Nos cos, 19. K 2006, barve: CM K, stron 1 ISSN 0350-5561 u kon^c tedna Jutri precej jasno, v soboto dopoldne oblačno, popoldne zjâsnitev. šteyilka 3 četrtek, 19.ianuar/a SOOB ïïa ]pmm Ja, Letos je res takšna, kot se šika. Snega že od konca novembra skorajda ne zmanjka, novo leto pa je postregb tudi z zelo nizkimi temperaturami. V minulih dneh so se spuščala globoko pod ledisče. Zato se je narava spremenila v limsko pravljico, sploh, če posije sonce. Snežnih radosti se veselijo otroci, smuka na smučiščih je odlična, drsanje na velenjskih jezerih prav tako. Kljub mrazu. Je pač zima. ■ Foto: vos Gorenje v proizvodnji ne bo odpuščalo V skladu s terminskim koledarjem v januarju in februarju manj delovnih dni - Tudi letos kolektivni dopusti - Nadaljevanje racionalizacije v režiji v skladu s sprcjeiini terminskim plauom (obravnavali so ita ludi na sveiu delavcev) so delavci Cîoreiija v leaî mesecu prosil ludi dva pclka. enega pa bodo ludi v februarju. To dejstvo hitro razplamli vprašanja, ali je Gorenje v krizi, se obeta odpuščanje tudi v lem kolektivu? »Gorenje ima dovolj dela in v proizvodnji ne bo odpu- sóalo.ff /airjuje Drago Bahun, ki je v upravi odgovoren za kadre. Delovni koledar v Gorenju ze nekaj lei prilagajajo dinamiki prodaje, ki jc v /ačclku leta nižja (to se posebej velja za hladilno-zamrzovalne aparate, v tem času sredo najbolje v promet sušilni stroji), proii koncu leta pa narašča. Zato bodo v oktobru in novembru delali tudi kakšno soboto. Veliko ekonomičncjc jc, da se trendom prodaje prilagaja cc-lotna proizvodnja in je to naprej načrtovano, kot pa da bi delali le posamezni programi. Temu so prilagojeni čudi kolektivni dopusti, ki bodo tudi letos v prvi polovici avgusta in v času bozično-novoleinih praznikov. Baliun tudi dodaja, da sledjo zelo dobrim lanskim rezultatom tudi v letošnjem letu, zaloge so v lem trenutku pod planskimi. Ocenjujejo, da bodo v lem mesecu prodali okoli 240 tisoč gospodinjskih aparatov, kar je kar desei tisoč več kot lani v enakem času, Kako pa je z režijskimi de-lavcf/ »Problem režije je drugačen, saj na tem področju že nekaj časa i^emo racionalizacije, tu se bo konkurenčnost dela zaostrila, razrešili bo treba siruUumo pre/jposlenosi. Še vedno pa bomo potrebovali kvalitetne kadre,« pravi Bahun in dodaja, da skrbno iščejo različne reSilve. poiencialne upokojitve iji prekvalifikacije, tako da bodo tu ta problem reSili po mirni poti«. Streslo Savinjsko in Šaleško dolino Nedeljski potres škode ni povzročil, je pa povzročil nekaj strahu - Žarišče potresa južno od Mozirja Mozirje, Víleiye. 15. januarja - Potresni sunek, ki so ^a seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic Agencije Republike Slovenije za okolje zabeležili v nedeljo ob 3.41, ni povzročil škode. V Rciiijskem centru za obveščanje Celje so povedali, da po potresu, pred katerim je bilo več potresnih sunk(»v, škode ni prijavil nihče. Med prcbivalci Savinjske in Šaleške doline, ki so potres čutili, pa jc nastala nekaj preplaha, ^rišče potresa je bilo 4} kilometrov sevemv/hodno od Ljubljane - južno od Moziija. Prcieminamo ocenjena magnituda potresa je bila 3. intenzitela potresa v iiršeni nadžariščncm območju pa ni presegla V. stopnje po evropski potresni lestvici. Potres so čutili prebivalci Moziija. Šoštanja. Velenja, Žalca in okoliških krajev, ■ mkp Obdavčitev po svetovnem dohodku Elkroj tudi v Afriki ^n^a dva bloka TEŠ biolta abrahama^ 300Srr-1,30 EUR ICAIIIO xiiim. Denacionalizacija kot jara kača Milena Hrstič - Planine V mesini občin/ Velenje vsakič, ko se s kom pogovarjafno o pmioru, omenijo /teiiokori^anc (ienado/ialiradj:>ke im-lopke. ki nuj /j/ predmvljaJi coklo ^aj mmfa ni območja, v katerem naj ne hi hilu pod denacionalizacijo \ ineslu vsaj krpa zenil/e. Resnici na ljubo drùi, da so pod dc-nactof^alizuci/o liui deli mesta, k/er bi biie na voljo parcelt, in da Ima Velefýe dejansko leiave. ker nima pmiora. EnosUi\ne zadeve je bilo enosiavno rešili, (hfale so najtežje, Tisie, okoli kaierili se vrli mdi največ premotenja. Ker sc zajeme in ker so fudi na najelifnejšili lokaci/a/!. Ro^ majo Pil od enega do drugega in ireOega organa. P(>rem w vrnejo nazaj. Načelo pravne drtave vsebuje ludi pravico do pravnega vamiva. Koristijo in izkoristijo ga (lahko) vsi. Tudi dena-cionalizacijski upravičenci. Tako vsi mo^ni nasledniki in vsi moSni zavezana pač segajo /w vseh motnih pravnih polek. To /«/ fraja dolgo. Vse liredlogo. V hisivu že v nedogled. Vleče se koi jara kača, A á) kdaj le zadeve fe lahko gredo? Kdo je Irsii, h' lahko nan^di rez? Vsak. koi že rtčefio. se ima pravico priložili. Ne samo upravičenci. Tudi zawzanc! in ludi sloven.'ika odškodninska dniiba. ki mora skrbeli za !o, da država za premožetije, kije bilo denacionalizirano. ne bo prsveč plačala ali dala nazal več, kol Je vzela. A v inie^ resu marsikaterega zavezanca ni, da se zadeve rešijo prehifro. ()}> resli. ki jim pripadajo vse do leia Î991, so visoke. Vmes se je spreminjala še zakonodaja in pogled na denacionalizacijo. Oboje je postopke podaljšalo. .Se lahko zgodij da se zakonodaja spremeni Še enkrat? Tako, da pripomore k skori^šnjemu konat? Ce je bila ljudem narejena krivica, Če jim je bilo premoženje naàonalizirano, odvzeto, je prav. da se Jim krivica popravi. Gm prej. Začetek gradnje hitre ceste leta 2008 Ljubljana • Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji sprejela dopolnitev Letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest /a leto 2006. Dopolnitev se nanaša na poglavje, ki določa pripravo projektno-teh-nične in druge dokumeniacije z vključitvijo odseka Dravograd-Arja vas, ki se nahaja na treiji razvojni osi. Okvirni rok pričetka izvajanja projekta izgradnje iiilre ceste oć Koroške do avioccslc Maribor-Koper je konec Icla 2008. za kar je potrebno pospešeno pripraviti in sprejeli državni lokacijski načrt 1er v tem okviru zagotavljati strokovne podlage in predlog državnega lokacijskega načrta, pojasnjujejo v vladi. SREČNO IN BOGATO ^gië; NOVO L£TO I©)"«® Garantiramo glavnica ^ Garani"»" - - ^ geien □ PREDSTAVNIŠTVO VELENJE Stari frg 35,3320 Velenje tal. 03 697 50 96 080 ^MPRIZAU 1 FlcuRn»on fWiPBnc iii>a ■ laWÉto ^rwi^j munn EVROPSKA HISA MODE od 6. do 27. januarja °/o MURA CENTER NOVA Velenjg. Šaleška 21, Velenja MURA. Glavni trg 19c, Maribor /nasf>rotJ Elektro Manbor/ POTOVANJE OOLGO SO LET Biti na strani šibkih je naporno, a hvaležno 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 19. januarja 2006 lokalne novice Mladi tokrat o tabujih Velenje - Na vseh osnovnih šcjlali v Šaleški dolini sc uCenci vi^ jih ra/rcdíw pripravljajo na leiosnji ntroiki parlament. Medobčinski otročki parlament» ki ga tudi tokrat pripravlja Medobčinska zveza prijateljev mladine Veletije, bo namreč v sredo, 25.januaija, iudi letos bo parlament potekal v sejni dvorani MO Velenje. Tokrat bodo mladostniki na glas spregovorili o tabujih in različnih prepovedanih lemah. ki sijih /elijo osvetliti. Na otroških parlamentih mladi vedno sprejmejo ludi nekaj sklepov, kijih poskušajo do naslednjega parlamenta uresničiti s pomočjo odraslih- Na parlament bodo povabili tudi /upane sodelujočih občin. I/brani predstavniki mladih se bodo tudi letos udeležili zasedanja nacionalnega otroškega parlamenta, ki bo marca v Ljubljani. Tako bodo lahko z vrstniki iz vse domovine razpravljali o letošnji lemi. prenesli pa bodo ludi sklepe in želje mladostnikov iz Šaleške doline. ■ bš Za stanovanja 30 vlog Šoštai\i - Na razpis za najem ncprofitniJi stanovanj, ki gaje ob» javUa Občina Šoštanj, je do roka, 6. januaija, prispelo .30 vlog. Kol je p dvig računalniške pismenosti na evropsko raven tis- tim, ki jo potrebujejo in jo želijo sprejeti, da bodo tudi tako lažje poiskali nove možnosti za delo.