SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE tf?TO XX, 2 EL VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA Februar 1973 Zdi se mi, da je treba obravna-vati tudi tiste točke Prešerno-vega življenja in dela, na katere nekateri opirajo trditev, da Prešeren ni bil veren človek. To | predvsem očitki freigeistov-l ?tva, razmerje do cerkvenega l2Polnjevanja verskih dolžnosti, hioralna laksnost in nekatere 1'esmi, ki bi jim radi nataknili a(:eističnega duha. šele ob taki Primerjavi enih in drugih opor 1)1 se jasno pokazalo, kako brez ITloči so njihove pozitivne os-a°ve za trditev o nevernosti Pasproti pozitivnim osnovam za ernost. Ena sama dvomljiva f-Java ali beseda ali dejanje ■P® je dovolj, da požre vse še PPo očitne dokaze vernosti. Po sa. •'netodi nihče ni prav veren, vsak velik greh in spozaba i atrga človeka od Boga in je fckak upor Bogu; potemtakem no vsi - zakaj grešniki smo st1 ~ nejeverniki. To je pač ti-a strašna obramba svobodo-tVa’ •*e sPre°brnitev žbr s™1*'j° »zlom“, ker opeša t| jenjska moč telesa in z njo : 1 nuha. Tega pa ne pomisli- sti- Je ravno ta telesna sila st ^ ■ llai.večkrat „mesa“, ti-^ a' ki zastira dušno moč, da se P m°l'e Prav znajti s svojim Ve]g°m’ da ki z njim stalno ži-hB,a -V milostnem razmerju Iju-(]a Jni’ ,l'0fla s tem ni rečeno, te >>ciuhu“^ niso verni in da iz felnki •US-tvariaj° tu(li sv°je naj-jg 111 najlepše umetnine. litveniv naijaga izdal lePi m°-ia,.Q , Uusno pašo „za krist-re„ : kateri žele v duhu in v ir, ,,0C1 .Bo§'a moliti"; ta „duh Smm?mca: ?ta v ostrem na-nip„,JU z juridičnim razumeva-skem ■Veie V- tedanjem jožefin-cionBranzeidsi'i^nem mrkem ra- Si komaj Pri du-aJ ZaČutil ”duha in j® človek nedoumno aosleden sebi y škodo in ko_ r}st 7 n sem v škode kmeti at° Je treba Prešerna do Ija in 12 vseSa Časovnega oko 1 vse,družinske in domač ■ ■ ^lle Psihologije podedovani! vernosti do osebnih spo °zirov . ________„ 'hodne11 vnrSanja’ pa. spet v taki i, v .Phve sveta in časa. 1 Vsak0 *C'- ^e* ^arri P°kaže — z taki luč? CnJE*1’’ ki J® »dobre volje" f>r„j cna vernost in nevernost lllu človeku in pesniki dr - jakob šola ‘ «■ . v Pismu ivanu dolenc lan° iz knjige moja rast o vrba, srečna, draga vas domača Za lanski slovenski kulturni praznik - Prešernov dan jc rojakom v Rimu govoril redni član Slovenske kulturne akcije prof. JOŽE PETERLIN iz Trsta. Njegove tehtne in pomembne besede, ki jih je objavil vestnik slovenskega društva Slomšek v Rimu ,,Med nami“, ponatiskujemo z gornjim naslovom kot naš uvodnik za Prešernov dan. “NJ A Opčinah nad Trstom se odpira svet preko kraške gmajne in sega pod Snežni-■t ^ z ^ kom tja dalje v slovenski svet, preko naše prestolnice Ljubljane, do čudovite Gorenjske. Ta svet je obdan z visokimi gorami in je te dni odet enako kot gorski vrhovi - z belo snežno odejo. V vznožju teh gora počiva tiha vas Vrba, kjer je bil rojen največji mojster naše besede — pesnik FRANCE PREŠEREN. Prešernova Viba počiva pod snegom, a pesnikov genij se ob njegovem prazniku spet dotika naših src, dotika se ljudi njegovega rodu, pozdravlja nas in druži v eno samo družino. In ta pozdrav, ki sega iz Vrbe preko Ljubljane do Trsta, prinašam tudi vam, dragi rimski rojaki. V tem podravu se mi zdi, da je prva misel, ki nam jo pesnik izroča po stopetdesetih letih življenja, ta, naj ljubimo svojo zemljo, tako kot jo je ljubil on. Tisto Gorenjsko z jezeri in gorami, pa reke in polja, gozdove in vasi za polji in cerkvice v vaseh. In svoje ljudi, ki govore isti jezik kot mi in pojejo isto pesem z nami. Prešeren je odšel zgodaj od doma v večja in manjša mesta, toda hrepenenje ga je klicalo vedno v rodni kraj. Zato je svojemu rodnemu domu zapel najlepši pozdrav in obenem izrazil v tem najglobljo bolečino, da je odšel od doma, ko je zapel: O Vrba, srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta; da b’uka žeja mc iz tvoj’ga sveta speljala ne bila, gol j Ti va kača! Prešeren je nosil domovino v srcu, kamorkoli ga je vodila pot. Domači kraji in domači ljudje so mu bili najbližji, naš slovenski svet je zanj najčudovitejši, usoda slovenskih ljudi je zanj največja skrb. To vse govori iz njegovih pesmi. Prešeren majhnosti slovenskega sveta ni zamenjal za velikost drugih večjih narodov. To je druga misel pesnikovega pozdrava. Za Prešernovega življenja se je pojavilo gibanje, ki je hotelo skupni jezik za južne Slovane, s tem bi se stopila tudi slovenska narodna posebnost s Hrvati in še drugimi Slovani v eno enoto. Prešeren je to ponudbo Stanka Vraza zavrnil. Rajši je ostal majhen člen narodov. Rajši je imel svoj jezik, čeprav bo v njem bralo manj ljudi njegove pesmi, kot pa da bi žrtvoval svoj jezik in svojo narodnost na račun veličine. Morda smo kdaj v precepu, da bi rajši bili pripadniki kakih večjih narodov. Morda se nam ponuja priložnost kje daleč od doma, da bi svoje poreklo prodali za skledo leče. Ne bomo srečni, če to storimo. Ostanimo to, kar smo po svojem rodu. Ostanimo zvesti svoji materi in očetu, čeprav pripadniki malega naroda, a naroda, ki ima tudi svoje poslanstvo in svojo nalogo na tem koščku zemlje, ki nam jo je Bog dal. Naša vez je materina beseda. Ali nam pesnik iz Vrbe ne kaže na lastnem zgledu, kako je treba svoj jezik ljubiti? Ko je zavrnil ilirščino, je v čudovitem jeziku zapel pesem in s tem pokazal, da je mogoče najgloblja čustva in doživetja izpovedati tudi v slovenščini. Če nam kdaj zmanjkuje izraz, ker nas je usoda morda zanesla daleč od rodnega doma, morda v povsem neslovensko okolje — poiščimo brata in sestro po krvi in se pogovorimo z njima po domače. To vaše srečanje