomagači so prihiteli na pomoč. Se ves naslednji dan so imeli dovolj opravka, da so odstranili iz hiš blato in gramoz in očistili okolico. Pri tej akciji se je spet izkazalo, da so še ljudje, ki so vedno pripravljeni pomagati bližnjemu v stiski. V kritični noči so sosedje iz samoumevne postrežljivosti vzeli na no-čišča družinske člane ogroženih hiš.
Loga vas
No velikonočno nedeljo smo na domačem pokopališču položili telesne ostanke spoštovane matere-vdove Terezije Černič k večnemu počitku.
Zelo številna udeležba žalnih gostov iz vasi in okolice je izpričala, da so pokojno cenili in spoštovali vsi, ki so jo poznali. Pokojna, ki jo je smrt ločila od nas v 62. letu starosti, je bila lik zgledne slovenske matere, srčne dobrote in središča v družini. Vsej okolici pa je bila najboljša soseda, ki svoje darežljive roke in pomoči nikdar ni odrekla ter je pomagala, kjer koli je le mogla. Pred nekaj leti je zgubila svojega moža, med koroškimi Slovenci daleč naokrog poznanega značajnega Noltija, kremenitega moža iz naših vrst. Sedaj pa je tudi njej, materi Tereziji Černič, po sicer kratki toda mučni bolezni smrt pretrgala nit življenja.
S soncem obžarjena je bila pretekla nedelja, dan vstajenja in novega pomladanskega prerojenja, ko je številna množica žalnih gostov sklonjenih glav prisostvovala pogrebnim svečanostim. Pogrebne obrede je opravil domači župnik Repnik, logaveški pevci pod vodstvom Hanzija Aichholzerja pa so blagi pokojnici zapeli v slovo ganljive žalostinke. Domača zemlja je vzela v naročje telesne ostanke Terezije Černič, spomin na pokojno pa bo med nami ostal trajen in lep. Žalujočim svojcem izrekamo naše srčno sožalje.
Spodnje Libuče
Prejšnji četrtek je v Libučah umrla Helena M ii 11 e r , žena vsem Libučanom znanega marljivega delavca Miillerja in mati več otrok.
Mož Muller je v mladih letih živel in delal na Madžarskem. Tam se je seznanil s Heleno, dekletom madžarskega rodu. Poročila sta se in sklenila zvezo za vse življenje. Pred nekaj desetletji se je Muller vrnil v domače kraje. Zvesta žena je šla z njim. Skupno sta se v lepi slogi z marljivim delom prebijala skozi težave življenja in vzgledno vzgajala svoje opoke, ki so se vsi že osamosvojili in si ustanovili svoje eksistence. Odšli so seve z doma, družinska vez v družini pa je ostala vedno živa. Pokojna Helena se je prav dobro vživela med libuškim prebivalstvom, čeprav je zrasla v drugem okolju.
Vsi so jo radi imeli in cenili. Svojo ljubezen in spoštovanje do pokojne matere in žene so vaščani kakor tudi mnogi drugi okoličani izkazali z izredno veliko udeležbo na pogrebnih svečanostih na velikonočno nedeljo-
Žalujoči Miillerjevi družini srčno sočustvovanje ob bridki izgubi dobre žene in ljubljene matere!
‘potujoči Kino spzpktDvvA
Slovenski mladinski film
* T I LOVIŠ"
v soboto, drse 28. aprila 1962 ob 20.00 od v Škofičah pri Kreuzwirtu,
v nedeljo, dne 29. aprila 1962, ob 14.30 od v Bilčovsu pri Miklavžu,
ob 20.00 uri v Ledmcah pri Rauschu.
Film je dostopen tudi za šotsko mladfri®*
Doslej nas je bilo skoraj 80 milijard
Pri sedanjem prirastku bi prišlo čež 600 let dober kvadratni meter površine na vsakega prebivalca našega planeta
Po računih washingtonskega demografskega inštituta se je doslej rodilo nekaj nad 77 milijard ljudi na našem planetu, ki ima zdaj tri milijarde prebivalcev. To številko so dobili na temelju predpostavke, da se je človek razvil pred 600.000 leti in da se je od tistega časa do šestega tisočletja pred našim štetjem rodilo skupno 12 milijard ljudi. Nizko število za razdobje več sto tisoč let so vzeli zato, ker je živelo v pradavnih časih na zemlji sorazmerno malo ljudi in ker je bilo tudi rojstev zelo malo v primerjavi s kasnejšimi stoletji.
Zadnjih nekaj desetletij pa se prirastek prebivalstva tako naglo veča, da vzbuja zaskrbljenost mnogih znanstvenikov. Ka-
Kako kdo vabi
Po pisanju ameriškega dnevnika „New Vork Times" se evropske dežele letos zelo potegujejo za ameriške turiste. Po pisanju tega lista nudijo evropske dežele petičnim Američanom naslednje privlačnosti:
•	Švedska propagira svoj modemi kom-lort in ne več kot doslej svojo romantiko (gradove in folkloro).
•	Švica propagira »povratek k naravi” v smislu nauka velikega Švicarja Rosseau-Ja, katerega 250. obletnico smrti slavi letos vsa dežela.
•	Belgija vabi s svojimi umetniškimi zakladnicami, povezanimi s kulinaričnimi specialitetami.
•	Anglija obljublja, da je zdaj mogoče ob vsakem nočnem času dobiti pijačo.
•	Na realistične Američane pa je po pisanju omenjenega dnevnika napravilo najmočnejši vtis dejstvo, da dajejo Jugoslovani letos za 1 dolar 750 dinarjev za razliko od 600 dinarjev lani.
Ulov rib
V
Vsa morja na svetu zavzemajo 71 odstotkov površine naše Zemlje, le 29 odstotkov Je kopnine. Ni čudno, če predstavljajo morja tudi velikansko lovišče rib in drugih morskih »prebivalcev”. Po statistikah nalovijo v vseh morjih na leto 34 milijonov ton rib, največ slanikov in sardel. Glavna ri-barska področja so v severozahodnem Pacifiku in severovzhodnem Atlantiku. Strokovnjaki sodijo, da se ulov rib lahko poveča letno na 60 milijonov ton, ne da bi bil rezervni fond rib v morjih ogrožen. Rasen rib nalovijo letno okrog dva milijona *on školjk, nad milijon ton raznih rakov, Pa velike količine kitov in drugih velikih morskih sesalcev.
kor je znano, je pred dobrim letom 172 osebnosti mednarodnega slovesa iz 19 dežel — med njimi je bilo tudi 39 Nobelovih nagrajencev — predlagalo OZN, naj zastavi ves svoj vpliv, da se bo zmanjšal prirastek v svetovnem merilu. Rezultatov za zdaj še ni, čeprav so bolj razvite dežele uvedle nadzorstvo nad rojstvi. Spričo tega je zelo verjetno — tudi to navaja vvashing-tonski inštitut — da se bo število sedanjih prebivalcev na našem planetu čez štiri desetletja podvojilo, če ne bodo vse dežele učinkovito omejevale prirastka.
Prebivalstvo nerazvitih dežel se množi mnogo hitreje, kot znaša prirastek v razvitih deželah. Povprečni letni prirastek v razvitih deželah je 10, v nerazvitih pa 25 na tisoč prebivalcev. Nič čudnega torej, če imata največji prirastek Azija in Afrika, najmanjšega pa Evropa.
Zanimivo je mnenje nekaterih znanstvenikov, ki pravijo, da je prirastek izrazitejši v deželah z delno podhranjenim prebivalstvom. Obilna hrana z zadostno množino kalorij in vitaminov zmanjšuje generativno
Že dlje časa pripravljajo in delno tudi že uresničujejo načrte, po katerih bi umetni sateliti posredovali brzojavne in telefonske zveze med obema obalama Atlantskega oceana. V Angliji in Franciji so začeli graditi okoli 40 m visoke, gobam podobne antene, ki bi prestrezale od umetnih satelitov odbita sporočila z druge strani Atlantika. V ta namen nameravajo že letos pripraviti vse potrebno za gradnjo ustreznih anten tydi pri Reistingu na Bavarskem.
Snovalci zamisli, katere uresničenje bi zagotovilo takojšnjo in dobro zvezo med Evropo in Ameriko, so pripravili modele^ ki ponazarjajo delovanje informativne službe, kakršna bo, ko se bodo umetni sateliti vključili vanjo. Prednosti so očitne: medtem ko je zdaj mogoče vzpostaviti na primer 26 telefonskih zvez po kablu čez Atlantski ocean, bi lahko po zaslugi umetnih satelitov govorilo hkrati 900 ljudi, ne da bi motili drug drugega.
»Radom« — tako označujejo v strokovnem izrazoslovju površinske naprave, ki bodo pošiljale sporočila na umetne satelite, od katerih se bodo odbijala v ustrezno smer — bo posredoval v telefonsko slušalko izgovorjene besede enemu izmed 50 poštnih satelitov, ki bodo v presledkih 5000 ali 10.000 km drug za drugim stalno krožili čez tečaje okoli našega planeta. V te satelite, ki bodo imeli le meter premera, vgrajeni oddajniki in sprejemniki bodo posredovali besede evropskega telefonskega naročnika antenam v Rumfordu
sposobnost, zatrjujeta Tighbovvie in Gent s Hopkinsove univerze, ki sta delala poskuse s psi. — Seveda ne manjka tudi nasprotnih mnenj.
Povzetek iz podatkov ZN: če bi se človeštvo množilo v sedanjem tempu, bi prišlo čez 600 let na vsakega prebivalca v svetovnem merilu le še dober kvadratni meter zemeljske površine. Hrana je prav tako skrb, ki neločljivo spremlja nagli prirastek prebivalstva, ker njene zaloge močno zaostajajo za dejanskimi potrebami — dve tretjini svetovnega prebivalstva nima dovolj hrane, mnogo ljudi umre od lakote — čeprav se je na primer kmetijska proizvodnja ZDA povečala v drugem desetletju za 30 odstotkov v primerjavi s predvojno.