« Osnova za izobraževanje udeležencev pnîjekta na Šolskem centru Velenje bo e-učenjc, ki bo potekalo s pomočjo njihove spletne učilnice. Dostop do elektronskih gradiv bodo (omogočili s pomočjo mcdmrežja od koderkoli, torej tudi preko računalnikov na javnih točkah za dostop do Interneta, kol so knjizîiice, c-«ole. multimedijski in mladitiski ccntri. spletne kavarne ... Na Šolskem centru so zelo p(mosni, saj so zasm^vali zadevo sami in tudi izdelaD sistem e-učenja ter učne vsebine v obliki e-gradiv. Ob vseh prednostih tovrstnega izobraževanja brezposelnih pa ne smemo prc/.rcti tudi tega, da bodo zainteresirani udeleženci lahko pridobili dva javno veljavna certifikata, in sicer nacionalno spričevalo o računalniški pismenosti ter certifikat fX'DI. (European Computer Driving Licence). Cîre za spričevali, ki poir-jujeta, da zna imetnik dokumenta uporabljali osebni računalnik in splošne računalniške aplikacije. Obe temeljila na verificiranih učnih načrtih, kar vsakemu udele- žencu zagotavlja visoko raven mednarodnim zahtevam prilagi> jcnega znanja. Šolski center Velenje izvaja Uh vrstna usposabljanja še v Mozirju, Slovenj Cîradcu, v Celju. Trbovljah, Litiji. Ljubljani in na Ravnah na Korkrili vse svoje %rehe, dru^i se vendarle zavzemctfo. da bi hil ta p ^aja veliko različnih pravih komedij nekateri vendarle menijo, da nam tovrstnega materiala" primanjkuje. Pa so se pri celjskem gleda- lišču, organizatorju vsakoletnih Dnevov komedije, odioâli. da bodo razpis za najbolj žlahtno domačx) komedijo razpi.'iovah v bodoče le vsaki dve leti. Ampak za to so se odločiti na pri{)onyČilo mimstr.'>t\'a za kuh\m\. Morda pa nili ne le zaradi fxmuínjkanja komedij, bolj zaradi varčevanja z denarjem za nagrado. Nekako ujetí med voljo ljudi, nejevoljo in igro so se znašli krajam '/Jdanega Mosta. Ne da bi želeli, so se znašli r igri za novo občino; ne swjo. ampak mm občino Rimske Toplice. Ta ne le da Je majhna, če bi se to območje res osamo..o Tfak:r6icaraSETd4.Mi)dah.12400l^«K)v NinarRatiih fologrill in rtftoïftoy m vračaiaof Po jakcnu 0 ODV le "Ka$ ćas' uvrščen med piarvode inlcmaiMiosa zna6a^ za kaiara sa piačuie đ»ek po 6.$^ itiitfu slocnj. letno izkia 52 itevMk. V SREDIŠČU Na prvi stopnji sedem zahtevkov Ostajajo najtežji in največji denacionalizacijski zahtevki - V prostoru Upravne enote Velenje nerešenih še 23, od tega jih je 7 v reševanju na prvi stopnji - Konca ne zna napovedati nihče Miiena Krstič • Planine \'eleiije, 17. januaija • Čeprav je na območju pristojnosti Upravne cnoic Velenje ta hip v reševanju še 23 dcnacionHii/acijskih /^hiev-kov, pa je med njimi le 7 lakili, ki jih re^ujejiï na prvi slopnji, lorcj v okviru upravne eniue. Cire /a denacionali/acijskc /ah-levko Pavline Cvikl Aniona Ma-jerholda in Rozalije Kos, ller-heria in Walierja NVoschnagga, Ivana m I'rauca Ska/e, Pcira Kun-stlja in Riharda Tischlerja. Pri vsaki so posebnosti in le/ave. zaradi katerih /adeve nm rešene, pravi načelnica Upravne enote Velenje mag. Vlilena Pećovnik. Pravi ludi, da so bile vse le ^^dcve na prvi stopnji že rečene, a sn jim bile vrnjene v ponovno odločanje, bodisi /aradi upravnega spora ali vrniltî v naravi in /a kaj se bo dala odškodnina. Ce ne bi Šlo za takt) veiik obseg in vmes za večkratni moratorij in spre-mernike samega /jkona o denacionalizaciji, bi bile le zadeve že rešene. Tako pa zaradi spleta okoliščin, ki niso bile naklonjene vrnitvi v naravi, čeprav je to po zakonu temeljno, ni tako. V kratkem bomo v lej zade\a razpisali ustno obravnavo in odločiJi o vrnilv:.« /adeve glede vračanja premaze- Nerešenih 23 zahtevkov Na območju Upravne enote Velenje je trenutno nerešenih 2.1 denacionalizacij skill zahtevkov, od katerih jih je 7 v upravnem sporu. 4 v pritožbenih postopkih v ministrstvih (gospodarskem, kmetijskem in ministrsivu okolje in piT>sior), 7je lakih, kijih trenutno rešujejo na prvi stopnji, v čenih že 90 odstotkov zahtevkov. »Glavni problem pa je zemljišče okoli planinskega doma na Slemenu. Zemljišče je bilo sicer že odmerientî, do konca pa je treba speljali samo še nadaljnji postopek in izdati odločbo.« Uspešni in tudi nemočni Na Upravni enoti Mozirje doslej rešili 94 odstotkov denacionalizacijskih zahtevkov - Najtežji primer vračanje gozdnih površin ljubljanski nadškofiji - Na upravni enoti nimajo slabe vesti Tatjana Podgoràak Na Upravni enoti Mozioc so od sprejetja Zakona o denacionalizaciji leta 1991 prejeli približno 200 zahtevkov za vrnitev premoženja. Do konca lanskega leta so jih rešili 96 odstotkov, od lega je 94 odsioikov zahtevkov prav nom očn ill. Ob koncu lanskega leta so reševali sedem zahtevkov (od lega so dva dobili v ponovno obravnavo po deveiili letih), šest jih čaka na obnovt) postopka, štiije zahtevki pa so v priložbenem oziroma tožbenem postopku. Med 58 upravnimi enotami v Sloveniji je mozirska po številu opravljenega dela na 2X. mestu. Predmet denacionalizacijski h zahtevkov so zemljišča, po večijii gozdna. Med slednje sodi ludi najležji primer, v katerem gre za vrnitev več kot 8100 hektaijev površin ljubljanski nadškofiji. Upravna enota je slednji izdala delno odločbo o začasni uporabi gozdov, zaradi pritožbe (rozdnega gospodarstva Nazarje pa za-deva še ni ktjnčana. Po mnenju načelnika Upravne enote Mozirje Vinka Poličnika je za upravne enote reše- vanje teh zahtevkov najtežje opravilo, saj vsebuje tudi take elemente, ki sn po svoji vsebini civilni pravdni postopki. »Za našo upravno enoto velja, da smo glede denacionalizacijskih zadev uspešni m ludi nemočni. Skrajni čas bi že bil. da bi reših vse zahtevke oziroma jih pripeljali do pravnomočnosti, vendar so nekateri primeri pravno dokaj zapleteni, bodisi /aradi specifičnosti zahtevka bodisi zaradi stranke v postopku. Med zalitevki, ki jih rešujemo, imamo - na primer-tudi takega, ki je doživel kar 42 sprememb. Te primere bomo težko rešili. še težje pa bi lahko napovedali, kdaj jih bomo tudi končali.« Kot je še poudaril Vinko Poiičnik, do zapletov prihaja velikokrat zaradi tega, ker je večina upravičencev danes že pokojnih, mlajša generacija pa ima do lega drugačen i)dnos. Ti) velikokrat vodi k nenehnim prerekanjem in i/Mih riščanjem možnosti, ki jih stratika ima. Te so šiiri: zadevo konča upravna enota, če stranka ni zadovoljna z odločitvijo, lahko vloži pritožbo na pristojno ministrstvo, vrhovno in ustavno sodišče. »Vsi pa vemo, s kakšno hitrostjo meljejo naša sodišča- Na upravtii enoti Vinko Potíčnikf načelnik Upravna enote Mozirje: "Do zapletov prihaja tudi zato, ker Je veČina upravičencev danes že pokojnih, rtiiade generacije pa imajo do teh zadev drugačen odnos.« nimamo slabe vesli. Pri nas zadeve ne stojijo, ker je ne bi znali ali je ne bi hoteli rešiti. Primere rešujemo sproti, kar je največ, kar lahko pri tem stori upravna enota.« je še dejal Vinko Poiičnik, načelnik Upravne enote Mozirje. Verjamejo, da bo prevladala moč argumentov Tatjana Podgoriek Vlada je na predlog tninistrslva za gospodarstvo sprejela predlog zakona o gospodarskih zbornicah. Odpravila je obvezno članstvo v Gospodarski zbt)rnici Slovenije- S tem je izpolnila obljubo v koalicijski pogodbi in omogočila, da bodo podjetja odslej lahko ustanavljala svoje zbornice. Nekateri napovedujejo tudi prenovo preostalih dveh zbornic -obrtne in kmetijsko-gt^zdarskc- Na Gospodarski zbornici SI t avenije (po mnenju nekaterih njeno vodstvo na samem začetku ni vzelo dovolj resni) namigov, da se mora njena dejavnost bolj približiti i članom) so nad predlaganijni spremembami zakona ogorčeni. »Predlog zakona o gospodarskih zbornicah, ki gre sedaj v paria-meniamo proceduro in ki gaje pt^dpria slovenska vlada, ne uresničuje pričakovanj članic in organov upravljanja Gospodarske zbomicc Slovenije. Predlog ukinja zbornico kot javno ustanovo, uvaja dvojni zbornični sistem, kar je edinstveno v svetu. Ob navaja-i\)\i tujih praks predlagatelj zakona jemlje obravnavo zborničnega sistema iz konteksta organiziranosti podpornega okolja v Evropski skupnosti, po katerem se zgledujemo. Pri tem ne moremo mimtj tega. da so organi upravljanja Ckv spodarske zbornice Slovenije, naše območne zbornice in panož-nih združenj podprii njeno sedanjo oigani/iranost in programske usmeritve. Seveda s primertio reorganizacijo, s katero dejavnost približuje članom. Predlog zakona v veliid meri vse to ukinja, predvsem pa naloge, ki so skupne vsem članom ne glede na r\jihovo velikost, iz katere pan(5ge in regije so. To so naloge s področja poklic-ttega izobraževatíja, pospeševanja internacionaliz-acije, lelmološkega razvoja, izvedba relbrm. ki so pred nami ..,< je komentirala predlog omenjenega zakona Alenka Avberšek. direktorica Območne Savinj-ski>šaleške gospodarske zbornice Velenje. Po besedah Avberškove ukinitev obveznega in uvajanje prostovol> nega članstva pomeni razpad zbornice na več manjših, kar je v nasprotju s piizadevanji o močni, učinkoviti iti reprezentativni zbornici, kakršno potrebuje gospodarstvo. Anketa je sicer pokazala, da bi več kot 50 odstotkov njenih članov ostalo rudi koi prostov<')ljnih članov, ocena pa je, da bi bil po