Bračno pravo za katolike v Avstriji. 247 Obzornik. Bračno pravo za katolike v Avstriji izza konkordata. Univ. prof. dr. Rado Kušej. I. Novii avstrijsflci komkoirdat je bil v Rimu pcidpisan že 5. jimi* ja 1933, a ratififkacija v dunajskem parlamentu je sledila šele 1. maja 1934, torej isti dan, ko je ddbiila sosedna Avstrija svojo sedanjo stanovsko ustavo. Posebno studijo o njem je priobčil pri nas g. dr. O d a r v »Bogoslovnem Vestnilku« 1934 str. 107— 132. Birak (zakon) obravnava na str. 127—^128. V zagrebškem M j e s e č n i k u 1934 br. 8 je na sitr. 335—340 prioflbčen članek dr. B e 1 i č a z naslovom »Novi aiistrijski konkordat«, a članek se omejuje na ikonkordatne določbe o braku in njih lizvajamje, ka^ kor je normirano v zveznem zakonu z dne 4. maja 1934, vsebujočem predpise o bračnem pravu v svrho izvedbe konkordata z dne 5. junija 1933, B. G. BI. 1934 H. del štev. 8. Na ta zakon se dr. Odar sploh ne ozira, a kar piše o predmetu dr. Belič, je povse nezadostno, zato tudi skoraj nerazumljivo. Nas 'kot neposredne sosede v Avstriji izvršene spremembe bračnega prava naravno še posebej zamimajo, ker izgleda, da je z Avstrijo dogovorjena ureditev vplivala tudi na vsebino konkor« ¦data med sv. stolico in našo državo, ki je bil koncem julija t. 1. v Rimu podpisan, a še ni ratificiran. Kadar bo razglašen naš novi konkordait od obeih pogodbenih stra-rtk, bo primerjava z avstrij? skim neizogibna. Tudi naša država bo primorana izda/ti posebne uredbe o izvedbi ikonkordata, zato utegnejo biti te vrstice v krat^ ko informacijo naših širših pravniških krogov dobro došle, ker 248 Bračno pravo za katolike v Avstriji. i ^ Zvedeti sem mogel glede ibračnopTavnih doloSb v jugoslovanskem konkordatu pozitivno samo to, da bo pripadalo sodstvo o veljavnosti v, katoliški cerkvi sklenjenih brakov na v&^m državnem ozemlju katOiliškim duhovnim sodiščem, ki bodo vsekako sodila po zakoniku zapadne cerkve izi i. 1917 ^Codex juris canonici). S tem bo ustvarjena sama po sebi spo-rednost s pravnim stanjem v Avstriji in Italiji., — ,auch ein staatliches Aufgebot anzuordnen; italijansko besedilo: di ordinare ancbe la pubblicazione civile. .......^ poznanje novih problemov olajša izvajanje vsake pravne spre^ membe.' Avstrijski konkordat, razglašen v B. G. BI. 1934 II. del štev. 2 dne 1. maja 1934, ima o braku naslednje dcloobe: 01. VJI. § 1. Republika Avstrija priznava brakom, sklenje« nim po kanonskem pravu, civilnopravne učinke. § 2. Oklici teh brakcv se vrše po kanonskem pravu. Repu? blika Avstrija si pridržuje, da odredi tudi civilne oklice.^^ § 3. Republika Avstrija priznava pristojnost cerkvenih so^ dišč in oblastev za poistopek o neveljavnosti braka in o spregledu zapreke sklenjenega toda neizvršenega braika. § 4. Zadevne pravnomočne odredbe in sodbe morajo biti predložene najvišjemu sodišču, Apostolski Signaturi (Signatura Apostoliica). Ta presoja, ali so bili upoštevani predpisi kainonske= ga prava o pristojnosti sodnika, o vabilu, zakonitem' zastopstvu ter o nezakoniti zamudi (contumatia) strank. Te dc^končne odred= be in sodbe pošlje Signa-tura Apostolica s svojimi odredbami av« štrijsikemu najvišjemu sodišču. Civilncpravni učinki nastopijo, kadar jih proglasi najvišje avstrijsko sodišče v nejavni seji za izvršne. § 5. Cerkvena in civilna sodišča so si v okviru svoje pristoj= nosti zavezana v pravno pomoč. Mimo tega vsehuje še dodatni zapisnik h konkordatu k čl. ViII. te=le predpise: "Republika Avstrija priznava tudi pristojnost cerkvenih ohla« stev glede pavlinskega privilegija. S(v. stolica privoljuje v to, da so pristojna za ločitev braka od mize in postelje civilna sodišča. Sv. stolica biCi pokrenil-a, da izda avstrijski episkopat za vse dieceze veljavno navodilo. Ze omenjeni zvezni zakon z dne 4. maja 1934 pa določa v § 1:' Braki, sklenjeni pred duhovnikom katoliške cerkve po kanon^ skem pravu (cerkveni braiki), imajo od trenutka sklenitve pravne Bračno pravo za katolike v Avstriji. 