Y A S L O V—'ADDRESS G Ki»Uu K. S. K. Jednoti an? st. C'Uür Avahm t'level and 3, Ohio \r- '•••ur: USadcrMB HU KatoWka Jednote Je pro m In najstarejša slovenska brniška podporna organizacija v Ameriki Postaje že 51. leto UDELEŽUJTE SE MESEČNIH SEJ! PIŠITE ČLANOM-VOJAKOM! ZA DOSEGO ZMAGE KUPUJTE VOJNE BONDE ^Pttto JÖPTO3AL OROAN[ ižSS^mA OP THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION »I the F—t Offlee »t Cleveland, Ohl». Pad» the Art et toge* Wh IUI. ASStOHsá for IfaUUng »t 8peelal 1 CLEVELAND, O., 12. JULIJA (JULY), 1944 NO. 23 — ŠTEV. 28 VOLUME XXX — LETO XXX Požar v premogovniku 66 mož zajetih Bratje in sestre, pripravimo se! Velika nesreča v cirkusu; 154 mrtvih Nemci so na umiku na vseh frontah Glavni stan zaveznikov, 11. jul. Ameriške čete so se danes pognale v novi ofenzivi na nemško linijo ter se pririnile na dve milji do mesta St. Lo, ki je glavno križišče cest v centralni Normandiji. V dveh drugih sektorjih dalje zapadno so Amerikanci na 40 milj široki fronti presekali nemško linijo. V vzhodni Normandiji so angleške čete udarile čez reko Orne vzhodno od Caena ter držijo zapadno obrežje reke v dolžini štirih milj. Ameriške čete in tanki s podporo poljskega topništva, so napredovali danes od dveh do treh milj v ofenzivi na mesto St. Lo od dveh strani hkrati. Nemci pošiljajo proti ameriškim fantom svoje najboljše čete. Kadar pade St. Lo v roke Amerikancem, se bodo morali Nemci umakniti z vsega polotoka Cherbourga. Angleži so odprli naskok na Caen s kanonado tisočih topov in s streho bombnikov. Nemci silovitega napada niso mogli vzdržati in tako so postali Angleži faktično gospodarji tega važnega mesta ter si s tem odprli pot proti Parizu. Rusi so pričeli zdaj tudi z ofenzivo v Romuniji in na Baltik Moskva, 11. julija. — Ruske čete imajo popolnoma obkolje-Mesto Vilno, v katerem zdaj p o b i j a o nemško garnizijo. Tako trdijo najnovejša poročila s fronte. Ruske čete, ki drve preko Litve, imajo še kakih 40 milj do Vzhodne Prusije. Z vso naglico hite Rusi proti obrežju Baltika, da zajamejo Nemc^ v baltiških provincah. Sodi se, da je tam nad 250,000 nemškega vojaštva. Armada generala Bagramia-na je oddaljena samo 120 milj od pristanišča Rige, glavnega mesta Latvije na Baltiku. Nemci poročajo, da so pričeli Rusi z novo ofenzivo v Romuniji, s katero ogrožajo oljna polja v Ploesti. Brez dvoma je načrt ruskega armadnega poveljstva prodreti skozi Romunijo ob Črnem morju na Balkan in nadaljevati s svojo mogočno armado do Alp. Skupina 2fi00 ameriških bombnikov je razbijala Monakovo na Bavarskem in Toulon London, 11. julija. — Danes je bombardiralo nad 2,000 ameriških bombnikov Monakovo v južni Nemčiji, dočim je druga ameriška zračna armada iz Italije bombardirala Toulon v južni Franciji. To je bil že šesti bombni napad na Toulon od 5. julija. Tukaj vodi dolina reke R o n e od Sredozemskega morja v Francijo in tukaj je bila zgodovinska pot raznim narodom za invazijo v Francijo. Iz Švice poročajo, da je sedem ameriških bombnikov pristalo na švicarskem ozemlju. Tekom noči so pa angleški bombniki zopet napadli Berlin. Zavezniki so zajeli že 200JDOO Nemcev v poletni ofenzivi • New York.—Angleški radio je poročal, da se je v poletni ofenzivi podalo zaveznikom že 200,000 nemških vojakov. Nemški bombni robot nad Londonom Bellaire, O. — Minulo sredo, 6. julija je nastal požar v Powhatan premogovniku, dve milji od vTToda ;istočasno je bilo zaposlenih v rovu 190 rudarjev; vsi drugi so se še pravočasno rešili z izjemo 64, kateri so pa gotovo mrtvi. Požar je nastal, ko se je vtrgala skala in pretrgala električno žico. Ogenj in dim je zajel nesrečne rudarje v 3,600 čevljev dolgem slepem rovu. Rešilno moštvo je od dneva nesreče začelo vrtati rov s površja, dospelo je na kraj požar j a, toda nobenega sluha ni o nesrečnih rudarjih. A Dostavek uredništva: V označenem tudniku jp delalo tudi več naših rojakov Slovencev iz bližnjih naselbin. ABZ ima v Blaine, O., svoje krajevno društvo, torej se bojimo, da je med pogrešanimi tudi kaj naših rojakov. Hartford, Conn., 11. julija. —Naše mesto si je nadelo žalno obleko vsled grozne katastrofe, ki se je pripetila tukaj zadnji četrtek, dne 6. julija, ko je nastal popoldne požar v velikem šotoru cirkusa Bar-num & Bailey. Vzrok istega se pripisuje neprevidnosti, da je nekdo vrgel cigareto na tak kraj. V kratkem času je ogenj zajel gledalce, vendar se niso mogli vsi rešiti. Med žrtvami, katere so do danes spoznali, je 154 mrtvih, 11 pa še nepoznanih, med mrtvimi je pretežna večina otrok; ranjencev v raznih bolnišnicah se nahaja še nekaj nad 200. Včeraj se je vršil iz katoliških in protestantovskih cerkev in judovskih sinagog pogreb nesrečnih žrtev. Iz New Yorka prihaja poročilo Reuterjeve agencije, da je Kralj Peter podpisal sestavo nove jugoslovanske vlade, v kateri bo imel mesto premier j a in administratorja vojne in zunanjih zadev, Ivan Subašič, kateremu je« bila poverjena sestava nove vlade, potem, ko je kralj razpustil Puričevo vlado. Drugi člani novega jugoslovanskega kabineta so: Sava Kosanovich za notranje zadeve in javno dobrodelnost-; Sretan Vukosavljevich, član anti-faši-stičnega sveta iz Sandzaka, za poljedelstvo, šume in rude; Jura j Šutej, za financo, trgovino in industrijo, ter Drago Maru-šič, član Slovenskega anti-fa-šističnega sveta, minister prometa in pravosodja. London. — Premier Winston Churchil je 6. julija v svojem govoru pred parlamentom razkril, da so nemški "leteči bombni roboti" ubili v Londonu 2,752 oseb, osem tisoč pa toliko ranili, da se morajo zdraviti v bolnišnicah. Povedal je, da je London glavna tarča nemških letečih bomb. S tem je bila dvignjena cenzura in svet je izvedel, da je London z vsemi predmestji vred tista "južna Anglija," kamor padajo leteče bombe, odkar so jih Nemci pričeli spuščati s francoskega obrežja takoj po zavezniški invaziji Francije. Churchill je dejal, da so žrtve tega bombardiranja večje v Londqpu kot pa je bilo ubitih angleških vojakov v Franciji v prvih 15 dnevih invazije. Zelo je pohvalil Američane, ki pomagajo na vsej črti pri reševalnem delu. Po njegovi izjavi spuste Nemci vsakih 24 ur 100 do 150 letečih bomb. VeHko število teh "robotov" je prestreženih in rbitih na tla ali v morje te predno dosežejo svoj cilj, je d«jal Churchill. Dostavil je, da so Nemci do včeraj pognali 2,760 teh letečih bomb proti Angliji. Churchill je priznal resnost tega bombnega napada s tem tajnim nemškim orožjem, proti kateremu mora Anglija upo-slevati veliko število bojnih letal. Toda je dostavil, da to ne bo motilo vojaških operacij v Franciji, kajti te so glavne in obramba Londona je na drugem mestu. I 4H Dejal je, da je Anglija od svojih špionov prvič izvedela zgodaj lani, da Nemčija pripravlja to tajno orožje. Takoj je pričela pošiljati svoje bombnike na mesta in kraje, kjer so vojaške oblasti slutile, da Nemčija izdeluje to tajno orožje. V enem takih napadov je bilo ubitih več nacijskih znanstvenikov, ki so delali na tem tajnem orožju. Na tarče, od kjer Nemci spuščajo leteče bombe, so angleški in ameriški letalci zmetali že okrog 50,000 ton bomb. ZDRUŽENE DRŽAVE BODO PRIZNALE TITOV REŽIM OH 1J SKA KONFERENCA "AMERICAN SLAV" KONGRESA NOVI GROBOVI V CLEVE-LANDU Washington, 10. julija—(U. P.)—Kakor se domneva v dobro informiranih diplomatskih krogih, bo vlada naših Združenih držav uradno priznala nedavno novo sestavljeno pro-Ti-to jugoslovansko vlado v Londonu. Vzrok je menda ta, ker je sam kralj Peter odredil sestavo iste in jo je tudi odobril. Zaeno se pričakuje, da bodo sedanjo zamejno vlado Jugoslavije priznale tudi vlade zaveznikov, ali drugih držav. Zanimivo je pa pri'tem dejstvo, da te vlade ne:odobrava tukajšnji poslanik Jugoslavije dr. Konstantin Fotočj izgovarja se, da ista ni ustanovljena na principih demokracije, menda ne zavzema zadsoti Velesr-bov? Dr. Fotič bo baje vseeno ostal v Washingtonu kot član Narodnega odbora, ki podpira generala Dražo Mihajloviča. Pripravljalni odbor nam je doposlal vabilo na ohijsko konferenco "American Siva" kongresa, ki se bo vršila dne 30. julija od 10. dopoldne do 4:30 popoldne v plesni* dvorani Ohio hotela, Youngstown, O. To konferenco sklicuje 11 promi-nentnih Slovanov iz raznih mest naše države; načelnik tega odbora je Rev. Dr. A. M. A. Pankov iz Youngstowna. V tem odboru žal ni nobenega Slovenca. Leopold Belinger Dne 5. julija dopoldne je umrl pri delu za srčno hibo dobro poznani xpjak Leopold Belinger, star 65 let. Po poklicu je bil zidar in je stanoval na 6920 Bayliss Ave. Ko so gradili cerkev sv. Vida, je bil Leo foreman od zidarjev. Bil je znan kot fin veščak v zidarski stroki, razumen in marljiv pri delu, zato so ga vsi stavbeniki radi imeli. Doma je bil iz vasi Ravnica pri Gorici, odkoder je prišel v Cleveland pred 41 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Justino roj. Milavec, dve hčeri, Alice Peterlin in vnuka, v San Francisco, Calif. pa Vido Spen- TRIJE BRATJE POGREŠA NI V VOJNI Gowanda, N. Y.—Tu živeča Mr. in Mrs. Michael Niland sta prejela od vojnega oddelka tekom enega meseca (od D-dne-va 6. junija) do 6 .julija žalostno obvestilo, da so trije njihovi sinovi pogrešani. Kot prvi je bil označen 31-letni Sgt. Edward, radio operator, pogrešan v Burmi, drugi je 29-letni infanterijski poročnik Preston, pogrešan v Franciji in tretji je 25-letni Sgt. Robert v oddelku parašutarjev, pogrešan v Franciji. Nilandona imata še enega sina, Frederika, starega 24 let, ki je tudi saržent pri parašutarjih. John Kocin Dne 8. julija je umrl na svojem domu, 19631 Renwood Ave., znani John Kocin, star 45 let, po poklicu barvar in pa-pirar. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Jennie, rojeno Kerže in dve hčeri, La Verne in Lauretta, brata Franka, sestro Frances Osredkar in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Praprotno brdo, fara Nova Oselica na Gorenjskem, kjer zapušča brata, sestro in več sorodnikov. Victoria Demojzes V soboto, 8. julija je bila zadeta od mrtvouda in čez par ur umrla na svojem domu, 1222 E. 170. St. Victoria Demojzes, rojena Malič, stara 55 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Josipa, doma v Novem gradu, Istra, tri sinove: eden je F 2/C v Great Lakes, 111., Pfc. Victor v Angliji in Pfc. William na Novi Gvineji, brata Louisa in več sorodnikov. Rojena je bila v Svetem pri Kamni, kjer zapušča brata in sestro ter več sorodnikov. REV. LEONARD BOGOL1N SE JE PONESREČIL Chicago, III. — Vojaški duhovnik Rev. Leonard Bogolin si je po nesreči zlomil nogo nad členkom in se nahaja v vojaški bolnišnici. Med tem je bila njegova edinica poslana čez morje. Njegov sedanji naslov je: Ch. (1st Lt.) Leonard E. Bogolin, 0535832, Station Hospital, Ward 21, Camp But-ner, N. C. V bolnišnici bo moral biti več tednov. V svojem pismu domačim omenja tudi, da je ravnokar prejel pismo od šentštefanske-ga fanta William Kure, ki piše, da je bil v Rimu, o katerem se izraža zelo pohvalno; tudi velikansko in prelepo baziliko sv. Petra si je vso ogledal. PODPREDSEDNIK WALLACE ZOPET DOMA POT DO BERLINA Zavezniška armada se pomika od treh strani do središča Nemčije, Berlina; ko dospe vsaj ena izmed teh na cilj, bo konec nemške države in Hitlerja. Dne 10. julija je imela ameriška armada iz Caena v Franciji do Berlina 635 milj; rdeča (ruska) armada iz Ko-wela na Poljskem 470 milj; združena ameriška in angleška armada iz Livorno v Italiji P& 610 milj. Kakor se kaže, bodo Rusi naj prvi v Berlinu! Da bi res bili! Great Falls, Mont.—Na svojem povratku misije v Sibiriji in na Kitajskem, je v soboto, 8. julija semkaj dospel podpredsednik Združenih držav Henry; Wallace; od tu se bo podal Ša v Seattle, Wash., potem pa domov v Washington, D. C. O svojem precej dolgotrajnem potovanju bo najprvo poročal predsedniku Rooseveltu, potem pa šele ameriškim listom. TURČIJA BO USTAVILA NEMŠKO VOJNO BRODOVJE Ankara, Turčija.—Novi turški minister zunanjih zadev Sukru Saracoglu se je te dni izrazil napram časniškim poročevalcem zaveznikov, da Turčija v bodoče ne bo pod nobenimi pogoji več dovoljevala nemškemu vojnemu brodovju pluti skozi Dardanelsko ožino iz Črnega in Aegejskega morja. Iz tega je razvidno, da je Turčija na strani zaveznikov. LAVRETANSKA BAZILIKA POŠKODOVANA Rim. — Sloveča bazilika v mestu Loretto, na iztočnem morskem obrežju, katero so začeli graditi še leta 1468, je bila v zadnjih zračnih napadih na zunaj zelo poškodovana, vendar njena notranjščina Časa Santa (Hiša božje) ni pri tem nič prizadeta. VOJNA STANE NAD $140JD00JM0 NA DAN Washington.