sprejetju zakona osip več kot 70-odsloien. Ob tem se, pravi Avber-škova. poraja vprašanje, kako bi lahko shajali z novimi člani, z njihovo finančno močjo. Avber-škova upa. da bo v posiopku par-lamcntame obravnave prevladala moč argumentov in ne obratno. Meni pa tudi. da bosta slejkoprej »na tapeti« preostah dve zbormci, obrtna in kmetijsko-gozdanka. saj naj bi šlo za čisto paraleli). Kaj konkretno pomeni uveljavitev predloga zakona za Območno Savinj s ko-šaleško gospodarsko zbornico Velenje, pa je Avber-škova odgovorila: "V dosedanjih obravnavah programskih izltodišč in prenove gospodarske zbornice na sejah upravnega odbora naše zbornice je bila izražena jasna podpora enoviti zbornici. Pričakujemo. da bo takšno stališče veljalo ludi v prihodnje. Sem zmeren optimist in vem, da je potrebno imeti pripravljene drugačne odgovore, saj so za našimi firmami tudi lastniki, ki so tesno povezani z državo, Ktjt direktorica območne gospodarske zbornice in kot sogovornica številnim direktorjem pričakujem, da bomo ohranili razvojno partnerstvo, našli način povezovanja v enoviti zbornici- Če ne hi verjela v to. po teni se ne bi lotevali preîtove zborničnih prostorov," je še dejala AJenka Avberšek, direktorica Območne Savinjskoša leske gospodarske zbornice Velenje. REKLI sa Alenka Avberšek^ direktorica Območne Savinj s ko-š a leske gospodarske zbornice Velenje, o tem. da bi bila ob morebitni ukinitvi območne zbornice lahko direktorica Sarma: »Take ko-menlarje jemljem kot salo. Ponovno poudarjam, da ima Sarm kot nepsredovali, Za uvod pa snii) pripravili pogovor / direktorjem Davčnega urada Velenje Franteni Pe-perkoni. Taje povedal, da bodo na davčnem uradu poskrbeli, da bodo zavezanci prišli do pravih informacij, bodisi lako, da bodo odprli ptjscbno informacijsko pisarno, ali da bodo, kot so (o počeli ludi zadnja leta. objavili posebno telefonsko «ievilko, na kateri bo mogoče dobili potrebne iiiformacije. Vtisi o novem dohodninskem obrazcu Veliko je hihgovytra o mtvem dohnániti' %kem obmzi-H. Kakšen je? ^Obrazec za napoved za odmero dohodnine ^a lelo 2005 je objavljen na splelnl sirani Davčne uprave Republike Slovenije, objavljen pa je ludi v Uradnem I i SI u številka 122/05, tako da si ga [isii, ki Jill za mm a, že lahko ogledajo. Obrazec jc drugačen od lislih iz pretc-klili lel inje skladen z novim zakonom o dohodnini in zakonom o davčnem postopku. Bi sivo obojega pa je» da velja načelo obdavčitve rezidentov po svetovnem dohcdku. Med obdavčljive vire jo zakon uvrslil nove dohodke, zato je tudi obrazec drugačen,« Kaj fiačeh oMm'itve po sveiov/tern dih hodku fHmanil »Pomeni, da smo rezidenti obdavčeni od vseh or)dávčljivih virov, ne glede na to, od kod je kdo prejel dohodek ozi- roma kdo je izplačevalec, ncrezidenli pa po viru dohodka v Sloveniji.« VeViko je. bih iiovtm o Wm, da je obm-Včc zelo obsežen? »Ima osem sirani, siiri več kol prejšnji.« Obrazca ne Ao /uot/io kupiti? «Ne. Na d vzroči določene probleme iiî tudi določene žagale, vendar osebno ocenjujem, da lisii davčni zavezanci, ki so prejeli v preteklem lelu eno vrsio dohodka, na primer plačo, ob icm pa še kakšno boni-teio in regres za leini di^pusi, ne bodo imeli posebnih težav. Pi^Ieg obrazca naj bi bilo ludi usirczno navodilo, V prvi la/i je navodilt) zelo obsezjio. saj obsega kar .^2 sirani (se že nahaja na spletni sirani DURS), vendar naj bi se navodilo skrajšalo, llslre/.no navodilo naj bi davčni zavezane: prejeli skupaj z obrazcem.« Za tiste, ki prcjem(go običajne dohodke (plača, regres za letni dopust, imajo kako boniteto...) ion'j naj ne hi bilo izpolnjevanje nič zahtevnejše, kot je bilo. To drži? »Upam si trdili, da bodo li na osnovi vseh konlroinih podatkov, kijih bodo prejeli, lahko obrazec relativno eno Slavno izpolniti, "lako kot so ga v prejšnjih lelih. Podobno kol doslej bo u obvestil izplačevalcev ra/vidno, v katero vrsio osebnih prejemkov sodi njitov dcv hodek in usirezni ptîdaïki iz naslova prispevkov, akoniadje dohodnine in drugi podaiki, pomembni za odmero dohod-fiine z-a preteklo leto.« Kje pa se ute.une pojaviti kaj teiavf »Veliko se v javiiosii govori o lem. da bo izpolnjevanje obsedno in zelo leiiko. franc Peperko: •'Pričakujemo za odstotek napovedi več kot /an/." A počakajmo, da vidimo obrazec, da dobimo vse kontrolne podatke, ki jili morajo poslati izplačevnlci. Res pa je, da doiočenetnu delu davčnih zavezancev zakon o dohodnini prinaša bisivene spremembe. Pri lem mislim na kmečke davčne zavezance, pri kalerili se na primer donacije in subvejKije pripišejo posameznemu zavezancu, članu gospodinjstva. V tem okviru bo gotovo po-ircbne malo več pt)Zornosli, da se ta dohodek pora/deli usireznemu članu gospodinjstva. Verjetno bodo težave ludi pri listih, ki so prejemali dohodke iz tujine, morda bo nekaj (cžav tudi v zvezi s podatki, ki jih ne bomo vpisovali v dohodninsko napoved. Podrobnosti je težko opredelili, ker ima skoraj vsak davčni zavezanec kakšnpnja bo 20-odsiolna. Ceduiarna (jb-davčitev za lansko leto ne pride v po-slcv, ampak pride v tem letu. Napoved za odmeni akontacije dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojiive vrednostnih papiijev ter drugih deležev v kapitalu morajo zavezanci naptwedaii do 28. februarja 2006 na predpisanem ob-razcu.+< Kaj pa sami podatki izplaCenIcev. do kdaj morajo biti pri zavezancu? »To je nekje usialjena stvar v skladu z zakonom o davčnem postopku in pravilnikom o dostavi podatkov za odmero dohodnine za leto 2005 je določeno, da se podatki dostavijo do 31. januaija.'< Davčno osnovo je mogoče znižati za 2 in ne več za 3 odstotke Olajšave. Kaj je novega na tem po-drocju? Katere pometnlme no\'osti^ ki se razlikujejo od dohodnine 2004, vf Ijajo ZA napoved dohodnine za leto 200S? «Prvo kar je. je posebna olajšava za vzdr/cvanc družinske člane. Pri tem velja bili pozoren, ker je formulacija nekoliko širša in tudi označilve so nekoliko drugačne. Se vedno velja olajšava za prostovoljno dodatno poki>inirsko zavarovanje in olajšava za različne namene, ki znižuje davčuo osnovo. Ta olajšava je bila v preteklosti 3-odsioina, zdaj je 2-odstotna. Posebej bi opozoril, da v lo olajšavo se sodijo več vložena «redstva za nakup eJiergetsko varčnih gospodinjskih aparatov. Cq smo lani kupili denimo pralni si roj. ki je bil energetsko varčen, tega ne moremo več šteli za olajšavo. Lahko pa bodo starši med izdatke. ki zagotavljajo zniî^anjc davčne osnove za 2 odstotka, uvrstili nakup učbenikov tudi za otroke, ne več samo zase, V olajšavo se šieje ludi priklop na iniernei in kalup ustrezne terminalne oprejne, ne velja pa za računalniško in programsko opremo, na primer za monitor, tipkíwnico. osebni računalnik ,„ Nova ugodnost med olajšavami, ki znižujejo davčno osnovo, pa jc. da bo možno zaradi tiakupa stanovanja ali gradnje stanovanjske hise za resilev stanovanjskega vprašanja davčno tîsn(ïV(^ znižali za 4 odstotke (l4L/a člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini), če je zavezanec stanovanje plačal s posojilom ali lastnimi sredstvi. Olajšavo bo lahko uve javljal v obdobju 15 lel.< Vzdlijevan i druiinski Člani? »/a vzdrževane družinske člane je pogoj, da imajo po veljavnem zakonu pri-javUeno bivališče v Sloveniji, so državljani Republike .Slovenije oziroma članice iivropske unije ali so rezidenti države. s katero Ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodkov. To si mi zdi, da je pomembno, tukaj lahko nastanejo določene ležave.« Kako pa naj ravnajo ljudje, ki so v letfi 2005 denimo plačali akontacijo od dohodkov. spivmembe zakonodaje pa so jih davka opivstik* te za leto zi katetv bopio napovedati dohidnino? ^Ravnali bomo skladno z zakonom in obrazcem, ki nam to posebej označuje. V nbrazcu je posebna, 6. siran in posebne oznake, na kateri so dohodki, zs kalere sedaj veljajo oprostitve ali p^ celo zmanjšanje davčne osnove za leio 2005. Kaj bomo naredili? Vnesli jih bomo v obrazec in tako poskrbeli, da bo davčna uprava za akontacijo izvedela.