ob slovenskem bogoslužju in ob pesnikovem prazniku je nekaj tako čudovito lepega. Ali vam ni, kot bi bil za trenutek vaš slovenski dom prisoten ? Doma pa vzemimo v roke tudi slovensko knjigo, da bomo poživili in obogatili izražanje in obudili morda pozabljeno besedo. Nekoč je dajala slovenska mati sinu, ki je odhajal od doma k vojakom ali kam v tujino, roženvenček, pa morda molitvenik in v njem morda podobo brezjanske Matere božje, ali pa svetinjico. Danes nosimo s seboj, ko odhajamo, tudi drobni zvezek Prešemovih poezij. obrni O VRBA.. . Z vso ljubeznijo in spoštovanjem se oklepajmo teh svetinj, da bomo ohranjali vero naših očetov in materino besedo. In bodimo strpni drug do drugega prav po Prešernovem naročilu. V tem trenutku se spomnimo na srečanje med Slomškom in Prešernom. Sošolca sta bila. Pozneje je šel vsakdo od njiju svojo pot: Slomšek po poti slovenskega duhovnika, Prešeren po poti odvetnika; Slomšek po poti svetništva, Prešeren po poti frajgajstovstva; Slomšek piše preproste, pobožne pesmi, Prešeren tudi ljubezenske — za tisti čas spotakljive. Toda oba ljubita svoj narod. Oba drug dragega spoštujeta. Ko Prešeren bere v Novicah sporočilo, da je Slomšek postal škof, je ves prevzet od sreče. In ko bere prvo Slomškovo pridigo, s katero pozdravlja svoje vernike, je Prešeren srečen do solz, tako da njegova sestra Katra ne more verjeti, da je njen brat tako prevzet. Opravičuje se mu, da ga je napačno sodila. Da, Prešeren in Slomšek sta bila strpna drag do drugega, čeprav sta v marsičem sodila različno. Zato se mi zdi, če gledam po človeško — kot da se ta trenutek v vašem Slomškovem društvu srečujeta veliki pesnik in svetniški škof. Iz tega naročila strpnosti pa raste zavest naše narodne skupnosti. Ali ni lepo in pravilno, da se nekako te dni srečujemo na proslavah, ki jih vsi priznavamo kot važne in velike dneve, imenujemo jih kar narodne praznike? In prav Prešernov spominski dan je naš narodni praznik. Slovenci v Ljubljani in drugod po Slove- leto šn ji Za SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK 8. februarja, ko se ves slovenski svet: domači, zamejski in zdomski vsako leto znova spominja smrti pesnika FRANCETA PREŠERNA in večne živosti njegovega pesniškega genija, tiho prebirajoč drobni zvezek Poezij, je domovina spet nagradila zaslužne slovenske ustvarjalce s Prešernovo nagrado. Letos sta jo prejela: DANILO ŠVARA, za življenjsko skladateljsko delo. Z njegovim imenom je slovenska glasba povezana že čez štirideset let. Skladateljsko delo je le ena stran njegove dejavnosti. Švara je bil dolga leta. direktor ljubljanske Opere, njen dirigent, profesor na Glasbeni akademiji. Kot komponist je dal posebno vreden prispevek slovenski operistiki. Slove njegove opere Kleopatra, Veronika Deseniška, Slovo od mladosti, Ocean, pa balet Nina. Močan je prav tako v simfoniki s svojimi štirim simfonijami. Predvsem pa je izrazit na področju komorne glasbe. Ljubi pevski element, ki se kaže v njegovih solospevih, številnih zborih in kantati. LOJZE KOVAČIČ za pripovedno delo Sporočila v spanju - Resničnost. To delo predstavlja nekako sintezo in dogna- ni ji se spominjajo velikega genija. Enako Slovenci v Celovcu, Gorici in Trstu, pa vi v Rimu in Slovenci v Buenos Airesu in Clevelandu, enako v Avstraliji in povsod, kjer žive naši rojaki. Prešeren nas povezuje, nas združuje in ob njegovi veličini čutimo ponos, da smo sinovi in hčere istega naroda, kot je on. Dragi, poglejte: kljub temu, da je naš pesnik sin malega naroda, in kljub temu, da je bisere svoje poezije napisal v slovenskem jeziku, kljub temu je njegov sloves prestopil meje naše domovine. Danes bero Prešernove pesmi v vseh jezikih milijonskih narodov. Bero jih lahko v italijanščini, nemščini, francoščini, angleščini in še v drugih jezikih-' In prav zato, ker je pel o sebi in o svoji domovini, je velik- Prešeren je ljubil svoj narod, a sovražil ni nikogar. Ves jc bil vdan svoji domovini, a preziral ni nikogar. Hodil je pokonci, gorenjsko vzravnan. Bil je kmečki otrok in nikdar ni tega zatajil, a bil je vedno gospod. Gospod v salonu ir1 v uradu, ponosen in vzravnan. Samozavesten, a ne domišljav. Prijazen in ljubezniv ogovarja preprostega človeka in deli bombone otrokom. Rojaki, živimo in delajmo z istim pogumom in z enak0 ljubeznivostjo ter neustrašenostjo. In predvsem naj naše delo raste iz enake ljubezni do doma in materine govoric0- V naših slovenskih skupnostih pa živimo in zajemajmo h duhovne dediščine našega velikega pesnika. Tako bomo ohranjali res tisto, kar je tudi on gradil in v kar smo rasi' dolga stoletja: narod! Ponosni na to, da smo Slovenci, h1 ponosni, da imamo PREŠERNA. prešernovci nja vseh prvin, ki jih pisatelj že skozi 25 let izkazuje v bogatiji svoje pripovednosti. Poznane so njegove kratke pripovedi Ljubljanske razglednice (1953), roman Deček ^ smrt (1968) ; posebej vredna pa je njegova knjiga Zgodh® iz mesta Rič-Rač (1962), ki jo literarna kritika stavi ja v vrh slovenske otroške pravljične proze. Kovačičevo del° uvrščajo danes med najtehtnejše dosežke sodobne slovensk® pripovedne literature. Nagrajenci letošnjega Prešernovega sklada pa so: igrali Boris Cavazza za vlogi v Molierovih komedijah Improviz®, cija v Versaillesu in Skapinove zvijače; pisatelj Prifl10* Kozak za knjigo Peter Klepec v Ameriki; akad. slikark® Metka Krašovec za razstavo v ljubljanski Mali galeriji 191V akad. slikar Vladimir Lakovič za svoj slikarski opus; arh1 tekt Saša Machtig za sistem kioskov „K 67“; igral0: in operni pevec Danilo Merlak za vlogo Šteline v Suchoiio' operi Vrtinec; filmski