—Ameriški narod stane ta vojna od 1. julija, 1940 do 30. junija, 1944 že $199,940,000,000 ali okrog $140,500,000 na dan. SNPJ In urednika nje-,bomo dol*° »vet»» k»r na- H redna mesečna in saeno polletna seja, kjer so nadzorniki peročali o finančnem stanji^ društva za dobo zadnjih šest mesecev. Seja se je vršila v najlepšem redu. Na iati je bilo sklenjeno, da se naie društvo korporativno udeleü slavnosti 50-letnice K. S. K. Jednote na nedeljo, 30. julija; torej upam, da bo udeležba od naše strani 100%. Čas zbiranja za parado pred sv. mašo bo že tudi v Glasilu nasnanjen. Dalje moram poročati žalostno vest, da smo v kratki do-izgubili dva naša zaslužna čla-na-pionirja. Dne 29. junija je umrl naš društveni soustanov-nik ,tako tudi soustanovnik Jednote in večletni društveni tajnik brat Michael Ursich. Danes, 5. julija ko to pišem, leži pa tudi na mrtvaškem odru naš drugi društveni in Jed-notin pionir brat Frank Horvat, ki je živel na Cora St. Obema tema pokojnikoma naj ljubi Bog poplača za vse njuno dobro društvu storjeno delo in trud. Naj počivata v miru božjem! Članstvu priporočam oba v molitev in blag spomin, žalujočim preostalim pa izražam v imenu društva globoko sožalje. Pozdrav, John Vidmar, tajnik. DRUŠTVO SV. JERON IMA, ST. 153, STRABANE, P A. Zahvala "Over the Top!" to je bil naš cilj v minuli zlatojubilejni kampanji. Treba je bilo za to malo dobre volje, par lepih besed in veliko korajže, pa smo zmagali! v Zato si štejem v dolžnost, da se lepo zahvalim vsem članom, ki so mi v tej kampanji pomagali, posebno pa še našemu predsedniku bratu Michaelu Tomsich u Sr., kakor tudi n mu podpredsedniku bratu thony Bevec Jr., dalje našim članom: Frank Cvetan, Frank 'Garove, John Recelj, Steve Ho-stinsky, John Yoney in Mike Turco. Hvala tudi vsem onim staršem, ki so vpisali svoje otroke v naše društvo v tej kampanji; vam pa, novopri-stopli člani in članice kličem: Dobro došli! Moja iskrena želja je, da ostanete zvesti člani našega društva, ki je pod okriljem največje in najboljše slovenske katoliške organizacije— K. S. K. Jednote! Poročati hočem, da bomo praznovali 30- letnico našega društva in 50-letnico KSKJ dne 12. in 13. avgusta. Ta slavnost se vrši pod pokroviteljstvom našega društva, z nami bodo sodelovali tukajšnje žensko društvo Kraljica Maj-nikt, ti. 194 KSKJ, Kay Jay Booster Club in Junior Buster Club of KSKJ. Podrobnosti bomo do tedaj še poročali. Veled tega so že danes prav prijazno vabljena vsa društva v naši Zapadni Pennsylvaniji, West Virginiji in državi Ohio, kakor tudi drugi, da se udeležijo te naše redke slavnosti. Nai glavni tajnik brat Josip Zalar je obljubil, da se udeleži, tako bomo skušali pregovoriti tudi Jednotinega predsednika brata Germa in še nekaj drugih. Tozadevni pripravljalni odbor bo že skrbel, da bo postrežba dobra. Se enkrat vas prosim; da si * dobro zapomnite dan 12. in 13. avgu-. sta, ko be dvojna slavnost v Strabane. Soteratski pozdrav, John Balm, tajnik. DRUŠTVO SV. MIH AUA, ili tri znali da se ne bi uplačila ne bu kod kače : osam dana, 14. jula proč i vi zaostali svoje * mente i dug kod brata blagajnika Mike Sambol, 4607 Plum-mer St., Pittsburgh, Pa.. Isto ako bi bilo kakve nesreče kod društva, obratite se isto na njega, on če javiti bratu predsjedniku. Ne budem dalje duljil. Vas brotski pozdravljam, Matt Brozenie, tajnik. DRUŠTVO SV. ANE, ST. 173, MILWAUKEE, WIS. Članice našega drpštva ste prijazno prošene in vabljene, da bi se bolj redno udeleževale mesečnih sej. Ne vem, kaj je vzrok, da je udeležba na naših sejah tako slaba; torej na pozabite prihodnje seje dne 6. avgusta! Že več časa se nahaja v bolnišnici naša Članica Agnes Verbnik; v tovarni se je pri delu ponesrečila naša sestra Lucija Gregorich, ki je pa že okrevala. Bolne so še sestra Terezija Dežel an in Kristina Rebernišek. Na zadnji seji smo prečitale vabilo na Jednotino 50-letnico, ki se vrši dne 30. julija v Jo-lietu. Sklenjeno je bilo, da katera bi rada šla na to slavnost, naj se kmalu pri meni zglasi ali pa pri naši predsednici sestri Rose Judnich na 1231 W. Mineral St. Na julijski seji smo sprejele v društvo noxo članico Ano Kolentz; kličem ji: Dobro do-šla v naš društveni krog! S pozdravom, A. Velkovrh, tajnica. DRUŠTVO DOBRI PASTIR, ST. 183, AMBRIDGE, PA. S tem opominjam naše članstvo, da bolj redno prihaja na mesečne seje in da bolj točno plačuje društvene prispevke. Ako pa res nočete priti na seje, pridite vsaj plačat asesment k meni na dom; toliko časa si boste menda je vzeli, saj s tem boste koristili sebi in pomagali meni pri poslovanju. Zapomnite si dobro! Vsaj do 25. v mesecu MORA biti asesment plačan, kateri tega ne izvrši, bo .po. pravilih suspendiraj. Jaz ne morem za druge zalagati ali pa hoditi po hišah kolektat. "Prosim, vpo-števajte to! S pozdravom, Agnes Smrzlick, tajnica. DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ST. 196, GILBERT, MINNESOTA Na zadnji seji v juniju je bilo sklenjeno, da vsaka članica in član našega društva plača v društveno blagajno 25 centov naklade, ker dosedanja naklada po 10 centov ne krije vseh stroškov. Mislim, da ne bo nobeden preveč prizadet s tem. Dobro bi bilo, da kaj veikrat pridete na sejo, da bi zmirom ne bili navzoči eni in isti, saj ste vse člani ali članice,, pa se malo potrudite in pridite vsaj včasih, ako vam ni vsaki mesec mogoče. Imamo lep prostor za seje tako, da je po leti hladno, po zimi pa gorko, ta prostor je v Comn\unity Building; seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. S sestrskim pozdravom, Theresa Prosen, tajnica. Cledeldnd, O. Žalost je napolnila družino Anten Glihatovo na Union Ave., ko so odnesli iz hiše skrbnega očeta ter ga položili k večnemu počitku. Žalost pa je tudi v vsej fari sv. Lovrenca nad izgubo dobrega farana, zvestega društvenega člana in dobrega prijatelja. Pač bila je to božja volja, da se je preselil v kraj večnega miru. Bil si zvest svojemu Bogu vse življenje, zato imaš pa sedaj tudi svoje plačilo. Kakršno življenje, taka smrt . . . smo že večkrat slišali. Živel si mirno in udano prenašal vsakdanje trpljenje in tako si tudi udan v voljo Stvarnikovo umrl. Komaj dobrih dvanajst ur pred smrtjo si še prejel svojega Stvarnika in tako si šel z Bogom v svojem srcu pred sodni stol božji. Kakor si vsako nedel/o najraje prihajal k sveti maši ob sedmi uri, tako si tudi ob sedmi uri v nedeljo odšel po plačilo v nebeške višave. Blagor Ti. Nismo Ti nevoščljivi sreče, katero imaš sedaj pri Bogu. želimo pa si, da bi tudi mi, kadar pride povelje od Najvišjega, zapustili tako mirno in z Bogom v srcu to dolino solz. Vi, preostali, soproga, sin in hčere, mesto žalostni pa bodite le veseli, da je vaš soprog in oče sedaj na boljšem kot pa smo mi zemljani. Ni mu več treba poslušati o grozdtah sedanje vojne; gleda le svojega Boga in se veseli z izvoljenimi nebeškimi prebivalci. Naša želja naj bo sedaj le ta, da kadar se bomo tudi mi preselili s tega sveta, da bi bila tudi naša pot lahka. Zato pa skrbimo vsak dan, da si pripravimo zaklade, katere potem penese-mo s seboj v večnost. Vaš soprog in bče je zapustil vse posvetno imetje, le dobra dela je ponesel sabo, saj pa tudi vemo, da jih je imel veliko. Počivaj mirno v ameriški zemlji; saj prah si bil in v prah se boš spremenil tako Ti, jaz in tako tudi vsi, ki v svoji nevednosti trdijo, da je po smrti vsega konec. Ti si se že prepričal in živel na zemlji prav, ko si izpolnjeval zapovedi božje, kar Ti sedaj gotovo ni žal. Žal pa bo marsikateremu po smrti, toda bo prepozno. "Blagor mu, ki si spočije . . .", tako je zapel g. Ivan Zorman pri pogrebni maši. Tudi jaz želim: blagor Ti in na svidenje nad zvezdami. Jacob Resnik. mu pa oficirska uniforma. Pa je tudi prav tako, saj je bil Lud-vig vedno fest fant. U Perushek SMRTNA KOSA. VOJAK ZOPET DOBIA Novice iz Willarda, Wis. Willard, Wis.—Tukaj je 24. junija umrla nagle smrti Mrs. Frank Klanchar, rojena Toma-žič. Omenjeni dan je še ves dan delala, popoldne krog pete ure pa so jo dobili mrtvo. Rojena je bila na Pijavi gorici (Jugoslavija) in sicer 2. aprila 1379. Tukaj zapušča žalujočega soproga in osem otrok, ki so pa že vsi odraščeni. Več let je Klancharjeva družina živela v Ely, Minn., kjer je Mr. Klanchar delal v železnih rudnikih. Od tam pa so se pred leti preselili v Willard, kjer Mr. Klanchar lastuje lepo urejeno farmo. Da je bila pokojna med nami priljubljena (kakor sploh vsa Klancharjeva družina) je pričal njen pogreb, ki se je vršil 27. junija s sveto mašo zadušnico ob ve-j liki udeležbi sorodnikov, pri-i jateljev in znancev. Bila je --¡članica društva sv. Družine št. 'Predvčerajšnjim ponoči si 136 KSKJ in članica Oltarne-BROJ 163, PITTSBURGH, PA. j prišel včeraj domov," se joka ga društva. Članstvo obeh Javljam članom i članicam, j žena v postelji, "in včeraj šele društev je bilo pri pogrebu pol-osobito onim, koji niste bili na danes ponoči. Če boš prišel da- 1 noštevilno zastopano. Naj po-proiloj sjednici 9. jula i isto j nes ponoči šele jutri domov, čiva v miru in naj ji bo Bog' onima, koji niste uplatili svoji; bom ušla domov k materi!" {milostljiv sodnik. Preostalim 1 Houston, Pa.—V bližnji naselbini Strabane, Pa., so se /Ine 14. junija ponovno uresničile besede znanega slovenskega prvaka pesnikov — Prešerna, "Odprta noč in dan so groba vrata . . ." Ta dan je namreč nepričakovano umrl znani on-dotni rojak Frank Krulc, večletni član društva sv. Jeroni-ma, št. 153 KSKJ. Označeni dan je delal, vrnivši se domov, je pred svojo hišo še travo kosil, a pri tem ga je zadela srčna kap, da je takoj izdihnil svojo blago dušo v starosti 64 let. Pokojnik je bil doma iz vasi Koritnice na Notranjskem. Naš nepozabni Frank, kro-tak, mirnega značaja in blaga duša, je živel pred prihodom v Združene države šest let v Braziliji, kjer je skusil mnogo hudega; dolgo vrsto let, do svoje mrti je pa živel v Strabane, a. Zapušča neutolažljivo so-Amalijo, dve poročeni Ano in Mary in tri samske: Ema, Julija in Angela; za njim žaluje tudi njegov brat Josip in sestra Mrs. Josephine Kmet. K večnemu počitku je bil položen po cerkvenem obredu dne 12. junija na pokopališče sv. Patrika v Canonsburgu. Iskreno sožalje vsem prizadetim, pokojniku pa naj sveti večna luč! Za mojega sina Johna J. Jr. je sedanja vojna najbrž že končana, kajti po dve leti in tri mesece trajajoči službi v armadi Strica Sama, je zadnje dni prišel domov za stalno. John se je udeležil bitke pri Guadalkanalu z Japonci. Kakor pripoveduje, se je ondi nahajal v lisičjih jamah in kakor mnogi drugi, si je ondi tudi on nakopal bolezen malarijo. Zato so ga poslali nazaj v neko bolnišnico v San Francisco ,Cal.; tam je imel najboljšo zdravniško oskrbo in končno je dobil častno vojaško izpustnico. Naš John dela sedaj v Canonsburgu v neki vojni industriji, torej lahko trdimo, da je popolnoma izvršil svojo patriotično ali domovinsko dolžnost. S pozdravom, John Pelhan, Sr. GRADUANTINJA Brooklyn, N. F.—Kakor vsako leto, tak? bo tudi letos naše pevsko in dramatično druttvo "Domovina" priredilo svoj običajni piknik. Ni vsled vojne sicer čas • za razveseljevanje, vseeno pa radi pridemo skupaj, da se kaj pogovorimo in po domače zabavamo. Radi vojne je tudi to društvo zelo prizadeto, ker ima mnogo svojih članov v armadi. Ena stvar pa je ta, ako je kateri izmed teh na dopustu, še rad obišče pevsko vajo, ali da pri kaki prireditvi društva tudi nastopi. Naši "Domovinaši" se tudi v svojih pismih kaj radi spominjajo društva, kako lepo je bilo nekdaj; zaeno zatrjujejo, da bodo po srečni vrnitvi domov pri "Domovini" še z večjim veseljem peli. Jako so tudi veseli, ako slišijo ali berejo, da je kaka prireditev društva dobro izpadla. Ta piknik se vrši v Old Homestead parku na 6206 Fresh Pond Rd., blizu Metropolitan Ave. v Ridgewoodu v nedeljo, 16. julija popoldne. Rojaki in rojakinje, prijatelji naše lepe slovenske pesmi so prijazno vabljeni na ta piknik; dajte malo priznanja temu slovenskemu kulturnemu društvu v največjem mestu na svetu! Na svidenje! S pevskim pozdravom, Član "Domovine" glasila, Mr. Frank Kerže-ta, rojena v New Torku, N. Y. Študije je dovršila v Clevelandu, O., kasneje je pohajala tudi na Columbia univerzo. V new York se je bila naselila prej, kjer je imela vAžne mestno službo v oddelku za sdravstvo. NADALJNO TOMO SLOVENSKEGA VOJNEGA UJETNIKA Grožnja AMERIdKA SLOVENKA BOLNIČARKA V EGIPTU V mesečnem buletinu Združenega jugoslovanskega pomožnega sklada, ki ga vodijo "Ameriški prijatelji Jugoslavije," je priobčeno .poročilo, ki ga je poslal iz Egipta dr. Wil-sin F. Dodd. Iz tega poročila je razvidno, da je dospela v taborišče jugoslovanskih beguncev kot učiteljica za bolniško postrežbo Mjss Theresa Kerže iz New Yorka. Dr. Dodd tozadevno piše: "Eden najpomembnejših dogodkov je prihod Miss Theresa Kerže iz Amerike. Rojena in vzgojena je bila v New Yorku, je jugosfovanskega pokoljenja in zna jezik teh ljudi. Zdaj je ravnateljica bolniške postrežbe in ima v rokah tozadevni program, v katerega spada tudi poučevanje in vežbanje deklet in nadzorovanje bolniških oddelkov. Nadvse smo zadovoljni ž njo in jugoslovanski ljudje so srečni, da jo imajo tukaj. Kako je zmožna in koristna, ne morem zadosti popisati. Centralni jugoslovanski odbor izpolni vsako njeno željo in zares napredujemo. "Pred nekaj meseci je Miss Faust začela vežbati 18 deklet za bolniške strežnice. Pomagati si je morala s tolmačem. Miss Kerže je takoj, ko je prišla, začela poučevati novi razred, zdaj pa obe poučujeti vse skupaj; ker Miss Kerže razume jezik, poučuje predvsem teoretično delo. Meseca maja boste obe skupini graduirali. Skušamo razširiti zanimanje za bolniško postrežbo, ker sodimo, da bolj ne moremo pomagati, kakor da dekleta za bodoče delo v Jugo slavij i, ko so prisiljena prebivati v puščavi. "V bolnišnici je 130 bolnikov. Ko bo vse dozidano, bo prostora za 400. Todaj bomo potrebovali več zdravniškega in strežniškega osobja. To taborišče se bo moralo nadaljevati "Fort George Meade, Md. "Cenjeno uredništvo I "Začudil sem se, ko sem pred časom dobil prvo številko Vašega cenjenega lista. Z največjim veseljem smo jaz in ostalih par Slovencev tukaj, prečitali vsako vrstico, in nam list zelo ugaja. Upam, da mi ga boste pošiljali še nadalje. (Seveda! Opomba uredništva). List ste mi poslali brezplačno, zato se osebi, ki se me je spomnila, prav iskreno zahvalim in želim, da bi ji to dobroto Bog povrnil! "To je za nas, slovenske vojne ujetnike lep spomin od naših rojakov v Ameriki; iz tega razvidim, da se še radi spominjate nas, slovenskih rodnih bratov iz Vaše stare domovine.. "Prihajamo iz Sicilije; tam smo bili večinoma po vojaško internirani pri takozvanem ne-oboroženem špecialnem bataljonu. Za seboj imamo jako je -vse v božjih rokah. "Tukaj pri nas primanjkuje moških, kajti mladi moiki so vsi v vojski, res jako težko življenje imamo sedaj in dosti dela, toda ljudi ni za delo! Doma so samo ženske in stari moški. Za jesti imamo hvala Bogu zadosti in sicer to, kar se doma pridela; samo ob tem živimo. Kar se pa drugih stvari tiče, na primer obleka, obuvalo, sladkor, čaj in kava, tega pa ne poznamo. Nedavno smo morali skozi dva meseca uživati hrano brez soli. Res, zelo bi bili veseli, če bi že bil kmalu konec te nesrečne vojne. Dosti Ti ne morem več pisati kakor to, da ponavljam, da imamo jako slabe čase tukaj. Ko bo boljše, se bom zopet oglasil. "Prosim Te, da odgovoriš po prejemu tega pisma. Pišem Ti v angleščini in tudi Ti nam tako odgovori, ker pošta gre skozi cenzuro. "Sprejmi pozdrav od naše družine, sosedov in Tvojih prijateljev; pozdravljam tudi Ambrožičevo družino. Molite, da bi bilo že kmalu konec vojne! Good bye! "Mat in Katy Vidmar." VESTI IZ SLOVENSKIH NASELBIN Eveleth, Minn. — Umrla je rojakinja Katarina Kotnik, stara okrog 50 let in doma iz vasi žalostne spomine izpod fašisti-1 Hrvače pri Ribnici. Zapušča čne vlade. Lani, v juliju smo bili rešeni po zaveznikih in nekaj nas je bilo semkaj prepeljanih; na žalost, da smo precej razkropljeni, ker naša želja je bila, da bi ostali skupaj. "Po nekaj mesecih bivanja v Ameriki so nam dali nekaj več svobode, tako da imamo lahko časopise in knjige; samo do slovenskih knjig nam ni mogoče priti, ker nimamo nobenega, da bi jih nam poslal. "List mi pošiljate še na moj naslov, ki sem ga imel tu še kot ujetnik; zdaj pa nisem več v vrsti ujetnikov, zato imam drugi naslov. Ker na prejšnji naslov časopis mora iti čez cenzuro, tako da do mene pride šele po par tednih. Pošiljajte mi torej list na dolioznačen naslov. "V upanju, da boste moji želji ustregli, se Vam v naprej zahvaljujem in Vas pozdravljam. Bog živi! "Filip Brecelj,, 3 W 1-254, Italian Mail Prop. Serv., Detach. P. of W., Fort George Meade, Md." Dostavek uredništva: Iz gornjega pisma je razvidno, da bi naši rojaki-vojni ujetniki tudi radi čitali slovenske knjige. Kdor ima torej kako primerno knjigo odveč, naj jo izvoli poslati na gornji naslov. Na zavitek označite besedo: Book; poštnina od knjig znaša same 4 cente za težo enega funta. PISMO IZ STARE DOMOVINE Brat John Vidmar, tajnik društva sv. Jožefa, št. 2 v Jo-lietu, 111., je te dni prejel pismo od svojega brata Matije iz Vrtače pri Semiču na Dolenjskem, datirano 12. aprila, 1944. Isto se glasi: "Dragi mi brat John! "Že par let nisem prejel kakega pisanja od Tebe. Zdaj Ti pa naznanjam, da jaz in moja izvežbamo žena Katarina sva še živa. Rad bi znal, kako je kaj pri Tvoji družini, kje so Tvoji sinovi in hčere. Pred leti si mi pisal o sinu Albinu, da jew armadi; jaz sem ga za gotovo pričakoval tukaj v naši državi, pa do-sedaj ga še ni. Kje so drugi naši sorodniki? Vsem pošiljava najlepše pozdrave in vas že danes vabiva, da nas pridete kaj obiskat po končani vojni. Tedaj boš videl dosti stvari, kaj moža in več otrok. Dva sinova sta pri vojakih. La Salle, lil.