Vendar svet morda nima pravega razloga za tolikšno zaskrbljenost zaradi prirastka, zakaj „v naravi se bo vsekakor zgodilo nekaj, kar bo to preprečilo", kakor ugibajo eni, ali pa bo »znanost v svojem vrtoglavem, mrzličnem razvoju k napredku odkrila idealno rešitev tega problema", ko-kor trdijo drugi.
na ameriško-kanadski meji. Telefonski pogovori po »vesoljskem ovinku« bodo mogoči v obe smeri, na primer iz ZDA v Veliko Britanijo, Francijo ali v Raisting pri Garmi-schu, od koder bodo besede tekle dalje po žicah navadnega telefonskega omrežja.
Strokovnjaki pravijo, da bodo poštni sateliti posredovali ne le telefonske pogovore, temveč tudi brzojavke in pisma, pri čemer bo še treba izdelati mednarodnopravna določila, ki bodo jamčila, da bodo prišla na primer poslovna sporočila le naslovljencem v roke. Razen tega bo po zaslugi teh satelitov mogoče zasnovati televizijsko omrežje, ki bo obsegalo tako rekoč ves svet.
Medtem ko so se Francozi in Angleži odločili za »radom«, kakor so ga izdelali ameriški strokovnjaki — gobam podobne antene so visoke 40 m — nameravajo Nemci graditi deset metrov niže, vendar po njihovem mnenju prav tako dovolj močne antene. Pri Rai-stingu so pripravili v ta namen področje 10.000 kvadratnih metrov. Kraj so izbrali zato, ker široko in plitvo votlino obdajajo z vseh strani gorske verige, ki naj bi preprečevale morebitne motnje zaradi drugih valov. Sprejemne in oddajne antene bodo tehtale v celoti okoli 300 ton.
In cena: po mnenju strokovnjakov bo zagotovitev poštnih zvez po posredovanju umetnih satelitov tretjino ali morda celo polovico cenejša kot zveza po čezoceanskih kablih z enako zmogljivostjo.
Zvočniki starih Rimljanov
Na Sardiniji so odkrili staro rimsko gledališče, ki je bilo zgrajeno v istem času kot rimski Koloseum. V tem gledališču so našli tudi zvočnike: votle glinaste vaze, visoke 170 cm, široke 100 cm. Na odru so bile postavljene tako, da je bila širša odprtina obrnjena proti gledalcem in igralčev glas je bil zato mnogo močnejši. Te »zvočnike* je nadrobno opisal že antični igralec Vitriv iz 1. stoletja n. š. Pravi, da so jih imela gledališča v Siriji in na Korintu. Ponekod so bili bronasti, drugod keramični. To je sedaj prva najdba takih zvočnikov, ki so bili doslej znani le iz Vitrivovega opisa:
f--------*—	“	\
Mali leksikon
Ali je razlika med daljnogledom in teleskopom?
še ni dolgo tega, ko so mislili, da je daljnogled izumil holandski optik Jansen. Nove raziskave pa so pokazale, da ga je leta 1580 izumil v Benetkah Ciambattista della Porta. Prvo teorijo o daljnogledu je kmalu potem zasnoval splitski astronom Gospodnetič, prijatelj slavnega italijanskega fizika Galileija, ki je prvi uporabil daljnogled za opazovanje nebesnih teles. Teleskop je daljnogled, v katerem je objektiv zamenjan z vbočenim zrcalom. Ker je izdelovanje zrcal mnogo lažje od izdelovanja leč, uporabljajo zdaj večidel teleskope. Po velikosti so že zdavnaj prekosili daljnoglede. Vtem ko ima največji daljnogled na svetu objektiv s premerom 1 m, ima največji teleskop v zvezdami na Mount Palomaru v Kaliforniji zrcalo s premerom 5 m. Vtem ko so daljnogledi boljfi za natanko ugotovitev lege nebesnih teles, so teleskopi primernejši za njihovo fizično proučevanje. Najbolj!! sistem teleskopov je delo nemškega konstruktorja Schmidta.
Kateri renesančni mislec je poudaril misel, da je človek kovač svoje sreče?
V svojem delu .O človeškem dostojanstvu” eden najuglednejših predstavnikov renesančne misli Pico della Mirandola (1463—1494) trdi, da je človek kovač svoje sreče. V duhu humanističnih nazorov in teženj, ki so postavile človeka v središče sveta, je Pico della Mirandola pisal, da je človek edino bitje, ki je sposobno, da se svobodno oblikuje in odloča o svoji usodi.
Zakaj zvezde migljajo in zakaj sta videti Sonce in Luna, ko se približata obzorju, večja?
Od silno oddaljenih zvezd, tudi v največjem teleskopu vidnih kot točke, prihaja k nam tenak snop svetlobe, ki se v nemirnih slojih zemeljske atmosfere bolj ali manj lomi, tako da dobi človek vtis, da zvezde migljajo, Planefi so v primerjavi s temi razdaljami blizu Zemlje. Zato jih s teleskopi vidimo kot manjše ali večje diske. Njihova svetloba prihaja do nas v širših in mirnejših snopih. Zato se ne odlikujejo samo z gibanji na nebesu, marveč tudi z mirnejšo svetlobo. Sonce in Luna sta videti večja, kadar se približata obzorju, in sicer zalo, ker ju primerjamo s predmeti na tleh, ki so jim znatno bližji. Kadar pa stojita više nad obzorjem, te možnosti nimamo.
V ____________________ -J
Pogovor čez vesoljski ovinek
Mreža umetnih satelitov
bo posredovala telefonske in televizijske zveze čez Atlantik
Travniška
kronika
Vtem pa so iz zadnjih hiš nevidne ženske glave pljuje skoz okna naravnost na konje in jezdece. Konzul je Vr>cvič za trenutek obstal in spet pojezdil dalje; podlegel i® Davnovim prošnjam, pa tudi mirnemu diru spremljevalcev. Hiše so zginile in začela se je čaršija s svojimi prit— Učnimi trgovinami. Na čepenkih* so sedeli Turki trgovci njihovi odjemalci pa kadili in trgovali. Bilo je, kakor č® človek stopi iz močno zakurjene sobe v popolnoma 'Nrzlo. Nenadoma so zginili pogledi in zamahi, kažoč, ka-se neverniku odseka glava, in praznoverno pljuvanje *®nsk. Zato pa so se pojavili na tej strani utice togi, negibni obrazi. Davillu se je zdelo, kakor da jih vidi skozi Neprijetni pajčolan, ki mu trepeta pred očmi. Nihče ni Prenehal z delom ali kajenjem, nihče ni dvignit oči, dr s pogledom počastil tako nenavaden prizor In svečano Spremstvo. Ta ali oni trgovec je obračal glavo, kakor da ‘vSce kako stvar po policah. Samo orientalci lahko tako ir"\o in prezirajo in v taki obliki pokažejo mržnjo in P^zir.
Cepenak — oknica na trgovini; čez dan se spusti, da trgovec »®di
na — j - .
* Prodaja, ponoči se pa dvigne in zapre.
Davna je umolknil in se spet odmaknil s konjem na predpisano razdaljo, toda Davillu je bil ta neverjetni, molčeči prezir, ki ga je kazala čaršija, prav tako boleč in žaljiv kakor glasna mržnja pravkaršnjih psovk. Nazadnje so vendar zavili na desno in zagledali pred sabo dolge, visoke zidove in belo poslopje Konaka — veliko poslopje z vrsto steklenih oken. Pogled je bil kakor olajšanje.
Ta trnova pot, ki je sedaj ostala za njim, bo Davillu še dolgo tičala v spominu, neizbrisana kot hude, pomenljive sanje. V teku let bo še sto in stokrat prešel taisto pot v podobnih okoliščinah. Kajti ob slehernem sprejemu, in bili so kaj pogosti, zlasti v nemirnih časih, bo moral pojezditi skozi predmestje in čaršijo. Moral bo jezditi vzravnan, ne gledati desno ne levo, ne previsoko, pa spet ne konju med ušesa, ne raztreseno ne zaskrbljeno, ne nasmejano ne mrko, temveč resno in pozorno, toda mirno, približno s tistim malo nenaravnim pogledom, s kakršnim vojskovodje na slikah zro iznad bitk v daljavo, nekam med cesto in črto obzorja, od koder se jim obeta zanesljiva, dobro preračunana pomoč. Skozi vrata bodo turški otroci še dolgo pljuvali konjem pod noge, na drobno ir hitro, kakor bi bljuvali, kot so videli odrasle. Trgovci Turki bodo kazali hrbte in se potvarjali, da stikajo po policah. Pozdravljali ga bodo le redki Judje, če bo naletel nanje in se nikakof ne bodo mogli ogniti srečanju. Tako bo moral pojezditi neštetokrat, mirno in dostojanstveno trepetajoč pred mržnjo in zlobno mirnodušnostjo, s katero ga bodo obsipali od vseh strani, pred nepričokovano' nesrečo, ki ga lahko zadene slednji trenutek; in gabilo se mu bo tako delo in tako življenje in s krčevitim naporom bo skrival v sebi svoj strah in stud.
Pa tudi pozneje, ko se bodo ljudje z leti in spremembami navodili navzočnosti tujcev in ko se bo Daville z
mnogimi spoznal in zbližal, mu bo ta prvi slovesni sprevod ostal v spominu kot črna, toda žareča črta, ki boli in katero pozaba le počasi briše in blaži.
Slovesni sprevod je grmeče zd:rjal čez leseni most in obstal pred širokim vhodom. Nenadoma sta se med ropotanjem zapahov in tekanjem slug odprli obe krili vrat.
Tako se je torej razkril oder, na katerem bo Jean Daville malo manj ko osem let igral razne prizore ene in iste težke in nehvaležne vloge.