režiser Dušan Povh za kratka fil1’] Dve koračnici in Nova maša; radijska režiserka Rosai'0 Sajko za režijo radijskih iger; pesnik Tomaž Šalamun ^ pesniško zbirko Bela Itaka, in skladatelj Dane Škerl za svo)1 IV. simfonijo. editorial renacimiento CUANDO se pasa de una forma de “vida mmemorial’’ —la Edad Media— a una actitud historica en la cual el pasado aparece como tal, y se quiere volver a el, el futuro se incrementa. Cuando el hombre renacentista hace el ensayo de ser antiguo, se encuentra con que no puede; no se puede volver atras; para ello hay que inventar. Esto tiene una consecuencia inmediata: la dilatacion de la vida. Toda vida tiene una determinada amplitud de horizonte, si se lee un pliego suelto de una narracion cuyo final se desconoce, cuya lon-gitud se ignora, se da uno cuenta de que se trata de una narracion breve, de una novela corta, de una novela extensa. El tempo de la narracion, la amplitud con que se presentan las vidas, pre-figura lo que va a ser el relato. Hay casos en que esta expecta-tiva no se cumple, por ejemplo en Cervantes: Rinconete y Cortadillo augura una larga historia, que Cervantes no escribio; las primeras paginas de Ouijote, por el contrario, no prometen lo que esta novela fue, tras experimentar dilataciones sucesivas. Čada forma de vida —real o ficticia— tiene una amplitud, una ex-tension que esta destinada a llenar y cumplir, lo mismo que un ave tiene cierta envergadura, distinta en el gorrion y el aguila. El Renacimiento es una dilatacion de la vida respecto de la Edad Media/ y esto significa un aumento de las posibilidades. No me refiero a meras posibilidades formales —en el sentido en que es posible todo lo que no es imposible—, sino a posibilidades reales^ para las cuales estdn dados los recursos —al menos iniciales— con que realizarlas. e innovacion julidn mari° Se rompen las antiguas formas, las antiguas fronteras de la yl Pero cuando las fronteras se rompen, la primera impresion es ^ no hay fronteras. Hace unos treinta y cinco anos escribi un enS ^ titulado “Marco Aurelio o la exageraci6n'’, en el cual recordaba u frase del emperador filosofo: “Como Antonino, mi patria es R0^° pero como hombre es el mundo.’’ Era la formulacion del cosmop0*1 la ciudad de Roma no es ya una frontera suficiente, el hombre c° del tiempo de Marco Aurelio no se siente exclusivamente roma y tiene la impresion de que ya no hay fronteras, de que la verdadera es el mundo. Hoy sabemos que no, que todavia hoy ^ es asi, que Marco Aurelio cometia una exageracion: en el sig^° ^ de nuestra era, la patria historica era el Imperio Romano. HoV » 1 sabemos, pero entonces no se sabia, y por eso Roma no tuv0 capacidad de imaginar las fronteras reales de la sociedad constjitufa, y esa es la razon fundamental de la crisis y la c° del Imperio Romano. (Andlogamente, son muchos los que no sa que la sociedad que vivimos se Hama Occidente, o no saben i01' narlo.)De igual modo, cuando se altera el sistema de vigencia5/ y impresion es que no hay vigencias, porque ya no son las an Y al cesar la presion que ejercian sobre nosotros, sentimos que hay presion. En un momento de este tipo estamos viivendo: tene1P.( la ilusion de que no hay mandamientos ni vigencias, de que nos constrihe; lo cual es un espejismo y bien pronto descubrir® la configuracion y los limites de las nuevas vigencias. tig110. *1,1 el/ n/; el/ (del ensayo ANCHO ES EL MUNP iz vrednih knjig ivan dolenec, opazovanja iz zatišja (odlomek iz knjige MOJA RAST) V ZAPORU smo imeli jetniki obilno časa za pogovore. Zbrani smo bili iz vseh krajev in zvedeli smo marsikaj, kar se je dogajalo zunaj. Tako so prišla do nas poročila, kako so brez sodne preiskave pobili na tisoče in tisoče ljudi v okolici Kočevja, Kamnika, Teharij in drugod. Večina jetnikov je pričakovala, da režim, ki je dopustil ali celo Ukazal tako divjanje, ne more biti trajen in da bo kmalu Prišla sprememba. Kdor je pa na razmere gledal realno, hrez neutemeljenih upov, mu je morala ena stvar biti jasna: da namreč ljudje, ki nosijo za te dogodke odgovornost, za Uobeno ceno ne smejo izpustiti vajeti iz rok. Takrat, ko s° gonili ljudi trumoma v smrt, so mogli to storiti samo v trdnem prepričanju, da se jim zaradi tega ne bo treba uikdar in nikjer zagovarjati. O teh grozotah se ne bo smelo ne govoriti in ne pisati. Čez te dogodke je treba vreči Plašč pozabe in kdor bi ga skušal dvigati, tega je treba na kakršenkoli način prisiliti k molku, češ da blati osvobodilni doji čeprav bo samo reševal njegovo čast proti tistim, ki s° ga res osramotili. Še več, domobrance in vse nasprotnike sedanjega režima je treba v črnih barvah naslikati kot '^dajalce domovine ali pa kot zločinske tipe, da se bo '^delo vsem, ki bodo verjeli tem enostranskim informacijam, kar čisto v redu, da so spravili take ovire na poti do •epših časov s sveta. Nič jih ni bilo škoda! Prejšnje po-utične in gospodarske razmere je treba opisati kot tako ^ulle in nevzdržne, da je bilo treba z njimi temeljito po-•Uesti za vsako ceno, tudi za ceno neštetih usmrtitev. Skli-^evali se bodo tudi na zgodovino, češ da se taki izgredi a°gajajo ob vsaki revoluciji, da je pa na drugi strani revo-ucija prinesla tudi napredek, da obilno odtehta vse strahote, K' so spremljale njeno porajanje. Tako in podobno bodo skušali opravičiti ravnanje, ki se - ne da opravičiti. Iz ^evolucije se nujno rodi diktatura ene osebe ali ene stranke, “lasičen primer za to je Sovjetska zveza s svojim Stalinom. demokratični vladavini mora vsaka stranka računati z jPožnostjo, da bo za njo na vlado prišla