—Vojni department je obvestil Franka Marti-njaka in njegovo ženo, da se njun sin Frank pogreša od 19. maja. Udeležil se je bitke nad Nemčijo v leteči trdnjavi, na kateri je bil "navigator." Detroit, Mich.—Dne 2. junija je umrla Mary Rotar, stara 72 let. Doma je bila iz Prevoja na Gorenjskem. V Ameriko je prišla leta 1911 in v Detroitu je bivala čez 22 let. Zapušča moža, dva sinova (enega pri vojni mornarici) in dve hčeri. Naranda, Quebec, Kanada.— Naglo je umrla Karolina Pez-dirc, roj. Guštin. Zadela jo je kap. Doma je bila iz Drašič pri Metliki. Zapušča moža in triletnega sinčka. Greensburg, Pa.—Po petletni bolezni je umrl Josip Klak. Zapušča ženo, dve hčeri in enega sina, & se nahaja na fronti nekje na južnem Pacifiku. — Umrl je tudi John Sever. Zapušča ženo, enega sina, eno hčer, več vnukov in enega brata. Youngstown, O.—'Po' dolgi bolezni je umrl John Nemec, star 53 let. Doma je bil iz Prema na Primorskem. Zapušča ženo, hčerko, tri Sinove (dva pri vojakih), dva brata in dve sestri. Chisholm, Minn. — Umrl je Frank Udovich, po domače Pe-tričkov France, star 67 let in iz Velikih Lašč, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Bil je samski. V Ameriki zapušča brata, ki je pred nekaj leti živel v Chicagu. Kje se nahaja zdaj, če še živi, ni znano. HITLER IN HESS V AMERIŠKI MORNARICI MISS KOSE POSSEDI Chieago, HI. — Naša mlada Rose Possedi je članica društva sv. Ane, št. 170 KSKJ in je graduirala z Harrison višje šole z odliko. Kakor sem slišala,' bo še nadaljevala svoje Študije na Illinois kolegiju. Njena starejša sestra, Vero-nica, še tudi pohaja v šolo oziroma kolegij, kjer nadaljuje svoje študije aa knjigovodstvo, njen-brat Frank pa nadaljuje j vsaj kakih šest mesecev tudi učenje na Harrison šoli. Vsa! potem, ko bo njihova dežela Possedi jeva družina spada kj oproščena in bomo mnogi šli naši Jednoti. Mati omenjenih j naprej." n^J^n^i® b,R*ajni6arkaLKakor je znano je bila Miss spremenilo. Dosti ljudi je pol I Z^aj^e^ldlih iolS-nasega društva. i Kerze, hčerka bivšega glavnega1 mrlo, in tudi mi morebiti ne 'ja išče. j n p ic V mornaričnem nabornem uradu v Algiers, La., se je 11. maja javil naki novinec iz New Yorka, ki se je predstavil službujočemu častniku. "Vaše ime?" je bil dotičnik vprašan. "William P. Hitler." "Me veseli, moje ime je Kenneth Hess." Kasneje se je dognalo, da je William P. Hitler nečak nemškega diktatorja. N a b o r n i uradnik Hess je doma iz East Chicaga, Ind. Res čudno na^ ključ je! Vojna je ustvarila nov razred dobičkarjev, ki zaslužijo se je pri nas v par letih vse ogromne vsote denarja s tem, iz URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta »S5 We* 26th Street, CMe««o, mita Vflini zaključki na seji iz urinega odbora 1. julija. Dne 1. julija se je vršila redna seja eksekutive SANSa v Chicagu, 111., in sprejetih je bilo nekaj važnih sklepov, na katere opozarjamo SANSove podružnice in vso slovensko javnost, ki se udejstvuje v njegovem gibanju. Prisostvovali seji vsi člani tega odbora, iz-vzemši odbornika Johna E. Lo-karja iz Clevelanda. Datum in kraj prve konvencije Slovenskega ameriškega narodnega sveta je bil na podlagi pravilno utemeljenih vzrokov spremenjen. Radi neugodnosti, Iji bi nastale, če bi se konvencija vršila v Chicagu, je bilo zaključeno, da se premesti iz Chicaga v Cleveland in nanovo določen datum je 2. in 3. septembra (sobota in nedelja pred delavskim praznikom); po potrebi se konvencija lahko nadaljuje 4. septembra. Na razpolago so torej trije dnevi, mesto samo dveh, če bi se konvencija vršila ob kakem drugem času. Brata Janko N. Rogelj in dr. Frank J. Kern sta bila izvoljena, da uredita vse potrebno glede dvorane. Ce le mogoče, se bo konvencija vršila v Slovenskem narodnem domu, drugače pa v kaki drugi dvorani ali hotelu. / Na seji je izvršni tajnik predložil načrt za reprezenta-cijo delegatov, ki je bil sprejet. Vse podružnice, ki so prispevale V SANSov fond po $50 ali več, so upravičene do enega delegata. Podružnice s prispevki do $500 so upravičene do dveh delegatov. Do treh delegatov so upravičene podružnice s prispevki do $1,000. Tri podružnice so prispevale do $2,000 in so upravičene do štirih delegatov. Podružnica št. 39 v Cleve-landu pa je prispevala skoraj $6,000 in je upravičena do maksimalnega števila šest delegatov. Poleg podružnic imajo pravico poslati po enega delegata na konvencijo tudi vse organizacije, ki so SANSu gmotno priskočile na pomoč, med njimi Slovenska narodna podporna jednota, Ameriška bratska zveza, Slovenska dobrodelna zveza in Slovenska ženska zveza. Ista pravica se je dala tudi nekaterim podružnicam JPO-SiS in drugim ustanovam, ki so finančno podprle SANS-ovo gibanje. Vpoštevane so vse organizacije, društva in skupine, ki so poslale svoje prispevke direktno SANSu. Na podlagi omenjenega načrta se odrelca pravica zastopstva na konvenciji le 18 podružnicam, ki so prispevale precej manj kot po $50 vsaka. Vse pa imajo priliko do enakega zastopstva, če do 1. avgusta vplačajo določeno kvoto. V naselbinah, kjer je več podružnic, se smejo podružnice združiti v svrho izvolitve enega delegata. To velja le za podružnice, katere vsled finančnih razmer ne morejo poslati vsaka svojega delegata na konvencijo. Imena in naslovi izvoljenih delegatov in njihovih namestnikov morajo biti poslani v SANSov urad ne kasneje kot do 19. avgusta, 1944. Vozni stroške delegatov plača vsaka podružnica ali prispevajoča organizacija sama, iz SANSove blagajne pa se bodo plačale dnevnice za čas zborovanja. - Zastopstvo na prvi konvenciji SANSa bodo torej imeli: a) Podružnice b) Prispevajoče organizacije c) Eksekutivni odbor in d) Širši odbor. Druge podrobnosti o konvenciji bodo razvidne iz zapisnika. Blagajnik SANSa, brat Jože Zalar, je položil svojo resigna-cijo in eksekutivni odbor jo je z obžalovanjem vzel na znanje. Na njegovo mesto je* bil soglasno izvoljen za blagajnika brat Vincent Cainkar. Na priporočilo brata Zalar-ja je bilo zaključeno, da nadzorni odbor pregleda šestmesečno poslovanje SANSa in overuje pravilnost blagajniko-vih in tajnikovih računov. Do 30. junija so znašali bla-gajnikovi dohodki $40,342.41, izplačila pa $20,963.71. SANS v kratkem založi bro-šurico v angleščini glede jugo-slovenskih in italijanskih mej. Uvod je spisal SANSov častni predsednik Louis Adamič.. Bro-šurica je namenjena v prvi vr-" sti ameriškim uradnim in pol-uradnim krogom, posebno pa še kongresnikom, senatorjem, komentatorjem, časniškim poročevalcem in urednikom revij in listov. V nedeljo, 16. julija se vršita dva javna shoda v severovzhodni Pennsylvaniji. V Wilkes Barru se vrši ob dveh popoldne v St. Stephens dvorani. Nastopili bodo govorniki, ki predstavljajo tri jugoslovanske skupine v Ameriki: Zlatko Balokovič za Hrvate, Rev. Strahinja za Srbe in Mirko Kuhel za Slovence. ,Ob osmih zvečer se vrši shod v Forest City, 4cjer bodo nastopili isti govorniki. Naše rojake vabi odbor, da se v polnem številu odzovejo in se seznanijo s politično situacijo v Jugoslaviji in z delom, ki ga vršita SANS in ZQJSA v Ameriki. Mirko G. Kuhel, izvršni tajnik. /. Dolenc: Zgodba o Krekovem odlikovanja Ko sem v juliju, 1904 spoznal dr. Janez Ev. Kreka in preživel nekaj uric pri njem na Prtovču, mi je omenil, da piše vse uvodnike za "Domoljub." "Ta list se tako zelo bere, pa zasluži, da ima tehtno vsebino," tako nekako je utemeljeval svoje sodelovanje. Ker so skoraj vsi uvodniki v "Domoljubu" nepodpisani, bi bilo za raziskovalca Krekovega dela velike vrednosti, če bi se moglo ugotoviti, kdaj je pričel Krek redno sodelovati pri "Domoljubu" kot uvodničar. Ob nedeljah sem pozneje na Prtovču večkrat videl, kako je Krek tudi ob času obiskov vedno ujel kako urico, da je napisal uvodnik za "Domoljuba" in ga izročil obiskovalcu ,da ga je nesel na pošto. Toda kdaj je Krek začel te uvodnike pisati? Na to vprašanje nam je prav zanimivo odgovoril Trental (Josip Abram) v "Mentorju" 1926-27 na strani 161, ko pripoveduje, kako se je Krek leta 1906 na Prtoviču jezil, ko je pisal "za tega salamenskega Luko! Vse leto žre, pa ni nikoli sit!" (Luka Smolnikar je takrat urejal "Domoljuba") Nato izvemo, kako je Smolnikar ujel Kreka ,da mu je moral pisati uvodnike. Takole pripoveduje Trentar: "Gospod Luka Smolnikar! Nate je večkrat z nasmehom zarenčal. Nad prostovoljno naprtenimi še tolikimi bremeni ni Janez zlepa mrmral, terorizma pa ni mogel prebaviti! Dogodilo se je—ne vem katerega leta—da mu je škof Jeglič prinesel iz Rima prelaturo in ga pozval k sebi, da mu naznani veliko, vrlo zasluženo odlikova-vanje sv. očeta. Janez da bi nosil rdeč kolar! Vse prigovarjanje ni nič izdalo. Odklonil ga je z odločnostjo: 'Črn sem in črn hočem v ¿rob! Da-lavec med delavci!' Pa mu je pretila večja neprijetnost, 'Slovenec' in 'Domoljub' sta imela že napisano notico o imenovanju. Hitel je v uredništvu in prosil urednika in rotil, naj je ne objavita. Obenem je žugal, da jima nikdar več ne napiše ničesar, če ne odnihata. 'Slo-venčev' urednik se je dal pre-prositi, ne tako brž pa Luka: '"Kaj mi daš za to?' In Janez v veliki vnemi in nadi: 'Skozi tri leta vse uvodne članke za Domoljuba!' "'Dobro, naj bo!' In Luka si je zadovoljno mel roke. Janez je bil sicer mož beseda, a tega terorizma ni Luka nikdar res od srca odpustil." (Ta nejevolja pa ni mogla biti huda, ker Krek odslej ni pisal uvodnikov za Domoljuba samo tri leta, ampak najmanj deset let. Kdaj jih je nehal pisati in zakaj ,je vprašanje zase). Sedaj je treba samo še ugotoviti, kdaj je bil Krek odlikovan s prelaturo. V tem oziru je pa bilo vse moje iskanje do oktobra, 1940 leta brezuspešno. V časopisih o tem ni nič stalo, bilo tudi iskanje med spisi škofijskega ordinariata. Tedaj pa je jasno; toda brez uspeha je pa nepričakovano prišla razjasnitev vsie stvari. Pripovedoval sem bil namreč svoj čas škofijskem kanclerju gospodu Jagodicu, kako ne morem ne po ustnem izročilu in ne po pisanih virih ničesar določnega izvedeti o Krekovi prelaturi. Gospod Jagodic je pa sestavljanju svojega obširnega dela o nadškofu Jegliču—knjiga poj de v tisk—uporabljal tudi Jegličev dnevnik—in tukaj so se našli dolgo iskani podatki. Naj sledi dobesedno tostvarni odstavek iz omenjenega pisma: "Jeglič poroča v dnevniku dne 23. januarja, 1904 o avdi-enci pri papežu Piju X. Vmes pravi: "Ondi sem opisal papežu delovanje dr. Kreka in prosil, naj ga imenuje svojim hišnim prelatom, dodal sem, da nima denarja za takse, ker vse razdeli; obljubil je, imenovati ga gratis. Imenovanje bo pri delavcih in pri stranki napravilo najboljši vtis; Krek sam se bo pa nekoliko jezil.' "In res poroča Jeglič v dnevniku dne 31. januarja, 1904: 'Dr. Krek se je silno razžalo-stil, da sem mu izposloval čast papeškega hišnega prelata; obljubil sem, da tega ne objavim; to me sicer žali, toda potrpeti moram'." Odgovoriti bi bilo treba še na vprašanje, zakaj se je Krek tako branil prelature. Saj je Jeglič že takrat, ko mu jo je izposloval, vedel, da Kreku to ne bo prav. Skušajmo še to Krekovo posebnost nekoliko osvetliti! Ko sem nedavno govoril o stvari s Krekovim sodobnikom, mi je rekel kratko, da so se odlikovanja Kreku osebno zdela otročja. Nočem reči, da bi Krek ne bil razumel, zakaj uporabljajo odlikovanja vse organizacije: svetne in duhovne, "meščanske" in "proletar-ske;" reči. hočem samo to, da Krek za svojo osebo takih odlikovanj ni nič potreboval in nič pogrešal. Nekajkrat sem ga slišal, kako se je pošalil z odlikovanji. Ko je na tretjem katoliškem shodu govoril o socialnem delu, je izrazil tole misel : "Ce človek uči, koliko hrane in kakšno stanovarje potrebuje govedo, velja za zaslužnega človeka in nazadnje mu prileti še kako odlikovanje na prsi; če pa uči, koliko hrane in kakšno stanovanje potrebuje delovni človek, pa velja za pre-kucuha."" Treba je bilo Kreka videti, s kakšnim sladkim smehom je izgovoril stavek o odlikovanju. Ob drugi priliki je v zasebnem razgovoru govoril o češki duhovščini. "Na Češkem Vnora duhovnik imeti dekret za vsak gumb, ki ga nosi." (Krek je seveda rekel: "za vsak knof;" hotel je pač reči, kako polagajo Čehi važnost na naslove in odlikovanja). O svoji prelaturi je nekoč rekel nekako takole: "Jaz takih stvari ne potrebujem. Moji volivci rdečega ovratnika na meni prav nič ne pogrešajo. Če bi bil jaz kak poslanec meščanstva, bi to imelo