* Komu napovedi ni treba vložiti? Omeniti ste že» da lahko obrazťc za napoved dohodnine za leto 2005 pričakujemo do sredine februarja, da nam rajo izplačevalci podatke o zaslužkih dth staviti do M, januarja, kaj pa bi bilo dobnu da v tem časti še poiščemo? »Kol vsaktî leto je ludi lokrai prav. da si vzamemo malo časa. Naprej počakaj mo na obrazec, si ga oglejmo, prebe-rimo navodila, do takrat pa hrskajmo po lanskih računih, seveda takih, ki nam omsiorske strategije oziroma sprememba namembnosii. Jc pa res. da je nekaj parcel v tem delu že gradbeniů in da je bil zanje izdelan osnutek lokacijske ure- ditve v več variantah, le parceli so v individualni lasti in seveda z njimi razpolagajo njihovi lastniki. Ti se torej odločajo, komu jih bodo prodali in komu ne. Petrol Ljubljana pa je doslei za izgradnjo bencinskega servisa kupil le eno parček), in sicer konec lela 200.^. Spremembo namembnosti slednje je izpeljalo prejšnje občinsko vodstvo. ■tp Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospoijinjsrev. Pokiičireoa/ 898 17 50 DOGODKI Povezovanje poteka prepočasi Na posvetu zadružne zveze Slovenije O Evropski zadrugi, spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah, o aktivnostih, s katerimi naj bi ustavili izrivanje slovenskih izdelkov s trgovskih polic, o poslovanju zadrug v regiji ter njihovo poslovno in kapitalsko sodelovanje Tatjana Podgoršek Mozirje, 12. januaija - /b- Uru?.na /ve/a Shwnijc je pred iremi \ď\ izvedla prvf> i/ckbrazeva-nj(i za svoje Članice, v proslorih rcsuvracijc Gaj v Mozirju pa jc pred leclnoni dni pripravila drugii iz niza lei-cijo domačih izdelkov pravilno usmerjali slovenskega potrošnika, bomc» zelo težko ohranjali svíýo pridelava in poseljenost podeželja.» Po mnenju Vriska je ključen pri tem zakon o promociji, o katerem se pogovarjajo že dve leti. Zavzemajo se za tak zakon, ki ho kmetu omogočil ludi sodelovanje in odločanje. /ak računu zagotovili blizu 350 milijonov tolarjev, računajo pa tudi na uspeh na razpisih za pridobitev evropskih sredstev. pCq bi)mn enotni, lahko z zbranim denaijem storimo precej za promocijo slovenskih izdelkov.« Vrisk je ocenil poslovanje ome-tiienih zadrug kol uspesno, hkrati pa je izra/il prepričanje, da bi glede na sedanjo koordinacijo, na konfiguracijo terena in članstvo lahko oblikovale skupno regijo» ki ho zdru/Jřvala roško kmetijsko-gozdarsko zadrugo in Cîozdarsko zadrugo Skwenj Crradec, Zgornje-savinjsko kmetijsko zadrugo Mozirje in Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina. Bolj povezane bi namreč precej btilje izkoristile pred- nosti, si s tem pridobile boljši pogajalski položaj na tigu, bolje izkoristile zmogljivosti in raciiinalizi-rale stro>;kc. Bo pa za to med drugim potrebnih več stikiîv in vzpostavitev zaupanja. Sicer pa je Vrisk opozoril, da povezovanje med zadrugami v Sloveniji poteka prepočasi. Na to na srečanjih s člani upravnih in nadzornih odborov na terenu vedno opozarjajo, a je kljub lemu način tidločauja v zadrugah tak. kot je bil, «Preden prepričamo upravni odbor in nato nadzorni, mine preveč časa.« Slovenska vlada jc oktobra lani sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah. Ta ni bil spremenjen vse od leta 1992, predlog sprememb pa prinaša kar nekaj novosti za zadruge. Peter Vrisk meni, da mora biti osnova sprememb izenačitev zadrug z ostalimi gospodarskimi družbami, da bodo lahko upravičene do državne pomoči. Poleg tega naj bi spremembe omogočile poenostavitev upravljanja in kapitalskega povezovanja v zadrugah, uredile statusno preobhkovanje zadrug, zagotavljale naj bi posodobljeno zbiranje podatkov članov in vodenje imenika članov, urejale zadružno revizijo... Zadružna zveza je na omenjeni zakon pripravila predlog amandmajev, v katerih predlaga tudi tri določbe, ki naj bi prispevale k učinkovitejšeniu ures- ničevanju določb o vračilu zadružnega premoženja in njegovi trajni zadružni namembnosti. Avgusta letos bo v Evropski uniji začela delovati Evropska zadruga. Ta bo pomenila nov korak ludi za ziîdruge v Sloveniji saj bo omogočila čez mej no ptî vezo vanje. v razpravi so udeleženci pritrdili Petru Vrisku glede oblikovanja skupne regije omenjenih zadrug. Povezava v skupiu) regijo bi bila dobro izhodišče za krepitev medsebojnega pi>slovnega sodelovanja. zlasti na nabavnem in pn>dajncm pt)dmčju. S tem bodo zadruge tudi svojim članom zago tavljale boljše pogoje. Na dolgi rok pa bi lahko taksno sodelovanje vodilo h kapitalski povezavi in s tem k ustvarjanju večje konkurenčnosti. Opozorili s<ï na nujnost povezovanja zadrug in podjetij živilski'predelovalne industrije pri skupnem nastopu na trgu. Dotaknili pa so se še urejanja trajnih poslovnih odnosov med člani in zadrugo ter poslovile pogodb« med zadrugami in mlekarnami, ki bi trajno sodelovanje • po njUiovem mnenju -morala bolje izpopolnili. Izrazili so se pomisleke glede nujnosti izvajanja lastnih kontrol in predpisanih evidenc na kmetijah, preU-vsem lam, kjer jih določajo že temeljni predpisi. Priprave na dan državnosti že stekle Veleiyf - Ktmec tedna so se v Velenju na prvem sestanku v letošnjem letu sestali predstavniki Združenja Sever. Območne oiganizacije Zveze združenj borcev. Združenja veteranov vojne za Slovenijo in Zveze sliv venskih častnikov Velenje. Določili so si program dela organizacij za leto 2006 in se dogovorih o skupnih aktivnostih. Lna njihovih pomembnejših nalog bo organizacija množične prireditve, s katero želijo v Velenju primemo zaznamovati pet najsi letnico slovenske državnosti. Proslavo, ki naj bi bila osrednja prireditev za celotno območje »Saša regije«, bodo pripravili v sodelovanju z Mestno občino Velenje, skupaj pa si bodo prizadevali Se /ji uresničitev nekaterih drugil: ciljev. Med drugim bi v Velenju radi postavili stalno razstavo o dogajanju v obdobju o.saniosvajanja ter izdali publikacijo s pričevanji udeležencev desetdnevne vojne za samostojno Sitwenijo. Predstavniki /druženja Sever, Območne organizacije Zveze združenj borcev. Združenja veteranov vojne za Slovenijo in Zveze slovenskih častnikov Velenje so prepričani, daje dobro sodelovanje in usklajeno delovanje njihovih ben zakon, Vanjo je vključenih 172 tisoč zemljiških in gozdnih po« sestnikov in nekaj manj kot 1000 pravnih oseb. Vleči neke paralele med gtv spodarskim in obrtnim zborničnim sistemom po domače ni mogoče in ne logično. Sicer pa za zdaj naà zakon ni v obravnavi, razprav o obveznem in neobvezjîcn^ članstvu ne vo- dimo, niti o tem ne razmišljamo. Računamo, da politična koalicija ne bo razmišljala o kakšnih spremembah. Menim, da bi morala naša zbornica ostati taksna, kot je danes. Seveda pa ima vsaka politična struktura, kije na oblasti, možnost zadeve spremenili. Mi se torej v tem trenutku ne ukvarjamo s tem, ali bo članstvo v zbornici obvezno ali ne, ampak z mnogo bolj aktualnimi vprašanji, kot so na primer, kako pridobili čim več evropskega denarja, kako čim bolje pomagati slovenskemu kmetu, Ce pa bo zadeva prišla na dnevtii red, pa se bi)nio zvali in razpravljali.« Vsak muzej ne bo dobil državne pomoči Tehnična dediščina v Sloveniji postaja vse bolj zaščitena in yr cenjena - Sarm bo predlagal več olajšav za sponzorje kulturnim institucijam Bofana Špegel Velenje - V četrtek zvečer na dobro obiskani okrf>gli mizi o možnostih vključevanja SAŠA regije v sistem varovanja In ohranjanja tehnične dediščine v Sloveniji na to temo sprcjrovorili Številni strokovnjaki. Po dveurni razpravi so se člani društva Šarm, ki so okroglo mizo pripravili v Muzeju Premogovništva Slovenije, odločili, da bodo pripravili predlog, ki ga bodo pčitno llnanciranje muzejev. Po novem mre/.e muzejev verjetno sploh ne bo več, če pa bo, pa fo, da nek muzej pridobi status spo menika državnega pomena, se ne pomeni, da bo diibival tudi sredstva iz državne malhe. Povedal je se, da se v zadnjem času dogaja, da prav vsaka slovenska občina ustanavlja svoj muzej, pri tem pa marsikje pozabljajo na nujno ar- pant)ge skozi zgodovino. Tako v Velenju imamo vseslovenski muzej Prenu)govništva, v Šoštanju pa nastaja vseslovenski muzej usnjarske industrije. Poudaril je, da je nemogoče, da bi se taki muzeji preživljali le z vstopnini^ saj to lahko uspeva le tistim, ki muzejsko dejavni^st spremenijo v za- ben strosek, kar temu primerno tudi obdavči. Na to je opozoril dr. Milan Medved, kije predlagal, da v novem zakonu o varovanju kulturne dediščine to spremenijo. Ćlani Šarma so se na pobudo predsednika Franca Severja t>dltv čili. da bodo tak predlog tudi oblikovali in poslali na ministrstvo pa bi bil vložek kako drugače davčno stimuliran, bi bil prihranek ogromen. Ker pa gre za vses-lovesnki muzej, bi se mu zdelo prav. če bi bil ovrednoten kot tehnični spomenik in bi vsaj 20 % sredstev za delovanje prispevala država. Gostje okrogie mize so bili: dn Orest Jarh, dr. Dragan MatiČ, v sredini voditeij