njena nasprotnica u začetek modrosti je — strah pred škandalom. Grozote Pivih mescev so tudi dale prav tistim, ki so ob koncu °jne zapustili domovino, tudi če si niso bili svesti prav nobene krivde. (Meseci strahote) SOVJETSKA ZVEZA je veljala kot nekak vzorec komunistične države, kamor so se hodili učit ali vsaj opazovat razmere tudi komunisti iz drugih držav, med njimi tudi iz Jugoslavije. Kdor je opazoval množično ubijanje ljudi pri nas v prvih povojnih mescih, se je nehote vprašal: ali ni bilo to nesmiselno pobijanje vsaj deloma posledica sovjetskega zgleda in sovjetske šole? Prišel bo čas, ko se bo tudi pri nas lahko javno ugotovilo, da so premnogi trpeli predvsem zaradi tega, ker so poznali resnico o komunizmu v SZ in o njegovih metodah. Takrat bo zahtevala pravičnost, da se tudi tem mučencem da vsaj skromno zadoščenje, ne zaradi mrtvih, saj ga ne potrebujejo, ampak zaradi poštenosti do zgodovine in zaradi poznejših rodov, ki se bodo iz zgodovine učili. Ko sem se jeseni 1946 iz zapora vrnil v domačo vas, so bili vaščani še pod močnim vtisom dejstva, da sta od enajstih fantov in mož, ki so bili pri domobrancih in ki so se po vojni umaknili na Koroško, ostala živa samo dva: eden se sploh ni več vrnil v domovino, enega, ki je bil pri domobrancih samo nekaj dni, so pa izpustili iz Šentvida; bil je tako sestradan, da je komaj mogel priti domov. Od ostalih devetih je eden umrl že v zaporu, osem jih je pa izginilo brez sledu. To se je zgodilo v vasi, ki je takrat štela štirinajst obljudenih hiš. Ugledu naše države je to med ljudmi zelo škodovalo. V osvetlitev razpoloženja, ki je takrat vladalo v škofjeloški okolici, naj povem zgodbico, ne da bi hotel s tem kogarkoli žaliti. Nedeljsko popoldne je sedelo v kmečki gostilni več gostov, pa je nekdo nagovoril svojega sobesednika s „tovariš“. Ta je takoj ugovarjal: „Jaz nisem tovariš, jaz nisem nikogar ubil.“ Ljudje so v zaupnih pogovorih skušali ugotoviti, kdo je z besedo ali z dejanjem pomagal pri usmrtitvah, pa so trdili, da so prizadeti čudno molčeči in mrki; izogibajo se družbe. Na podobno mišljenje sem naletel tudi drugod, po kmetih in mestih. Ljudje so imeli med ubitimi in zaprtimi svoje sorodnike in prijatelje in skrajno redek je bil človek, ki bi ne bil obsojal tega, kar se je zgodilo. (Razmere se izboljšujejo) PRI SLOVENSKI KULTURNI AKCIJI JE IZŠLA IZREDNA KNJIŽNA NOVOST ivan dolenec moja rast življenjepis O knjigi je zapisal dr. Jakob Šolar: „. . . sem začel kar od kraja in bral, bral, bral - dokler nisem prebral vsega . . povsod me je potegnil vrtinec zanimanja. . . Umetnina je! ... Hvala Ti za to pisanje. . . “ (iz pisma avtorju, 2. maja 1961 ) L karton vezan izvod stane 20 novih pesov; v platno vezan pa 26; zunaj Argentine pa 2.50 in 3 ameriške dola/rje Naše dosedanje naročnike opozarjamo, da ta knjiga rui všteta v riaročnino za naš knjižni dar za leto 1972, čeprav je izšla kot redna knjiga naše založbe. pisma meddobju 3, XII dragi MED, V Papeževem skiciranju Marijana Marolta kot umetnostnega zgodovinarja sem zasledil znova to, kar sem že dolgo čutil kot poslanstvo Slovencev „tega sončnega, peščenega in vodnega sveta": slovenski človek bi se moral tukaj znajti „nasproti vidnemu svetu kot nečemu zagonetnemu in čudovitemu, polnemu notranjih sil in pomembnosti". V svojem ustvarjanju na južni polobli bi moral dati izraza občudovanju in priznanju sveta ter osvojitvi narave... z duhovno močjo". Kako bi se potem meje slovenstva v zavesti razširile! Kako bi se počutili nekako doma tu in drugod po svetu; droben slovenski narod - Slakovo „integralno slovenstvo" - bi „z duhovno močjo" osvojil različne kontinente in tako dopolnil svoje lične poteze; dopolnil in izpopolnil. V Papeževem skiciranju se skriva spet zanimiv literarni problem: o funkciji umetnostnega zgodovinarja in umetnostnega kritika. Nisem ju mogel dovolj jasno opredeliti, dasi da stavek o Maroltu, ki „se je znal globoko vživeti v srce umetnosti" slutiti formulo; a kaj je „srce umetnosti"? Naj se v luči Papeževe glose o Maroltu približam dvema južnoameriško slovenskima pesnikoma v tej reviji, istemu Papežu in Karlu Rakovcu. Papeževa Poesia je pisana v argentinski španščini, ki si jo je čudovito prisvojil; prim. muzikaličnost rim posebno v drugem in tretjem stihu: libro - revivido, sincera - tran-quilamente, tiempo - fe, intima - palabra, todo - vision, poleg klasičnih, posebno v prvem in četrtem: apasionado -exasperado, verdad - libertad, vision - oracion, alegria -poesia. Morda spada očiščena muzikaličnost rim v prvem in zadnjem stihu k skladbi, podobno kot pri simfoniji, kjer se začetni akordi zdrobijo, da se spet najdejo v končnem „stavku". Vsekakor je iskanje rim spet v modi po vsem južnoameriškem kontinentu; od Mehike do Čila in Argentine odkrivajo pesniki v rimah sredstvo za umirjeno izražanje tudi najbolj ognjevitih strasti. Papeževa pesem mi ugaja; tematika pesmi je večno južnoameriška „un revolueiona-rio"; a ni je lahko takoj razumeti, in zato bi želel drugačen način tiskanja. Od Rakovčevih Pesmi mi resnično ugaja Pismo, ki ga je najbrž zložil v kakšni kavarni na aireški aveniji. Pri vsej plastičnosti vsebuje tudi razsežnost skrivnosti (od spokorne ljubezni do tehnike). Ostalih osem pesmi je tudi polnih skrivnosti, a si je ne morem razlagati; ne vem, kaj prikrivajo podobe, dasi je dosti vzetih iz južnoameriškega sveta: človek, ki strelja z lokom in puščico ob jezeru; trubadur - diplomat - vlomilec; krokodil; piščal pod viharjem; ognjeniki; žametast pajek; bikovi rogovi; pastir s trobento; brodolomec (na široki reki); belo