Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. Postava zoper odertijo se ne bo odpravljena. Večji del kupčijskih odbornic je govoril sicer za odpravo te postave, upravnijske gosposke v kronovinah pa so zoper to. K večjemu se bo tedaj povišalo postavno merilo obresti.
—  Zavoljo enakomernosti pri učenji keršanskega nauka je bilo zaukazano, da se v ljudskih šolah pri tem uku rabi samo zapovedani katekizem, kterega besede si imajo otroci dobro v glavo vtisniti. Kar se otroci iz glave naučijo, se jim ima razkladati.
iz Češkega. Slavni Franc Palač k i biva sedaj v Vratislavu, in preiskuje rokopise ondašnc kraljeve in vse-učilišne biblioteke za nadaljevanje zgodovine češke dežele.
—  Iz „Prager Ztg." zvemo, da je imela češka dežela v letu 1857 že 1367 drevesnic z 106 orali 150 štiri-jaškirni sežnji, v kterih je rastlo 296 tavžent 935 sadnih in 148 tavžent 512 gojzdnih dreves. Sploh raste na Češkem po srednji rajtengi na vsaki štirijaški milji 13 tavž. 288 sadnih dreves, kterih je bilo po 4924 v letu 1857 vsajenih.
Iz Ogerskega. Iz Pest a 30. maja. Vse, kar se sliši o setvi, zlasti ozimini, je slabo. Zavoljo presuhe jeseni je seme le redko pognalo, suha merzla zima in pomanjkanje snega pozimi je še veliko tega pohabilo, kar je v jeseni ozelenelo. Pšenica in rež ste redke in skušeni kmetovavci pravijo, da se bo dalo komaj polovica, v ne-kterih krajih pa tudi komaj tretji del vlanskega pridelka pridelati. Ce ravno se bo marsikaj drugač pokazalo, kakor je skušnja že dostikrat pokazala, je vendar cena žita, posebno pšenice precej poskočila. Jare žita bolje kažejo in upati je, da bo cena zopet odjenjala.
—   Od balatonskega jezera pišejo: Naši vinogradi so v žalostnem stanu. Vinčarji so imeli doslej še upanje, da bodo terte ozelenele, al zdaj jim je tudi to upanje po vodi splavalo. Skorej nobena starih in veličin tert ne poganja iz velicega debla, mlade in nizke terte, ktere so bile pokrite, pa kaj lepo poganjajo in nastavljajo grozdičev, kolikor jih od leta 1853 še niso imele.
—  Kapitalisti unanjih dežel kupujejo še vedno svet na Ogerskem in v njegovih nekdanjih kronovinah. Se le te dni se je zbralo na Bavarskem družtvo bogatih mož, ktero ima namen, velicih posestev, zlasti pa gojzdov na Horvaškem nakupiti. Šest velicih posestev je dobilo to družtvo že prav po ceni na ponudbo in poslalo je svoje pooblastence na Horvaško, kupljeni svet ogledat. Ako bo kaj s kupom, se bo družtvo najpervo gojzdov lotilo in velike žage napravilo.
Iz Cerne gore. Černogorsko-turške reči so ševvedno pri starem. Turčija se pripravlja, planjavo, ktero so Cernogorci posedli, zopet v svojo oblast uzeti in braniti, da se je Cernogorci zopet ne polaste. Za sedaj stoje tedaj te reči še vedno tako, kakor so stale 13. maja, preden so bili Turki tako strašno tepeni.
—   Kakor piše „Agramer Ztg.", je zaukazal knez Danilo v spomin slavne zmage pri Grahovacu cerkev so-zidati. Z drugim ukazom je zapovedal skozi 40 dni za tiste moliti, kteri so v boju ostali, in prepovedal vsakemu, se hvaliti, da je bil hrabreji od druzih, ker so se vsi enako junaško obnašali.
—   Kar so se prikazale francozke barke v jadranskem morju, se Cernogorci ne dajo skoro več berzdati in Danila stane silno težko, jih krotiti. 10 tavžent njih stoji še vedno na Grahovskem in Cernogorci sploh mislijo, da se bo prava vojska še le začela.
—  Brati je bilo, da ste se francozke barki zopet iz Gravoze odpeljale; pisma iz Kotara pa pripovedujejo, da ste v Budui kermile in 1. t. m. je šel nju poveljnik v Ce-tinje h knezu Danilu, od kodar se je 3. t. m. vernil.