Branko Lesjak, ob njem dr. Sonja ifko in Andrej Maigaj. hivsko gradivo, ki mora biti ustrezno obdelano. Depoji industrijskega arbiva pa bi bili zelo dobrodošli. Še bolj kotikreten je bil dr. Orest Jarh. direktor lehničnega muzeja Slovenije iz Ljubljane. Muzej je seveda premajhen /z vse zanimive eksponate tehnične kulturne dcdij^čine. Predstavil je katalonski model, po katerem je en muzej cenlralen, povezan pa je z več manjšimi lokalnimi muzeji, ki prikazujejo določene industrijske bavi^čni park. Pri resnem mu/.eal-skem delu pa so največji stroski pri arhiviranju in obnovi razstavnih predmetov, V slovenskem tehničnem muzeju četrtino dohodkov ustvarijo z vstopnino, kar je <^gromno. V veCjili svetovnih muzejih ponavadi z njo ustvarijo le 15 % prihodkov, ostalo prispevajo dr^.ava in spgramski svet pripr^miv gel, da nam ho televizija ponudila boljši pn>gram. verjetno bo le bolj prilagojen t>blasti, kar številni gledalci ze opa/ajo. 60 pozicija očistUa Avgijev Mev? <)p(fzicija zalo vladajoči koaliciji očita neokusnosi in neinteligentno manipuliranje z ví)litvami v sveta R'IY Opozicija tnli. da sc na javni televiziji 'siri stralť, vladna koalicija pa zagotavlja, da bo sele zdaj očiščen Avgijev hlev. I.ibcralna akademija pa je pi>-zvala ćlane programskega sveta RTV Slovenija, naj razmislijo o sv(]jcm odstopu. Darko Sirajn je v imenu Liberalne akademije v izjavi /M javnost /.apisal, da so bili kandidati /a Člane za programski in nadzorni svet izbrani vnaprej, in sicer po volji vladajocc poli-lične opcije. Akademija ugotavlja. da je takimi ravnanje nova in zelo otipljiva zaušnica demokratičnim postopkom. •"Stanovanjski sklad bo letos pnisilcem zagotovil 450 dodatnih neprolltnih stanovanj, dvesio več kot lani. Za prihodnje leto pa stanovanjski sklad načrtuje, da bi lahko zagotovil šc dodatnih fiOO stanovanj. V prihodnje se namerava sklad usmeriti v gradnjo manjših stamv vanj (do 70 kvadratnih metrov). Največje potrebe so v Ljubljani i okolico in Mariboru (po l.OOO) ter na Primorskem (okoli 500 stanovanj ). Za kvadratni meter bodo kupci v Ljubljani §c vedmi odšteli 1.300 evrov, cena na trgu je tudi 2.200 evrov. Četrtek, 12. januarja ^Minister za reforme Jo;^e R Damijan meni, daje privatizacija podjetij, v katerih ima država še vedno velik lastniški delež, piv merabna zaradi izboljšanja gospodarske učinkovit osli. /ato bo letošnje lelo namenjeno pripravi na privatizacijo leh podjetij, dejanske prodaje pa se ne bodo začele pred letom 2007. Po napove-dili ministra Damijana naj bi država v nekaterih podjetjih državnega ponjena obdržala do 25-od-stoten delež- Sicer pa bo ministrstvi) brez listnice, ki ga vodi, usklajevalo izvajan^ie strategije ra/voja in okvira gi>spt5darskih reform. Damijan jc pojasnil, da bo služba tudi pomagala ministrstvom pri pripravi zakonodaje na posameznih področjih. Damijan je med reformami ptmdaril poenostavitev davčnega sistema in Joie R Damijan: ''Prodaje državrtih podjetij se bodo zaćeie po ietu 2007." znižanje davkov na plače. ^Veliati je začela n<»vela za-kima o splošnem iipraviiem p<^s-topku, ki nam bo olajšala nekatere upravne postopke. Med drugim nam omogoča, da s splošnim pooblastilom, ki ni omejeno ic na kímkaHní postopek, pooblastimo drugo osebo, da v nascm imenu prevzema dokumente. ^Muslimani so sklenili svoj veliki praznik, [.eto^njega hadža, tradicionalnega romanja muslimanov v Meko, se jc udeležilo več kot dva milijona muslimanov z vsega svela. Prijazen verski dfv godek pa savdske t^blasii kljub novim ukrepom spel niso uspesno obvladale- Tudi tokrat jim ni aspelo preprečili tragedije, saj je množica poteptala več kot .100 ljudi. Petek^ 13. januarja ♦"V javnosti močno negativno odmeva odločitev slovenske vlade, da v Irak napoti štiri vojake inštruktorje. Po mnenju koalicijske SDS smo s tem sicer samo izpolnili svoje obveznosti kol članica Nata, saj bodo slovenski vojaki v Iraku delovah le v okviru operacije /a zagotavljanje miru in ne v bojnih nrilogali. Opozicija je drugačnega mnenja in opozarja, da se zaradi našega vpletanja v Irak zmanjšuje ludi varnost doma- Različne anke(e kažejti, da tej vladni odločitvi nasprotuje tudi velika večina Slovencev. Janez Drnovšek je podprl vlado. Napotitev stiriii vojakov v Irak močno odmeva v javnosti. Trenutno je v misijah po svetu 247 slovenskih vojakov. •"Poslanci LDS in SD so se pritožili na sklep upravnega sodišča v zvezi s tožbo zoper predsednika D/. Franceta Cukiatija. Poslanka LD.S Darja Laviižar Beblerje p^v jasnila, da je zavrnitev tožbe pravno napačna in nezakonita, trdno stališče obeh sirank pa je, da je Cukjati kršil ustavno pravico poslancev, Sobota^ 14. januarja ^Ministrstvo za zunanje zadeve je v odzivu na izjave poslanca LDS Antona Ropa zavrnilo trditve, da Slovenija odstopa od evropske politike do Iraka. MZ7. navaja, da je odločitev za napotitev slovenskih inštruktorjev v Irak skladna s sklepi nekdanje Ropové vlade. Priročen izgovor sicer, saj je dejsiv<\ da je za marsikatero prenagljeno odloči- tev glede iraka odgovorna Rre. Pri tem ponovno tuimo staliilča predsedstva stranke solira predsednik SD Bo- Eiien Joiinson Sirieaf je postata prva afriška predsednica. Darfur kaže grozljivo podobo rut Pahor, ki se v pismu predsedniku Janezu Drnovšku strinja z njegovim stališčem, daje ustavni zakon o izbrisanih dobra osnova za nadaljnje pogovore. Pa bi bilo bolje, če bi naši vodilni politični pisci sedli za isio mizo in poiskali rešitev, ki bi pokazala njihovo evropsko usmerje-nosl In modrost o kateri tako radi govorijo svojim državljant)m. 1 Zablodi primitivnosti in značaja Vojko Strafiovnik Váisti pred novim /ciom Je ripisaii (kJgovor-nasr. N(iii)rej iz samef^a začrideii/a, iz nezmozfmii dojeiju do^íxika same%a. Polem pa .ie iz besa, ki ^u sproži dokončno dojelje ix)sk'dic, ki niso z ničemer racionaino pogojene. O lakšnih dogodkih smo bili slier vajeni slišati iz lreljefa, "necivilrzin/ne^a " sn'ia. Zakaj na'i li niso ganili i* Ker smo bili "tisUm množicam rum ' prej pripruvljem' pripisali oddit IJemxsi od nas samih, barharslvo. nečloveskosf, te skoraj zivaiskosi. Ta manjvrednost Je f}o!em posledično zmanjševala naš pripis odiio-\or/iosii in ?iaie zanimanje za le doi^odke. Toda v primeril iz Spodnjih Pimič lak odziv ni hi I mo^oc. V prerivanju v ^neči i^red lokalom so bili povečini ;>ovsem običajni najstniki, jdkšni, ki fm pozdravljajo pred l^lokom ali v trgovini, ki pri-diUf hodijo )' šolo in se včasili kol \si ostali, radi ludi zabavajo. In ko omenjam najstnike, s lem nikakor ne mislim, da so še posebej po\'ezam z do\},odkom aH da lam ni bilo prisoini/i ljudi iz dragib siarofanih skupin. Ne ^lede na fo, mmćici pred lokalom nočemo pripisali odgovornosti, ker Je preveč podobna nam samim. Ker sla njihova in naša vlo^a zamenljivi, sla z%o!J stvar naključja, /alo je bih treba te mlade ljudi spremeniti v "podivjane" in zadro^irane najstnike, ki Jim Je dovoljeno preveč, Jih demonizirali in Jih Jas^no oddwjtti od nas samilu Sele tedaj smo lahko dogodek, čeprav napol licemersko, vsaj deloma razumeli. Plaz obtožb se Je povsem upravičeno sprožil proti raznim inšpekcijskim i u drugim službam, v prvi vrsli pa nidi neposredno proti organizatorju. Vendar nam vse to še vedno ne daje pravega zadoščenja. Dogodek tudi v luči objektivne odgovornosti in slabo opravljenega dela vseh omenjenih nI nič bolj raDindJiv. Še vedno nas prst išče nekoga, ua katerega hi lahko pokazali. Amjmk ta nekdo naj bo raje tak, da nam ni podoben. Vsi ti razmisleki postavljajo v drugačno luč tudi nedaven odziv predstavnikov d ni.va Pobuda za šolo meri ČJoveka, ki ptvd-stavili svoje poglede na dogi>dek .sam in mdi na širše "sianje diilia'' med mladimi in v družbi sami. To naj bi bilo izrazito nenaklonjeno celostnemu razvoju otroka na intelektualnem, moralnem, vrednostnem, čustvenem, duhovnem in delovnem (Xidročju. Med temi odzivi Je bil tudi eden, kije mlade, ki obiskujejo nočne lokale, podobne zgornjemu, primerjal s primitivnimi plemeni ozinnrta zgodovinskim čJovekom, kije rjovel in plesal okoli ognja. Tak odziv ponavlja zgoraj opisani vzorec. Dogodek postavlja v kontekst, r katerem ne pripisujemo več odgovornosti, ampak se zgolj zgratamo na div/as-twm .Sewda • siarši. šola po meri človeka in pa policijska ura mo rajo stvari spraviti v red. Ali res? Tragični dogodek zgolj kaie, kako krhek Je človek .sam in kako iluzorna je lahko rdegova mera. Vrednoi in znaátja ni mogoœ vzgajati Y zai^retíku izohranosli in preiiovedi. Sam značaj je v sebi kr-hek. lô dejstvo nam te nekaj časa razkrivajo premalo upoštevane raziskave v socialni psihologiji. Bolj kot naše karakterne lastnosti niLše delovanje usmerjajo okoliščine, r katerih se znajdemo. 