249 ^ nemško:' nach staatlich-em-Recht. Ker naš jezik nirha izraza' ža nemško -besedo »staatlich«:, rabim zanj, kakor italijansko besetlilo k'(5n-' kordata, izraz civilen. ' • učinke, kakor so po civilnem pravu^ s sklenitvijo braka zvezani (civilnopravne učinke), čim so bili vpisani v bračni register (po^ ročno knjigo, bračno matico). V Avstriji veljajo od 1. maja 1934 dalje za brake katolikov, siklenjene pred kat. duhovnikomi, predpisi kanonskega prava, t. j. norme, vsdbovane v cc. 1012—.1142 Coidicis juris canonici iz 1. 1917, izvzemši samo predpise o ločitvi soprogov od mize in po^ stelje, ki jo bodo i nadalje dovoljevala civilna sodišča. Drugo poglavje -o. d. z. in posebni poznejši dodatni zakoni ostanejo v veljavi samo še za mešane brake, sklenjene pred nekaitoliškim dušebrižnikom ali civilno in sploh za brake, siklenjene po obsto= ječem pravnem redu pred civilnim oblastvom. Ker so se poroke katdličanov vršile že dcslej po veliki večini v cerkveni obliki, ne moremo v tem pogledu govoriti o kaki spremembi po novem pravu. A dookn so do 1. maja 1934 katoliški župniki morali upošte= vati predpise o. d. z. in cerkvenega zakonika, je zanje sedaj pri katoliških porokah, tudi onih med katoliki in nekatoliškimi krist« jani, izključno obvezen samo Codex juris canonici. To pravilo velja za oklice, za bračne zapreke in zabrane, za privolitev v brak, za Obliko poroke, pa tudi za razvezo veljavnega, toda ne> izvršenega braka. Oklici se vrše po kanonskem pravu. V konkordatu si je dr« žava pridržala, da jih uredi tudi s svoje strani, toda v izvršilnem zaikonu h konkordatu se te pravice ni poslužila. Za katolike osta= nejo torej samo cerkveni predpisi. Mesto oMicev v cerkvi smejo oirdinariji odrediti, da se nabijejo imena nupturientov na zid ali na vrata pri glavnem vhodu župne cerkve za dobo najmanj 8 dni, v katero morata Spadati dva svetka. Dejstvo, da so vsi oklici izostali, ne povzroči neveljavnosti ampak samo nedovoljenost braka. Iz tehtnih razlogov je mogoč spregled vseh ©klicev, za katerega je pristojen OTdinarij nupturientov (c. 1028). Mešani braki se okličejo samo, če da ordinarij za to dovc« Ijenje. V tem primeru se veroizpoved ženina in neveste zamolči. Oklici po nekatoliškem župniku ali po civilnem o^blastvu niso potrebni. Mešani braki brez dispenze se po sedanji cerkveni praksi ne bodo mogli sklepati pred katoliškim duhovnikom. Tudi če postanejo pozneje veljavni potom 'Ozdravljenja v korenini (sa^' na.tio in radice matrimonii), ne bcido podvrženi normam 'konkordata. 250 Bračno pravo za katolike v Avstriji. ^ % 2 (1) b in C izvrš. zakona h konkordatu. Vpis takih cerkveno sklenjenih brakov v poročno knjigo je namreč zabranjen. * § 2 (1) a leg. cit. Po kanonskem pravu so n. pr. v nekatoliški obliki sklenjeni mešani braki neveljavni propter defectum formac. Civilnopravno pa so veljavni. Katoliški isopirog iz takega braka bi po kanonskem pravu mogel biti pripuščen, da sklene nov brak, ker za katoliško cerkev njegov prvi nekatoliški brak znači samo konkubinat. Ako bi se to zgodilo, kar po konkordatu .ni zabranjeno, bi se moral vpis tega braka v poročno knjigo izvršiti z omejitvijo na kanonskopravne učinke {§ 2 (2) leg. cit.). iBračna doraslost nastopi pri avstrijskiii katolikih z dos vršenim 16. letom pri moških, z dovršenim 14. letom pri ženskah. Cerkveni spregled zapreke nezadostne starosti bi ostal civilno« pravno brez učinka, ako nista ženin in nevesta stara vsaj 14 let. Isto velja o brakih, ki so jih sklenile ali talke osebe, nad katerimi je očetovska ali varuška oblast podaljšana ali ki so omejeno prekli« cane, ako niso bih pred sklenitvijo upoštevani posebni predpisi civilnega prava o njih veljavnosti.^ KončnO' se odrekajo civilno« pravni učinki tudi onim cerkveno siklenjenim brakom, zoper kate« re obstoji po civilnem pravu zapreka bračne vezi.