In te nesorazmerno široke dveri se bodo še velikokrat odprle pred njim. Kadar koli bodo zazijale, se mu bodo zazdele kot odurna orjaška čeljust, iz katere bruha in zaudarja zadah vsega, kar v velinkanskem Konaku živi, raste, trohni, izpareva ali boleha. Daville je vedel, da mesto in okoliš, ki morata preživljati vezirja in vse njegove ljudi, vržeta vsak dan v Kanak skoraj tisoč kilogramov j raznih živil, in da vso to količino porazdele, pokradejo in pojedo. Vedel je, da je mimo vezirja in njegovih najbližjih v Konaku še enajst dostojanstvenikov, dvaintrideset čuvo-jev in prav toliko ali še več lenuhov in prisklednikov Turkov ali krščanskih dninarjev ali nameščencev. Potem š* nedoločno število konj, krav, psov, mačk, ptičev In opic Toda najhujši je bil težki in mučni vonj kravjega masla in loja, od katerega se je nevajenemu človeku vzdigovalo v želodcu. Ta potuhnjeni zadah je konzula spremljal po vsakem sprejemu ves dan in misel nanj mu je vzbujala omotico in željo po bruhanju. Zdelo se mu je, da je ves Konak prepojen s tem zadahom ko cerkev s kadilom in da se je vsesal ne samo v ljudi in obleke, ampak tudi v vse predmete in stene.
Sedaj, ko so se mu prvič odprla ta neznana vrata, se je četa mamelukov razdvojila in razjahala, Daville je pa z ožjim spremstvom pojezdil na dvorišče. To prvo, te-
Cvetje in zelenje v stanovanju
Clroci pri igri
Že v drugem mesecu življenja se novorojenček smeji, če vidi, da njegova mati dela isto. S petimi ali šestimi meseci je otrok že sposoben, da oponaša starejše in ploska z ročicami. Vsi pediatri se strinjajo v tem, da je vpliv oponašanja v otroških igrah nenavadno velik.
Pri otroku je igra najprej prilagajanje okolju. To je posebno vidno v družinah z več otroki, pa tudi v domovih, kjer se malčki z veseljem udeležujejo igre svojih vrstnikov.
Neki vzgojitelj je pripovedoval, da je opazoval šestletnega dečka, ki ni imel svoje družine in je vedno živel med odraslimi tujimi ljudmi. Deček je bil popolnoma zdrav, a se nikoli ni igral. Govoril je o jedi, o sobi, v kateri je spal, a nikoli se ni zmenil za žogo, niti enkrat ni poizkušal preskočiti več stopnic hkrati. Zelo resno se je sprehajal po dvorišču in ni niti poiskušal teči. Na vrvici je vodil vzgojiteljevega psh. Vzgojitelj je prisilil psa, da je stekel, da bi ugotovil dečkova reagiranja. Pes je začel skakati čez grede, a deček je stekel za njim. Po enem mesecu takega življenja se je deček začel zanimati za igre in je sedaj popolnoma normalen.
Neredko se matere pritožujejo, da se njihovi otroci ne znajo sami igrati. Pa to se dogaja prav zaradi tega, ker matere, preveč zaposlene, otroka niso napotile k igranju. Šele ko ima otrok 6 let, bo iskal svoje vrstnike in se z njimi žogal, igral kavboje, razbojnike in policaja itd. Ko otrok enkrat doume, kaj je to igra, se bo igral na najrazličnejše načine.
Detetu, ki udarja z žlico po mizi in po krožniku, je popolnoma jasno, da je zvok vedno drugačen in svoje udarce bo poiskušal tudi po stolu, glavi svojega brata in drugod. Že prej omenjeni vzgojitelj je opazoval osemmesečnega otroka, kako je zelo natančno vlekel s prstom po črtah vzorca na prtu. Toda nihče se ni niti spomnil, da bi mu kaj takega pokazal, čeprav je bil s tem zelo zadovoljen.
Skoraj ni otroka, ki bi si ne ustvaril svoj lastni svet. So ograje na gredah, ki se ne morejo prestopiti brez nevarnosti, »da se ne pade v morje«. Neki otroci si izmislijo celo družino iz navadnih škatljic, drugi se zabavajo z malimi zrni in suhim listjem . . .
Okoli desetega leta si otroci že izmišljajo zapletene kolektivne igre, ki so sestavljene iz cele vrste tekmovanj. Pri tem se igrajo igre s kockami, »gradijo si koče«, »pišejo knjige in časopise ...«
Toda otroku vsake starosti je najbolj všeč igra, ki si jo je sam izmislil a ne razne luksuzne igračke, ki so kupljene zato, ker so bile všeč staršem. To svojo igro otrok lahko vedno obnavlja. Pesek, voda, žoga, vrv za preskakovanje, razbojniki in žandarji so za otroka igre, ki se jih ne naveliča, izmišljuje in dodaja vedno še kaj novega.
Kakšna je torej vloga roditelja v teh igrah? Predvsem spoštovati jih kakor odsev te male osebnosti, ki se nam tako prikazuje. Lahko tudi sami poiskušamo pristopiti tej igri, ali z mnogo spoštovanja. Učiti otroke, da se igrajo, je prav toliko koristno, kot oblačiti jih in hraniti. Domišljija je nadvse dragocen dar, ki ga nosijo v sebi pesniki, umetniki, znanstveniki — a ta domišljija se ne more znebiti oponašanja.
Cvetlice in zelenje v stanovanju niso le okras in stik z naravo, temveč tudi najlepša dekoracija oken, balkonov, verand in hodnikov.
Nešteto je različnih vrst cvetic-lončnic. Poleg lepih domačih, ki jih postavljamo največ na okna in balkone ter v vaze, so najhvalež-nejše sobne lončnice tudi nekateri eksoti, n. pr.: Ficus, Aralija, Evonimus, Ankuba, Fi-lodendron in Aspidistra. Od našega okusa je odvisno, kaj nam pomeni zelenje v stanovanju. Ni vseeno, kam postavimo bohotno razraščen Filodendron ali v en vrh raščen Ficus! Oken ne bomo okrasili s sodobnimi lipami in velikimi eksoti! Na okna bomo postavili lončnice, kot Pelargonije vseh vrst, enoletne Petunije, rožmarin, nageljne in podobno. Na razsežen in zračen prostor bomo postavili močno razraščene cvetice. Nasprot-
Dobro za oči
Vsak teden greste morda kam na izlet ali pa vsaj razmišljate o tem, kako bi se najbolje spočili. Ali ste kdaj razmišljali o tem, da so tudi vaše oči utrujene od dela, cigaretnega dima in včasih tudi od moderne pričeske skozi katero morajo gledati?
Po naših današnjih nasvetih se lahko brez strahu ravnate, gre za vaje z očmi. Toko se bodo oči osvežile in povrnil se jim bo sijaj. Vaje so zelo preproste:
Dobro prezračite sobo, še bolje odprite okno, naslonite glavo na dlani (glava mora ostati povsem negibna) in poglejte najprej v desni, potem v levi kot sobe; malo v strop in na tla. Po kratkem premoru vajo ponovite, vendar tokrat z zaprtimi vekami. Potem krožite z očmi v levo in desno; najprej počasi, potem hitreje. Tudi to vajo ponovite dvakrat: enkrat z odprtimi, drugič z zaprtimi vekami. Na kraju poizkusite pogledati konico nosa, lahko križem! Učinek teh vaj bo še večji, če po telovadbi splakujete oči z mlačnim kamiličnim čajem ali borovo vodo.
no pa bomo v majhen prostor postavili primerno majhno rožo.
Cvetja v vazah in cvetic-ločnic nikdar ne postavljamo v temne in skrite prostore.
Cvetje skrbno neguj'emo. Zanikrne lončnice z uvelimi in suhimi listi ne napravijo lepega vtisa. Cvetje v našem stanovanju naj bujno brsti in kipi od življenjske sile; to daje polet in moč tudi nam.
Cvetice-lončnice dihajo. Za svojo rast potrebujemo svetlobo, svež zrak in vodo. Zato jih postavimo na zračen prostor, vendar tako, da jih sonce ne bo direktno žgalo. Zalivajmo jih toliko, kolikor potrebujejo vode. Če je zemlja, v kateri rastejo, kar naprej vlažna, potem rožam korenine gnijejo. Najbolj uspevajo pri srednji toploti, ki se giblje od \15 do 20° C; v zimskem času ne smejo biti v prostoru, ki ima manj kot 6° C. Pri tako nizki temperaturi ne uspevajo, pri še nižji pozebajo.
Lepo cvetje bo učinkovito samo v lepih vazah in loncih. V okusno opremljeni sobi ne sme biti roža v navadnem glinastem loncu, ki sčasoma celo potemni in ga začne razjedati vlaga in plesen. Rastline morajo biti sicer vsajene v glinaste lonce, da zemlja v njih diha, toda te postavimo v glazirane dekorativne glinaste lonce, v pletene košare ali podobne dekorativne posode, vendar tako, da bodo v skladu s celotnim prostorom. Okusni so tudi patinirani glinasti lonec in pa majhne lesene kadi — zlasti za zelo velike in razraščene rože. Štirioglate lesene zabojčke naredi mizar iz mehkega lesa; prepleskamo j:h z oljnato barvo. Lesene kadi naredi sodar. Če so lično izdelane, učinkujejo dobro kar v naravni barvi, sicer jih pa tudi pleskamo.
Za balkone, verande in okna vsadimo lončnice v dolga štirioglata lesena korita. Pleskamo jih zeleno, rumeno, skratka zelo pisano. Na zimo umaknemo z odprtih prostorov korita s cvetjem in jih postavimo v klet. S tem zavarujemo cvetlice in lesena korita.
Sveže natrgajo cvetje postavimo v primernih vazah tja, kjer lončnice ne pristojajo, na primer na mizo, polico, nizko omaro, na komodo itd.