mesto sredi neke vrste tunela. Morda nam bodo v bodoče pomagali naslovi pesmi, manj kriptični, bolj uvodni, da bomo zaslutili geografijo pesmi. Naslov spada bistveno k pesmi. Vsaka pesem pre-u-stvarja. Polnovredna pesem pre-u-stvar-ja tako, da se s pomočjo nam že znanega dotakne neznanega, ga pre-imenuje, ujame, napravi del nam že ,,znane" stvarnosti. Umetniško ne še polnovredna pesem ali obstoji pri nam že znanem, ali pa odkrije neznani del stvarnosti tako, da ga ne moremo razumeti. Klasičen primer so francoski simbolisti; umrli so, njihove pesmi so tudi umrle, ker poleg melodije glasov in čudovitih podob nič več ne vemo, kaj so hotele odkriti, ne da bi pri tem ranile deviško skrivnostnega značaja nam neznanega dela stvarnosti. Še nekaj: pesem Vrabec II se mi zdi premalo izdelana, premalo pesniško doživeta. „KrokodiI zazija" in „klic na pomoč se odbija" sta dobra za povest in reportažo. Sicer pa še nisem nikdar slišal (vsaj ne od preživetih), da krokodil izpusti svojo žrtev ob njenem kriku. Ali gre le za sen? Kako drugačna je Vrabec I, kjer so „jadra zgrbljena kot prša stark". Če izvzamem, da vrabci molčijo, in da zame-žijo, kadar streljajo nanje, mi tudi ta pesem gre do srca. Če sem jo prav razumel, pomeni južnoameriško ilustracijo izjeme v svetu življenja in smrti; „vsaka puščica, ne zadene". In kakor da bi se jezero jezilo nad izjemo; ali ne spadajo vrabci v kategorijo brezpomembnih bitij ? — Naj povzamem: Rakovec sluti bogastvo in moč fizičnih metafor; preveč je v njem pesnika, da bi jih ne čutil; a mora si jih znati podvreči, vedoč za njih omejeno moč. Nadaljevanje in sklep Naceta Polajnarja pesem Prihaja je lepa; a ker jo je poslal iz Slovenije, ne vem, koliko nosi na sebi vpliv drugih pesnikov povojne Slovenije, o katerih vem prav malo. 0<) ločil pozna pesem eno samo piko, a mene to ne moti, keri so besede tako razporejene, da ne motijo smisla. Cikla Pesmi za Astrid ne razumem prav, ker govori o pokopu A s tri depoten! pa spet, da je v grobu sploh ni. Spev št. 5 mi je najbolj blizu, ker ga lahko razumem ne glede na druge speve; spominja me na novogrške pesmi o prvi ljubezni; pri vsej tragiki je poln poduhovljene svetlobe. Spevi so sicer polni elementamo svežih podob (nasprotje: kliše), a tretji spe'' ima preveč ptičev: v (na) stebrih mesečine spijo orli (med palmami!), in pesnika in Astrid čaka „izvotljeni ptič", ki pa jima vendar nudi pesem „valov in viharjev" (v mesečini!). Polajnarjeva pesem je čisto sveža; znane besede s« združijo v novo geografijo in novo zgodovino, ki jo začutimo tako blizu, da si želimo nekakšen happy end in nas silna otožnost v njih dela težke. V pesmi Moja bela ladja mi nekaj ne ugaja; morda nekakšen ubijajoči ritem; morda nejasno prelivanje podobe ladje v podobo srca in nazaj in narobe (in to tem bolj, ker ni ločil razen treh pik na koncu); morda pa le nedognanost podobe; nehote se spo-j minjam besed angleškega kritika H. Coombieja: odhod ladje pomeni vsakemu človeku nekaj drugega, in čim bogatejše je človekovo čutenje, tern več mu lahko pomeni-Zdi se mi, da se v pesmi skriva enačba za erotični sveti zato bi si želel to pesem bolj prodorno izdelano. Ali S® „bela“ barva v naslovu pesmi nanaša na simboliko bele barve (nedolžnost — smrtna strahotnost) v Melvilloven1 romanu Moby Dick? Zanimiva paralela. V Polajnarjevih pesmih se življenjskost slovenščine razodeva na nov način-In vendar ne uporablja novih besed; preštel sem jih, točno 593 jih je, vštevši sedem besed naslovov. Pod tem vidikon1; se nam ni treba sramovati zdomske slovenščine. Stik, živ stik z drugimi jeziki bi nam celo moral pomagati, da svojo slovenščino obogatimo z besedami, ki so jih drugi jezik1 dognali do potankosti in to pod različnim vplivom razmet' (Na skrajnem severu Kanade imajo več kot 30 različnih besed za sneg; pri nas na Japonskem pa celo vrsto različnih besed v zvezi z rižem; v Liverpoolu vedo natanko, kako se naj pravi raznim delom velike tovorne ladje.) Ne, jezik® nam ne manjka. Morda nam manjka zdomskih mater, ki h1 že otrokom vzbujale ljubezen do slovenske melodije besed®’ vzbujale morda skrit pesniški čut. Zdaj pa k osmim Kramolčevim angleškim pesmim, ki ji'1 je prevedel Papež. V pesmi Predal sem se je Papež prevajalec milejši od pesnika v Kanadi. Papež prevaja „V®S sem se utrudil." Kramolc pa poje „Pustili so me mrzlega“' Ali pa „kako sem se dolgočasil". Morda je prva variant® bolj na mestu; skoraj vseh osem pesmi govori o belih’ bledih, lahno rumenih barvah Kramolčeve hladne Kanad®-Tudi bi v prevodu predlagal končni verz takole: „Ah, kontno... sanje, da.“ - zaradi prizvoka v angleškem „Ab’ dreams. Finally.“ Normalni prevod druge pesmi Papirna*;® rože bi moral imeti na koncu prve kitice: „to so moje sanj® o tebi". Ali pa „to so moje sanje, moje o tebi." Papeže^ ,,tvoje (sanje)" bi normalno odgovarjala vrstica z „of y°' wes". V drugi kitici te pesmi je „purple mauve" pravzapr®' .