pomen; kmet in delavec pa tega na meni nič ne iščeta." Prav leta 1904 je začel Krek preživljati svoje počitnice v Prtovču; to leto si je tudi nabavil za bivanje v tem lepem gorskem selu irhaste hlače, ki jih je nosil tudi takrat, če je javno gotoril na primer v Selcih. Smisel za irhaste hlače pa že skoraj kar izključuje smisel za rdeči kolar (prav za prav: za rdečo šemiseto, saj kolar je bel!) Ko berem Krekove besede (po Trentarju): "Črn sem in črn hočem v grob! Delavec med delavci!" se spominjam prvega meni znanega mesta, kjer govori Krek o častnih naslovih. To mesto je v nedati-ranem pismu, ki ga je pisal Krek iz Avguštineja (torej najpozneje leta 1892) Petru Bohinjcu -v štirih slovanskih jezikih (vsaka stran je pisana v drugem slovanskem jeziku). Na strani, ki je pisano v srbohrvaščini, stoji tole: "Svaki naslov svidja se mi kao neka-kav paralizam i čovjek, koji u višini svojih mnogih naslova živi, baš posve paraltičan, ne može, da se sa drugimi postavi u Reihe und Glied'." (Izbrani spisi I, stran 81. Izraz "in Reihe und Glied" se je mnogokrat rabil v šoli pri prevajanju grških in rimskih klasikov, ki opisujejo bitke). Krek se je rad pošalil tudi z naslovi "prečastiti" in podobnimi. Rad se je postavil z drugimi v eno vrsto, črn med črnimi, delavec med delavci. Dobro si je zapomnil Trentar njegove besede. Krek je imel za druge ljudi toliko časa, ker je za samega sebe potreboval tako malo časa i ntako malo skrbi. Danes, smo nekoliko videli, kako mož, ki je bil "preprost in dober kot vsakdanji kruh," ni imel nepotrebnih skrbi z odlikovanji. Od države sploh nikdar nobenega odlikovanja ni prejel, cerkvenega pa nikdar ni nosil. Privatne, bratske in drniabne organizacije morejo premoženje avoje organizacije investirati ▼ Obrambne bonde in znamke (Defenae Ronda and Stampa), aerij« P in (i. , Dr. Jože Rus: Prve kali slovenske Ljubljane Znamenita lega ljubljanskega prostora na velikem preho-dišču je dala že Rimljanom pobudo, da so uredili tukaj sedež svoje politične uprave za vse kraje v mejah med Hrušico (882 m) in Trojanami (609 m) ter med Karavankami in višenjskim klancem Stehanom (463 m). Vedno in povsod vladajoči zakon, da se oblastva kopičijo na isti kraj, je prive-del v Emono tudi starokrščan-sko cerkev in njeno organizacijo. Prišli pa so časi velikih ho-matij, doba tako imenovanega preseljevanja narodov. Emon-skemu mestu kot točki glavnega prehajanja proti obljubljeni deželi Italiji je bilo usojeno posebno dosti trpljenja. Zaradi tega so bila rimljanska oblastva prisiljena se izseliti, le emonski škof je mogel še čvrsto vztrajati in lajšati domačemu ljudstvu veliko gorje tako dolgo, dokler se niso pričeli bližati Emoni naši slovenski predniki. Okoli leta 591, mu ni preostalo drugo, ko da se je preselil k morju v Istro ter si tam uredil novo škofijo v Novem gradu (Cittanova), vendar pod starim, s seboj prinesenim "emonskim" imenom. "Ako bi bili naši pradedi prišli v te kraje, ko je Emona, mesto neslovenskih prejšnih prebivalcev, še stalo, ohranilo bi se nam bilo v slovenščini staro ime Emona, spremenjeno kajpada v obliko Jemin ali se verjetneje Min, primerjaj Ac-nona in Nin (v Dalmaciji). Ker se nam ni ohranilo, sodim, kakor mislim, po nekolički pravici, da je bila Emona podila, preden so se naši predniki naselili v te kraje." To globo-koumno sodbo je bil napisal o. Stanko škrabec že pred več ko petdeset leti. Da, ko so Slovenci zasedli ne brez nudih bojev našo sedanjo ¿omovino, je Emona izginil«^ tako temeljito, da je utonilo v pozabo celo njeno častitljivo ime. Rim-Ijansko selišče na planoti nad levim bregom Ljubljanice, j d opusetlo in je prejelo od novih gospodarjev značilni imeni Gradišča, oziroma Mirja, brez vsakršnih zvez s to preteklostjo pa je oživela na dru- Normandija v Ohio gi strani reke, v znožju grajskega griča, nova slovenska naselbina z docela novim imenom. Od Emone do Ljubljane Zavesa izpred Ljubljane se dvigne v pisanih virih zelo pozno, šele leta 1144. Za to leto je izpričan naš kraj v svoji nemški obliki, dve leti pozneje se pojavi^ tudi njegovo slovensko ime. Oboje na/demo v zvezi z imenom brata koroškega vojvode, Ulrikom (Urhom), ker je podpisal prvič "de Lai-bach," drugič "de Lumigana." Ta pridevek si zgodovinarji tolmačijo soglasno tako, da je Urh bival deloma v našem kraju ter upravljal kranjsko deželo v imenu koroškega vojvode. 4 Iz leta 1163 je dokazan za Ljubljano tudi že posebni župnik. V neki listini, napisani "pri škrljevem v cerkvi sv. Ruperta" na Dolenjskem, nastopa kot priča med sedmimi župniki ljubljanski tovariš na prvem mestu. Iz tega, kakor tudi iz prej povedanega pa smemo sklepati dalje, da je morala biti Ljubljana v 12. stoletju že najuglednejša enota slovenskega naselja na Kranjskem, da je torej imel njen so-cialnogospodarski ustroj za seboj že kaj dolgo pot razvoja. Ker najdemo emonsko ime poslednjič zapisano leta 408, nam zazeva do leta 1144 dolga doba 736 let, doba nepro-dirne teme, kjer nas neposred- in odločilni boji za obrambo slovenske politične samostojnosti, boji#'brez upa zmage," kakor jih opeva Prešeren. Naj si bo stalno naseljena družba še tako preprosta, vsaka čuti potrebo, da najde svojim članom zbirališče ali kraj sestankov. Obhajanje praznikov, trgovanje, politični in sodni zbori zahtevajo nujno prostorov za ljudi, ki se hočejo oziroma morajo teh prireditev udeleževati. Pri tem pa ni nič bolj naravnega, kakor da sta bila zborovališče župe, oziroma bivališče, sedež župana,'izbrana kolikor mogoče blizu tam, kjer je že bilo župno pribežališče. In glejte, pri nas je bil za ta namen silno prikladen prav trikotni prostor z ne-premakljivimi stranicami grad-rečna struga-barje, v stu-denčine bogatem prisojnem znožju Gradu. Da je to več ko verjetno, naj pokaže še naslednje razmišljanje o imenu našega kraja. "Trg" in "Ljubljana" V 13. stoletju je za našo naselbino že splošno obveljalo ime Ljubljana. Ali imeni za cela dva mestna dela, Stari trg, oziroma Novi trg. nam govorita za domnevo, da se je kraja prijelo najpoprej golo ime Trg.) Naše mesto so torej prvotno klecali tako, kakor je še v navadi med preprostim-ljudstvom Vipavske in Ribniške doline. Tamkajšnji kmetje hodijo po opravkih v Trg, Vipava oziroma Ribnica pa ni zgodovinski viri puščajo najjim pomenita vso okolico teh cedilu. Ali druge panoge člo-|sredižč 0b prjhodu so našli veškega znanja nam le poma- Siovenci krajevno ime "Ljub" gajo postaviti na kakor v rogu Courtesy THE STANDARD oil co. (ohio)—25 ¡¿.JMBMtti- " • .» — * Gornja dva zemljevida nam kažeta 90 milj zračne črte nor-mandijske obale, kjer so se pričele prve invazijske bitke. Pre-nešeno na gornji zemljevid v zmljepisni legi, bi znašala razdalja te fronte, kot je razdalja med mestom Toledo in Cleveland v državi Ohio, približno ista razdalja je med rancoskima mestoma Cherbourg in Le Havre. Druga važna primera je tudi, da tako veliki tankerji, kot plovejo po našem Erie jezeru prevažajo preko Kanala na tisoče galon nujno potrebnega "100 octane" gazolina, katerega potrebujejo naši letalci za tako uspešne polete nad sovražno ozemlje. ,_____ temno pot vsaj nekaj brlečih lučk, ki nam dajo vsaj nekaj gotovosti in znanja. Vsi na ta način nabrani drobci govorijo odločno za to, da Ljubljana ni mesto, ki bi bilo sezidano na deviških tleh in po vnaprej napravljenem načrtu morda šele v 12. stoletju, ko se, kakor smo videli, prvič pojavlja, ona je tržni kraj dokaj starejših korenin, nego se je doslej mislilo. Vse govori za to, da so jo naselili Slovenci že taKoj ob prihodu. Da, kraju so dali takoj celo prav isto važnost, kakršno je imel v dobi rimljanske okupacije. Ljubljanska župa in njen grad Iz zgodovinskih virov vemo, da so bili stari Slovani prvotno organizirani po tako imenovanih župah z župani na čelu. Za naše sedanje slovenske dežele župe in župana nimamo dokazanih. Da smo jih vendarle imeli, za to govori že sama beseda župan, beseda, ki nam je ostala živa vse do najnovejših dni, ko smo se je začeli, Bogu bodi potoženo, kar nekam sramovati ter ji nočemo več dajati prostora v našem javnem življenju niti v tako omejenem smislu ,da bi nam označal predsednika naše občinske samouprave. Starinsko zveneča imena, kakor Ig, Vič, Koseze, šiška, Ud-mat in Poljane, nam pričajo, da so te vasi vsaj tako stare kakor Ljubljana. Na veliko vprašanje, zakaj je izbira žu-pnega središča zadela prav naše, ljubljansko selo, dobimo prav jasen odgovor: odločilnega pomena pri tem je bil — grajski grič. Samostojna višina z odprtim razgledom na vse strani in vodna lega, ker se okoli zno-žja ovija veliki okljuk Ljubljanice, so napravili iz našega griča za vse čase majhne varnosti visoko cenjeno pribežališče. Zato je čisto gotovo, da so si tudi stari Slovenci uredili tam zgoraj najprej grad v čisto preprostem pomenu te besede, namreč okop z lesenim plotom. Ta grad prvotno ni bil stalno naseljen, le ob nevarnosti se je spremenil v vojni tabor ali pribežališče, kamor se je zatekalo prebivalstvo župe tudi s svojim premakljivim imetjem, zlasti z živino. Tam zgoraj si smemo predstavljati, da so se vršili tudi poslednji neznanega izvira m pomena, kateremu so s pripono "-jane" dali označbo za prebivalstvo cele župe. Ta širši pomen se je skrčil samo na bivši Trg šele v dobi tujske vladavine. Naj si bo neko selo še tako veliko, po svojem gospodarskem ustroju je in ostane le preprosta vas, če se bavijo njegovi prebivalci zgolj s kmetijstvom. V naš kraj pa je privedla naselitev župana i« njegove družine ljudi, ki se s kmetijstvom niso utegnili baviti ter so bili glede svoje prehrane dokaj odvisni od dobave pridelkov svoje župe. Prav v tem pa je dobilo podgrajsko selišče Slovencev organsko pobudo k razvoju višje vrste. 2e davno, preden so nam zavladali tujci, so se torej začeli v Ljubljani pojavljati prvi znaki delitve dela. Meščanska usmerjenost je začela potiskati naš kraj v ospredje ostalih vasi, s tem pa je bilo vrženo prvo seme za razvoj mestnega, korenito slovenskega življenja, ki mu ne vidimo kraja. KAJ SE DOGAJA VSAKO URO Vsako uro umrje na svetu 4,600 ljudi, a 5,400 se jih rodi. Vsako uro se izvrši 198,000 zločinov, a samo 117,000 jih pride na sodišče. Vsi ljudje na zemlji pojedo v eni uri 54 milijonov funtov krompirja, 21 milijonov funtov sočivja in soli, 6.6 milijonoa funtov mesa, prav toliko rib, 3 milijone jajc in več ko 50 milijonov kruhov. V eni uri porabijo ljudje na svetu 10,000 ton sladkorja, 180 ton tobaka, 130,000 ton premoga, 160,000 sodov petroleja, od teh ga je za svečavo 31,000 sodov. V eni uri je narejenih na svetu 5,000 novih avtomobilov, 2,000 ton papirja, od teh ga je največ za časopise (za 1.7 milijonov časopisov na svetu); dalje naredi filmska industrija v eni uri 40 milijonov metrov filmov. V eni uri je 1,200 mi-dijonov pisem in zavojev na poti in je razposlanih 115,000 pisem. V eni uri napravi naša zemlja 1,104 poti krog sonca, medtem ko izbruhne 1,500 neviht in pade na zemljo 400,000 meteorjev. __ • -.« OATBOCJO OTEO» «f tU» Ü.KA. omet: «UT WS. CMJkl» AVENUE ma OUVSLAND a. GHXO 88 ZA JUGOSLOVANSKE OTROKE Spoštovani bratje in sestre:* Nikoli dosedaj v svoji zgodovini ni jugoslovanski narod pretrpel tako težke zgube kakor v tej krvavi borbi, ki se sedaj vodi že četrto leto na jugoslovanskih tleh. Se nikoli dosedaj niso Jugoslovani, ki se nahajajo v Združenih državah ameriških čutili bolj globoko, da je njihova dolžnost priteči na pomoč svojim bratom v domovini. Ob vsaki priliki darežljivo dopri naša j o svoj del v poriioč viteški borbi* Narodno-osvobodilne vojske v Jugoslaviji, ker jih vodita čustvo in zavest. • To pot želimo obrniti pažnjo posebno na jugoslovanske otroke. Stotisoči so zgubili svoje starše, zgubili so streho in domače ognjišče, so izpostavljeni gladu in nevarnosti. Ti otroci že četrto leto, posebno v krajih težkih borb, živijo kakor gonj ena zverjad, tavajoč po gozdovih iščoč zatočišča in zaščit j a Četudi so ti otroci pogosto primer hrabrosti, požrtvovanja in narodne zavesti, so njihove duše preplašene, zmešane, straho-vane in zgrožene. Po osvobojenju bo treba posebne nege, da si bodo izlečili rane, ki jim je zadala surova sovražnikova okupacija, in se bodo pripravili za normalno življenje v svobodni in srečnejši očetnjavi. Kaj bi mogli ameriški Jugoslovani storiti za te mlade mu čenike? Ali ni čas, da se malo pobavimo s to mislijo? Osvo~ bojenje Jugoslavije bo mogoče prišlo prej, kakor smo se pa nadejali, in mi ne smemo biti nepripravljeni. Kaj ne bi mogli že sedaj pod vzeti korake in začeli zbirati obleko, čevlje, šolsko opremo, manjše muzikalne instrumente, opremo za razne športe? Za sedaj se ustavimo pri zbiranju šolske opreme, godbenih instrumentov in opreme za razne športe. Sedaj je konec šolskega leta in naši otroci v tej srečni napredni deželi mečejo proč mnogo stvari, ki jih prihodnje šolsko leto ne bodo več potrebovali. Zbirajmo varčno sledeče stvari: papir, peresa, svinčnike, ravnila, šestila, zemljevide, risalne potrebščine in drugo in pripravljamo "šolske pakete" (School Kits) za jugoslovanske otroke. Naj naše pridne in podvzetne žene, v katerih živo gori zavest, da pripadajo jugoslovanskim narodom, ki so zadivili svet s svojim junaštvom in samozatajevanjem, naj si one stavijo za nalogo, da sestavijo zavitke iz stvari, ki jih njihovi otroci nič več ne potrebujejo, za otroke v Jugoslaviji. Kolikim potrebam bi bilo zadoščeno, kolikim otrokom koristilo in koliko veselje narejenega. Važno in zelo nujno je, da začnemo to akcijo takoj, že te dni! Na tisoče jugoslovanskih otrok je že sedaj v begunstvu, v tujini, po taboriščih v Egiptu in Italiji. Zanje so takoj bili ustanovljeni šolski tečaji, toda pri prvih korakh se je pokazalo pomanjkanje in najnujnejših in najosnovnejših šolskih potrebščin. Pohitimo in pošljimo jim vse Hmpreje. Srečni smo, da moremo izvršiti svojo dolžnost do svojega naroda. Upamo, da se bodo odbori naših src, v vsakem kraju, vsi naši krajevni odbori kakor tudi vse naše organizacije udeležili tega dela in začeli z nabiranjem takoj. Vse nabrane predmete je poslati na Združeni odbor južno-slovanskih Amerikancev, (United Committee of South-Slavic Americans, 1010 Park Ave., New York 28, N. Y.), ki bo poskrbel, da jih pošlje