Preveč natrpati prostor s cvetjem in zelenjem ni okusno. Dobro izbrana lončnica, lepo raščena, v keramičnem loncu, daje dovolj poudarka in pritegne pozornost bolj kot vse polno rož, neokusno razvrščenih po vseh vogalih, policah in omarah.
Oblika vaze in lonca ter barvo določimo skladno z opremo.
Na mizo postavljamo sveže cvetje v nizkih vazah in plitvih skledah: visoka vaza na mizi zastira in moti pogled.
Izogibajmo se simetrij, vaz ne prenapolnimo s cvetjem: oboje namreč odbija.
OCVRTE PALAČINKE
Palačinke specite in jih napolnite z enim od naslednjih nadevov:
1.	Zmešajte tri jajca, dodajte mlado, sesekljano čebulo in narahlo prepecite na vroči masti. — Posolite in popoprajte. Namažite palačinke, zvijte na običajen način; oba konca zvite palačinke previjte na notranjo stran.
Vsako palačinko nato previdno povaljajte v razžvrkljanem jajcu in drobtinah in položite v vrelo mast tako, da bodo previti konci spodaj.
Tako pripravljene palačinke so okusne kot topla ali hladna jed, lahko se servirajo skupaj z juho, omako ali solato.
2.	Na vroči masti prepražite malo sesekljane čebule in drobno narezano zelje. Nato dušite in od časa do časa dodajte malo mleka toliko časa, da se zelje zmehča in vlaga izpari. Posoliie, popoprajte in uporabite za nadev.
3.	Prepražite na masti malo sesekljane čebule, za pest ali dve zmletega mesa, dodajte še dve jajci in vse skupaj zmešajte in pustite na vročem še toliko časa, da se jajca zgostijo. Posolite in poprajte ter prav tako uporabite za nadev.
NASVETI 1'	'!
■	Paradižnike, marelice, breskve, češplje in jabolka boste hitro in varčno olupile, če jih boste poparile z vrelim kropom. Prav na tak način boste laže ostrgale tudi nov krompir.
® Da se vam mleko ne bo prismodilo, izplaknite prej posodo v mrzli vodi in vlijte mleko vanjo, ne da bi se osušila.
■	Kava bo mnogo okusnejša, če vodi pridenete za noževo konico jedilne sode.
■	Stročji fižol bo pridobil na okusu, če mu med kuhanjem pridaste rezino slanine.
■	Beljake boste hitreje stepli v trd sneg, če posodo z njim postavite za nekaj časa v mrzlo vodo, ali pa kanite na beljake nekaj kapljic limoninega soka, lahko tudi ščepec soli.
■	Suhe gobe postanejo kakor sveže, če jim medtem, ko jih parite, prilijete nekaj svežega nezavretega mleka.
■	Zelenine glavice ostanejo bele, če olupljene, preden jih daste kuhati, pustite ležati nekaj časa v kisu.
Če sadite cvetice, morate vedeti...
a da semena, ki jih pridelate sami, le redka ostanejo kaljiva in malokdaj dajejo zaželeni pridelek;
a da kakovost tal odloča, kako bo uspevalo sočivje in cvetlice. Lahko zemljo moramo izboljšati z glino, težki zemlji pa dodamo peska;
•	Da brez vlažne šote rastline ne bodo dobro uspevale. Šota posreduje rastlinicam vlago in skrbi, da se dobro ukoreninijo;
•	da je najbolje, če sejemo kar iz vrečke. Ovojček natrgamo in s kazalcem udarjamo po vrečki, tako da se semena enakomerno usipajo eno za drugim iz luknjice. Seveda pa moramo paziti, da semena ne padajo preveč na gosto v brazde;
•	da je priporočljivo, če semena, ki smo jih vsejali, pokrijemo z vlažno šoto, potem šele s presejano prstjo;
•	da mladim rastlinicam premočno sonce škoduje. Prav tako pa jim škoduje preveč vlage (radi se jih lotijo rastlinski in živalski škodljivci]. Če hočemo, da rastline v razvoju ne bodo zaostajale, moramo poskrbeti za lahno senco. Pri tem nam bodo dobro služile smrekove vejice ali stare vreče, k) jih položimo preko letev čez grede.
■	Kava bo mnoge okusnejša, če vodi pridenete za noževo konico jedilne sode.
■	Stročji fižol bo pridobil na okusu, če mu med kuhanjem pridaste rezino slanine.
■	Beljake boste hitreje stepli v trd sneg, če posodo z njim postavite za nekaj časa v mrzlo vodo, ali pa kanite na beljake nekaj kapljic limoninega soka, lahko tudi ščepec soli.
■	Suhe gobe postanejo kakor sveže, če jim medtem, ko jih parite, prilijete nekaj svežega nezavretega mleka.
■	Zelenine glavice ostanejo bele, če olupljene, preden jih daste kuhati, pustite ležati nekaj časa v kisu.
sno dvorišče je bilo polmračno, ker je nad njim v vsej širini ležalo gornje nadsfropje hiše. Šele za njim je prišlo pravo, nepokrito dvorišče z vodnjakom, travo In cvetjem ob straneh. Na koncu je visoka neprozorna ograja zapirala vezirjeve vrtove.
Še razburjen od vsega, kar je doživel na poti skozi mesto, je bil Daville sedaj spret zmeden od vznemirljive ljubeznivosti in svečane pozornosti, s katero ga je pozdravila pravcata množica dvorjanov in dostojanstvenikov v Konaku. Vse je kipelo in begalo okrog njega z ihto in naglico, neznano pri zahodnih ceremonialih.
Konzula je prvi pozdravil teftedar* (vezirjevega namestnika Sulejmana paše Skopljaka ni bilo v Travniku), sledili so mu silahdar, čohadar, haznadar, muhurdar,* za njimi pa se je pehal in gnetel pravcati trop ljudi neznanih ali nedoločljivih činov in poklicev. Eni so s povešenimi glavami momljali nekakšno nerazumljivo dobrodošlico, drugi so razprostirali roke, vsa ta množica pa se je pomikalo proti veliki dvorani — divanu.** Med ljudmi se je naglo in brezobzirno sem pa tja prerival Davna, drzno zmerjal tiste, ki so zapirali pot, pa ukazoval in razporejal bahavo in glasneje, kot je bilo treba. Daville, zmeden v sebi, toda na zunaj dostojanstven in miren, se je zdel sam sebi podoben tistim svetnikom na katoliških slikah, ki jih vihrava jata angelov odnaša proti nebu. In res ga je ta gneča prenesla čez nekaj širokih stopnic, ki so peljale z dvorišča v divan.
Divan je bil polmračna prostorna dvorana v pritličju. Po tleh je ležalo nekaj preprog. Okrog so stali blazinjaki,
• Teftedar — tajnik; silahdar — čuvaj orožja; haznadar — blagajnik; čohadar in muhurdor — uradniška čina na vezirjevem dvoru.
•* Divan — posvetovalnica, pa tudi posvet.
pokriti z višnjevim suknom, v kotu ob oknu pa blazina za vezirja in gosta. Na steni je visela edina podoba, cesarska tura: na zelenem papirju z zlatimi črkami izpisan monogram sultanovega imena, pod njo pa sablja, dve pištoli in škrlatni plašč — darovi Selima lil. svojemu ljubljencu Husrefu Mehmed paši.
Nad to dvorano je bila v prvem nadstropju druga, enakovelika, revneje opremljena, toda svetlejša. V nji je vezir imel posvetovanja samo poleti. Dve steni te dvorane sta bili iz samih oken: ena so gledala na vrt in strme državne hoste, druga pa na Lašvo in čaršijo onkraj mosta. To so bili slavni srčali pendžeri — steklena okna, o katerih se je govorilo in pelo in kakršnih res ni bilo v vsej Bosni; Mehmed paša jih je za svoj denar naročil iz Avsfri-} je in poklical posebnega mojstra Nemca, da je urezal šipe. Sedeč na častnem prostoru, je gost skozi ta okna lahko videl odprti mostovž in pod njegovo streho na smrekovem sklepniku lastovičje gnezdo, poslušal ščebe-tanje iz njega, opazoval slamice, ki so štrlele ven, in naglo priletavonje in odletavanje oprezne lastovice, i
Ob teh oknih je bilo vselej prijetno sedeti. Tu je vedno bilo dovolj svetlobe in zelenja ali cvetočih dreves in sapice in žuborenja vode in žvrgolenja ptic in miru za počitek in tišine za premišljevanje ali pomenek. In tu je bila izrečena ali potrjena marsikatera strahotna odločitev. Vendar so se vse stvari, tukaj prerešetane, zdele lažje, bolj jasne in človeške kakor spodaj v pritličnem divanu.
To sta bila edina prostora v Konaku, ki ju je Daville med svojim življenjem v Travniku spoznal; dva odra njegovih tegob in zadovoljstev, uspehov in neuspehov, Tu-koj je v teku let spoznal ne samo Turke in njihovo edinstveno silo in brezmejne slabosti, ampak tudi sebe, obseg
xx:
in meje svojih sil in sploh ljudi, življenje in svet in človeške odnose v njem.
Ta prvi sprejem je bil, kot vedno pozimi, v pritličnem divanu. Zatohlost je pričala, da so prostor za današnjo priliko to zimo prvič odprli in zakurili.
Komaj je konzul stopil na prag, so se na nasprotni strani divana odprla druga vrata in skoznje je siopil vezir v bleščeči opr vi; spremljali so ga ičoglani z malce povešeno glavo in s ponižno na prsih prekrižanimi rokami.
To je bil velik protokolarni odstopek; Daville ga j® bil dosegel zadnje tri dni v pogajanjih po Davnu in z njim je hotel prav posebno zabeliti svoje prvo poročilo ministru. Turki so namreč terjali, naj vezir počaka konzula sedeč na blazini, kakor sprejema vse ostale obiskovalce. Konzul je pa hotel, da vezir pred njim vstane in ga stoje pozdravi. Skliceval se je na moč Francije in vojaško slavo svojega vladarja, Turki pa na svoje tradicije in veličino cesarstva. Naposled so se sporazumeli, da bosta vezir in konzul hkrati stopila v dvorano, se na sredi srečalo, nato bo pa vezir popeljal konzula na vzvišen prostor ob oknu* Tu bosta pripravljeni dve častni blazini in oba morata sesti nanju v istem trenutku.