* Zapreka bračne vezi je presiojati po kanonskem pravu. Civilnopravno obstoječa bračna vez ne ovira sklenitve novega braka po predpisih kanonskega prava. Državna civilna so= dišča ne sodijo o veljavnosti cerkvenega braka, marveč mu odre« čejio. v danem primeru samo civilnopravne učinke. Avstrijskemu civilnemu pravu svojstvena zapreka katolicizma je za av« strijske katolike zaradi konkordata zgubila svoj prejšnji pomen, saj je predstavljala vedno samo dva posebna primera zapreke bračne vezi v smislu kanonskega prava. Spremenjena je vsebina zapreke razHčniosti vere, ker po kanonskem pravu sprečuje brak samo med katoliki in nekrščenimi in ker bivši katolik tudi z odpadom od vere ali s prestopom v dru« go vero ne neha biti katolik. V primeru nameravane poroke s katoliško osebo ne bo bivši katolik prosil za spregled zapreke, ker te ni, temveč se ho moral po obstoječih verskih predpisih spraviti s katoliško cerkvijo, da postane vreden zakramenta, ki ga prejme ob poroki. Ako se noče spraviti s cerkvijo, mu bo pač katoliški župnik sodelovanje pri poroki praviloma odrekel {c. 1066). Pri ostalih zaprekah je razlika po o. d. z. in Cod. jur. can. postransikega pomena. Konkordat govori o brakih, sklenjenih po kanonskem pravu, izvršilni zakon o brakih, sklejennih pred svečenikom katoliške Bračno pravo za katolike v Avstriji. 25! « § 6 (1) deg. cit. * BTeymann A. R., Das Eihereoht fiir iKiatoliken in Oesterr. nacth dem Konkordat, Jur. BI. 1934 št. 16 str. 341, misli, da predpisi o zasilnem civilnem braku niso utrpeli po konkordatu nobene omejitve An da se bodo stranke, ki odklanjajo versko poroko, lahko civilno poročile, ker jim župnik na njihovo izjavo ne bo vzkratil potrdila, da mora cerkvene oklice in cerkveno poroko odkloniti. cerkve po kan. pravu. Izvedbeni zakon je ožji od besedila kon» kordata, ker lOibsega ikorakordat tudi brake, sklenjene po c. 1098 v izjemni obliki, t. j. samo pred pričami, ki jim pa po § 1 izvedb, zak. ne gredo civilnopravni učinki. Veljavnost kanonskega prava ni proglašena za katolike v Avstriji, nego za brake, sklenjene po zakoniku zapadne cerkve. S tem je pač rečeno, da se bodo vsi biračni spori katolikov, ki se poroče pred katoliškim duhovnikom po predpisih kanonskega prava, razsojali po predpisih God. jur. can., ni pa rečeno, da so katoliki vezani izključno na kanonsiko obliko poroke. Katoliki, ki so se pred konkordatom dali poročiti v kato!i= šiki cerkvi, so vedeli, da se bodo za državno območje vsi bračni spori obravnavali pred državnimi civilnimi sodišči po normaii o. d. z. Katoliški duhovnik, ki je sodeloval pri poroki, ni posloval samo kot cerkveni, nego hkrati tudi kot državni organ, ki je imel to funkcijo poverjeno od državne zakonodajne oblasti. Ze« nin in nevesta sta lahko smatrala sklenitev braka za zakrament in hkrati za civilnopravni posel, lahko pa tudi samo za eno ali drugo, učiniki so nastopili ne glede na njih naziranje na obeh pravnih pPljih. Po konkordatu je katdliški duhoven, ki sodeluje pri poroki, samo cerkveni organ, za strarike so civilnopravne posledice vezane na vpis sklenjenega braka v poročno knjigo, po^roka v katoliški cerkvi je zanje odslej vedno verski čin, ki ima nujno posledico, da se vsi pogoji za veljav* no s t presojajo po kanonskem, torej katoliškem verskem pravu. Za soproge, poročene v katoliški cerkvi, nastopijo te posle« dice ipso jure. Kdor se jim ibo hotel izcgniti, se bo moral zateči k politični pravici svobode vesti, po kateri se nikdo ne sme siliti k izpolnje« vanju verozakona. Toda civilno poročiti v smislu zak. z dne 2,'). maja 1868 d. z. št. 47 se bo mogel samo tedaj, če predloži dokaz, da župnik sodelovanje odklanja iz razloga, ki ga civilno pravo ne priznava. Ali bo župniku izjava, da stranki odklanjata zahte* vano versko dejanje, zadostovala, da jima da za civilno poroko potrebno potrdilo, mi je dvomljivo.'' Vsekako mora biti strankam 252 Bračno pravo za katolike v Avstriji. . -Bar- .Začasno