^škrlatno vijolične", in „nervous“ bi lahko mirno post®1 „v nervoznem", zaradi podobe sanj. Smisel tretje in četrt® kitice se mi zdi naslednji: vsak dan moramo vsajati dos*1 papirnatih rož (sanj), „ker (ali pa: saj) jutri bodo pokončane, vse zakopane v globokem, mrzlem snegu žara®1 bežečega vetra". V pesmi Če umreš bi naslov rajši prev®' del s „če hočeš umreti" v skladu z „If you die“ govore®® angleščine. Saj mu sledi „die now“ - „umri zdaj" (v p in 10. vrsti; prim. verz 1 druge kitice). Tudi se zdi, v, se S. in 9. kitica nanašata na pesnikov spomin ne na kož®’ ta spomin je mojstrsko slikarsko podan z lestvico rumeb® barve od oranžne preko limoni podobne lime fruit do bi®"1? rumene fuksije. Sočustvujem s Papežem, ki ni preved® pesnikove besede „pshychadelic“ v 7. verzu 1. kitice; kak® jo naj, ko pa je tudi v angleščini čisto nova. Če se p1'9' spominjam, je umetno sestavljena iz grških besed psy®h (duša, duševen) in eiddos (podoba, slika) in s saksonsk^ končnico -lic; nanaša se pa na domišljijsko gledanje JŽ’ redno živih podob in to posebno pod vplivom omamne dro# LDS. Nekako tako, kot poje Rakovec na str. .187: „Dr°č> tešijo strah. .. “ Kako pr evesti „psychadelic“ ? Pravzaprav je tudi v izvirniku zaradi nianse glede na pridevnik „vivid“; torej „drogasto živahen"; ali pa (skupno z besedo young): „živ, živčen, živahen". Sredi druge kitice se bere silneje: „da. zares umrem, če ti umreš...". V pesmi Papirnate ladjice govori pesnik o „love letters", „ljubezenska“ ali pa .»zaljubljena pisma", Papež je pozabil na za to pesem važni pridevnik. Desete vrstice „deroča reka" je mirno lahko le „nemirni“ ali „bežeči“ „potok“, in to tem bolj, ker pesnik uporablja v naslednji vrsti besedo „to float", ki bi je govoreča angleščina ne uporabljala v zvezi z deročo reko, ki vse potegne šiloma za seboj. »»Plavajo, plavajo, se prevrnejo, potope" se mi zdi bliže izvirniku, a Papežev prevod je bolj pesniški. Tako tudi v naslednji pesmi o „ve-tru v avgustu". „Flaxen hair" bi lahko prevedel tudi z ,yzlati lasje", a zdi se mi, da je bolje verz nadaljevati z vejico, in z drugim verzom, ki bi se začel tako: „polje v potapljajočem se bakrenem soncu", in v tretjem verzu: „po-Ije ovsa v avgustu", „pod vetrom drhteč" v četrtem verzu. In druga kitica, pod vplivom „polja“: „Dviga se, giba se, skoraj tako kot pomorski valovi, in plava, se guga, in Pljuskne navzgor in potem navzdol, v mir." In zadnja ki-kitica: ,,Ta veter sem jaz". Ali pa bolj pregnantno: „In veter sem jaz.“, v eni sami vrstici. V pesmi (Moja) senca bi konec moral izzveneti v prevodu nekoliko tako kot angleški „it“, ki je — če se ne motim — zavestno postavljen Da konec, da izpriča neke vrste brezosebnost vsega temnega, v nasprotju z angleškim osebnim „1“ (jaz, 6-krat skoraj zaporedno v tej pesmi). Morda bi se izvirniku približali z naslednjimi zadnjimi štirimi vrsticami: „Skočim vanj, in nimam sence več, jaz, senca, senca." K pesmi Morska deklica: bolje je prevesti „deep orange" v 2. vrstici s „temno nianžnim glasom", ne le zaradi angleščine, marveč tudi v skladu z govorečim dekletom. 6. verz bi prevedel z „v kaši ih je zrl svoje skulpture". 8. in 9. verz sta v Papeževem Pievodu bolj polna kontrastov, kot pa v izvb-niku, ki pravzaprav pravi: „ker so bili njeni lasje na soncu oranžnem", 1 Pa „ker^ je za njenimi lasmi bilo sonce oranža", možno Je tudi reči „čisto oranžno sonce". (Pika za angleškim i>sun ‘ v g. kitici je gotovo pomota.) In potem: „Le sence jenih ravnih nog so kot sinje puščice zadele njegov vrat." n zadnja dva verza: „(In on se je dvignil) tiho. Brez nuje , sed- Ali pa: „Nihče ni zahteval besed." Nato sledi tiskar-* Pnmota z 2. kitico. Četrti verz bi moral biti drugi, tretji la četrti. V 8. verzu te druge kitice bi dodal k besedici ^Pc^nah" še „valov“; ali pa bi besedi zamenjal z „grebeni diov Le zadnji verz bi moral Papež podati tako drama-^eno, kot je v izvjmiku; );(y m0rje drseče - ali pa: moleče skale) so čuvale njuno skrivnost. Ali pa še bplje: „(?daj vajo njuno skrivnost". Zadnje pesmi druge kitice V nrough heavy eyes“ (besedica „heavy“ je še enkrat bi i 7,rstlci tretjega stiha, in tu je prevedena s „težkim“) lahko mirno prevedel s „skoz težke trepalnice", ali pa ru"-b”lmi (težkimi) očmi" in potem „v okenskem okvi-Pa h Zdl Se’ .da le?i’ ker Je morda bolan (od bolezni ali kji- hoponenja; prim. 4. in 5. kitico). Zadnji verz četrte Ali 06 ^ ^ izvirniku silno močan: „Tvojo kožo vsrkavam." hederal”m 1-iŽem t^jo.Poit-^V zadnji kitici tega „Dežja gnu .e?a .Jntra" bi bilo bolj pomenljivo, da posnemamo Vam - 111 lzyl™ik: ,,Besede tebi prav skrbno v šepet ode-■ ne. nihč® jjjj ne l0 čul. In oči zakrivam, ah, preveč le- Čeprav ni nikogar tu, nikogar ne. Le dež, dež." rj-i, nišk° Su t01'ej ^anl Pnpcž prevajavec zdi bolj pes- an j1’ k°t pa pesnik Kramolc. Naj še to pripomnim k nioč^SkemU izv'rniku: Kramolc razodeva resnično pesniško čen 111 ^°- P0^okno k°t kak slikar, ki se osredotoči na dolo-binn -*e^ino.> ki ga je bila zajela s svojimi barvami. V kom-čistQC1J1. C1-^ ^arv se skriva življenje, ki se nikdar ne da n;e uJf;ti, ker črte in barve, ki ga sestavljajo, niso vse barv°V° ™s^v?- Toda slikar lahko razpolaga s celo lestvico hioti ’ iT P.eSm? ~ ki ie navsezadnje pesem in ne slika - pa brez i.J'°I)lcenje enakih ali skoraj enakih besed in takih se]f . ontrasta; bistvo pesmi je beseda. V pesmi I gave my-nijo *ZZ0V® Petkratno ponavljanje teh treh besed monoto-Flovsrp1 t)n ,kza Pesem prozi, ali pa „pop“ glasbi. V Paper snow“1S OSjro ?adenejo besede „white. . . snow“ „cold. . . besed S po( oknima besedama „dead. . . buried... in snow“; ^raza* ”Sn°W<',<_. sneg vsebuje belino in mraz, tako tudi v tem ”u”?reti“ m „biti pokopan v snegu". Morda pa se hatanl- 'n ■*e središče te pesmi škrlatna druga kitica, oči Uhn t v? k°t Pri kakšni sliki v belem, kjer ujame Kram o 1 r'-^na. PaPirnata roža. V tem primeru bi vrhuner^tbi! Pnčetnik nove umetniške struje; dramatični tako kot a 'f. Pe.smi bi ne bil na koncu, marveč kje drugje, lahko r>r'V S 'k* in Vvg'*asbi in v arhitekturi. A le bodočnost ker mor m.e®? dokončno sodbo o tem novem načinu pisanja, a ‘str skozi skušnjo, in skušnjo sestavljajo umetniš- ko zavestni bravci. Lestvico barv zasledimo tudi v pesmi If You