na pravi naslov. Združeni odbor južno-slovanskih Amerikancev. -o—- vseh. okrajnih odborih "civil Domača fronta Roofrai «o preklicani da se zmenjia breme prevoz« - Col. J. Monroe Johnson, ravnatelj Urada za obrambni prevoz je delal, da so se mnoge organizacije prilagodile zahtevam za preklic vseh ne vojnih kongresov, za olajšanje prevoznih težkoč. Druge organizacije pa delajo načrte za ukinitev ali pa omejitev narodnih, krajevnih in okrajnih sestankov, t poletju in jeseni. V Washington«! rabijo več uradnic Urad za vojna obvestila je na podlagi podatkov, ki jih je zbral 'Civil Service Commis-sion' osrednji naborni urad za državne uslužbence, poročal, da rabijo v washingtonskih uradih za leto 1944 približno 20,000 več žena, v glavnem za vojne in pomorske urade. ••Civil Service Commission"! service examiners" in v prvo in drugo razrednih poštah, tretje in četrto razrednih poštnih uradih, v krajevnih uradih "United States Employment Service." CSC prosi žene, ki ne uporabljajo svojih največjih zmožnosti v vojnem naporu, da naj takoj pošljejo prijavo za pismene izkušnje za mesta v uradih. Poletna igrišča. Pravijo, da bodo delavske matere lažje hodile delati to poletje, zaradi novih igrišč; poletnih igrišč za šolarje je vedno več po vsej deželi. Ko se šole to poletje zapro, bo 1023 igrišč v Novi Angliji pripravljenih za dnevno razvedrilo pod vodstvom. V New Havenu, Connecticut, je število narastlo od 37 do 45. Hartford in Norwalk sta pridobila 4 igrišča; OCWS (Office of Community War Services) poroča, čane nadzornike za te nove programe, pravi OCWS, in prostovoljni vodniki za posa mezne centre sedaj rekrutira-jo. Sport, igre in pripovedovanje pravljic bodo glavni program, ki bo tudi razširjen in v katerega bo uključenog trgo-vinstvo, domače gospodarstvo, in dramatika. Atlanta, Georgia, je ukrenila vse potrebno za baseball za okoli 800 dečkov. V Dallas, Texas, bodo v 37 igriščih igrali v glavnem "softball." Velika dobava jajc Vsaka ameriška gospodinja bi morala kupiti dodatnih dvanajst jajc in jih shraniti v svojem hladilniku. Pomagala bo pri rešitvi skladiščnega problema, Administracija za vojno pre hrano poroča, da je v deželi več jajc kot jih pa morejo shraniti v narodnih shladilnikih. Nahaja se 1,400 vozov—25 miljonov ducatov—jajc, za katere ni prostora v mrzlih shrambah. "Mi rabimo pomoč od vsakega doma v Ameriki,"pravi poročilo," da bomo kos skladiščnemu problemu, in da bomo preprečili pokvarjenje jajc, ki jih bomo v bodočnosti rabili." Poziv kajrdinala Dougherty« za peto vojno posojilo V izjavi, ki jo je izdal kardinal Dennis Dougherty, fila-delfijski nadškof in dean rim-sko-katoliške hierarhije v Ze-dinjenih državah, ta priznani cerkvenik poziva za splošno kampanjo za peto vojno posojilo "zato, da se ohranijo življenje in zdravje v naših vojnih silah, posebno pa za pre-maganje sovražnika." Tisti, ki se ne udeležujemo v vojni direktno in ne prispevamo dejansko vojnim uspehom, bi morali prispevati k zmagi s kupovanjem bondov, vsak po svojih zmožnostih," je izjavil kardinal. "Naj bo iskrenost še takšna, naj bodo vojaki še tako požrtvovalni, in mornarji, in letalci, in žene v pomožnih oddelkih — vojna ne more biti dobljena brez municije, hrane, zdravil in brez drugih oblik pomoči in sodelovanja. Jaz stavim svoj up na vsakega dobrega Amerikanca, da bo po svojih močeh prispeval k uspehu petega vojnega posojila." Postavljene bodo najvišje cene za vojaška vozila * Najvišje cene bodo postavljene za 450 modelov porabljenih vojaških vozil, na isti način kot so postavljene cene za porabljena trgovska vozila, so rekli v uradu za upravo cen Med ta vojaška vozila so vključeni posebno zgrajeni kam j oni, trailers, reconnais sance vozila, kot "jeeps," station wagons in še mnogo drugih vrst, ki bodo sedaj spadali med trgovska vozila. liji. Pred vojno so imeli tri sijajne mladeniče. Vsi so »li v vojno. Oliver je zgubil življenje v Severni Afriki, ko je pomagal pri osvoboditvi dežele svojih prednikov, njegova dva brata nadaljujeta svojo borbo. Mr. Rosati je bil rudar pri Oliver Iron Mining Co., Sedaj leži, a misel na dečke ga vzpodbuja pri kupovanju bondov. In Mr. in Mrs. Alphonso Va lentini v Chisholm, iz bližnjega središča, pa Mr. in Mrs. An thony Bonelli, katerih družini sta poslali po osem sinov vsaka v borbo. Ti starši redno kupu jejo bonde, Mrs. Frances Zbatnik je Hrvatica. Ona ima štiri sinove v vojni in z denarjem, ki ji ga pošiljajo, kupuje bonde. Ber-ličeyi imajo štiri sinove v vojski medtem, ko mati, oče in sinovi kupujejo še bonde redno. Isto velja tudi za dom Johna Simonicha, ki ima štiri sinove in hčerko v vojski. Za družino Charlesa Jelico-era, katerega sinovi—pet—so v vojski,' so plačilni dnevi, dnevi kupovanja vojnih bondov, posebno med petim vojnim posojilom. Sedaj sta oba starša srečna, ko so Amerikanci začeli osvoboditvijo dežele svojih prednikov, Francije. Srbija je bila domovina Mr. m Mrs. Louis Smilanicha. S tremi sinovi v vojski, oni napravijo vse, kar morejo za novo domovino. Kamorkoli greste na dom: Ignatza Tomicha, Petra Senicha ali Jacka Beli-cha, srečate ponos na mladino, ki služi v vojski in pa na kupovanje bondov. Mrs. Mary Puhek je Slovenka. Pet njenih sinov je šlo v vojsko. Z denarjem, ki ji ga pošiljajo domov, kupuje ona bonde. To delata tudi Mr. in Mrs. Peter Majerle za svoje tri sinove v vojski. Te povesti bi lahko naprej in naprej ponavljali. Dežela, ki so jo ti ljudje zapustili, jim je še"pri srcu. Še imajo bližnje in daljne sorodnike tam. A dejstvo, da se Amerika bori, je zadostno, da jih vzpodbuja h kupovanju bondov, ker vedo, kako je to važno. -o-— Skrivnosti! Bir Es Semije Julijska številka "Novega Sveta" da v West Haven in pravi, da je prostih mest za Windsor ustanavljajo igrišča 12,000 uradnic, stenografinj in šele prvič. Dayton, Ohio, je tipkaric. Odbor računa, da bo napravil proračun za 20 igri-treba v enem letu napolniti od ščinih prostorov, in pa za dne-8,000 do 10,000 še dodatnih vno taborišče v svrho razvedri-necaeedenih mest. là za 300 otrok na dan. Prijave se lahko dobe pri Mnogo občin je najelo pla- HIBBING, MINN. To je glavno mesto železne rude sveta. Je ljudska topilni ca, kakor tudi kovinska. To je kraj, kjer so se srečali ljudje vsega sveta in postali Amerikanci. Tu so visoki, plavi možje in žene s Skandinavije. Njihovi sosedje so črnolasi možje in žene iz Italije, Jugoslavije, Grčije in drugih dežel. Možje in žene 44 dežel žive v popolni harmoniji. Njihqvi mladeniči in mla-> denke so v vojni službi. Skoro ne obstoja družina, ki ne bi imela dva do osem otrok v vojni. Doma delajo ljudje trše, kot kdaj poprej, kopljejo ru-* do za orožje in kupujejo bonde, da bo orožje plačano. Vsi so bili vneti za peto vojno posojilo. Nekateri poznajo vojno tragedijo. Marsikatera zastava v oknih ima zlato zvezdo. A to samo vzpodbuja ljudi k večjim naporom za prelom osišča. Vzemite za primer družino Mr. in Mrs. Guiseppe Rosati, katerih predniki so živeli v Ita- Te dni izide julijska ali sedma številka sedmega letnika "Novega Sveta" s sledečo zanimivo vsebino: "Federacija Evrope" (uvodni članek). — "Pregled" (političnih in drugih dogodkov).— Dr. David Doktorič: "Doba sv. Cirila in Metoda" (članek). — M. A.: "Dona Anita" (črtica). — "Nekaj o potresih" (članek). _ J. M. Trunk: "Tihe ure — Plačaj!" (premišljevanja). — M. Z.: "Kačje noge" (članek). — E. Kovačič: "Moj dom" (pesem). — Dr. John L. Zaplotnik: "Bernard Ločnikar" (življenjepis). — "Obvestilo." — Slovenski pi-jonir" (opisovanje mesta Milwaukee in tamošnjih slovenskih rojakov). — "Dom in zdravje" (pouk in nasveti o zdravstvu, gospodinjstvu, itd.). — "Za smeh in zabavo." — M. Seemann-A* Lebar: "Dve kroni" • (zanimiv roman). Družinski mesečnik "Novi Svet" izide vsak mesec razen v avgustu okrog 15. v mesecu. Vsak mesec prinese zbrano zanimivo čtivo svojim naročnikom. Zanimivo je vse gradivo listu. Posebno zanimivo pa je zgodovinsko opisovanje slovenskih naselbin, slovenskih družin in posameznikov. Že samo to je tako tehten razlog, da bi ga moral imeti vsak zaveden slovenski rojak pod svojo streho. List stane letno samo $2. Naročnino je poslati na Uprava 'Novi Svet," 1849 West Cer-mak Road, Chicago 8, 111. -o- Vsak naš član (ca) mora biti ponosen na svojo podporno mater, K. S. K. Jednoto, Kakor črv prstene barve je lezel puščavski vlak iz Con-stantine /v Touggourt skozi tesno gorovje Aures. Gole in razcefrane pečine so slične stenam plavža. Ozračje je ždelo kakor meglena stena v dolini in je bilo neprodirno, žareče in težko kot svinec. Male in samotne postaje železniške proge so tonile in se dvigale iz sive beline ponočne pokrajine ka kor blodeče lučke, ki poplesavajo nad nevarnimi barjanski-, mi tlemi. V kotu vagona je tiho in ves v belih gubah svoje halje ždel mršav Arabec. Samo temne oči so gorele iz rjavega obraza, kadar so* za nekaj hipov hušknile v vagon plapolajoče luči kake postaje. "Ali vidite tamle ob kraju puščave stolp iz Bir Es Semi-je?" Moj sopotnik z nasprotne klopi, majhen, zgrbljen mg-žiček, je iztegnil svojo mršavo in koščeno roko v noč. Njegovi prsti in suha roka so se iztezali iz njegove drobne postave kakor nepremični kos lesa kakega kažipota. Njegov glas je bil tih in hripav, ko da bi hotel razodeti kako skrivnost, in za temnimi naočniki so zagorele nemirne oči in so s pogledom topivale notranjost vagona. Ali še ne morete spoznati stolpa? Dozdeva se, da ste tujec v tej deželi, sicer bi vam bila znana skrivnost iz Bir Es Semije. Jaz se ne peljem prvikrat tjakaj." Glas je bil še tišji, še bolj prodiren, nemirne oči so bile kar tik pred menoj, in besede, kakor da niso prihajale iz njega, marveč kakor da so se plazile iz kretenj drhtečih rok in so grabile po meni. "Tamle stoji stolp iz Bir Es Semije. Koliko je stolp star kdo ga je sezidal—tega še da nes nihče ne ve. Gospodj znanstveniki," tu je postal glas hihitav in razdrapan, "so napi sali že debele bukve o stolpu premerili so ga, preiskali in pretipali. Pa ne da nobene be sede od sebe, gospod, še ne čr hne ne! Ali imate kakega vod nika, kako knjigo o Alžiru? Tam utegnete brati: 'Nemara je stolp nagrobnik iz predkr ščanske dobe, še iz bajeslovne dobe: njegov premer je 70 me trov . . in takele čenčarije Toda kakšen namen je imel stolp? Kakšno skrivnost vsebuje?" Glas je postal še tišji, da je bil slišati le še kot šepetanje; umiral je z zmeraj s tišjim po-pevanjem koles, ki so drčali po tračnicah, s puščavskim peskom potresenih. "Jaz bom to zvedel; nemara že nocoj. Pripovedka pravi, da je treba devet noči bivati stolpu Bir Es Semija, kdor mu hoče izvabiti njegovo skrivnost. Že marsikdo je to poskusil, dragi gospod, pa še nihče ni tega dosegel. Postavljali so barake poleg njega v peščeni pesek, in učenjakarji—a stolpa ni moči učenj aško preiskati, on mora sam spregovoriti! — so podnevi kopali in merili in so nato čakali na veliko razodetje. .A tako ta stvar ne gre, kakor so mislili ti tepci! Nato je že marsikdo sedel ponoči med zidovjem, sedel za mizo pri luči in je čakal, dokler ga ni pičil kak škorpijon ali kaka kača. Potem so pa v časopisih poročali, da stolp iz Bir Es Semije še zmeraj čuva svojo skrivnost in da je spet en predrzneš obležal na bojišču." Pekoč in vroč veter je planil kvišku in je človeka s svojimi drobnimi, peščenimi zrnci zba-dal kot s šivankami v obraz in mu sušil jezik in grlo. Sprevodnik je omahovaje šel skozi pozibavajoče se vagone in je zapiral okna. Med lesene stene se je naselila dušeča vročina, ki ti je jemala sapo, in srce je utripalo ko pod tesnim oklepom. Ko je sprevodnik izginil hreščal glas in je bil še bolj hripav ko prej. "Jaz bom to skrivnost dognal. Šest noči sem že prebil v stolpu, gospod, pa tam, popolnoma sam. In brez luči, saj nisem tako neumen, da bi z lučjo privabljal strupeno golazen in mrčes! Vhod je jako ozek in tesen; in po trebuhu se moram splaziti noter. Pripravil sem si desko, ki je natančno tako velika, kot odprtina. To desko porinem pred luknjo, kadar sem znotraj. Nato pa čakam, kaj mi stolp pripoveduje. O zdaj že veliko vem, mnogo, mnogo več, kot vedo vsi drugi! Noben nagrobnik ni bil to, kakor menijo gospodje uni-verzitetarji, pa tudi nobena ječa ne in še manj kak tempelj, kjer bi bili žrtvoval ljudi! Zakladnica je to, dragi moj gospod! Kadar je noč povsem temna, takrat je včasih videti, kako se zlato blesti skozi stene." Vlak se je ustavil. Možiček je planil iz svojega kota; kakor kak naščeperjen ptič je srfoftftl iz vagona. Temne oči Arabca so streljale puščice za njim. Vihar je dvignil prah in pesek s tal in je zavil hitečo postavo v goste oblake. Kolesa so mlela s srditim škripanjem pošastnega sovražnika, ki jeha-jal iz puščave. * "Že dolgo, dolgo je bil mrtev, ko so ga našli," mi je kasneje pripovedoval gospodar gostišča v Biskri. "Peščeni vihar je bil zasul ozki vhod, in moža je živega pokopalo. Ali je umrl od lakote, ali od žeje? Kdo naj bi to vedel! «Stolp iz Bir Es Semije je za eno skrivnost bogatejši. Kaj, pognali ste ga, gospod? Bog bodi mi-lostljiv njegovi duši!" (V.N.) -o-— Violinist Jan Kubelik Dne 5. dec. 1940 je umrl v Pragi po vsem svetu sloveči violinist Jan Kubelik. ' * Kubelik se je rodil 5. julija 1880 v Mihlah pri Pragi. Njegov oče je bil vrtnar in muzi-kalično talentiran. Sam je sina učil violine že od šestega leta njegove starosti. Prvič je nastopil star komaj osem let na javnem koncertu v Pragi, na katerem je igral kompozicije WTienawskega in Vieux-tempsa tako, da je vsa publika postala pozorna nanj. Leta 1892 je bil sprejet na praški glasbeni konservatorij, ki ga je končal leta 1898 s sijajnim uspehom. S svojo violino še čisto nepoznan v velikem svetu, se je brez vse'h sredstev podal na Dunaj, kjer pa je v najkrajšem času dosegel tak sloves, da je mogel dati več koncertov. Muzikalni kritik Richard Heuberger je takrat zapisal v vsemogočni "Neue Freie Presse": "V srednjem veku bi bili Kubelika sežgali živega kot coprnika." Podarili so mu violino Guarnerija, katero je začel svoje prvo umetniško potovanje. Bilo je to leta 1899. V Budimpešti je imel tak uspeh, da je moral igrati celih 14 večerov, ki so vsakokrat bili polni. Takrat je Pester-Lloydu" zapisal Avgust Bahr: "Kubelik začenja tam, kjer