Tako se je tudi zgodilo. Vezir, ki je imel desno nogo hromo (zato so mu ljudje rekli Hromi paša), je korakal sunkovito in naglo, kakor često hodijo prav hromci. Stopil je h konzulu in mu prisrčno ponudil, naj sede. MednjUr toda za stopnico niže, se je usedel tolmač Davna. SključiJ se je, prekrižal roke in povesil pogled, hoteč se pokazati še bolj ponižen in neznaten kot je, imeti le toliko duha in diha, kolikor je potrebno, da obadva veljaka izmenjata svoje misli in sporočila. Vsa ostala množica je neslišno zginila.
(Dalje prihodnjič)
F. MO E G LIC H:
Peklenski stroj
Ura je bila točno 16 in 2C minut, ko je jasen glas telefonistke sporočil: »Halo, San Francisco! Ste pripravljeni za pogovor? Imate nujen poziv iz New Yorka! Prosim, javite se!«
Vodja letenja na letališču v San Franciscu je pritisnil slušalko telefona tesneje k ušesu, vzel blok in svinčnik ter zaklical: »Halo! San Francisco, mednarodno letališče, kdo kliče?«
»Mednarodno letališče New York,« je odgovoril glas na drugi strani žice. »Pazljivo poslušajte in ne sprašujte, gre za sekunde! Po pravkar prejetem opozorilu FBI je med tovorom letala Super Constelation štev. 35, ki je odletelo iz New Yorka ob devetih, kovček s peklenskim strojem. Sprožilec je naravnan na čas 16,40. Pripravite vse potrebno! Opozorite posadko in pošljite patruljno letalo. Ste me dobro razumeli?«
Gilbert Fox, vodja letenja, je mehanično pokimal in strmel v papir, ki ga je držal v tresoči se roki. Kapljice potu so mu polzele po obrazu. Njegov pogled je iskal v smeri Velike stenske ure. Njeni kazalci so v tem trenutku kazali 16.22.
»Za boga, zakaj se vendar ne javite?« je vprašal nestrpen glas iz New Yorka. »Kje pa je ostalo vaše potrdilo, mar me niste razumeli?«
»Razumel sem,« je odgovoril Fox, v čigar glavi se je vrtelo velikansko kolo, »takoj sporočim naprej.«
»Imate natanko 18 minut časa,« je ponovno spregovoril glas na drugi strani žice, »prebudite se vendar in napravite vse, kar je v vaših močeh, da preprečite neizogibno nesrečo. Ne pozabite, da je v letalu 75 potnikov.«
Slušalka telefona je zaropotala v svoje ležišče. Fox se ni potrudil, da bi jo lepo položil na vilice. Z dolgimi koraki je stekel v prostor z radijsko oddajno postajo. Obrazi telegrafistov so se radovedno obrnili k njemu, ko je s treskom zaloputnil vrata.
»Kdo je v zvezi s številso 35?« je vprašal Fox v nastalo tišino, »odgovorite! Takoj, hitro! Letalo je v največji nevarnosti!«
Telegrafist Gifford je dvignil roko, ne da bi prekinil svoje delo. Njegove oči so potovale po radarskem zaslonu in spremljale gibanje letala.
»Tukaj, sir, štev lka 35 je trenutno 140 milj daleč od nas,« je dejal mirno. »Položaj je 50 milj vzhodno od Merceda. Je kaj narobe z letalom?«
»Pokličite mi komandanta!« je ukazal Fox s hripavim glasom. »Pozor, štev. 35! Med tovorom imate peklenski stroj, ki bo eksplodiral točno ob 16.40. Takoj zasilno pristanite m spravite potnike na varno. Potrdite sprejem!«
Znoj je tekel telegrafistu Gilbertu v potočkih po obrazu. »Prekleto!« je mislil, »prekleto!« Ko bi vsaj letalo bilo že tako blizu, da bi se lahko neposredno pogovarjali. Potem bi bilo laže za pilota Kendalla in zame. Moral bo znoreti, ko bo z jasnega prejel to strašno novico!
Kazalec stenske ure se je premaknil na 16.28. Še 12 minut. Silno kratek čas. Kje naj tako veliko letalo, kot je Super Constelation, v tako kratkem času najde prostor za prisilni Pristanek, ne da bi se pri tem popolnoma
razbilo?
Fox ie čutil, kako se mu srajca lepi na tc-medtem ko je z ostrim pogledom zasledoval igro rok, k> so drsele po aparaturi radijskega oddajnika. Končno se je telegrafist Ravnal in spodbudno prikimal.
.»Sir, potrdili so sprejem,« je dejal z olajšanem v glasu, »razumeli so, toda ali verjamete da bo Kendall rešil letalo? Letijo v višini 2400 metrov in preden pridejo na tla ...«
Gilbert Fox je zmignil z rameni. Njegov pstro izrezani obraz je bil v tem trenutku star !r* truden. »Ne vem, Gifford, pri bogu, res vem!« je stisnil skozi zobe. »Če se ne zgo-d' čudež . ..« Zmečkal je papir v svoji roki, ne, da bi opazil, in s trudnim korakom je odšel ven.
II.
. Malcolm Finlay, prvi telegrafist v letalu, j.e Podal komandantu letala pravkar sprejeto i eP«šo. »Tako zdaj pa imamo . . . !« je dejal
Desno.
, »Prav naše letalo si brati
je ta norec moral iz-
za svojo šalo! Sedaj je 16.30. Imamo uCno 10 minut časa. Kam boš spustil ptiča, p °tvard, da ne boš polomil vsem vratove? ptinsedemdeset ljudi imamo v letalu in ti ^česar ne vedo.«
O sebi in drugih članih posadke ni govoril.
Howard Kendall je stisnil krmilo med kolena in zaklel. Njegove misli so se podile z bliskovito naglico, medtem ko je njegovo srce kot podivjano tolklo ob rebra.
»Prisilni pristanek!« je divje mrmral. »Taksna neumnost! Kako si vendar bratje na zemlji predstavljajo tak pristanek! Ne pride v poštev. Samo ena rešitev je, fantje; glejte, da vsi razen navigatorja izginete v prostore za prtljago! Hitro! Zganite se. Odprite lopute in zmečite vso šaro ven! Potniki ne smejo ničesar slutiti, razumeli? Vseeno je, kje začnete, letalo bom že držal v ravnotežju! Hitro na delo!«
Drug za drugim, z mirnimi in negibnimi obrazi so člani posadke zapuščali komandni prostor letala. Ostala sta samo komandant letala in navigator. Nekaj potnikov je bežno pogledalo može, ki so stopali počasi proti repu letala in izginjali v prostorih za prtljago. Finlay je dal obema stevardesama in boyu skriven znak in tudi ti trije so se j:m priključili.
V prtljažnem prostoru so bili kovčki in torbe naložene v majhne kupe. Bilo jih je vseh vrst in velikosti in bili so oblepljeni s hotelskimi etiketami z vsega sveta.
Nad njihovimi glavami so sedeli potniki, petinsedemdeset mož in žena. Američani in tujci, mladi in stari, zatopljeni v čtivo ali pa dremajoči v pričakovanju skorajšnjega pristanka na zemlji. To bi se moralo po voznem redu zgoditi ob 16.55, seveda, Če bo šlo vse po sreči.
Zapestna ura drugega pilota je kazala 16.34, ko so se odprle prtljažne lopute in so prvi kosi prtljage zleteli v prazno. Člani posadke so naredili dve verigi, po eno v sprednjem in zadnjem delu. Bliskovito naglo so si podajali kovčke in torbe. Bilo je tiho. Obrazi mož so bili trdi in čim dlje so delali, tem bolj jim je pot lil po obrazu. Nadčloveški napor je povzročal znoj in velik strah, ki jim je tičal v grlu, čeprav so ga skrivali.
Mišice so se jele oglašati, pekoči mehurji so se prikazali na dlaneh. Stiskali so ustnice in garali zagrizeno naprej, trdno odločeni, da zmagajo v tekmi s smrtjo.
Počasi so se manjšali kupi. Ostalo je še kak ducat kovčkov. In v vsakem od njih je lahko skrita peklenska naprava, ki ji prav sedaj teko zadnje sekunde.
»Hitreje!« je zaklical drugi pilot, ko je spet pogledal na uro. »Hitreje! Samo 4 minute še imamo!«
12.800 konj štirih Wrightovih ciklonskih motorjev je bobnelo v odprtinah loput, s silovitimi sunki se je veter zaganjal v notranjost skladišča in trgal obleke. Zadnji trije kovčki so zapustili najbolj skriti kot v prostoru in zleteli ven . . . Člani posadke so se stisnili ob tla. Izčrpani so zatisnili oči, pred katerimi so plesali ognjeni krogi. Skoraj 10 minut dolgo so počivali in se prepuščali rahlo vibrirajočemu se letalu, potem so se dvignili in tiho, brez besed zaprli lopute. Obrisali so si pot z obrazov, stewardesi sta pričarali na svoja lica nasmešek in vsi so sc napotili nazaj na svoja mesta. Šli so mimo potnikov, ki nin slutili niso, v kakšni nevarnosti so bili pravkar.
Kendallove mišičaste in od sonca ožgane roke so krepko držale krmilo. Ustnice so bile stisnjene, kot da bi žvižgal predse, toda drugih ni mogel premotiti.