Die (ki s svojini naslovom spominja na pesmi v The New Rock gibanju): »orange lime and fuchsia" (temno in svetlo rumeno), „your skin", „palid“. V tej pesmi bi v izvirniku pravzaprav morali imeti kakšno ločilo za besedico „do“ v 5. verzu 2. kitice, da postane naslednji »like" smiseln (v angleščini) v skladu s prvo kitico. V Paper Boats imamo »love letters" in „sails“ in »their whiteness“, morda tudi »stream". V August Wind srečavamo „flaxen“, »»August oats", »copper sun“. V Sea Nymph se kopičijo ,,sand", „the (orange) sun", ,,her voice deep orange", ,Bellov sand", „turquoise swells". In v zadnji pesmi se v barvnem efektu bližajo drug drugemu „a metal table top", »the window frame", „the dormant grass", „a sereen", „your skin", „the flowers (of an apple tree) (in the rain)“. Morda je pesem My Shadow edina izjema. A prav pri tej pesmi bi rad povedal še tole: Kramolc bo razodel polno pesniško moč, ko bo skušal prozaične besede posameznih verzov nadomestiti z bolj pomenljivimi, bolj dognanimi, bolj pesniško doživetimi; ali pa ko bo komponiral verze, sestavljene iz več kot ene besedne enote (above; I jamb; walk on it). Eno se mi zdi nedvomno: material pesmi so besede. Vsako prozo bi lahko prepisali v pesniško obliko (morda celo besedo pod besedo), a bi zato ne bila pesem. In še nekaj želim pesniku Kramolcu: da se zavede svobode, ki jo lahko uživa v pesmi, V tem pomenu je slika nekaj statičnega, čeprav ljubim vsako njeno barvo (kadar mi slika ugaja), in vse njene kombinacije barv in črt. Pesem lahko s svojo dinamičnostjo besede posreduje ne le otožnost, marveč tudi moč srca, ki ga je zmeraj več kot otožnosti, ker bi sicer sploh ne mogli ustvariti pesmi, pošteno rečeno. Upam, da Kramolc lahno pretirava (»just a trifle"), ko poje v prvi pesmi, da so ga Muze (v Papeževi dobrohotnosti) »utrudile", po mojem pa »zdolgočasile". Ker bi sicer nikdar več ne pel in bi tudi onih ostalih sedem pesmi ne zapel in z njimi ne obogatil brezdomcev in »people of foreign origin". Naj še omenim, da sem Beličiču hvaležen za izčrpen in pogumen in zato objektivno kritičen referat o knjigi nekdanjega krščanskega socialista Viktorja Smoleja. Zdaj je Beličičev tehten glas še glas v puščavi, a zato ni nič manj v službi resnice in dobrote in njune sinteze, lepote. Kdor ima oči, bere; kdor ima ušesa, posluša. In v tem se kaže notranja šibkost komunistične ideologije - in Beličičev referat to na novo prikaže: tudi po zmagi v določeni deželi ne more prenesti ne vse resnice in ne objektivne kritike. Ker bi sicer razkrila preveč. Dragi MED! Rad sem ukradel čas, da ti odgovorim na tvoje pismo z značko XII, 3. Ne vem, ali bom zmeraj lahko toliko časa »kradel". Tudi če se ne bom mogel dotakniti vsega, se bom potrudil, da ti odgovorim na važnejše odstavke v tvojem pismu. Za nas, zdomce in brezdomce, je življenje važno, da snujemo in se pogovarjamo in kompo-niramo in pišemo - in prodajamo in kupujemo, in spet — kritično snujemo in kritično se pogovarjamo. Da bo naša LTH (se spominjaš teh besed na začetku dolgega odgovora? Literatura Tragičnih Herojev) res vredna herojstva tudi s herojstvom besede. Pod herojstvom besede razumem boj z materialom, oblikovanje tega, kar se oblikovanju upira, žilavo iskanje najboljšega izraza, o-hranjanje domišljije, ki ji lahko služi ves široki tuji svet. In seveda pisanje, in če se le da, s tipkami stroja. Oprosti mi, da danes pišem le z nalivnim peresom - pravzaprav sem pod robom Tokia, brez pisalnega stroja, v čisto japonski hiši, kamor sem se bil zatekel s svojim ukradenim časom. Na svoji postojanki bi tega ne mogel napraviti — toliko poslov in toliko rok trka na okna in vrata, katerih ključ se mi je bil oni dan zlomil. Oprosti mi, širokosrčni MED, ako sem tu in tam izrazil svoje mnenje tako, kot da bi bilo že dokazano. En razlog za to je gotovo čas, ki mi izteka, pod prsti. Nasmehni se ob takih vrsticah in obdrži le to, kar se ti zdi resnično, ali pa, kar te vzpodbuja k delu, dobremu delu. Pred 68 leti je Brander Matthews (prvi, ki je kdaj v ZDA predaval o dramski literaturi) zapisal (v North American Review), »da so večkrat umetniki - pesniki in slikarji - tisti, ki so najbolj presenečeni, ker morejo kritiki odkrivati v njih delu toliko stvari." Torej se je to dogajalo že pred skoraj 70 leti... in veš, kaj je Matthevvs dodal ? „In kritiki imajo prav. . ." In še nekaj je dodal, a tega nočem prevesti. Z novoletnim pozdravom ostajam tvoj literarne reportaže vaclav havel in matematični absurd ČEŠKI pisatelj VACLAV HAVEL je zaslovel pred vsem s svojimi dramami (Vrtna veselica, Obvestilo). Spomladi leta 1967, torej še „v zlati dobi češke pomladi", pa je izšel poseben zbornik literarnih del in spisov Vaclava Havela. V zborniku nista natisnjeni le Havelovi dramski deli, temveč tudi dva pisateljeva zelo zanimiva eseja: „0 dialektični metafiziki" in ..Anatomija trika". Zraven pa je v tem danes že kar znamenitem in težko dosegljivem zborniku Havel objavil tudi svoje grafične pesmi, ki jih imenuje „Antikode“. Protokoli, tako se zbornik imenuje, so izšli tudi v Zahodni Nemčiji pri znani založbi Rowohlt. Kaj nam Havel sporoča v tej vsekakor važni knjigi? Mnogi pisatelji, ki bi jih prav tako mogli imenovati v zvezi s Havelom, opisujejo in analizirajo to, kar bi imenovali vedno intenzivnejša tehnizacija človeškega življenja. Različni avtorji analizirajo te tehnizacijo z različnimi stilističnimi sredstvi, predvsem pa na grotesken, satiričen ali pa sentimentalen način. A mnogi med njimi se problemu tehnizacije in mehanizacije bližajo le od zunaj, zgolj verbalno. Njihove