drugi nehajo." Nekaj časa pozneje pa je Max Kalbek zapisal v "Neues Wiener Tagblatt": "Kubelik se je, kakor hitro je nastopil, dvignil nad violiniste vsega sveta." Nato je prepotoval pokojni Kubelik Italijo, Romunijo, Španijo, Portugalsko, Belgijo, Anglijo, Skandinavijo in Francijo, V Londonu so mu podarili sijajno Stradivarjevo violino in ga imenovali za častnega člana londonske Filharmonije, ki je v tem pogledu zelo izbirčna. Ta akademija mu je»tudi podelila Beethovnovo medaljo, francoska republika pa red častne legije. Od tedaj so na Kubelika kar deževali redovi riko. Tudi Rusija ga je sprejela z nezaslišanim navdušenjem, kar pomeni veliko, ker je muzikaličnaj kultura v tej državi od nekdaj na višku. Celo Rubinsteina niso bili tako slavili in car je Kubeliku seveda podelil red sv. Ane I. stopnje. Leta 1907 je prepotoval Kubelik iz Amerike Avstralijo in Novo Zelandijo. Ta turneja je trajala celo leto. Igral je 212-krat. V New Yorku je imel na enem večeru 5,325 poslušalcev. Potem je šel v Južno Arrieriko. Seveda je zaslužil ogromne honorarje in je leta 1910 mogel kupiti za silno visoko vsoto violino, ki je znana pod imenom "Empero," ki skupaj z "Messie" in "Allard" predstavlja tri najboljše Stra-divarije sveta. Leta 1920 in 1921 je Kubelik v osmič prepotoval Ameriko, pytem Anglijo, v začetku leta 1923 pa je dal pet koncertov v Pragi, kjer je igral svoje prvo lastno delo "četrti koncert v C-mag-giore," ki ga je kritika označila kot eno najbolj uspelih del moderne glasbe. To delo in še druga njegova dela so nastala med I. svetovno vojno, ko je ves čas bival v Pragi in si tako pridobil ime dobrega kompozitorja. Leta 1922 se je Kubelik preselil v Opatijo, kamor je prišel z 88 kovčegi. Kupil je od nemškega magna-ta vilo "Rozalijo." Od tod je zopet prepotoval ves svet in je napravil leta 1929 v osmih mesecih nad 52,000 kilometrov. Dal je koncerte v Bombayu, Delhiju, Lucknoru, Kalkuti, Madrasu in Kolombu. Pred sekto Parzijev, ki zelo ljubijo muziko, je igral Kreutzerjevo sonato in Mendelsohnova dela. Potem je prišel Kubelik na Japonsko, od tod pa v južno Afriko, 'kjer je igral tudi pred Kafri. Ti so bili edini, ki ga niso priznali, češ da je ples z godbo, ki so ga igrali pre dnjim, lepši od njegove glasbe. Jan Kubelik je bil prvi muzik, ki je zasigural svoje roke. Banka, ki je to zavarovanje izvršila, je imela veliko število sej. Izračunali so, da ima vsak prst različno vrednost, in sicer va-riirajo vrednosti prstov na obeh rokah od 90,000 francoskih frankov do 751,000. Celo levo roko so ocenili na 1,111,-000 frankov, desno pa na 829,000 frankov; obe roki torej 1,940,000 frankov, nakar je bil Kubelik tudi dejansko zavarovan. Kubelik je večkrat koncer-tiral tudi v Ljubljani. -o-- - vsega sveta. Seveda so Kube-v sosednji oddelek, je spet za- lika hoteli zatem tudi v Ame- ANEKDOTA Ko se je po prvi svetovni vojni v Versaillesu vršila konferenca, se je iste udeležil tudi francoski "tiger" Clemenceau, kakor so ga nazj^ali. Tedaj je vprizoril nanj neki Cottin atentat in oddal nanj več strelov, toda Clemenceau je >Uil samo lahko ranjen. Atentatorja so stavili zatem pred sodnijo in poroto, zaeno pa Clemenceaua naprosili, kaj misli o atentatorju, kako naj bi se ga kaznovalo. Clemenceau je nato sledeče odgovoril: "Vesel sem, da nisem jaz sodnik ;toda ko premišljujem one, ki mi iz zasede strežejo po življenju, moram potrditi, da zasluži ta hraber mož kako nagrado ali visoko odlikovanje, ker me je neobo-roženega s samokresom napadel. Pri tem je bila res sreča, da ni zadel kako ženo ali otroka v množici, ko je meril na moje ničvredno telo. "Vpoštevati je tudi treba, da je ta mož zelo slab strelec. Mi smo pravkar zmagali v tej ve-Jiki vojni, pa se dobi še enega Francoza, ki je med sedmimi streli šestkrat natančno meril. Seveda ga je treba kaznovati vsled rabe prepovedanega orožja in vsled slabega streljanja; kakih osem let zapora zasluži in med tem časom naj se pridno vadi v strel j en ju." Vive la France ! s ^ Pr-^ednik: PRANK 5Sh222!!225: john zisfran, 3733 w. i^^^Tpitteburgh,Pa. SSS^i^8^' »«-and et, K. W, Bartertoo. O. P^rxSSSS^ CERKOVNIK, P. a Bo« 387. By. Minn. MOHAR, 1138 Dillingham Ave!Tsh6boygan, Wis. PAVLAKOVICH. 4573 Pearl St., Denver 16, Colo. "S™!^ZSTKAR, 381 N. Chicago Bt„ Jollet. HL Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. 351 N. Chicago St. Jollet. ¿L Diihovnl TOdJa: REV. MATH BUTALA 416 N. Chicago St, Jouk. CL Vrnovni zdravnik: DR. J08 E. URSIOH. 1801 W. Oermak Rd. Chicago 8- III __ NADZORNI ODBOR Predseditfk: GEORGE J. BRINCE. 512 Adama Ave, Eveleth. Prva nadzornica: MARY E. POLUTNIK. 1711 K. 80th St, Lorain. O. DrugI nadzornik: PRANK U>KAR, 1352 Hawthorne St, Pittsburgh, Pa. Tretji nadzornik: JOHN PEZDIRTZ, 14904 Pepper Ave., Cleveland. O. Četrta nadzornica: MART HOCHEVAR, 21241 Mller Ave.. Cleveland. O. PINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM, 817 East "C" st, Pueblo, Ooio. Tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St.. Jollet. 111. Prvi odbornik: PRANK J. GOSPODARICH, 300 Ruby St., jollet, m. Drugi odbornik: MARTIN SHUKLE. 811 Avenue "A," Eveleth, Mfan Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wilkinsburg, Pa Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCE. 512 Adama Ave.. Eveleth. Minn. POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—5th St, 8. W, Chisholm, Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St, Pueblo, Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK. 215 W. Walker St, Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TER8ET.TCH, 1847 W. Cermak Rd, Chicago, m. freti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave, Strabane, Pa. Česti porotnik: LUKA MATANICH, 2524 E. 109th St, South Chicago. 111. UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St Clair Ave, Cleveland. O VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadswarth Ave, North Chicago, m. NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M TEŽAK, 457 Indiana St, Jollet, 111. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St. JoJiet, 111.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K. S. K. JEDNOTE. 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio. Dr. 3 4 4 4 4 5 5 11 11 11 1! 14 14 14 15 15 15 15 15 16 16 17 20 20 20 20 21 21 23 23 25 25 25 41 41 41 41 41 41 52 52 52 52 52 52 108 108 108 108 112 112 113 118 118 119 119 123 131 132 132 132 133 135 135 135 139 139 143 152 IZ URADA GL TAJNIKA IZPLAČANA CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA ZA MESEC JUNIJ, 1944 Cert. Ime Svota 15056 Frank Pire ..............$20.00 222 Frances Gornik .... 39.00 14593 Angela Schweiger.. 25.00 3176 Frank Schweiger .. 30.00 222 Frances Gornik .... 19.00 575 Frank Jaklich ...... 18.00 22647 Henry Meglan ----- 28.00 4702 Frances Zakosek . 9.33 8301 Thomas Zakosek .. 9.33 2107 Anna Jakosh ........ 22.00 4174 Frances Fay far .... 10.33 30949 Joe Andolsek ........ 40.00 1028 George Stefanich . 9.33 D4281 Anton Konda .....a. 16.00 19302 Martin Robek ------- 7.00 15047 Joseph Hudak ...... 15.00 27253 Louis Kompare .... 12.00 27253 Louis Kompare — 9.33 19302 Martin Robek ....... 40.00 8423 Matt Jakse ........... 14.00 1148 John Simonich _____ 30.00 D3235 Frank Kline, Jr. .. 34.00 8114 Martin Schutte .... 20.00 10754 Eva Perlich .......... 79.00 22814 Marko Osterman .. 29.00 10754 Eva Perlich .......... 35.00 2881 Mary Delach —..... 13.33 D141 Emily Krek .......... 26.00 C83 Francis Aubrey .... 16.00 32340 Stanley Matusek .. 30.00 1389 Frank Walland ______ 21.00 8235 Joseph Marinko .... 14.00 29876 Frank Gornik ....... 9.33 CC77 Mary Kovacic .— 35.00 35210 Anna Rogina ........ 21.50 5438 Frank Struna ........ 37.00 D5701 Steve Blasko ........ 20.00 12107 Frank Kopar ------- 30.00 C1472 Anna May Gleim .................. 30.00 D5049 Bertha Turk .......... 80.00 D5601 Frank Zupančič .... 18.00 22096 John Kovach ........ 21.50 19918 Joe Tramte ............ 18.00 C2820 Frank Konechnik .. 40.00 24195 Louis Trusnik .— 45.00 55DD41736 Anne Slobodnik Kapushin ............ 30.00 56 D5970 Pauline Mehle ...... 30.00 56CC42785 Caroline Matekel .. 10.33 56HH45296 Stanley Mehle ...... 3500 56 3530 Steve Frankovich .. 11.33 56 D5991 James Smolich .... 22.00 56 D5826 Frank Klune .......... 18.00 56 26010 Frank Streli .......... 40.00 57 26840 Jacob Zaletel ..... 40.00 57CC43992 Valentina Peterka.. 32.00 59CC42128- Rose Gornik ............ 30 00 59 23477 Anton Klune .......... 22 00 59 13626 Frank Chos ............ 13 50 D3613 Mary Vlajnich ...... 2/.00 21287 John Chos ............. 38.00 6650 Andrew Ktfaternik.. 8.66 CC315 Frances Praznik .... 40.00 13987 Anton Strlekar ...... 13.33 w C3536 Rev. Ant. Schiffrer 19.00 65CC44617 Frank Luksich ...... 11.00 65 24774 Martin Jenich — 16.50 65 FF43684 Olga Kiel .............. 43.00 3838 Joseph GoTsm .... . 67.00 11969 Sophie Klemencic.. 18.09 DD915 Charles Pjrtz ........ 60.00 5213 Frances Mavec ...... 33.00 D5334 Mary Knapp ........ «1.00 18346 Anton Indihar ------- 32 00 3933 Mary Gorshe ........ 34 00 35260 Anna Agnich ........ 31.00 CC437 Jennie Deyak ------- 25.00 6987 John Bar ich ..— 23-00 6987 John Barlich .------ 3500 D4765 Mary Zore Smko... 30.00 9486 Catherine Anzelc .. 9.66 68 3665 Mary Cukale -------- 10.00 169 S? Nicholas Javor- .... 40.00 169 5094 Matt Stonich ....... 36-00 25458 Joseph Veram ...... 29 00 C2754 Joseph Mehle ........ 2000 D4939 Louis Ambrozich .. 40.00 140 Anton Oberstar .... 8-50 C2156 Albert Zehel . ...... 14.00 2100 Joseph Kr,Stoff .... 40.00 30293 Paul Tushar.......... 3ck zemljo, kakor Zelnik? Ali ni bilo, kakor da visi na njem samem, na vsej njegovi zunanjosti sled in dih prsti? Tisto široko rjavordeče lice, ali ni bilo kakor sveže zorana praha, peščena njegova njiva? Kratka, redka brada, komu bi jo človek primerjal z večjo pravico ko rumenemu pšeničnemu strnišču, ki ga je pekoče julijsko sonce že povsem ožgalo in opalilo? Strnišče, ovseno, napol rumeno, napol sivkasto, so bili tudi, uporno kvišku štrleči lasje.—Okornost in trdost zemlje, a tudi vekovita njena trdnost in moč je dihala iz vse zdrave lirake postave Zelni-kove. Nihče na vsem svetu se ne bi! mogel bolj začuditi kakor se je Zelnik, ko mu je Tratar rekel:j "Sosed, prodajte mi travnik!". Če bi rekel berač kralju: "Prijatelj, prodaj mi svojo krono!" ali bi se mogel kralj huje j zavzeti ? Morda bi se berač za-' čudil sam sebi in drzni svoji zahtevi, kadar bi videl iznena den je kraljevo. A Tratar j a ni niti najmanj zmedlo veliko začudenje Zelnikovo. Pripomnil je z istim mrzlim ,enozvočnim, v resnici drznim glasom: "Do- j bro vam ga plačam." Tudi tisti smehljaj Zelnikov ga ni j oplašil—tako pomilovalno bi se j nasmehnil morda Bog Oče, če| .! bi mu rdela grešna duša, ne-spokoren morilec, ropar in pre-šuštnik: "Vzemi me v nebesa, Gospod Bo*, pa ti plačam." Niti tisti mahljaj z mogočno roko ga ni omajal v upanju in prepričanju, da bo travnik njegov—tako mogočno je zamahnil Zelnik, kakor bi zamahnil Bog Oče grešni duši: "Pojdi. Urno se poberi na dno pekla!" Vse skupaj ni omajalo Tratarju poguma. Tuhtal je v premetenem, po življenju doli v trgu še bolj prekanjenem srcu: "Velik naliv večkrat ne omaje skale v strugi, izpod jedo pa ga mali vali." In je začel izpodkopavati. Zelnik je kosil seno. "Jutri ga nameravaš peljati domu, kaj, sosed Zelnik? Ne boš ga!" je m i s 1 i 1 in sklenil med tem Tratar. Sel je v mraku s hlapcem Tinetom in sta zagradila pot ob Tratar j evi njivi. Razburjen in razdražen kakor sršen je prihitel drugi dan Zelnik. "Ali si kristjan ali Turek, Tratar? Kar pomnim, smo zmirom vozili mimo njive. Pa nam vendar zdaj ti ne boš delal sitnosti." Tratar se je nasmehnil s svojim suhim smehljajem, komaj vidnim na tenkih ustnicah. In hladno, kakor da govori o najbolj vsakdanji stvari, je dejal: "Pogledal sem v mapo, pa v njej ni te poti. Vozite spodaj ob gozdu, tam ne bo škode." "Ne nori, Tratar! Saj tam desetkrat zvrnemo, preden izpeljemo iz doline." "Ni to moja stvar." "A če smo vozili od nekdaj iod, mimo njive." "Me nič ne briga. Pa idite tožit, če se vam godi krivica." Tratar je dobro vedel, zakaj je tako govoril. Videl je tudi, kako se Zelnik srdi, in se je na tihem veselil svoje zmage. "Nikoli nisem hodil po kanc-lijah, pa še zdaj ne bom," je hripavo kričal Zelnik, zelen od jeze. "Rajši znosimo seno v košu domov. A ti, Tratar, si satan!" "Si slišal, Tine?" se je Tratar hladno obrnil proti hlapcu, ki je napravljal pred kolarnico gare, da poj deta z gospodarjem po seno. "Za pričo boš pri gosposki." In res je Tratar šel v trg in ga je tožil razžaljen j a časti. In česar se je branil vse življenje, je prišlo zdaj čez noč nad Zelnika: poziv pisarne. Prvi tožbi, za kratko, nepremišljeno besedo, je kmalu sledila druga. Zelnikovi otroci so pasli na pokošenem travniku. Pa so se zamotili z igro, m živina je zašla v Tratar j evo koruzo. Skoda ni bila vredna poti v trg. A vreden je bil travnik. In Tratar je šel in tožil. Tako se je porodilo sovraštvo. In je rastlo in rastlo, pravo čudežno dete. V kratkem času je postalo orjak, močan, besen in nepremagljiv. Tratarica je ob tem trpela. A je bila brez moči proti možu. Zelnik, trden, a poprej vedno miren mož, se je srdil in žalo-stil, da je hujšal in vidno lezel skupaj. Zelnica je tarnala in jokala, tolažila in prigovarjala: "Pa mu prodaj! Saj veš, da poprej ne bo miru." "Nikoli nisem prodal ne pedi zemlje in vendar gospodarim že nad 20 let. Temu pritepene-mu hlapcu pa naj prodam!" 