7e maj i ma .'iprememba v okoliša nali. na primer io. kakšen čustven odtenek Je na površju nme enuKioitalne strukture, fXKUije ali pa koliko ljudi Je se prisotnih ob nas ob času delovatya. lahko bl-."ilveno vplivajo na to, v kolikšni meri bomo pripravljeni pomagati siKloveku ali kako drugače ustrezno odreagirad. B>ti fxišten in dolh rtkielen r okoliščinah, ki izkazovanja nepoštenja ali zanetnarjanja pomoči drugemu nili ne dopuščajo, ni pmv i)oselma nmelnosi. Iz v.^eh teh razlogov sledi, da so obeli za uspešnasi pobud, kot Je Zgornja, bolj slalji Ce okoliščine narekujejo naše obnašanje in odzive. potem se Jih moramo naučiti prepoznavati in do neke mere obvladovali. In lo ne tako. da jih omejujemo, temveč z odgovornifn sooč-enjem z njimi in razvitjem občui{Jivo.\ii za njih. Sele lo sklene naš značaj, kljub njegovi krhkosti. J E GOSPODARSTVO, ZDRAVSTVO Že prihodnje leto v boljših pogojih? Po končani denacionalizaciji v delovni enoti Psihiatrične bolnišnice Vojnik v Ravnah pred precejšnjimi vlaganji v posodobitev prostorov -Rehabilitacijski program od dva do tri mesece - Za zdaj o širitvi ne razmišljajo Tatlarm PodgoriBk Psihiairicna bolnišnica Vojnik deluje /C 115 Ici. lîjena delovna eaoia v Ravnah pri Šošiaiiju pa 42 let. Okolici bolj /.naiikoi Sanatorij Ravne o/iram dvorec Guicn-buchel ima 25 postelj, razporejene pa so v dviï-, tri- In ^tiripiv steljiiih sobah, /a lamkajšnje varovanec skrbi 15 zaposlenih. Po besedah direktorja javnega /avoda Psihiatrična bolnišnica Vojnik Daniela Lajtarja. dr. med., spec, psihialr., v delovni enoti izvajajo rehabilitacijski program /a bolnike z diagnozami klasične psihiatrije, kot so psihoze, nervoze, oblike odvisnosti, shizofrenija, depresija, osamljenost, notranja napetost. zdravijo pa tudi ljudi, Id trpijo zaradi sodobnih bolezni kot Sla sindroma kronične utruje-nosii in i/gorclosti. Varovancem pomagajo na poli okrevanja oziroma jih poskušajo usposobili lako. da se li lahko vključijo v delovno ali vsaj v civilno okolje brez večjih socialnih ali bolezenskih težav z delovno terapijo, skupinskimi ak-tivnoslmi, pt>poldanskj čas pa običajno namenijo !^porinim in družabnim dejavnostim, ustvarjalnim krožkom, sprehodom, izletam, varovanccni pa pripravijo tudi kakšne kulturne priložnostne prireditve. Rehabilitacijski program iraja od dva do tri mesece. Biilniki prihajajo predvsem iz. obmfwja celjske regije, zaradi specifike programov pa občasno sprejmejo na zdravljenje v sanatorij Gorenje in Schefenacker Grah SG Automotive poslovno sodelujeta Velenje, 16. januarja - Družbi Gorenje, d.d., in Schefenacker Cîrah SCi Automotive, d.o.o. sia podpisali pismo o nameri o poslovno tehničnem sodelovanju. Pri tem je Cictrei\jc upoštevalo potrebo, da si šc v večji meri zagotovi oskrbo / maieriali, komponentami in storitvami v uepo sredni bližini pn>izvodnih kapacitet ter skrb, da nove komponente razvija skupaj z dobavitelji. Schefenacker ima znanje in iz^ kušnje na področju razvoja in pn^izvodnje vseh vrst svetil s pripadajočimi elektr stavljen lastni razvoj elektronskih modulov, proizvodnjo le-leh pa prepušča zunanjim dobaviteljem. Zato bosta družbi proučili tudi možnosti sodelovanja na tem podmčju, saj ima Schcfena-cker razvito tudi to dejavnost. Na podlagi uspešnega skupnega razvoja novih komptment bo Goreijje laiiko pridobilo dobrega dobavitelja, .Schefenacker pa bt> lahko svoje kapacitete izkoristil tudi za proizvodnjo komponent za gospodinjske aparate. Poleg nabavno-iehničnega področja bosta družbi sodelovali tudi na kadrovsko- izobraževalnem področju. Za vsako izmed navedenih področij sta družbi imenovali odgovorne nosilce za uskladitev ciliev in za operativno izvedbo projektov. Dvorec /e poslej v rokah ministrstva za zdravje, čeprav so Vošnjakovi svoj denacionaUzacijski zahtevek nasfovili na ministrstvo za kutturo. Direktor Psihiatrične bolnišnice Vojnik Daniel Lajiar tudi koga iz drugih slovenskih regij. »Podeželski dvorec rodbine Vošnjak ne nudi najboljših pogojev za izvajanje dejavnosti, pa tudi ne bolnikom. Zaradi neurejenih lastniskih pravic doslej liiše nismo veliko obnavljali. Po lani končanem postopku denacionalizacije, po katerem je prešel sanatorii v last ministrstva za zdravje, pa bo to mogoče. V tiaslednjili letih na- črtujemo kar precejšnja vlaganja. Najprej bomo temeljito posodobili infrastrukturo, preuredili sanitarije. nato pa se bomo lotili notranje razporeditve prostorov glede na namembnost. Koliko bodo stala vlaganja, bi v tem trenutku. ko smo v fazi priprav pro» jektíiv. težko rekel. Dejstvo pa je, da ne bi)do majhna in da jih biimo morali prenesti šc v naslednja leta. Nenazadnje bonn^ pri obnovi morali upoštevali tudi določila Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.« Denar /a te namene naj bi pridobili predvsem z lastno dejavnostjo. Za zdaj o morebitni širitvi zmogljivosti enote v Ravnah ne razmišljajo, čeprav se kot javni zavod sreCujeji» s precej sni i m manjkanjem postelj. Za ?20 tisoč prebivalcev področja, ki ga »po krivajo« z dejavnostjo, jih imajo na voljo samo 160, Čakalna doba za zdravljenje 0dvisnt)sii od alko hola je pet mesecev, kar je odločno preveč, /ato pristojno ministrstvo že dalj časa opozarjaj^) na potrebo p<) ena ki ime mej š i po razdelitvi postelj za psihiatrične bolnike v skwenskem prostoru. Glede na spcciHko zdravstvene dejavnosti, delovna enota - po mnenju Daniela UJlaija - 7ji tukajšnje okolje ni moteča, pa tudi ne zanimiva. Zato kakšnih oblik sodelovanja ni. »Delamo to, kar je naše p<îslanstvo. Je pa bolje, da nas je okolje sprejelo, da nam ni treba sprejemati njih,« jc še dejal direktor javnega zavoda Psihiatrična boltiišnica Vojnik Danici Lajiar. Elkroj tudi v Afriki V edinem in najboljšem slovenskem podjetju za proizvodnjo hlač lani prepolovili izgubo v primerjavi s predhodnim letom - Program prestrukturiranja že daje prve rezultate - Med novostmi mladinski program Tatjana Podgoršek V industrijskem središču Zgt^r-nje Savinjske doline - v Nazaijah. kjer prevladuje lesna dejavnost, ugašajo podjetja drugo za drugim. Sliši se. da naj bi pošla sapa tudi tamkajšnjemu Llkrtjju. »Da nam je pošla sapa. je zelo groba oznaka razmer pri nas. Je pa res, da nas zaradi tako močne konkurenco in dejstva, da sšk dajo, največ v Italijo, Slovenijo in Avstrijo. Pepel uporabljajo za proizvodnjo cemen-lov in betonov. Sedanja podoba Termoelektrarne Šoštanj se bo po ietu 2012 precej spremenita. Trendnet prodira v svet Velenjsko podjetje Trendnet ima že 40 zaposlenih in še zaposluje Izziv so jim svetovni trgi, na katerih so vse bolj prisotni Bojana Špegel \'eleiye - Trendnet združuje dinamično ekipo specialistov na različnih računalniških področjih- Imajo strokovnjake s Številnih računalniških področij, kar jih uvršča med podjetja /. največ potrjenimi /nanji v Sloveniji. V leiu 2003 so dosegli kar 35-odstotno rasi glede na prejšnje leto. Podjetje pa i^e naprej raste. Tudi v letu 2005 so bili uspešni. O tem smo se pogovaijali direktorjem Trendnela Bojationi Oremuž^m. K djctja smo opremili / našimi varnostnimi rešitvami. Ta usmeritev bo letos še bolj prisd koder na naslov prihaja posebej veliko pth hud? »Morda Je Maribor mesto, ki izstopa po številu pobud. Zalo. ker so socialni problemi tam precejšnji. Velika mesca imajo na sploh tudi več problemov. Pa morda Ljubljana. Ljubljana pa zalo. ker je bliže varuhu človekovih pravic in so ljudje z njegovim delom tam boij seznanjeni. Drugače pa je steblo pobud, ki prihajajo do varuha, enakomerno porazdeljeno po Sloveniji. Morda bi k temu lahko dodal še nekaj: od tam. kjer sc jaz ali moji ljudje manj krat oglasimo - delamo tudi zunaj sedeža, kol temu rečemo, in se pogova^amo s pobudniki, je tudi manj pobud. V Velenju bomo, o tem se že dogovarjamo, septembra ali oktobra.