»Gotovo, Malcolm?« je vprašal, »je vse zunaj?«
Drugi pilot je prikimal. »Razen poštnih vreč, ki so ostale. Lepo smo se potili tam spodaj. Savna je prava osvežitev proti temu.«
»Tudi meni ni bilo ravno hladno pod sedežem,« je odvrrrl Kendall, »toda zdaj postaja spet bolje, toda — poskušajte vendar in napravite že svoje običajne obraze! To bo stalo dobrega Gilberta Foxa nekaj steklenic starega burbonskega whiskyja, to vam obljubljam!«
Skozi prednje okno jc pokazal proti zemlji. Pod njimi se je v globini iskril zaliv San Francisca. V smelem loku se je odražal na ozadju most čez Zlati rog. V velikem zavoju je letalo obletelo mesto in se usmerilo na letališče.
Letalo je pristalo točno po voznem redu in Kendall je mojstrsko vodil letalo, tako da je z vsemi tremi kolesi hkrati pristalo na zemlji. Počasi se je ustavljalo in zavijalo proti zgradbi. Ko je stopil v sprejemno dvorano, se je Gilbert Fox zavihtel na mizo in s kretnjo roke zaprosil prisotne, naj utihnejo.
»Gospe in gospodje,« je donel njegov glas
v velikem prostoru, »žal vam moram sporočiti, da boste zaman čakali na vašo prtljago. Med poletom smo bili obveščeni, da je v enem od kovčkov peklenski stroj in posadka je bila prisiljena vso prtljago zmetati iz letala. Tako smo lahko preprečili veliko katastrofo. Upam, da boste pokazali razumevanje, saj smo poskrbeli samo za vašo varnost. Seveda naša družba odgovarja za škodo in vse izgube.«
»Kaj pravite?« se je oglasil hripav, skoraj presunljiv glas. »Moje kovčke da ste zmetali ven? Kaj ste znoreli, človek? Juvelir sem, v obeh mojih specialnih kovčkih so bili dragulji, vredni nad 600.000 dolarjev. Zahtevam, da kovčka kakorkoli prinesete nazaj. Odstopam od vaše preklete odškodnine, hočem svoje dragulje, razumete?«
Majhen, debel možiček se je prerinil do Gilberta Foxa.
»Prosim, pojdite z menoj v pisarno, gospod,« je dejal Fox z glasom, polnim zadržane jeze. »Takoj bom obvestil policijo in jo poučil, kako bi najbolje po skali vaše kovčke. Če bi to bilo zaman, bomo vašo škodo poravnali.«
Juvelir je _ sledil Foxu, medtem ko so se ostali potniki, ki so poslušali vest, z bledimi obrazi pričeli razhajati.
III.
»Trenutek potrpite, prosim,« je rekel Fox znoječemu se juvelirju, ki se še vedno ni umiril. »Takoj vam bom na razpolago, samo letališče v Nev/ York obvestim o srečnem pristanku letala v San Franciscu.«
»Kaj pravite?« se je grozil Fox in strmel v telegrafista kakor v prikazen. »New York ničesar ne ve o peklenskem stroju in povrh vsega še vprašuje, če morda n'sem pijan? Da niso imeli z nami nobenega pogovora — niti z letališča, še manj pa iz ene od pisarn? Kaj razumete, Gifford? Saj sem vendar sprejel depešo in jo posredoval dalje posadki letala. In sedaj naj ne bi bilo res? Postajam blazen, prčenjam dvomiti v lastno pamet!«
Z izrazom globokega razočaranja se je sesedel v stol in se s pogledom zamaknil v neko točko na tleh.
IV.
Tik pred nastopom mraka sta drvela 2 avtomobila s policaji in odprtimi sirenami iz mesta. Temnomodra limuz'na buick, ki jim je prihajala naproti, je zmanjšala hitrost in zapeljala po vseh predpisih na rob ceste.
Mož, ki je sedel za volanom, vitek, plavolas človek z bistrimi očmi, se je zaničljivo zarežal, medtem ko je njegov spremljevalec z zadovoljstvom ogledoval plen, ki se je grmadil na zadnjem sedežu avtomobila.
»Površno ocenjeno, je tega za okrogel milijon,« je dejal z izrazom zadovoljstva na obrazu, »torej se je izplačalo pobrati vsebino ušivih, daleč naokoli raztresenih kovčkov. Oh, fant, mar je stric Sam sploh pomislil na to možnost, ko ti je zaupal službo izvidnika?«
Plavolasec je vzel roko s krmila, si počasi prižgal cigareto ter spregovoril: »Preračunajva, kaj sva vložila v ta podvig. Končna bilanca nikoli ne škoduje. Najprej v Frisco, da sva se dodobra spoznala s progo in našla najugodnejši teren za operacijo. Saj' vendar nisva smela dovoliti, da bi prtljaga padala na tla tam, kjer je ne bi mogla najti in pobrati. Potem pogovor z New Yorkom. Morala sva ga izvesti, ker je Billy moral vedeti, kdaj naj spravi pravljico o peklenskem stroju. To je bilo najvažnejše pri vsem podvigu. Nujni pogovor je naslednja točka. Izveden je kot na nitki. Niti minuto prezgodaj, še manj pa prekasno. Imeli niso niti toliko možnosti, da bi zahtevali razpoznavni znak, toda tudi prepozno ne, ker bi v nasprotnem primeru posadka verjetno poskusila doseči letališče. Je sicer še kaj režijskih stroškov? Res, 30 litrov bencina in najemnina za avtomobil. Hm, vse skupaj ni vredno besed, če pomislimo, kaj smo dobili. Si morda drugih misli?«
»Kje neki!« je odvrnil temnolasi v resničnem občudovanju. »Saj sem vedno pravil, da si bistra glava! Kako si sploh prišel na to idejo? Še zdaj mi skače srce v telesu, ko pomislim na vse lepe kovčke, ki so deževali z neba in ki jih ni bilo treba niti odpirati, ker so se ob udarcu na zemlji odpirali kar sami.«
Tlesknil je z jezikom in zavrtel oči kot mesečna hijena. »Kaj praviš, bi lahko ta film še enkrat zavrtela, seveda takrat, ko bi preko zadeve zrasla trava?«
Plavolasi je ostro pritisnil na zavoro, ko je na križišču Yosemite Avenue s Tretjo cesto zagorela rdeča lučka.
»S pametjo si gotovo skregan!« je siknil svojemu spremljevalcu in ga povrh ošinil z zaničljivim pogledom. »Takega gnilega trika ne kaže uporabiti dvakrat. Če hočeš v življenju napredovati, moraš kdaj pa kdaj po-gruntati kaj novega, svežega. Zapomni si to, prijatelj.«
0re/čm'fe 3ndre/ govori
Zamahnil je s krampom Drejčnik Andrej, z roko je prgišče premoga zajel, pokleknil na tla, se sklonil nad dlan in zaklel:
—	Madona, kje vse sem te kopal!
Začel sem v Trbovljah, smrkav otrok sredi otrok, potem sem v Zagorju izkopal nov šaht v kisovškem rovu se tik pred menoj je porušil obok in prvič sem slišal v nabiti dvorani besede, k) jih nikoli kasneje nisem pozabil — s lemi besedami moral sem zbežati kmalu na Nemško, tam sem si v Forbachu nogo pohabil, v Sankt Avoldu sem enega sina pokopal, drugega rudnik je v Spittlu zmečkal, po essenskih cehah sem se s stavkokazi pretepal, v Lensu mi plin je ves gobec ožgal, na Holandskem so me lastni rojaki izdali — prekleto, prekleto!
Vstal je Drejčnik Andrej in je znova zamahnil, s krampom je skalo na dvoje preklal, se sklonil globoko nad njo in dejal:
—	Zdaj kopljem spel tebe, ti premog domače zemlje, ti črni kamen, povsod na vsem svetu enak!
Z vsakim opornikom, ki ga postavim, se za spoznanje hrbet ukrivi, z vsakim odkopom, ki ga Izpraznim, stara se mržnja mi v prsih krepi, z vsakim dnem, ki ga v trni pregaram, bliže je čas, ki bo dober in nov, da ne bom z mržnjo te kopal In klel, da bom vesel svoje žulja ve, težke roke, da boš res premog naše, naše zemlje, da bo življenje res vredno življenja in zgrabimo staro življenje za vrat — saj vendar mora, mora prit! — ni hudič!
Mile Klopčič
Pariška revija »La Revue socialiste« je objavila v redakciji Theodorja Beregija obširnejši pregled francoske proletarske poezije preteklega obdobja v zvezi z motivom 1. maja, ki se vse od leta 1890 močno pojavlja pri njihovih delavskih pesnikih. V vseh teh delih, čeprav so različna po temperamentu avtorjev in svoji umetniški preprčljivosti, prevladuje isti občutek borbe proti krivici in vizije novega življenja. Zato so morda te pesmi bolj kot literatura pomembne kot izraz moralne izpovedi in dokument svojega časa.
Prvo pesem, posvečeno prvemu maju leta 1890, je napisal Eugen Chatelain, bivši ko-munard. V njej poveličuje stavko kot močno sredstvo, preko katerega se bo uresničilo bratstvo narodov in enotnost sveta.
»Stavka že tli in združeni narodi bodo podrli meje,
delavska zastava je že združila celotna ljudstva . . ■*
(Le Cri Social, Algerie 1. maj 1891.) Globoka revolucionarnost veje iz pesmi »Prvomajski pohod« navdušenega socialista Charlesa Grosa. Njegovo pesem so leta 1890 najprej peli po napevu znane Dupontove »Delavske pesmi«. Avtor primerja ponovno porajanje 1. maja s prebujenjem proletarskega duha v socialni ideji. Govori o »peklu kapitala« in izkoriščanju: »Delavec ni živina in še manj »troj.« Prvi maj mu revolucionarno »sega preko meja in zakonov«. Poln vere v zmagovito emancipacijo delavskega razreda poje: »Zato z gotovim in veselim srcem, kot v zgodovinskem prazniku, prepevamo o našem prvem maju; tej naši zvezi, ki pomeni zmago.