navodilo župnim uradom v dunajski nadškof i ji in na Gradiščanskem predpostavlja, da bodo politična oblastva katolike, ki bodo hoteli skleniti ^civilni brak, napotila na pTistojni katoliški župni urad. Ako vztrajajo stranke navzlic nujnemu opominu pri nameri, da sklenejo civilni brak, jim naj župnik po omenjenem navodilu na željo, po potrebi pred pričami izjavi, da je vsled nedostajanja soglaša, ki jc za zakramentalni brak nujen (consensus peirpetuus et exclusivus, can. lOSl § 2) cerkvena poroka izključena. Na ta način je strankam po zako-au z dne 25. maja 1868, d. z. štev. 47 pot do civilne poroke odprta. Prini.' Hiariing J., Kommemtar zum neuen -oesiterr. Konkordat, -1934, str. 53. Pravilno pripominja Haring k temu navodilu, da župni uradi na ta način posredno pri civilnih porokah sodelujejo in da tjonstensus perpetuus et exclusivus pri civilni poroki nikakor ni izključen. Vendar pa ta postopek omogoča-župniku, da vpliva; na stranke v'smislu verskih predpi-sov.jCe ostanejo vsi opomini brez uspeha, je strankam hkrati nakazam, pet, kako-pridejo po civilnem pravnem- redu do cilja. — Po našem mmenj.u .to na.vodiio za Graidiščansko sploh nima civilnaptavne obveznosti. .!>:- - ...-.-;< r:i. /. dana možnost, da skleneta brak po predpisih o. d. z., ako se noče= ta podvreči kanonskemu pravu. Ker jih pa o. d. z. veže na žup> nika, bo le^ta sedaj po konkordatuem pravu smel sodelovanje odkloniti, ako stranki izjavita, da se hočeta poroičiti po civilnem, a ne po kanonskem pravu; pio drugem kot po k a« nonskem pravu namreč kat. duh lo v en izza k on« kordata sodelovati ne more in ne s mi e. KcT konkordat ne odpravlja za katolike bračno pravo po o. d. z. ampak samo podreja pred katoliškim duhcvnikom sklenjene brake kanonskemu pravu, smemo vsekako trditi, da morejo avstrijski katoliki sklepati brake še nadalje po predpisih o. d. z. Toda vezani so v tem primeru na civilno obliko poroke. Ako se poroče pred katoliškim duhovnom, podvržejo svoj brak kanon» sikemu pravu in načeloma cerkvenemu sodstvu. Ni to nikjer izrecno povedano, sledi pa iz besedila konkor« data in izvedbenega zakona samo po sebi. Vprašanje je samo, ali si bodo stranlke dalekoseižnih posledic cerkvene poroke svestc in ali je spričo več kot stoletne veljave drugega poglavja o. d. z. in na njegovi osnovi izvrševanega sodstva civilnih sodišč pravilno iz cerikvene oblike poroke sklepati na voljo strank, da se v brač« nih sporih podvržejo cerkvenim sodiščem ali vsaj določbam kanonskega prava. Dosledno izvajanje načela svobode vere in vesti bi vsekako zahtevalo, da stavi država vsem tistim, ki se hočejo držati njenega pravnega reda, poleg cerkvene še civilno poročno obliko brez vseh utesnitev na razpolago."* V tem srečnem položaju pa so samo katicliki na Gradiščanskem. , . Bračno pravo za katolike v Avstriji. 253 ' IDolcobe avstrijskega konkordata o braku so posnete po čl. 34 konvencije z Italijo z dne 11. febr. 1929. V pogodbi je Italija katoličanom omogočila, da se poroče ali. civiillno ali cerkvenoi N'a to, da bi »stranke mogle, kakor je bilo to pred pogodbenim sitanjem skoraj pravilo, poroko izvršiti še nadalje v dbeh oblikah, pogodbenice skoraj gotovo ni&o računale. Koncesija Italije in Avstrije napram sv. stolici obstoja vprav v tem, da katoličani ma civilno obliko poroke niso več vezani, kar pa po našem oinenju ne ovira, da se je tudi še nadalje poslužujejo. V primerih dvojne poroke (civilne in cerkvene) ne gre za cerkveni brak s civilnopravnimi lučinki, ampak za civilni in za cerkveni brak, ki ispadiata vsak pod poseben pravni red. Za državno območje bo v teh primerih iodločilno edino civilno tračno pravo. V tej pokrajini (Burganland) je za katolike izgubil ogrski že« nitbeni zakon čl. XXXI/94 znradi konkordata svojo absolutno veljavo. Gradiščanskim katolikcan je dano na voljo, da se po« roče civilno ali cerkveno, ali pa v obeh oblikah, kakor je to bilo