« Koliko pobud pa dobite letno? ''Okoli 3000. To je stalnica nekaj zadnjih let. K temu moram dodati še vsaj 50 telefonskih klicev na dan,« Rešite pa jih koliko? »Bolj ali manj vse. Vedeti pa ie treba, da je veliko pobud takih, pri katerih ne zaznamtj kršitve, ker so ljudje o kaki zadevi napačno poučeni, ah da se nanašajo na področja, za katera varuh človekovih pravic nima pristojnosti. To je denimo zasebni seklor. Od teh približno .VODO pobud je približno 20 odstotkov takih, za katere lahko rečemo, da so upravičene, la odstotek je pri nas malo višji kot v svetu, je pa res. da mi na zadeve gledamo širše. Vsako pobudo vzamemo celostno, kar pomeni, da če človek zatrjuje, da se mu je kršila pravica, pa se mu tam, kjer misli, da se mu je, izkaže, da ni tako. pogledamo še drugam. Marsikdaj ugolt>vimo, da je narobe nekaj drugega in ne tisto, kar jc človek sam zaznal in mislil, daje. Vi py ste najbrž hoteli vprašati, koliko jih rešimo uspešno? Na to pa je težki) odgDVoriti.« S katerega področja pa je največ pobud? Največ jih je s področja sodnih zaostankov. pri katerih veliko ne moremo napraviti, ker gre tu /:a sistemski pn)b-lem. Med njimi najdemo ludi take. pri katerih lahki» kaj st<»rimo, ko vičimo, da človek neupravičeno čaka razpis razprave. Velikokrat pa se zgodi, ko pošljemo na sodišče poizvedbo in vprašamo. zakaj nan)k šc ni ra/.pban, da gre potem hhreje. Marsikdaj pa se tudi pri drugih institucijah zgane (isto. kar je prej spalo.« V stik z varuhom ni težko priti AU '»vzamete^ v delo ludi stvari, ki so še na sodišču? ^Vzamemo vse. Razen zadev, če kdo hoče, da bi presojali vsebinsko. Vsebinsko tie moremo in ne smemo presojati. To Je naloga sodišča. Lahko pa prest v jamo. ali nek spis predlogo čaka na razpravi. ali da se razpravlja predlogo, ali se z razpravami preveč odlaša ., Na te. bolj birokratske ali organizacijske napake, sodišče lahko opozaijamo. žal pa ljudje pog» dmiini. Lani ste o teui izdelali posebno poročilo. V eni od političnih strank predlas^ajo, da bi morali kazni za tovrstna dejanja drastično ptn'išaii, Druui pravijo, da je vuvk za porast tovr%tne^d nasilja revščina. Kaj menite vi? »Revščina je zanesljivo pogost vzrok za nasilje v družini, Prt>blem pa je veliko boij m nogo p la sten. kot se kaže na prvi pogled. Pogosto se govori o tem. da je tega nasilja vedno več. Sam si lega ne bi upal trditi, ker se nikoli ne ve, kolikn je šc skritega. Drži le. da je odkritega vedno več. Nujen bi bil cclostni pristop, ne povečanje kazni.« Pa odzivi tLKti/i, ki se obračajo na im? i)obiie kdaj kakšne ptnratne informacije? «Kar diiSlikrat dobimo pisma ali telefonske klice z ziihvalo. dobimo pa ludi izraza negodovanja, ker je človek morda pričakoval več. Včasih pa sploh ni prišlo do kršitve, včasih varuh nima pristojnosti ... In potem so ljudje nezadovoljni. Dobimo eno in drugo, tako kol povsod.« Zdravilišče v Laškem z velikimi načrti Vlada je po štirih letih Zdravilišču Laško le odobrila gradnjo termalnega centra s trgovskitn središčem in hotelom. Zdravilišče Laško želi v naslednjih letih poslati sodoben wellness-kongresni center. zato pa potrebuje več prcv štora in protipoplavno zaščito, kar bo doseženo tudi s premaknitvijo struge Savinje v levi breg in turistično ureditvijo le-tega. Ko( Je ocenilo okoUsko ministrstvo, se bo protipoplavoa varnost s posegom v strugo Savinje šc Izboljšala, saj se bo širina reke s sedanjih 45 povečala na 60 metrov, izboljšala se bo tudi njena preto-čnost, pri čemer se bo nivo vode od zdravilišča do mostu v Jago-čah znižal kar za približno 30 centimetrov. Z deli bodo verjetno začeli že letos. ZmogljivířSti novih Term Laško bodo ua osnovi wellness ponudbe v primcijavi s sedanjimi večje za štiri- do petkrat. V niem bo okoli 3.000 kvadratnih metrov notranjih in zunanjih vodnih površin, enako velik bo ludi kongresni center z več dvoranami. Na 800 kvadratnih metrih se bo razprostiral savna center z osmimi različnimi savnami, v nadstropju bo nov wellness center s približno dvajsetimi masažnimi sobami. V okviru ureditvenega načrta je predviden tudi trgovski center, ki ga bo gradil ljubljanski Mercator. Skupna vrednost naložb znaša okoli 50 milijonov ev-rov. Razvoj Zdravilišča Laško pomeni skupno neposredno dvesto novih delovnih mest in šc naj-marý toliko v povezanih dejavnostih. Ljubiteljska kultura je na zavidljivi ravni V Šaleški dolini imamo odlične kulturne skupine, ki segajo v sam državni vrh - Obnova doma kulture letos precej ovira delo in predstavitve Bojana Spoje/ Velenje - V začetku novega koledarsk^a (eta je čas /.a pogled naprej, pa tudi nazaj. Zalo snu> obiskali Nino Mavec Kren-ker. ^odjo velenjske Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne d^avnostl. Sede/ i/po Slave je v velenjskem domu kul-lurc. kije, kot je znano, ravno v lem času gradbišče. Tako ho vse do septenibra, ko ba notra-Djosî doma povsem obnovljena, posodobljena in /a uporabnike 1er obiskovalce mnogo bolj prijazna. Zacnhv prav pri obnovi doma kulture. Se in moćna púvta pri (ieUt sklada in tistih iikitpin. ki so vadile v domu? sezono 2005/2006 smo vsiopiii z /.elo oie/enim delom, saj je redno delo naše izpostave moicno, $c huje pa lo čutijo društva, ki so doslej lu vadila. Šaleška folklorna skupina Koleda vadi na OŠ Miha Pinlarja Toleda, kjer jim je prostore odstopil ravnatelj Tone Skok. Moški pevski zbor Kajuh še vedno vadi tukaj, v nekdanjem fundusu, vendar Je tam veliko prahu in hrupa. Glcdalií5če Velenje začasno gostuje na odru doma krajanov Kimtivo. Izseliti so se morali člani kino kluba Paka in foto kluba Zrno. Kino-klub se je preselil v Vilo Rožle v Sončnem parku, kjer pa so imeli strašansko nesrečo, saj so nepridipravi/c dvakrat vlomili vviiiî in jim odnesli vsa osnovna sredstva. Večjo nesrečo še vedno ima Foio klub Zrno, ki še ni našel lokacijo za svoje delo, delujejo na ireb različnih lokacijah. Kako /noćno pogrešate dvo-rano? «Zelo. Šele sedaj se zavedamo, da nam je bila dana kot osnovni prostor za nase prireditve in da je bila za lo izredno primerna. Zc lansko lelo smo Živine plesne dJieve prenesli v šoštaiu-ski dom kulture. Oder se je do- Nina Mavec Krankar: >^l(omaj cakamOf da i»o obnova doma kultura končana, Še/e sadaj, ko ga nimamo, vamOf kako zeto ga potrebujemo." bro i/.ka/al, vso tehniko pa je bilo treba prepeljati v Šoštanj. Okrnjeni smo bili ludi pri finančnih sredstvih, saj občina Sošlanj na prireditev ni računala. Odzivi pa so bili dobri. Letos smo morali vse načrtovane revije razporediti na druge lokacije. Veliko prireditev bo v glasbeni št>li, yer je oder primeren za pevske uastope, /a scenske umetnosti pa ni vedno najboljši. Vendar smo zadovoljni. Sploh, ker smo naleteli na razumevanje vodstva glasbene sole.« Kaj se dofíaja na plej^aem /?/>• dntiji/, većina skupin je vadila pťav v kulíurfíťtn dom/t? »Plesna šola SPIN lahko uporablja svoje prostore, ker se tisti del doma ne obnavlja. Plesni studio N je zaradi <îbnovc male dvorane selil dejavm>st drugam. Sprva v Rdečo dvorano, ker pa lam ni urejeno ogrevanje, je začasno deino v centru Nova. deLio v Rdeči dvorani in še glasbeni šoli.« Pa b'KSie uspeli vašo osnovno de-javnost izpi'ljaîi v celoti^ »Ja, vse kar smo načrtovali, se bo letos zgodilo. Februarja bo dvodnevna revija plesnih skupin v glasbeni šoli, marca sc bodo na istem odru predstavili otroški in mladinski pevski zbori, v za- četku aprila pa še odrasli pevski zbori, vokalne skupine in okteîi. Območno srečanje otroških folklornih skupin pripravljamo v Aalcu skupaj z njihovim in mo-zirskim skladom. Vsako h'to Veknje kakšno medohntočno ali državno srečanje kufttirnikov. Kaj letos? Tudi letos bomo pripravili dve republiški srečanji plesnih skupin, otroških in mladinskih, to rej Pika miga in Živine plesne dneve. Obe b<îSla jesení, računamo, da ze v obnovljenetn domu kulture. Srečanje otroških folkloniih skupin celjske regije bo v Smart nem ob Pa ki. Gostili bomo medobmočno srečanje li-teratov seniorjev, poleti pa bomo pripravili poletno literarno šolo.