In ko kličemo: Naprej!,
se pod našim korakom trese zemlja
in na čelo nas v vetru bije
silno plapolanje rdeče zastave . . .<
(»Humanite«, 1. maj 1907) Pesnitev socialističnega pesnika Pedrona »Le Massacre de Fourmies« je dosegla veliko popularnost. Hkrati z mislijo na osvoboditev ter delavsko slogo postavlja neposredno zahtevo po osemurnem delavniku.
»Prvi maj, nesmrtni dan, praznik vesolja!
Vihraj v vetru rdeča zastava! Narodi se ne sovražijo več, ampak pravijo: strimo okove, in delajmo osem ur .. .«
(Chansons socialistas) Glovis Hugues, ki ie bil resnični pesnik, opeva prvi maj s poudarkom in v harmonič-»em ritmu.
p Prvi maj! Ideja poganja skupno z žitom in cvetjem.
Človeštvo je stopilo na pot proti nebu in boljšim časom.*
(La Manifestation«, 1. maj 1893.) Jean-Baptiste Clement pojmuje 1. maj dokaj bolj realistično, v zahtevi za konkretne delavske pravice, čeprav njegovo etično čustvo in proletarska vera narekujeta tudi močno pesniško prispodobo. Nezadržno udarjajo njegove vrstice, v katerih pripoveduje o prvem maju, ko utihne kladivo in ko delavci ne gredo v rudniške rove, ko delavci zbirajo svoje moči za rojstvo boljše bodočnosti — »1‘aurore de la sociale«.
Pesem »Prvi maj očeta Peinarda«, ki jo je napisal goreči revolucionar Olivier Souetre, je sicer brez tehnične skrbi za verzifikacijo, zato pa z veliko sugestivno preprostostjo, v kateri ideja prevladuje nad obliko: p Ko sem začutil, kako mi je razsvetlilo možgane ■— o presenečenje! — kako se je dih pomladi začel poigravati z mojo sivo brado v uporu proti gospodi, sem v hipu brez obotavljanj poprijel osem ur za svojo zahtevo.
Kdo bi vlačil to težko breme dolge bede tja do sodnega dne — gromska strela! — sit in truden sem že!
(La Cite de 1* Egalite 1896.)
Leta 1893 je bilo socialno gibanje francoskega delavskega razreda v polnem razvoju; beda in brezposelnost hkrati narekujeta nezadovoljstvo in navdušenje za boj. Dvojnost teh dveh občutkov se odraža tudi v »Socialistični marseljezi 1. maja« provansanskega pevca šanson Jeana Laplancha. pZdružimo se, socialisti, dovolj je bilo stoka, dovolj solza! Zakličimo: Proč s kapitalisti, z vsemi onimi lopovi in vsemi tatovi!
Mi dajemo bogastvo, pa vendar smo revni, brez vsega ... Naprej pokonci, svobodni misleci! Razvijmo svoje rdeče zastave ...
... objemimo se kakor bratje!
(»La Marseillaise socialiste«, 1. maj, Lyon 1896.)
Pesem »Delavci« Julesa Jouya s pretresljivimi besedami opisuje krivice in težko življenje med delavci ter tako odpira oči onim, ki tega doslej še niso hoteli vedeti. »Prvi maj« pesnika G. Gueuxa pa nasprotno, polna upanja, izžareva veselje nad novim življenjem. Žalost in trpljenje sta avtorju samo še grenak spomin.
pZ dvignjeno glavo gremo naprej . .. Številnejši, kot je travnatih bilk, se spletamo v goste vrste in s ponosnim glasom pozdravljamo napredek, blaginjo in mir!*
(Premier Mai, Lille 1904)
»Prvi maj« Gastona Couteja zveni povsem drugače. Njegova človekoljubna politična inspiracija mu daje izvirnost in živo privlačnost.
pZaupajmo — po zimi prihaja pomlad; krokarje, črno otožne, pognala je proč.
Napočil je prvi maj. Tovariši stopimo naprej, mlade veje so se obarvale z upanjem . . .*
(»La Guerre Sociale« 1911.)
Večina teh pesmi je nastala v burnem obdobju delavskih borb ob koncu 19. stoletja in v začetku 20. stoletja, ki je bilo v tem času tako močno, da je motiv prvega maja razen delavskih pesnikov potegnil nase tudi mnoge druge, ki niso bili iz proletarskih slojev. Le-tem sicer morda manjka silnega neposrednega doživetja, vendar pa, ne glede na višjo artistično kvaliteto, tudi sicer izražajo toplo simpatijo do izkoriščanih s klicem po pravičnosti in človečnosti.
Tako je na primer simbolist Maurice Magre v svoji »Himni delu« zapel hvalnico delavcem, ki »trdo delajo zato, da bi bili njihovi sinovi ponosni, veseli in bratski«. V liričnem slavospevu delu, ki je »bog močnih, bog ljudi«, »bog premoga, železa, zemlje, tovarn, plina, pristanišč in delavnic«, hkrati ogorčeno priznava, da v sedanjih razmerah to delo »slabi naše hrbte in lomi naša prša, njegovo srce je za nas brez milosti in brez vesti«. (»La Pe-tite Republique«, 1. maj 1901).
Osvoboditev proletariata in svetovno bratstvo sta glavna motiva v pesmi Mauricea Bouchorja, ki jo je napisal za 1. maj leta 1913 (»Humanite«), »Rdeča zastava je simbol našega vselej živega upanja in ideal vzvišene in plemenite človečanske domovine.«
In ko je leta 1918 končala prva svetovna vojna, je Marcel Martinet v svoji »Prvomajski pesmi« hkrati z grenko mislijo na vojna leta z zaupanjem v bodočo rešitev človeštva zapel:
pPrvi maj, prvi maj, praznik svetlobe, praznik delavcev, praznik življenja! Delavci, kmetje, vojaki širom sveta, tovariši, kdaj?*
Močna sadna drevesca In ribeze nudi drevesnica
MARKO POLZER pošta Št. Vid v Podjuni St. Veit im Jauntai
Ta teden vam priporočamo!
e Theodor Plievier: BERLIN, 3. del velike trilogije o drugi
svetovni vojni, 500 str., polusnje	95 šil.
#	Ivo A n d r i č : NA DRINI MOST,
roman jugoslovanskega Nobelovega nagrajenca, 352 str., br. 30 šil. e Honore de Balzac: KMETJE,
roman velikega francoskega pisatelja, 388 str., pl.	46 šil.
e Jordan Leov: POBRATIMA,
svet in življenje predvojne Makedonije, 436 str., ppl.	68 šil.
#	Mary Renault: KRALJ MORA UMRETI,
roman iz starogrške zgodovine, 336 str., ppl.	59 šil.
#	Ernst Glaeser: BLIŠČ IN BEDA NEMCEV,
ponoroma povojnega obdobja v Zahodni Nemčiji, 312 str., pl.	54 šil.
'»MB**'* *	V-i
„Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti r — 9.00 Pozdrav ^ate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — '3.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev iaso — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 28. 4.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Jutranji koncert — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Roman — 15.50 Za filateliste — 16.00 Misli z namil — 16.30 Za delovno ženo — 17.10 Priljubljene melodije — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Bavarska-Avstrija-Svica.
Nedelja, 29. 4.: 8.05 Oddaja za kmete — 9.05 Popevke se vršijo — 11.00 Avstrija: Dežela in ljudstvo — 12.00 Glasbena nedeljska promenada — 13.00 Operni koncert
—	14.30 Pozdrav nate — 17.05 Glasba ob petih — 18.00 Glasba iz časa Shakespeara — 19.00 Šport — 10.45 Godba na pihala — 21.15 Bavarska-Avstrija-Svica.
Ponedeljek, 30. 4.: 8.15 Komorna glasba — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Glasba na tekočem traku — 17.10 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? — Za vse! — 18.35 Mladinska oddaja —
19.00	Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Citati in razumeli — 21.15 Lovstvo v glasbi.
Torek, 1. 5.: 7.00 Koncert — 8.05 Veselo igranje — 9.05 Azija v melodiji — 11.30 1. maj — 11.40 Zveneča Avstrija — 13.00 Operni koncert — 13.45 Maj, maj, veseli maj
—	14.30 Pozdrav nate — 17.05 Ritmi veselja — 18.00 Operetni koncert — 20.10 »Vojak Tanaka", igra.
Sreda, 2. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 13.30 Majhna melodija z juga — 15.00 Glasba za mladino —
zabavna glasba — 14.00 Skladbe iz romanskih dežel — 14.15 Operetni napevi — 15.25 Radi bi vas zabavali — 15.40 Mešani zbor France Prešern" iz Kranja — 16.00 Vsak dan za vas — 18.10 Iz Mozartove »Čarobne piščali' — 13.45 Naši popotniki na tujem — 19.05 Prvomajska zvočne razglednice — 20.00 Domači zvoki pred sobotnim večerom.
Nedelja, 29. 4.: 7.15 Med lepimi melodijami iskrena čestitke za delavski praznik — 8.00 Mladinska igra —
8.45	Petnajst minut z našimi otroškimi zbori 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 še pomni e tovariši — 10.30 Pisan glasbeni dopoldan — 11.50 Sto pisanih taktov za dober tek — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Godba na pihala — 15.15 Harfa in klavir v ritmu — 15.30 Nepozabni liki naših opernih pevcev — 16.20 Popoldne ob zabavnih zvokih — 18.30 Športno popoldne — 19.05 Prvomajske zvočne razglednice — 20.00 Izberite melodijo 'edna — 21.00 Iz glasbene geografije Evrope.