2e je šlo drugo leto prepirov in sovraštva pod jesen, ko sta se našla Zelnik in Tratar v Ma-rinovi gostilni pod cerkvijo. Zelnik je sedel že nekaj časa pri Marinu, že mu je gledalo vino iz oči in mu govorilo iz besedi, ko je vstopil Tratar. Pozdravil je Zefcika, kakor bi si bila dobra soseda in stara prijatelja. Sedel pa je za sosedno mizo in je naročil pol litra hruševca. Izpil je polovico, molče in premišljevaje. Kar je vprašal tja čez mizo, čisto vsakdanje, kakor bi govoril o vremenu: "Zelnik, ali daste travnik?" Ogovorjeni ni maral slišati. "Dobro bi plačal, prav dobro, pravim." Zelnik je jezno, a nerazumljivo zamrmral. Pogledal Tratar j a ni. "Čujte, sosed, imeti ga moram. In dobil ga bom, prej ali slej, vseeno. Bom ga, Zelnik." Tedaj je že itak rdečkasto lice Zelnikovo zagorelo od srda, kakor kadar se razlije proti večeru čez rdečkasto peščeno praho krvavi soj sonca. S pestjo je udaril po mizi, da je za-ječala in zaškripala v vseh štirih nogah, in sta polprazna steklenica in napol polni kozarec odskočila in zažvenketala. "Pa ga vzemi! A tebe bo vzel hudič!" Tih, zadovoljen smehljaj je blisknil čez trdo lice Tratar-jevo. III. "Vse to je moje!" Vrh hriba je stal Tratar, visok in koščen. Z živimi, bodečimi očmi je meril svet pod seboj. Objemal in božal ga je s pogledi, polnimi zadovoljstva. Kakor bi se nameraval od radosti zasmejati, mu je huškni-lo čez lice. Pa se ni. Zakaj smehljaj mu je nenadoma ole-denel in umrl na tenkih ustnicah, še preden se je prav porodil. Oči so mu pomežikovale, kakor da so ga zaskelele in zabolele od velike lakote, od gri-zečega pohlepa, ki mu je vznemiril in vzvalovil srce, kakor kadar nenadoma završi in pljuskne silen veter čez jezersko plan ter zbudi in vzvalovi potuhnjeno mirujoče vodovje. "A Um Žlebnikov> .gocd, ali ni kakor nalašč ustvarjen za me? Mojega se drži, kar visi k mojemu, kriči k mojemu. Kakor desna roka mi je potreben. Hlevom bo treba nove strehe, vse je zanemaril in postil razpasti rajni Peter. Kakor nalašč za šperovce in lemeže so ta drevesa. A Zlebnik, kaj hoče on z njim? Za dom ne rabi: ima novega. Da bi prodal lesnim trgovcem? A vožnja v dolino, na železnico v trg! Stala bi ga lep denar. N a v r h ga morda še ociganijo. Poznam jaz te goljufe. Storil bi najbolj pametno, če bi prodal meni. Stari, vem, ne bi dal izle-pa. Skopuh je, je bil in bo. A mladi je* iz drugačnega lesa, veseljak. Tega bo mogoče priviti, upam." V premišljevanje, ugibanj^ računanje zatopljen je stal dolgo na mestu. Sonce je pravkar prekoračilo zenit, pred pol ure je odzvonilo pri cerkvi poldne. Na širnem modrem morju nebesnih višav in dalj ni plehetalo ne eno belo jadro, ni plaval ne en temnikasti ali modrikasti čoln, niti belokril ga- leb, komaj vide ji iz zemeljskih jglobočin, ni letel čez sinjo plan.. Le velika alata školjka sredi morske neizmernosti, poletno sonce, je gorela in pla-menela, da je trepetalo, kakor da se zibljejo od neba do zemlje neštete čudežno tenke zlate niti, vse o^ačje, ki je bilo razbeljeno in težko kakor zrak pred zubljem čezmerno zakurjene pekovske peči. Trava je rumenela, se zvija^ la in prasketala pod žgočim bičem sončnih žarkov. Vsepo-vprek ranjena zemlja je ječala s trječim, komaj slišnim stokanjem: prosila je vsaj kapljice dežja ... A tam doli, glej, sončno zeleni sveži gozd. Sladka senca se ziblje od drevesa do drevesa, ljubeče pada na zemljo in mah; tih, blagopokojen mir sanja v vsem gozdu; komaj, komaj se gibljejo vrhovi, kakor bi dihali v zdravem spanju, v lepem snu. (Dalje prihodnjič) o AG1TIRAJTE ZA MLADINSKI ODDELEK! Vatikan, domovina miru Ameriški poslanik pri sv. Stolici, Mr. Myron Taylor je poročal v Washington o mirovnih poskusih sv. očeta. Preden se je začela bojna vihra, je na vse načine posredoval za mir. Malo pozneje je papež Pij 2^11. v posebnem nagovoru o nalogah tiska podčrtal odgovornost tiska pred Bogom in svetovno vestjo in je zopet izrazil upanje na skorajšni mir. Po začeti vojni papež od svojih načrtov in prizadevanj ni odstopil. Kakršna koli bo že bodočnost, to je nedvomno, da bo Rim ob pravem času vedno dvigal glas za. mir. Povsod po svetu roži j a orožje, pokajo granate, stokajo ranjenci. Mir se je zatekel pod visoke oboke bazilike sv. Petra v Rimu. V tej majhni državici je domovina "velesile" Cerkve, tam je mir doma. Vatikan ni velesila v navadnem pomenu besede, velesila z armadami, bojnimi ladjami; meri le 44 hektarjev in je velesila po duhu, ki ga zastopa, po besedi, ki jo spregovori in po ideji, ki jo napolnjuje. V prejšnjih stoletjih je bil papež tudi svetni vladar in je vladal nad večjim delom Italije. Od italijanskega zedinjenja nima več svetne oblasti. Lateranska pogodba mu je vrnila majhen košček zemlje le kot znamenje neodvisnosti in svobode. Sem spada Vatikan z vrtovi in cerkvijo sv. Petra, angelski grad ter nekaj zemlje naokrog. Majhna vatikanska državica ima vse znake suverene države: poštne znamke, pošto, radijsko postajo, 600 metrov dolgo železnico, kolodvor "Vatikan," lastno sodišče, ječo in policijo. Vrhovni državni poglavar je] papež. Njegova Svetost papež Pij XII., vikar Jezusa Kristu-, sa, Summus Episcopus katoli-* ške Cerkve, svečenik cerkve sv. j Petra, rimski škof, nadškof in, ^ metropolit rimske cerkvene province, primas Italije, patri-jarh Zahoda in oče vseh kristjanov—vse te službe v cerkveni vladi so združene v njem in sestavljajo njegov način. V vatikanski državi živi 1,025 prebivalcev, 735 državljanov in 290 tujcev. Tujci so člani zamejskih državnih zastopstev in tujerodni duhovniki, ki spadajo v rimsko kurijo. Druge ustanove: oficiji, kon-gregacije, komisije, sodišča in ostali uradi so čisto cerkvene narave in se nanašajo ne samo na 1,000 vatikanskih prebivalcev, temveč na katoličane vsega sveta. Uradni jezik je latinski. Policijska uprava vatikanske države, ki obravnava prometne prestopke, manjše tatvine, kal j en je nočnega miru in podobne majhne grehe, posluje v latinščini. Če pride obsojenec za sedem dni v ječo, nameščeno v neki baročni dvorani, najde na vratih nabita pravila za kaznjence v latinščini. Neposredno svetno upravo nad vatinska državo kot tako ima "generalni vikar." Njegova oblast je podobna oblasti ministrskega predsednika. Vrhovno poveljstvo nad državno "Oboroženo silo" imata major-dom in minister dvora. Slavni švicarski gardi zapoveduje general. Kakšno oblast ima torej vatikanski "minister," generalni vikar? Razen policije in ječe —obe prideta le zelo redko poštev — upravlja industrijo, trgovino in obrt. Cerkvena država ima svojo industrijo, obrt in trgovino. Pri Vatikanu je večjezična tiskarna za pisanje papeških pisem in za časopis "Osservatore Romano," nadalje se nahaja v Vatikanu velika trgovina s cerkvenimi in svetnimi knjigami, več trgovin z raznimi predmeti, ena lekarna, ena drogerija in največje državno podjetje, anana stara gobelinska manufaktura. Generalni vikar ima nadzorstvo električnimi napravami muzejem, papeško čakalnico in papeškimi akademijami. Taka je domovina miru, slabega, neoboroženega, toda vedno močnega po svoji ideji. ffie Garden Encyclopedia 1400 STRANI - 750 SLIK 260 JOTOGBAiTJ lAJKIUfll iMBliD gKi veKUEI m IZDAL 1LD. 8EYMOXJB, U^ ^ j» Ml*___ Iv im potnta* m ni Kir jej tak« 4* j» rm !■>■»■>. J*, Trn Je M» vi ia «Mljlnu • _ prepričali m _ GARDEN encyclopedia. MABO&TE FBI KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO 216 Waat lBtfa Street, New York, N.Y. H|V LOG W TtojpOeöjflnici E OorpwnUn. WMhiagtaa. D. a Sprejemamo osebne in <11 uit vene LIBERALNE OlUtaBll St Clair Savings St Lou Co. Otf Si. CSatr inm . HEaC «N ramuKn * ninn Angleikl olitveniki V krasni vezavi, najfinejšega izdelka. "KEY OF HEAVEN" v finem usnju $1.50 "KEY OF HEAVEN" v imitiranem usnju $1.00 Naročite pri: SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. Naročite si dnevnik|! V Clevelandu izhaja ie nad 40 let zlovenski list z imenom "AMERIŠKA DOMOVINA" V teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en SLOVENSKI DNEVNIK Ako ie mate naročeni n« nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO Ha ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih* "I je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane aamo 16.60; za pol leta $3.50, za četrt leta $2. Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bu list dopadel. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 39 Ohio NAROČITE IN ČITAJTE priznano najboljšo slovensko družinsko revijo "Novi Svet" Prinaša zbrane članke, črtice in najlepše zanimive povesti. Posebno je zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika. Stane letno za Ameriko $2; na Kanado $3. Naročnino sprejema: ★ * * i A Slika nam predstavlja veliko zračno trdnjavo tipa. Boeing B-Ž9, s kakršnimi naši fantje napadajo Japonce. Preko kril meri 1HJt čevljev, je 98 čevljev dolga in 27 čevljev visoka; ima štiri Wright Cydon motorje z 2000 konjskimi silami, leti z brzino 300 milj na uro in v višini SO,000 čevljev. NOVI SVET It 1849 W. Cermak Rd. Chicago. Dl. HER PRAYER—FOR HIM I do not ask that he may never yield When fighting on the foam or on the field, Since this I know:— Where'er his country calls my man will go. ^ I only pray That while he is away You guard and guide him day by day! And give me strength to tend his little ones Until he comes. On land or sea— Wherever he may be, God kiss my man for me! —Egbert Sandford. WOUNDED IN ITALY Cleveland, O. — "I did want to see Rome, but I was wounded about 15 miles from it, JUBILEE CELEBRATION OF KSKJ M JOUET WILL BE HISTORIC EVENT t Joliet, 111. — From plans already completed, it appears that the KSKJ 50th Anniversary Celebration which will be held in Joliet, Illinois, on Sunday, July 30th, will be THE DAY in KSKJ History and one to be long remembered and talked about. As announced last week, a Solemn High Mass will be offered at St. Joseph's Church at 11 o'clock A. M., with His Excellency Archbishop Samuel Stritch of Chicago presiding, and Rev. M. J. Butala, Spiritual Director of the KSKJ, as Celebrant, For the short parade before the Mass, it was announced that invitations were sent to the KSKJ Cadets of Sheboygan, Wis., Cleveland, Ohio, and Barberton, Ohio. Participating in the parade will be the St. Joseph's Grad School Band (mostly KSKJ Juvenile Members), the Joliet KSKJ Cadets, and Juvenile Members from Joliet and Rockdale. An invitation v;as also extended to have the famous Rockdale Grade School Band participate in the parade. A8 announced there will be only a few speakers for the Banquet Program. For the musical and entertainment portion Tunisia, Bizerte and on the An zio beachhead. The son of Mr. and Mrs Waukegan, 111. — On Sunday, July 16th, Mickey Coch-1 rane and the Great Lakes, Blue Jackets meet the Johnson Seahorse Ball Club in a benefit game at Weiss Field in Waukegan, 111. The net pro-' ceeds-of-the admissions to thi*#1 game are to be turned voer to Great Lakes Welfare and Athletic Fund. This same arrenge-ment is now having its third anniversary and for the two previous benefit contests approximately $2,000 has been provided. A goal of one thou- sand dollars has been set for •this year. It is hoped that with the continued cooperation of Northern Illinois baseball fans that this amount will be reached. Admission to the / game is gixty cents, qpd tick-!ets ¡may be purchased at'Ce- pon Bros, store and Marty Sve-te's Tavern. The game will start at 3 p. m. and everyone is invited to the game. A splendid array of big league baseball material is scheduled for that day and1 should prove to-he a baseball ftftis. delight. CLEVELAND SLOVENES' WAR BOND RALLY HUGE SUCCESS; $1,000,000 SUBSCRIBED Cleveland, O. — The War Bond Rally, sponsored by the Slovenes in the 4t'h District^ Wednesday, June 28th, turned out to be a tremendous sue-1 cess. Despite the torrid weather, with the temperature hovering around the 100 mark, a capacity crowd gave evidence of a patriotic belief in their country and that they were "backing the attack." Every individual who has some one in the service should clip this article and send it to them. It will make the boys and girls feel proud to know that those behind are in there pitching. The high calibre program, while lengthy, moved along in good order and was well received by the 'huge crowd. All due credit should go to the following individuals: , Dr. Win. J. Lausche and his daughter; Mary Udovic, Josephine Lausche-Welf, Emil Go-dla, Sam Rossi, Mil Kurschner, Alice Vidmar, Andrew Eler-sich, Edwin Poljsak, Mr. and Mrs. Frank Plut, Louis Belle, John J. Grdina, Elaine Ser-schel, Pete Srnick and his boys, Antoinette* Simcic, His Honor Mayor Frank J. Lausche, Carole Smole, Ray D. Love, Harry Winsor. . Helping out "behind the scenes" we had: Barbara Frit-chie, War Bond Headquarters, Mr. Anton Grdina, Felix Dan-ton, Scoutmaster and his boys from Troop 250, Alma Nada and Frank Zagar, Marge Smer-del, John Tavcar, Secretary tional Home; Joe and his wife, custodian of the Home; the Directors of the Home, St. Vitus and St. George Churches, American Home, Enakopravnost, Bill Shelton, publicity director 4th district, Mary Krizmancic, Charlie Koman, Matt Debevec, Paul Schneller, Mrs. Albina Novak, John Gornik, Sr., Jan-ko N. Rogel, Benno Leustig, Joe Surtz, John Susnik, captains and volunteer workers of the drive, and last but not least Heine Martin Antoncic, announcer on the Slovene Radio Hour. . Counting subscriptions of individuals in the audience who were going to purchase their bonds at the rally but had been assigned prior to coming to the affair, subscriptions announced by Mr. John J. Grdina at the Rally and subscriptions re-« ceived too late for announcement at the program, including one for $500,000 from Perko & Zink and the $18.75 that newsboy Sonny Arthur Fi-folt, Euclid, Ohio, had collected, the sum total should approximate the $1,000,000 mark! A marvelous manifestation of how the Slovenes and individuals in the 4th District are heeding the call of Uncle Sam during the 5t'h War Loan Drive. It goes without saying that it takes many hands, each doing its bit to sponsor a program of this nature. Considering the adverse weather, all individuals concerned deserve a great deal of credit. I know that' none of them are looking for any pat on tive back, they will feel their job was well done, if YOU, the general pub lie, wilj keep on subscribing for those EXTRA BONDS, during the 5th War Loan Drive and at its conclusion display to the citizens of Cleveland as well as to the Nation, that the Slovenes are tops when it comes to answering the call of action. J* F- Fifol». There is never a moment's doubt. The power of truth and the light of simplicity show through every scene and the result is an excellent motion picture almost entirely free of Hollywood artifice. It is the real life story of the Sullivans of Waterloo, Iowa, whose five sons, brothers inseparable, paid the supreme sacrifice together when the Japs destroyed the U.S.S. Juneau. We follow the lives of the Sullivans, Pa, Ma, Genevieve FIVE SULLIVAN HEROES INSPIRE GREAT PICTURE By Win. H. Mooring "This is a true story," runs a foreword to "The Sullivans" rough pattern of this typical American home. \ There are hard times and smooth, fleet- (Twentieth Century - Fox), ing mopients of anger and hours of patient thanksgiving, expressed not alone in church but through th^ daily task of instilling within a Christian family, the fortitude of an invincible nation. "The Sullivans" is an unforgettable film; one everybody should see. GERMAN PRISONER Cleveland, O. — Sgt. William J. Stupar, an aerial gunner aboard a Flying Fortress, missing since a mission over and the five boys, from early Austria Feb. 23, was reported boyhood to manhood. War a German prisoner this week flares on the screen for only a by the War Department, brief minute or two, as we see! , The son 0f Mr. and Mrs. the Juneau going down. With! frank Stupar Sr., 395 E.162 the order "abandon ship," 1st.,he has been overseas since last November, having been based in Italy and Africa since then. He enlisted jn the Army Air Forces in Nov. 1943. of the program, we will have such guests as Prexy John Germ writes Sgt. John Hace, whoj 0ne day of the month, trials, labors and anxieties. turned from overseas service in namely July 1st, is known as -o- Africa and Sicily. the Feast 0f the Most Precious1 KILLED IN AIR ACTION Blood. j Cleveland, O. — Previously The principal reasons for reported missing over Germany giving honor to the Most Pre- on May 28' Lieutenant Laddie cious Blood were presented by I*?1?