—   V mnozih časnikih je bilo brati, da je Rusija obljubila, kneza Danila z 200 tavžent cekinov podperati. To ni verjetno; gotovo pa je, da dobiva černogorski knez zopet, kar mu je rajni car Ni ko lav ž o poslednji vojski odtegnil, in sicer namest prejšnih 8000 od sedanjega čara Aleksandra 10 tavžent cekinov.
—    183    -----
Iz Piemonta. S vi In i červiči zopet letos bolehajo. Že lansko leto jih je silno veliko poginilo in nič ne pomaga, naj pride seme iz druzih dežel ali ne; tudi drogi pomočki zoper to nadlogo ne zmorejo nič.
Iz Nemškega. Na poslednjem semnju v Lipnici v Saksonii je nekdo imel na prodaj maš in o za bolhe loviti in mnogo kupcov je imel, zlasti ženskega spola. Ta mašina pa ni nič druzega, kakor lesena pušica s prav majhnimi luknicami, in v njo se vtakne samo z medom namazan lesen cvek. Ker pa bolhe samo kaj sladkega rade imajo, zlezejo skozi luknice in se ujamejo.
Iz Francozkega. 26. maja je bila v južnih krajih Francozkega strašna nevihta s ploho, pa vendar škoda ni tako velika, ker žito še ni bilo zrelo in tudi sadje ni veliko terpelo.
—   Brati je bilo, da bodo konferencije zastran Moldove in Valahije skoro končane. Gotovo je, da bo naj-menj 6 tednov preteklo, preden bodo sklenjene. Sicer pa piše nekdo 28. maja o teh konferencijah iz Pariza: Obljubili so udje konferencije, kakor o času kongresa 1856, uzajemno zamolkljivost; pa ta obljuba ne brani, da se več bolj ali menj gotovega tudi iz konferencije med ljudstvo zatrosi. Tako je slišati, da se v drugi seji niso nič kaj preprijazno menili in da je zlasti francozki minister turškemu odborniku s terdimi besedami očital premnogotere pritožbe zoper turško vladanje. Sultanovemu pooblastencu je bilo nek še prav glasno na ušesa rečeno, da Turčija trud, s kterim ji je pomagano bilo, tako nehvaležno plačuje. Temu je pa Fuad paša nek nasprotil, da Sultan tacega očitanja ne zasluži in avstrijanski pooblastenec je s turškim potegnil, pa tudi angležki in pruski nista kimala francoz-kemu; samo ruski pooblastenec je rekel nek na francozke grenke očitanja bolj belo kot černo.
—  V Parizu mergoli sedaj vse polno političnih oseb nižje verste, kteri pišejo vsaki dan svojim vladam o tem, kaj in kako se misli in godi na Francozkem, enako kakor o poslednji republiki ali pred kakim velikim prihodkom.
—  Francozka vlada je zvedila od prijatelske strani, da so bile zopet raznesivnebombe v Pariz poslane, ktere so še huje, kakor poslednje, s kterimi je hotel Or-sini Napoleona spod nog spraviti. Doslej pa še niso mogli nič izslediti.
—   „Moniteur" je razglasil pismo kneza Danila, ktero ima dokazati, da Cernogorci 13. maja niso po izdajdbi nad Turke planili.
—  Kisle obraze diplomatov so tudi kupčevavci posneli. Ti tožijo, da kupčija počiva, pa nihče ne ve zakaj; tako slaba je, kakor že več let ni bila, dasiravno letina obeta prav dobra biti.
Iz Turškega. Nespolnovanje Ha t h um a j um a na-klonjujc Turčiji mnogo in premnogo zadreg. Kako ji gre s Cernogorci je znano;   poslednji  dnevi   pa  donašajo  tako
žalostne novice še iz druzih krajev Turčije v Carigrad, da bo jojf, če ne pride skoro od drugod pomoč. Kakor Cerno-gorce je vzdignil tudi Hercegovince prihod fraucozkih bark; ondotni kristjani so na škerpceh, Bošnjaki komaj čakajo priložnosti, se iznesti, in že je brati o krutih bojih med njimi in Turki na avstrijanski meji, in naposled je dospela še žalostna novica za turško vlado, da je tudi otok Kandija ali Kreta se vzdignil. Vse to dela turški vladi sive lase. Pošilja sicer barke in vojakov na vse kraje in skerbi za svojo kožo. Pa kaj pomaga vse to, ker je preslaba. Njena mošnja je suha, armada slabo opravljena. (Jra težke in resne preskušnje ji bije.
184   -