vsaj pri večini katolikov v navadi že pred konkordatom. Dočim je bil za državno oibmočje do konkordata merodajen edinole cme> njeni ženitbcni zakcn, je prepušicno od 1. maja 1934 volji strank, da se poroče samo cerkveno. V tem primeru dobi poroka civil« nopravne učinike z vpisom v matico po okrajnem matičarju. Ki mu mora župnik poslati potrebne podatke. Ako se brak sklene samo cerkveno, velja zanj v vseh vprašanjih kanonsko pravo, po katoremi se presoja veljavnost tudi tedaj, če bi se stranke ne hotele podvreči cerkvenemu soidišču. Mogoče je vsekako tudi to, da se stranke poroče najprej pred civilnim matičarjem in nato še pred katoliškim duhovnikom ali obratno. V tem primeru bo pač od njiih odvisno, na katero sodišče (civilno ali cerkveno) se hočejo obrniti v bračnih sporih. Civilno sodišče bo sodile po civilnem, cerkveno po kanonskem pravu. Konkordat na sebi nc izključuje civilne poroke katoliikicv kakor jim ženitbeni zakon ne brani cerkvene poroke.' Na Gradiščanskem tvori dokaz za sklenjeni brak slej kot prej samo izpisek iz poročne matice, ki jo vodi okrajni matičar. Braki katolikov, sklenjeni po 1. maju 1934 na Gradiščanskem samo po kanonskem pravu, ne morejo biti razvedeni -po civilnih sodiščih na osnovi zakona čl. XXXI/94, ker je razveza veljavno sklenjenih in izvršenih kristjanskih brakc/v ipo kanonskem pravu same s smrtjo enega soproga mogoča. Po kanonskem pravu so braki katolikov, ki so sklenjeni samo civilno, neveljavni propter defectum formae. Zaradi tega je mo« goče, da pripusti župnik samo civilno poiročene katolike k ponov« ni poroki z drugo osebo, ker neveljaven brak po kanonsikem pra« vu ne ustvarja bračne vezi. Zato je mogoče, da je ista stranka 254 Bračno pravo za katolike v Avstriji. * S a 11 e r K., Das oesterr. iBherecht naah dem Konkordat, J. BI. 1934 št. 16 str. 334, ne vidi pravega razlaga za to očito protislovje, meni pa, da se v izključno laične matrike na Gradiščanskem ne more vpisati cerkveni brak z omejitvijo veljavnosti za cerkveno področje in domneva, da je računati s tem, da se na Gradiščanskem morda kmalu ogrski ženiitibeni zakon odpravi in madomesti z drugim poiglavjem o. d. z. * Le cause, concernenti la nullita del matrimonio e la dispensa dal matrimonio »rato et non consummato« sono riservate alla competenza dei tribunali e dei dicasteri ecclesiastici. čl. 34 odst. 4. Celotno besedilo tega člena glej v A. f. k. K. R. 1929, str. 327/28. civilno veljavno poročena z osebo A, cerkveno pa veljavno poro« cena z osebo B. Izvršilni zakon veli v § 2 (la), da se vpis cerkveno sklenjenega braka v poročno knjigo ne sme izvršiti, če je proti njemu po civilnem pravu podana zapreika bračne vezi. V nasprotju s tem predpisom pa je v posebni uredbi za gradiščanske civilne mati« carje, izdani 7. maja 1934 B. G. BI. II št. 11 le«tem zabranjeno, soditi o tem, ali je zoper cerkveno sklenjeni brak podana civilno.-pravna zapreka bračne vezi ali poslovne nesposobnosti Razlog za to odredbo je očividno ta, da spada na sebi enostaven dokaz omenjenih civilnih zaprek pred civilna sodišča. Dokičba § 2 (a) izvedbenega zakona je kot materijalnopravna važnejša nego kot formalnopravna norma. Matičar mora vpis pač izvršiti, toda iz stanovskih matic bo lahko ugotovil, ali gre za dvojen brak ali ne in bo v prvem primeru potrebno ukrenil, da ho civilno sodišče odreklo cerkvenemu braku civilnopravne učinke.* II. Ze italijanski konkordat je priznal pristojnost katoliških cerkvenih sodišč in oblastev za postopek o neveljavnosti braika in za spregled zapreke iz veljavnega, neizvršenega braka." Italija je svoje katoliške državljane osvobodila obveznosti civilne obli« ke poroke in priznala civilnopravno veljavnost cerkveno sklenje« nim brakom, ki morajo pa biti vpisani v državne stanovske ma' tiče. Pristojnost za razsojanje ničnostnih pravd iz cerkveno sklenjenih brakov je pridržana cerkvenim sodiščem, spregled zapreke bračne vezi iz neizvršenega braka cerkvenim oblastvom. V Italiji se torej oni, ki se samo cerkveno poroči, podvrže prostovoljno v vseh ozirih določbam kanonskega bračnega prava in pristojnosti cerkvenih sodišč v ničnostnih sporih. To je logič« na posledica njihove povse svobodne odločitve, saj imajoi vsi, slej ko prej, tudi civilno poročno obliko na razpolago. Bračno pravo za katolike v Avstriji. 