analize so zato često deskriptivne, površne, zunanje. V nasprotju s temi avtorji pa je za Havela tematika mehanizacije osrednja tema. K njej pristopa v celoti, od znotraj, izredno intenzivno. Celotna knjiga je strogo simetrično urejena. S to formalno simetrijo zasleduje Havel poseben cilj, ki bi ga lahko imenovali tudi filozofski, metafizični cilj; posebno moč mu daje prav oblikovna ustrojenost dela. Sredi zbornika so pesmi Antikode, ki zelo spominjajo na izdelke programiranih strojnih naprav. In vendar so to pesmi ,,z dušo in telesom", imajo svoj smisel in svoj cilj. So nekakšne variacije za pisalni stroj, a tako ustvarjene, da rastejo v filozofsko satirične domislice, v pointe, ki nastajajo s križanjem besednih pomenov in zaradi svojske grafične razvrstitve. Pred in za Antikodami sta oba že omenjena Havelova filo-zofsko-metafizična eseja. Začenja pa zbornik prva Havelova igra, medtem ko ga zadnja sklepa. V prvem eseju je Havel združil napadalne točke dramatika, v zadnjem pa nam je razložil svojo poetiko. V eseju O dialektični metafiziki pravi Havel dobesedno: „To smo že vsi doživeli: eden izrazi nazor A, drugi pa nazor B. Tedaj pride tretji in reče, da ima nazor A vsekakor pozitivne poteze1 in ga moremo ,v določeni situaciji' resnično ,do določene mere' osvojiti. Vsekakor pa vsebuje tudi nazor A ,prav gotovo negativne poteze' in more zato ,v določeni situaciji' pripeljati do .določenih nepravilnih sklepov', ker je žal spregledal pogoje, ki jih je prikazal nazor B. Ta nazor ima vsekakor pozitivne poteze' in ga moremo ,v določeni situaciji' resnično ,do določene mere' sprejeti, posebno tedaj, če smo sposobni ločiti njegove pozitivne poteze od njegovih .vsekakor negativnih potez'. Prav te .vsekakor negativne poteze' morejo ,v določeni situaciji' verjetno pripeljati do .določenih nepravilnih sklepov'. Tako je jasno, da moremo do ,pravilnega nazora' priti le tedaj, če iz nazorov A in B odberemo le pozitivno in izvržemo le negativno. Le tedaj moremo tako preverjena nazora A in B združiti v nazor C, ki je izšel iz obeh prejšnjih nazorov in istočasno oba prvotna nazora prerasel... Ob tem ne ostane obema prvotnima sobesednikoma drugega, kot da se odločita za salomonsko sintezo sintetičnega, zakaj pogovor se je zaključil in vse je rešeno do zadnje veljave... Jedro takega mišljenja je torej nekaj, kar bi mogli imenovati dialektična metafizika. Premik dialektike v dialektično metafiziko sam potrjuje dialektični način mišljenja. Vse, in tudi dialektika, se vedno bolj odtuji resničnosti in se postopoma sprevrže v svoje nasprotje, če okameni v svoji lastni shemi. . . Izguba dialektičnega konteksta mišljenja (v našem primeru dialektičnega mišljenja) vodi končno v notranjo negacijo samega sebe (v našem primeru v pome-tafiziranje). Ena od posebnosti tega našega primera je tudi v tem, da je postal osebek spoznanja istočasno predmet spoznanja. Dialektika se je potrdila v svoji lastni usodi." Prav jasno je v teh mislih vidna fina Havelova ironija, ki zelo učinkovito prikazuje tisto, kar se je pravzaprav zgodilo z ,.dialektičnim materializmom" — in to prav v deželah, ki so ga sprejele za svojo filozofsko, družbeno in politično osnovo. Ta ..dialektični materializem" se je sprevrgel v svoje lastno nasprotje: okamenel je v svoji lastni shemi in je danes neprijeten antihumanitaren fosil. V Anatomiji trika pa pravi Havel tudi tole: „Smisel pojava je odvisen od odnosa, s katerim ga človek povezuje z drugim pojavom. Odvisen je torej od njegovega človeškega konteksta. Absurden postane, če izgubi ta človeški kontekst... Resnični predmet odtujitve je torej konec koncev prav avtomatizacija resničnosti." To pa je tudi ena glavnih Havelovih tez, ki jih tako mojstrsko razvija v obeh svojih dramah Vrtna veselica in Obvestilo. Havelova literarna simetrija izvira iz neke znanstvene racionalistične pisateljeve odskočne točke. Zato je tudi Ha-velov črni humor drugačnega izvora, kot pa ga najdemo pri drugih dramatikih absurda, kot so Ionesco, Adamov, Beckett. Medtem ko je Ionescov humor iracionalen in močno čustveno obarvan, je Havelov humor docela racionalnega, neafektivnega, strogo preračunanega izvora. V drami Obvestilo je govor o umetnem jeziku ptydepe, ki ga oblast uvaja v urade, da bi poenostavila administrativne postopke". .Značilno pa je, da je Havel v tej drami ta jezik ptydepe resnično ustvaril. Struktura umetnega jezika pty-depe ima svoj vir v posebni jezikovni strukturi češkega jezika, je torej v dialektičnem razmerju s češkim jezikoslovnim ustrojem. Simetričen pa je tudi ustroj drame same: simetrija je v nastopanju uradnic, v dramaturgiji intrige, v vzponu in padcu šefovega namestnika in podobno. Po drugi strani pa Havelov racionalno ustvarjeni jezik ptydepe ironizira absurdno neumnost in zločinskost admini- : strativnega absolutizma in tehnokratične diktature. Pred našimi očmi je izrazita podoba oneumljenega aparata* za katerega so ljudje zgolj številke, ki jih moreš in moraš poljudno manipulirati. V določenem smislu so Eavelove drame tezne drame, ali drame formule. Zakaj Havel ne sledi razvoju svojih junakov, psihologija teh ..junakov" ga sploh ne zanima. Havel ne prikazuje razvoja, življenja in smrti oseb, temveč na® podaja neko filozofsko formulo, neki miselni model o svetu> postavlja neko tezo. Ta teza pa govori, kako v stroju apa' rata vsak humanizem, vsaka humanitarnost tragično propade. Ta izpovedna substanca Havelovih dram se ujema, tudi s tistim, o čemer Havel piše v svojih filozofskih esejih. Havelova dela so racionalna; v njih so nakazane zgolj osn