Ponedeljek, 30. 4.: 8.05 Iz ustvarjalnosti Julesa Masse-nela — 8.35 Glasba ob delu — 8.55 Za mlade radovedneže — 10.15 Zabavni takti — 11.00 Domači ansambli v plesnem ritmu 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.30 Me-lodi e v duru in molu — 14.00 Iz oper jugoslovanskih skladateljev — 14.30 Venec melodij za 1. maj — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.30 Prikaz sodobnega delavskega gibanja v svetu —	17.45
Lahka glasba — 18.10 Javna otroška oddaja — 19.05 Prvomajske zvočne razglednice — 20.15 Repor aža — 1. maj pri nas — 20.45 Ob zabavnih melodijah na večer pred praznikom.
Torek, 1. 5.: 6.00 V to svetlo jutro — 7.15 Delovni kolektivi — delovnim ljudem — 8.00 Prvomajski koncert
RADIO PROGRAM
15.45	Glasba mladih talentov — 16.00 Glasba na tekočem traku — 17.10 Glasba, ki nam dopade — 18.00 »V maju'
—	18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Orkestrski koncert.
Četrtek, 3. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Posebej za vas — 15.45 Koroški avtorji: Peter Handke — 16.00 Non stop-glasba — 17.10 Popoldanski koncert — 18.20 Oddaja za delavce — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Lovska ura —
21.00	Zveneča alpska dežela.
Petek, 4. 5.: 8.15 Jutranji koncert — 13.05 Ljudske viže
—	15.00 Komorna glasba — 16.00 Glasba na tekočem traku — 17.10 Plesna glasba — 18.00 Ljudske pesmi in plesi — 18.15 Pestro mešano — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Halo! Teenagerjil — 21.00 Slavni dirigenti.
DRUGI PROGRAM:
Sobota, 28. 4.: 6.10 Z glasbo v dan — 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.45 Ti in žival — 10.00 šolska oddaja — 13.30 Pet minut agrarne politike — 15.15 Glasba na tekočem traku — 17.10 Godba na pihala — 18.25 Glasba za delopust — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.35 Znani šansoni — 20.00 Vseh devet! — 20.45 »Vdova Grapin', komična opera —
21.45	šport.
Nedelja, 29. 4.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Operni koncert — 10.10 Dunajski zajtrk z glasbo	— 11.00	Orkestrski koncert	— 13.10	Za avto-
mobiliste — 15.00 Formulari, formulari — 16.30 Zabavna glasba — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja —
19.30	Popevke — 20.00 Mojstri lahke glasbe.
Ponedeljek, 30. 4.: 6.10 Z glasbo v dan — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 13.30 Za prijatelja	opernih	melodij —	15.00	šolska oddaja —
15.30	Povej, je to ljubezen — 16.00 Otroška ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Glasba razveseljuje — 19.30 Opera — 22.15 šport — 22.20 Tisoč taktov plesne glasbe.
Torek, 1. 5.: 7.15 Godba na pihala — 8.00 Operni koncert — 10.00 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.30 Orkestrski koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 AAelodije iz opereto .Grofica Marica' — 15.00 Non stop-glasba —
17.45	S socialističnih prvomajskih proslav — 18.30 Avstrijski plesi	— 19.30	Pisan šopek	lepih melodij	— 21.45
šport — 22.15 Delavski zbori.
Sreda, 2. 5.: 6.10 Z glasbo v dan — 7.20 Jutranja glasba — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja	opernih	melodij —	14.15	Sodobni	avstrijski
komponisti — 15.00 šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Hišni zdravnik —
18.00	Glasba za delopust — 19.30 štirje proti štirim —
20.00	Operetne melodije — 21.10 Temza-Donava.
Četrtek, 3. 5.: 7.20 Jutranja glasba —■ 8.10 Da, to je
moja melodija — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Slovanska orkestrska glasba — 14.35 Glasba za otroke — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Zabavna glasba — 19.30 Glasba iz filmov — 20.00 Pozor! snemanje!
Petek, 4. 5.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 šolska oddaja — 16.00 Otroška ura
—	17.10 Kulturne vesti — 18.00 Glasbeni mozaik — 21.00 Majhna večerna glasba.
Slovenske oddaje Radia Celovec
Nedelja, 29. 4.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 30. 4.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Za ženo in dekle. — 18.00 Marijine pesmi. Torek, 1. 5.: 7.30 Delo nam lajša in slajša življenje. Sreda, 2. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite zaigramo. — Hišna imena v okolišu nekdanje humperške graščine na Koroškem.
četrtek, 3. 5.: 14.15 Poročila, objave. — Operne arije. Petek, 4. 5.: 14.15 Poročila, objave. — To in ono. Sobota, 5. J.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Za našo vas.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05 . 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00 , 23.00, 24.00.
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerzo Dnevne odda|e: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik Sobota, 28. 4.: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Veliki godalni orkestri — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Nekaj ameriških popevk — 11.30 V svetu cicibanov — 12.05 Kvintet Niko Štritof — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.30 Sovjetska, češka in poljska
otroškega in mladinskega pevskega zbora radio Ljubljana — 8.35 Prenos Prvomajske parade — 12.05 Naši narodno zabavni ansambli — 13.30 Novi posnetki zabavnega orkestra RTV Beograd — 14.00 Koroški oktet je snemal tuje in domače skladbe — 15.15 Zabavno popoldne — 17.30 Poskočna harmonika — 18.00 Petnajst minut z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.00 Zabavna glasba jugoslovanskih avtorjev — 20.20 Radijska igra — Harlemska balada — 21.20 Iniermezzo na tipkah.
Sreda, 2. S.: 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Komorni zbor RTV Ljubljana z novimi posnetki — 9.05 Glasbeni utrinki — 9.25 Melodije slovenskih avtorjev — 10.40 Lepe melodije — 12.05 Dvajsettisoč kilometrov muziciranja — 13.30 Pol ure iskrenih želja za 1. maj —
14.00	V narodnem tonu — 14.35 Straussove in Rossinijeva melodije — 15.15 Zabavno popoldne — 17.05 Srečanja z jugoslovanskimi skladatelji in izvajolci — 20.00 Z novim ansamblom Bojana Adamiča — 20.45 Priljubljena melodije.
četrtek, 3. 5.: 8.05 Med Skandinavijo in Pireneji — 9.25 Mali klub ljubiteljev popevk — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Od tod in ondod — 11.00 Portret v miniaturi — 11.30 Iz slovanskega opernega sveta —
12.05	Marija Gazvoda je snemala z Avgustom Stankom
—	13.30 Zvoki izpod zelenega Pohorja — 13.50 Instrumentalne miniature — 14.10 Ob zvokih zabavne glasba
—	15.20 Iz albuma orkestra Richarda Haymana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev
—	18.10 Naš zabavni kaleidoskop — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Zabavni orkester Alfred Scholz — 21.00 Literarni večer.
Petek, 4. 5.: 8.05 Naš zabavni kaleidoskop — 8.55 Pionirski tednik — 10.15 Od tod in ondod — 12.05 Kvintet Vilija Petriča — 12.25 Melodije ob 12.25 — 13.30 Poje Valerija Heyba!ova — 15.20 Veliki zabavni orkestri —
15.45	Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas —
17.05	Koncert in suita — 18.10 Poskočne viže v domačem koloritu — 18.45 Iz naših kolektivov — 20.00 Zabavni orkester Dalibor Brazda — 20.15 Tedenski zunanje-poli-tični pregled — 20.30 .Po jezeru b!ir' Triglava’ — 21.00 Instrumentalni kvartet Larry Adler — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
RADIO TRST
Slovenske oddaje na volu 381,1 ali 980 Kc/sek.
Sobota, 28. 4.: 14.40 Jugoslovanske ritmične popevka
—	15.30 .Lorelei na ces‘i', igra — 17.45 Danle Alighieri: Božanska komedija — 18.30 Jazz-panorama — 10.00 Pomenek s poslušalkami — 20.00 športna tribuna — 20.4R Slovenski oktet.
Nedelja, 29. 4.: 9.00 Kmetijska oddaja — 11.30 Za najmlajše — 14.40 Sestanek s kvintetom Avsenik — 17.00 Obzornik filmskega sveta — 13.30 Goriški obiski — 2100 Ljudska opravila in opasila.
rre Levi zija
Sobota, 28. 4.:	19.05 Kaj vidimo novega? — 20.20
Kratki film — 20.30 Bilanca meseca — 21.20 „Ne pozabi na ljubezen", družinska komedija.
Nedelja, 29. 4.: 17.00 Za otroke od 11. let — 17.30 Za mladino — 18.30 Zanimalo vas bo — 19.30 Družina Leit-ner — 20.20 Veseloigra.
Ponedeljek, 30. 4.: 19.35 Odda a za kmete — 20.20 Kratki film — 20.30 šport — 20.50 Enaindvajset — 21.30 »Tipično Lucy", film.
Torek, 1. J.: 19.30 šport — 20.15 »Gasparone", opereto.
Sreda, 2. 5.: 17.00 Za otroke od 5. let — 17.45 Zo družino — 19.35 Slike iz Avstrije — 20.20 Kratki film —
20.30	Naši sosedje — 21.00 »Življenje za Zeissa', zgodovina svetovno znanega podjetja.
četrtek, 3. J.: 19.35 šport — 20.20 Kratki film — 20.30 Po sledovih Evrope — 21.15 „Neves'a iz Torozka'.
Petek, 3. 5.: 19.35 Slike iz Avstrije — 20.20 Kratki film — 20.30 »Sneguljčica', balet — 21.00 »Jaz in ti', komedija.
Sejem pinegavskega goveda v Feldkirchenu
Živinorejska zveza za pinegavsko govedo na Koroškem in Vzhodnem Tirolskem bo priredila v petek, dne 4. maja 1962, * začetkom ob 9.30 uri v Feldkirchenu sejem za pinegavsko govedo. Na sejem bodo postavili 120 mladih bikov ter 50 krav in jo-nic. Vse živali izvirajo iz priznonih tbc-pro-stih obratov, deloma pa tudi iz bangov® bolezni prostih obratov.
Izdajatetj, lastnik Ir. založnik: Dr. Franc Petak, Vojlkovac — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniška
in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.