255 § 6 (2) izvrš. zakona: Im iibrigen konnen einer kirchl. Ehe die biirgerlichen Rechts-vvirkungen durch die staatilichen Gerichte nuT \vegen ¦eines Ehehindernis des kan. Rechtes aberkannt werden-- Omejitve so sledeče: Pristojnost civilnih sodišč ni podana, ako je v teku cerkveno ničnostno postopanje ali postopanje radi proglasitve izvršnosti ali če je v pravomoonem cerkvenem ničnostnem postopanju ugotovljeno, da uveljavljena zapreka ne nasprotuje veljavnosti braka. Ako je pristojnost civilnega sodišča podana, mora ile-to pred otvoritvijo postopanja stranke pozvati k izjavi, ali se podvržejo cekvenemu postopanju. Za izjavo imajo 4 tedne časa. Ako stranke pristanejo na cerkveni postopek in se tekom treh mesecev uvede, mora civilno sodišče tožbo zaradi nepristojnosti zavrniti. Kot cerkveno positopanje se smatra samo postopanje, ki teče v I. instanci pred cerkvenim sodiščem s sedežem v Avstriji (§ 6 (2) leg. cit). Po uredbi z dne 8. maja 1934 B. G. BI. 11 štev. 13 je ustna ali pismena izjava strank, da se podvržejo cerkvenemu postopku, nepreklicna ter ise pri nedoraslih, radi umobolnosti ali slaboumnosti polno preklicanih osebah domneva, enako pri osebah neznanega bivališča, ki se na javen poziv ne zglase. V Avstriji je stvar drugačna, ker imajo tam katoliki tudi po o. d. z. samo cerkveno obliko poroke na razpolago, izvzemši pri« mere zasilnega civilnega braka. Tu je cerkveno sodstvo po dejan« skem pravnem stanju izza konkordata neposredna posledica ka« toliškega veroizpovedanja nupturientov. Dasi to sodstvo ni stro« go izključujoče, ker stranke niso prisiljene, da se cerkvenemu sodišču podvržejo, je pa vendar katoliška oblika poroke odločil« na za presojanje vseh bračnopravnih vprašanj po kanonskem pravu, ker smejo civilna sodišča cerkvenemu braku civilnopravne učinke odreči samo radi obstoja kake kanonskopravne zapreke.^" Formalnopravno je pristojnost cerkvenih sodišč pač samo fakul« tativna, a tudi ta fakultativnost je bistveno omejena,'^^ ne glede na to, da spričo obveznosti kanonskega prava izgubi vsako važnost. Vsak katolik, ki se cerkveno poroči, se poidvrže v vseh spornih vprašanjih kanonskemu pravu, pa naj rešujejo ta vpra« sanja cerkvena ali civilna sodišča. Iz predpisov, ki jih je država izdala po konkordatu, se vidi jasno stremljenje, da stori s svoje strani vse, da cerkvenim so« diščem priznano pristojnost praktično osigura. Navzlic temu pa ni postalo kanonsko pravo ne v Italiji ne v Avstriji del državne« ga pravnega reda, kanonsko pravo ni ne tam ne tukaj od države recipiramo, ampak je izvendržavno pravo, po katerem se pa mo« rajo po volji državnega zakonodajalca presojati pravni odnosi iz cerkveno siklenjenega braka katolikov. Zato tudi cerkvena sodišča niso smatrati kot od države z bračnopravnim sodstvom poverjena, njihove sodbe nimajo moči sodb državnih civilnih so« 256 Bračno pravo -za katolike v Avstriji. i ^- To pravno stanje je bistveno različno od pravnega stanja v onih jiU'goslovanKk/n pcikrajinah, v kjateriih tvori vensko bračno pravo del državnega pravnega reda in kjer verska sodišča razsojajo bračnopravne spore z obveznostjo tudi za državno območje. Ta sodišča so pri nas pač isredna sodišča, toda za državno območje sodijo po državnem nalogu, njih pravoreki so izvršni • kakor pravoreki državnih civilnih sodiš:. Naravno odpade tak postopek pri sodbah, s katerimi je bil zahtevek, da se brak proglasi za ničen, cd cerkvenih sodišč zavrnjen, ker v teh primerih na civilnopravnem območju ne inastopijo nikake spremembe. § 3 izvedbenega zakona. 