*" was a principal speaker at the he amplified: J six-day session at Loyola Col- "Suppose it is Monday and I lege which closed Saturday. "In this way we make those things that would otherwise be distractions a sactual stimulus to our spirituality. Some have used this with startling effect. By so doing, we beat the devil (and our imagination) with startling effect." Naming Christ as the greatest of social leaders, the Rev. Daniel A. Lord, S. J., author, editor, playwright and composer, defined "social spirit" as am supposed to think about the Joyful Mysteries. I keep my eyes wide open to see every- On the premise that indebtedness to God could be repaffl by service to others, Father thing, thinking the while I say Lord pointed out that although the first decade:' God became charity begins at home, it must man for the driver of this bus.' never end there. God became man for all these; "We are apt tfl hoard the passengers. I wonder how ¡riches of God's faith for our-many realize it. God became! selves alone," he admonished man for ¿hat colored man. Am1 his listeners!. I helping him to realize that.1 "Communists talk commun ines who got to him first wore the scapular so conspicuously as they could in the torrid zone, to the envy of the other Catholic Marines for whom there had been no scapulars. Readers who desire to help supply our servicemen with scapulars could send donations for that purpose to the scapular feast of Our Lady of the Scapular, July 16, would be a most appropriate time to do this. Those who have time to make scapulars for the militia, could write to the same address for information. For special gifts, picture-woven washable scapulars can be obtained from the Carmen Guild, 35 Best Street, Buffalo 8, N. Y., while scapulars with silver chains instead of strings and with the cloth encased in plastic lockets may still be available at the Carmelite Convent, Morristown, N. J. For every individual who realizes that the story behind the scapular promise is as true as the taking of Rome or Cherbourg, there are many between whom and.(the scapular promise there is a wall of ignorance indifference, though the LARD FROM7,000,000HOG5 OR JALLOW PROM 3,000,000 CATTLE WOULD BE NEEDED TO REPLACE THE 210,000,000 POUNDS Of USED FATS AMERICAN WOMEN /IREASKEtf TOTURN IN FC£ V .M? USE 1. War Bonds coat 918.78 for which you receive $28 in 10 year»—or $4 for every $3. 2. War Bonds are the safest investment in the world —guaranteed by the United States Government1 3. War Bonds can be made out in 1 name or 2, as co-owners. 4. War Bonds cannot go down in value. If they are lost, the Government will issue new ones. 5. War Bonds can be cashed in, in case of necessity, after 60 days. a 6. War Bonds begin to accrue interest after one year. YOU RELEASE MANPOWER,GASOL/NE/nRES anp FARM MACUINERy—YOU HELPTHE WAR EFFORTANPHELP YOURSELF TO EXTRA RATION POINTS WHEN YOU TURN IN USED MTCHBN FATSf WOMEN-AFTER-WAR PROBLEM or scapular is 700 years old and is said to tye worn by 200 mil- God Lecame man for that Jew, ism; atheists talk atheism; Hon' Cathojics The increased years- They are set forth in a rvnunllit no viral 1 a a fnr ma Pan ■ l!kn.n In t r. 11- • ___„ _ J ** 1 j ■ 1 • n__i___•___ Rev. Edgar Schmeideler, OSB Great numbers of women in Britain have gone into industry and other extra-domestic employment during the war. This has revolutionized their status in many ways. Now in the fifth year of the war the question that looms is: Will women stay in extra-domes,tic employment and complete with men or will they return to their homes and rebuild the family life of the country? Here are some of the outstanding facts regarding the mobilization of the labor of women in Britain the past few equally as well as for me. Can ¡liberals talk liberalism — and I be anti-Semetic? Etc., etc. ¡Catholics talk sports and mo-"Or the Fifth Sorrowful:¡vies," hejcommented. He stress-Christ d led for the 'dandy' over j ed Christ's desire "to see us in-there, who doesn't seem to have terested in His principles ap-a thought but for pleasure, plied to all forms of life: Ca-Christ died for the one who pital, labor, right distribution made that beautiful dress in of the goods of the earth, gov-the window. Christ died for ernment, family life, r^crea-the girl who is going to wearition, and so forth." that latest cres^ion in shoes.! That Catholics learn their Christ died for that tottering j faith, not so much to defend old lady. I hope she is ready to' it, but rather to live it, was meet Him. Etc, etc. ! stressed by. the priest-author." SCAPULARS, NOT CIGARETS, MEAN MOST TO CATHOLIC G. I.s Sister Mary Clare, SND All over the nation efforts are being made to provide rosaries for Catholic servicemen no matter what the cost or the effort involved. Not so well known are the efforts to provide every 'Catholic soldier with a scapular. Perhaps a few facts will be of interest, for the soldiers themselves are pleading in ever-increasing numbers for scapulars. "There's a lot of dying to be done," writes one soldier, "and when we're up against the enemy we would rather have a scapular than anything you could give us." "When we get right down to it," writes another to his moth- had provided over half a million scapulars for servicemen and the membership is still growing. Women all over the country are banding together in militia units to make scapulars in an attempt to meet the demands of the chaplains who are calling for literally hundreds'of thousands of scapulars. Some readers may be surprised to learn that it is the cloth scapular the boys are asking for and not the metals. The soldiers give a number of reasons why they prefer the cloth but the principle one is that the cloth scapular more readily identifies them as Catholics in time of casualty; an devotion to Our Lady of Fa-tima is giving new impetus to the scapular devotion for in her last apparition of Fatima, Our Blessed Mother was clothed in the Carmelite brown and white and had a scapular promise in her hand. Those wishing to know more about the scapular promise are urged to read "Mary in Her Scapular Promise' by John M. Haffert. A new edition is being published this month by the Scapular Press, New York, and can be obtained in complete book form or in a cheaper brochure edition. White Haass Fat Sawr er, "it isn't a cigarette or a other is that the scapular has bandage that means so much become known throughout the to us Catholics. It's the scapu- j service because of favors lar, because the Mother of God | wrought and also because promised 'Whosoever dies in'knowledge of the scapular this shall not be lost.' Remem- (promise is becoming more ber that, Mom, and help, won't thoroughly diffused, you?" I One soldier relates how a In response to countless sim- transport was crossing the So. ilar pleas, a scapular militia' Pacific with 5,000 Marines, recent article in the American Quarterly Review, Foreign Affairs. Millions have been called to do work which men did formerly; thousands have undertaken new jobs and »responsibilities created by the war. Of some 17 million women be- There are those who maintain that all this is rapidly leading in Britain to a new conception of woman's place in society. As a result of the war, they say women will gain full economic equality with men. They will compete for the same equal work, and be debarred from no work on account of marriage. So far as home life is concerned, it is to be much more of a communal affair than formerly. There are to be more day nurseries, factoVy creches, school meals, labor-saving flats, etc. That is to say, British women are to be freed from their role of housewife and mother and are to work as the equal of men. Some of the women think all this means that a great future looms—for them. Other women, and men too, think that it will spell disaster to the country. They are aware that even if the pre-war birth rate is SOLDIER'S DOG ¡Of .ener t'han he'd like it known He wanders in the woods alone ¡Through narrow paths with I boughs hung low, j Where he and his friend once used to go. I i lOftener than he wants it thought ¡He lingers at a certain spot ¡Where ne and his friend had stopped to rest The day that he remembers best. And always he turns home ^ from here, (Where still his friend's voice seems so clear, Telling him from this woodland track, "Take care of the folks till I get back." And leaving pathways where for him His friend's footprints never fade or dim, He slips home, listens for whistle, hum, Or step of one who might have come; Then, sighing, tries to look as though He'd not been out, nor cared to go, As though he scorned to romp or roam; Man of the house till his friend comes 'home. —Ethel Barnett de Vito. tween the ages of 14 and 64, al- maintained, the nation will re-though about 10 million still | Produce itself in the next gen-work in their homes, over sev-|eratl0n to only three-quarters was set up at the National Shrine of our Lady of the Scapular in New York. Before it was a year old 10,000 members many of whom were Catholic. The chaplain had received 2,-000 scapulars from the scapular militia and the 2,000 Mar- Mrs. Hsnrlstta NesMtt, Whita Houm houoekeeper, know» lt la Ju«t as Importan! for houeewlves to savo usad eootdng fate, as lt la for farm. ara ta plan* aa extra asra of soy-, bisa a War Food Administraron afilio P»|iaita»at of Aerleulturo aaya! oWior acareo euppllcc Ingrediente lar battlefleld medicine* iminition* Jal Industrio* Tfcatfewhyi fat sálvate haa becn a ta «He Whlte Hopee en and a half million are em-polyed in industry, civil defense and the armed forces. Since the beginning of the war, two and a half million women have entered defense work who previously did not work at all. For every two women in employment before the war, there are now nearly three. In many cass, the work has not differed very greatly from in other spheres the changes the old peacetime routines. But have been drastic. In engineering, for instance, the percentage of women in the total labor force rose from 16 to 35 per cent between 1940 and 1943. In the aircraft industry the rise has been even more striking. In 1940, 12 per cent of the workers were women; in 1943 the figure was 40 per cent. Over half the labor force working in chemicals and explosives is women. Even in the very heavy industrial jobs, hitherto regarded strictly as the province of men, women have taken over in large numbers. For example, one firm producing tank castings employs women to the extent of 70 per cent of its staff. Then there are women bus conductors, women porters and engine cleaners. Again, there are the large numbers in the women's forces — the WRNS, the ATS and the WAAF. if its present size. They know too, that if the rate falls further, the population of Britain may fall to as low as 20 million by the turn of the century. And they are well awake also to the fact that it will continue 'to fall further if the wartime program of extra-domestic employment of women and communal living become permanent things. The fateful question is unavoidable: What choice will Britain make? Nor can we in the United States avoid that question. Our situation is almost identically that of Britain. Dick Tracy By Chester Gould Persistence Does It Ten-year-old Martin Meigh-an, student at t'he McDaniel School, Philadelphia, Pa., has finally achieved his year-and-a-half old ambition to own a War Bond. At the beginning of the First War Loan Drive, Martin began shining shoes each day after school and on Saturdays. The first, second, and third War Loan Drive came and went and Marmtin worked on At last, at the close of the 4th War Loan Drive, he proudly counted out $18.75 in nickels and dimes and wrote his name in gold letters on the "McDaniel Bomber," model of the plane his school hoped to "purchase." Bomb For Berlin Large scale air raids cost money. I estimate that one 1,000 plane raid on the Ruhr costs approximately $100,000 for gasoline and lubricating oil; $2,000,000 for bombs; $7,000,000 for maintenance of the planes; and more than $5,-000,000 to replace the aircraft lost and damaged. Those who cannot fly over the Ruhr can at least help finance such raids by investing dollars and dimes in U. S. War Bonds and Stamps. Remember, BONDS BUY BOMBS! Invest now in a bomb for Berlin! — Alan A. Michie, Author of "The Air Offensive Against Germany."