15 § 4 leg. cit. dišč^- in jo dobijo šele na podlagi posebnega delibacijskega postopka. V pOištev prihajajo sodbe, s katerimi se izreka ničnost sikle^ njega ibraka ter odloki, s katerimi se spregleda zapreka bračne vezi iz veljavnega, a neizvršenega braka. Vse te sodbe in odloki morajo biti od cerkvenih oblastev najprej predloženi Apostolski Signaturi v popresojo in ta jih pošlje Najvišjemu sodišču v Avstriji, iki jih proglasi v nejavni seji za izvršne, s čimer nasto= pijo zanje civilnopravni učinlki.^^ Sodbo cerkvenega sodišča o ničnosti braika mora najvišje so^ dišče preglasiti za izvršno, .^ko je ugotovljeno a) da ji je predmet cerkveni brak s civilnopravnimi učinki, b) da je v prvi instanc ci sodilo cerkveno sodišče s sedežem v Avstriji, c) da sta se soproga spustila v cerlkveni postopek. Odtočanje o krivdi pripada civilnim sodiščem, ki so pristoj= na razsojati imovinskopravne spore. Deco iz braka, ki je bil pro^ glasen neveljavnim, je vedno smatrati za zakonsko.^' Cerkveno odredbio o spregledu siklenjenega a neizvršenega braka naj proglasi najvišje sodišče za izvršno, ako je ugotovljeno, da gre za cerkveni brak s civilnopravnimi učinki. S proglasitvijo izvršnosti se smatra 'brak glede civilnopravnih učinkov za razvedenega. Ako je bila odredba o spregledu izdana na prošnjo obeh so^ progov, ima to civilnopravne učinke spcrazumne razvedbe braka. Ako je bil spregled dovoljen na prošnjo enega soproga, nastos pijo civilnopravni učinki razvedbe braka, di0'voljene na zahtevo enega soproga. Vprašanje o krivdi rešujejo civilna sodišča, ki so pristojna odločati o imovinsikopravnih zahtevikih.^" Proglasitev izvrsncsti odpade, ako bi se z njo obstoječe pravno stanje za državno območje ne spremenilo. Taik primer bi Bračno pravo za katolike v Avstriji 257 " Prim. Satter K., I c. str. 335. " Prim. § 6 odstav. 3 in 4 izvedbenega zakona. Prim. op. 10. 17 bil podan, ako je bil brak, ki so mu civilna sodišča odrekla civi!« nopravne učinke, naknadno tudi cerkveno proglašen neveljavnim, ali če razveljavljeni brak civilnopravnih učinkov sploh ni do-segel." III. Cerkvenim brakom niso s strani države brezpogojno prizna« ni civilnopravni učinki. Omejitve so taksativno navedene v § 2 (1) izvedbenega zakona, ki veli, da mora vpis cerkvenega braka v poroično knjigo izostati, a) ako je proti njemu po civilnem pra« vu podana zapreka bračne vezi; b) ako je en soprog nedorasel ali zaradi umobolnosti ali slaboumnosti polno preklican; c) ako niso upoštevani posebni predpisi civilnega prava o veljavnosti ženitev oseb, ki so nedoletne, ki stoje pod podaljšano^ očetovsko oblastjo ali pod varuštvom ali ki so omejeno prekhoane. ¦ Ker vodijo poročne matrike za katolike v vsej Avstriji, iz« vzemši Gradiiščansko, katoliški župniki, a se morajo ti ravnati izza konkordata v vseh bračnopravnih poslih izključno po pred« pisih Codicis juris canonici, je zelo verjetno, da ne bodo redki primeri, v katerih bo vpisani brak veljaven samo za cerkveno, ne pa za državno območje, a da navzHc temu omejitev njegove veljavnosti na cerkveno področje iz vpisa samega ne bo razvidna. Civilnopravno neveljavnost takih brakov izrekajo državna civilna sodišča. Izvršilni zakon govori v § 6 (1) sicer samo o tem, da se cerkvenemu braku odrečejo civilnopravni učinki, a to je samo previdnejši izraz za civilnopravno neveljavnost cerkveno sklenjenega braka, katerega kanonsikopravne veljavnosti ali neve« Ijavnosti država nima presojati. Da so za postopek, v katerem se odrečejo cerkvenemu braku civilnopravni učinki, pristojna iziključno državna civilna sodišča, ni treba posebej naglasiti. Po« goji za uvedbo in izvedbo tega postopka so presojati smiselno po obstoječih civilnih predpisih glede preiskavanja neveljavnosti braka. Ako se odrečejo braku civilnopravni učinki, nastopijo iste posledice, izvršiln. z. dopustno ali ne, določa § 8 (2) leg. cit., da je v tsh primerih smisloma uporabljati § 48 avstr. jur. norme (§ 43 našega c. p. p.). Bračno pravo za katolike v Avstriji 259 -' Prim. Satter K., I. c str. 337. -- O različnih podrobnih vprašanjih, ki bi zaslužila vse zanimanje, v tej zvezi ne moremo razpravljati, n. pr. o absolutni ali samo fakultativni veljavi pravila locus regit actum, o veljavnosti § 10 tudi za inozem-ce (Neavstrijce) i. p. Prim. Satter K., I. e. 338/39. Izključno civilnemu sodstvu je pridržano odločanje o vpraša« niu krivde in o civilnopravnih posledicah ničnostne sodbe, torej o usodi iženitnih paktov, o preživnini in o pravici na vzgojo dece. Akci bi cerkveno sodišče v smislu can. 1%1 v glavnem postopku izdalo v tem pogledu kako odredbo, ta ne bi postala izvršna, tudi če hi bila sprejeta v sodbo. Postopek v ničnostnih sporih bc šel, ako se vrši pred cerkve« nimi sodišči, praviloma sikozi štiri instance, ker bodo primeri skrajšanega postopka v smislu cc. 1990—92, v katerih priziv za bra« niteil.ja vezi ni obvezno predpisan, pač le izjema. Pcleg obveznih dveh instanc se bosta morala z vsako ničnostno soidbo baviti še Apostolska Signatura in Najvišje sodišče na Dunaju. Brez dvo« ma ho postopek pred cerkvenimi oblastvi daljši in dražji kakor pred civilnimi sodišči. Stranke se bodo mogle tem posledicam ogniti samo na ta način, da razpravljanje pred. cerkvenimi sodi« šoi odklonijo. Dalekosežna je sklepna določba § 3 izvršiln. zak., da se mora smatrati deca iz Ibraka, ki je bil proglašen neveljavnim, vedno za zakonito. Iz zveze, v kateri se ta norma nahaja, bi bilo skle« pati. da se nanaša samo na deco iz brakov, ki so bili v postopku prod cerkvenimi oblastvi proglašen' za nične, a .nastopa se tudi mnenje, da je s to določbo za vse veroizpovedi v Avstriji in ne glede na značaj sodnega oblastva spremenjen § 160 o. d. z.'' Pavlinski privilegij, ki omogoča pri nekrščanskem braku spre-obrnjenmu soprogu, da se ob določenih pogojih ponovno poroči s katoliško osebo, s čimer se njegov prejšnji nekrščanski brak ipso jure razveže, pomeni praktično poleg §§ 115 in 133 o. d. z. nov primer za razvezo braka. Na kakšen način bo mogel nekr« ščanski bivši scprog razvezo hraka za državno ohmočje veljavno dokazati, tega ne izvemo ne iz konkordata ne iz izvršilnega zakona. Predpisi o slovesni proglasitvi enega soproga za mrtvega so ostali p'C\ konkordatu in izvršilnem zakonu nedotaknjeni, ker tu ne gre za vprašanje veljavnosti ali neveljavnosti nego za vpraša« nje obstoja ali razrešitve braka (§ 112 o d. z.). Predpisi §§3 — 4 izvršilnega zakona se uporabljajo tudi na brake, ki so cerkveno sklenjeni v inozemstvu, ako so po določbah meddržavnega zasebnega prava civilnopravno veljavni {§ 10).^^. 17* 260 Književna poročila. Ali onemogoča korxkordat reformo civilnega bračnega prava za katolike v Avstriji? Satter^' to vprašanje enostavno zanika in se sklicuje pri tem na dodatni zapisnik k čl. VII konkordata, ki prepušča ločitve od mize in postelje državnim civilnim sodiščem ter na besedilo § 1. istega člena, ki priznava brakom, sklenjenim po kanonskem pravu, civilnopravne učinke. Toda dokler konkordat velja, je Avstrija po njem vezana glede civilnega bračnega pra^ va vsaj toliko, da bi obveznega civilnega braka za katolike ne smela uzakoniti, ker 'bi drugače postale vse določbe konkordata o braku iluzorne. Reforma bi bila celo v interesu stvari same in bi morala dati katolikom na razpdlago poleg cerkvene tudi civil; no obliko za sklepanje braka. Šele pod tem pogojem bi bila popolna podreditev soprogov pod kanonsko pravo opravičena v vseh onih primerih, v katerih je bila poroka izvršena samo cerkveno. Avstrijski katoliki take svobodne izbire razen na Gradiščanskem po sedanjem pravnem stanju nimajo. Ali se bo izločitev civilnega bračnega prava za cefkveino poročene avstrijske katolike prak^ tično izikazala kot pridobitev ali ne, o tem bo možna zanesljivi sodba pač šele v nekaj letih. 1. C. str. 337/2