« Poslanstvo vasema sklada je tudi, da pomasta le pri delu društvom in posameznikom, tudi pri pridoftivanjit denaija zo dejai'-nost. Tega je manj. Koliko so društva à Áaleške dtdine pri lem še ivipesna? »Na republiškem skladu vsako leto razpišejo Javni poziv za so financiranje kulturnih projektov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti, za st»financiranje nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakupu opreme (nože, insiru-meiili) za potrebe kulturnih društev. Društvom In skupinam pomagamo, da se prijavijo na ta razpis z različnimi programi. Pri tem so zelo uspešni, saj velikokrat uspejo pridobiti ta sredstva. Posamezna društva pa se /e prijavljajo na mednan)dne razpise. Pri skladu je bila lani ustanovljena mednarodna pisarna, namenjena svetovanju in pomoči društvom pri prijavljanju mednai'odnili projektov,« Kako »moćnaf je po vašem mnenju ljubiteljska kuhura v šaleški dolini? »/elo močna In tudi na zelo visoki kakovostni ravni. I/stopa zborovski» petje, v kaiea^m smo v samem državnem vrhu, in to tako na področju otroških kot mladinskih in odraslih pevskih sestavov. Imamo odlične pi-haliK orkestre. Zarja je zmagala na tekmovanju v Ormožu, pihalni orkester Premogovnika Velenje pa je prav tako odličen, a manj sodelujejo pri tekmovanjih našega sklada. Tudi na plesnem področju smo zelo uspešni lani smo imeli zmagovalko na plesnem tekmovanju Opusi. Uspehe dosegajo lut^ naši gte-dališčniki in folkJorne skupine, ki se redno udeležujejo območnih 'irečanj In so izbrani tudi za medobmočna in državna srečanja.* Kako je s številom tistih* ki se Hh'arjajo z ljubiteljsko kultuiv? Številke upadajo aH rastejo? *To je težko reči, mislim pa, da je tc zelo različno In poteka po posameznih dejavnostih. V Šaleški dolini imamo vsaj M društev s področja kulture, članstvo v njih je stabilno. CIspehI pa so tisti, ki pritegnejo nove člane. Nekatera društva vsako leto pripravijo kakšen projekt, druga spel na dve leti. i.ahko pa rečem, da imajo vsi kaj pokazati« Milina, iskrenost, pogum Pod okriljem kulturnega društva Šmartno ob Paki deluje ludi plesna sekcija, za katero »nastopajo« Fione - plesna skupina, v kateri združuje veselje do tovrstne dejavnosti IX deklet. So os-novnošolke. dijakinje In študentke. ime pa s<î si nadele po junakinji iz predstave prejšnje sezone, kije ponazariala milino, iskrenost in pt)gum. sPoistoveiiJe smo se / nio, saj smo takšne tudi me.« pravijo dekleta. Skupina deluje tri leta. Poleg domačinov jih poznajo tudi v širšem okolju, saj so že gostovale po okoliških krajih, bile izvajalke ene od prireditev otroškega abonmaja za <»lroke iz občin Šoštanj in Šmartno ob Pakl med drugim pa so sodelovak; še na območnem srečanju plesnih skupin Šaleške doline. Tudi letos bodo nastopile na tejn srečanju, na kalerega se v tem času pripravljajo z vso vnemo. Poleg tega bodo ljubitelje plesne dejavnosti tukajšnjega in tudi širšega okolja povabile na t eni al-ski nastop, s katerim bodo zaznamovale lD()-lclnico deiova-îija šniarškega kulturnega društva. Ki)t so povedala dekleta, si Želijo čim več takšnih projektov, kol je bila glasbeno -plesna predstava Potovanje snežinke Neli, s katero so se nastopile konec lauskega decembra, SIcer pa je izzivov na področju plesne dojavnosti veliko in zanesllivo se bodo na nekatere tudi oJzvale. Utrinek z ianske decembrske predstave Potovanje snežinke Neti Med drugim pa si še želijo toliko denarja, da bi lahko poenotile garderobo. ■ rp KOLOrvTA Lonček, kuhajl f Nataša Tajnik V zaù^tku meseca oklohra 200S se je y dwrmi Centra Nove zgodila jav/ia tribuna Indirpik z nebino in vprašanjem o prihadmsii velenjske mdusirijskfi dedišůíne. Čeprav je minilo te kar neka/ tot/ od la-krai in peta kolona bi naj hita atnma in hipna, sem se vseeno odločila za pisafj/eo Klasimid, čepnrv malce z zakusnltiljo. Strašni kiklop, o kalerent seje govorilo na Javni rnhiinije hila hivša rudniško Klasirnica. kije zagoiow ena izmed Impozaninejših stavb v dolini O t\jej ^e je govorilo kar bolj kai ne. po jitvnl tribuni, na kaiero so bili powbdeni strokovnjaki z raznih področij in ostali, ki smo se nekako znašli tam. Kolikor sem utegnila razbrati, se Je želia nagibala h kulturni Klasirnicl ki bi združevala razne pluH^e kulture in umetnosti, seveda nekje daleů. iez vrsto let. Pn^ekt In-du.pik, katerega del je tudi Klasirnica. je pripravila projektna skupina, ki deluje pod okriljem Mestne obClne Velenje. Strašni kiklop Klasirnica obsega priblično !I0() kvadratnih metrov, je poln opre tne za dgavnost v kontekstu klasirnice, poln prahu in je komaj zliežal l)red ruknijem, ki bi ga izvedel Premogovnik V€le}tJC' Vizija m l>rva ideja o kuitJirni vsebini, ki naj bi polnila Klasirnico v prihodnosti, je vizija gosjKfda Iranca Avberška, slarii te kar nekaj let. Klasirnica je zasijala naKtvni tribuni, kot neka} svetega in pred kratkim porojenega na svet. Ustvarila sta se dm tabora, dve ekipi tekaških konj. ki sta vzporedno pripravljali in oblikovali zamlsU. Prva Je i>ila entu-liasticnu in Je na nek način ofnogočUa drn^. kije bila plačana, du je projekt stekiil nasproti swjenm ponovnemu oblikovanju. Tematika in rezultati so hili zelo podobni, s tem. da Je etnuziastić/ia ekipa imela nekoliko več fx)guma, saj ni imela kaj izgubiti, niti ku} konkretnega pridobili ii\ je vsebino oblikovala in Jo predstavila takratni ministric/ za htlturo. gospe Andreji RJhter Na tribuni smozu hip posanjali drztie .t>olno obleko v obliki s^klobnih tehnoloških mšitev, ki omogo-Čijo» da bi Klasirnica prognmisko zativela. Inlrastruktura Je popolna. /Mimlitev dobi okoli 50 delavcev, ki tia /efr) skut>af zaslutijo približno 1.^8 milijonov tolarjev neto. Ker Ministrstvo za htlturo Hepul)-like Slovenl/e nekako ne ptÁvže interesa, da je soustanovitelj Javnega za\'oda. iH)sla/K pravna organizacija \-erjettio zasehne vn/e luihko .'(e seveda pisavi kakšen Dotiald irutnp in jkíIoží zlato roko na Klasir-nieo, /. nečim pa je i)otrebno privabiti art-backiKtckerje in premož-ntdše liubitelje umetnosti in vizjialne kulture, kajti izbiru drugje Je lika In gra.^ki Kutisthaus preblizu, Varianti pa'?iavitve galeri/skega pro.sionj (če bi bila usmeritev tudi v likovno in sodobno vizualno umetnost) sta live, ena tekoča in trenutna, ki bi poleg dobrih razstav in dogodkov potrebovala kakinih i>et swttmo znanih kmto.Mv. ki bi v dolino pripeljah svetovno umetniško produkcijo. Ce bi /mtavlh stabio zbirko. lahko satno zamislimo nad cenami umettti.^kih ar-leiaktov. ki imajo sloves in vrednosi taksne mere. da privablitdo ljudi v dolge letalske polete in popotovanja. V nakm primeru bi hili Klasirnice veseli arhitekti, ki bi jo obnovili, in />odJetja. ki bi jo opremila in zgradila za denar is evropskih sred.stev. Kako pa bi ta industrijski mon.slrum zaživel. Uvel in preživel? AH bi gii živela domačij neizobražena publika, ki bi hila na robu brezposelnosti in bi Jo kultura in umetnost bore malo zanimala, ali bi si u/Kth predstavljati množice, ki bi drle v Klasirulco na priredit\'e na/vL^ega ninga v državi, ki bi bilejinanđratte, kdo ve, od koga. če država ne bi iH}kazala imeresa? Sredstva za zapo.'ilene. vzdrževanje ir\frastruh ture, ogromni linančni vložki letno, ki bi jih zahteval kulturno-umet-niški program najviilega njnga,Je zagotovo zalogaj, ki ga ne hi i)0-goltnih niti noMmitrnneJši kulturni menedžerji Odlična lnfra.%(ruk' tura bi ostala programsko prazna in sama sebi namen Scenari/ u.\pelia pa bi zagotovo bil ta, do bi draga Klasirnica postala po vzoru Es.dovega Bamnax-a, />odružnica Gorettla, d. d., ki bi vanjo vla.^ala in skrbela za kulturno- umetniško blaginjo slovenskega naroda. Dobiček za kontekst vlagatelja bi bil ničen, projekt pa pod streho izvedbe. in tu je zdaj čii% za iMnček kulicd, zgodbico, ki Jo vsi poznamo. O lončku, kije kuhal polento, /n ifotem jo Je toliko nakuhal, da je nehal kuhati Tako kot tttkaj in zdaj, ko vlagamo energijo v fan tas-tičtte oblake, utopične ideje, .'U<^imo v mine.\trl nere.senih problemov. I/iša strahov lahko t>osta/ie vsak kulturni hrcnn, ki ni/na publike. Zato bi hilo dobro najprej očistili ob.noječe lončke (da bodo lahko kuhali}, seveda ob p dom v službo se/naniii z vsemi akiualnimi Jo-gi^dki 1er jijii z /aniiuivoslmi in pniaznim klepetom popestrili včasih zapisano, večkrat pa ludi stresno juin». To najraje naredimo z dobrí> glasbo. / njenim izborom jc vedno kri/. Težko je namreč izbrati takšne melodije. ki bi zadovoljile vse okuse. Velikokrat izbor prepuščamo našim poslušalcem in poslusalkam. Veseli smo seveda ie vseh sugestij, pripomb, mnenj, želja, ki jih in jim bomo tudi v prihodnje poskusali v programu tudi upoštevali. Sploh letos, ko pripravljamo kar nekaj novosti. O njih podrobneje morda kdaj kasneje. Tokrai naj povemo samo to, da bi)mo Se bolj prisoini ob vseh pomembnih dogajanjih, ki Jih bom pavanja oa majliiiem gri>kom DUiku. inicnavaneni Keros. Skušali bodo ug:>ioviU, /akaj je prav na (era grskera otočku uasiaio toliko tnarmomalih llguric z značil-nimi plosčalirai obrazi Kcros je ic dlje časa ena od ujiaiik pra/gt^Oovinske arheologije. Nahaja scvhlL^nivzhodnega roba otoške verige Kikladov, ki nicd drugim vključujejo tudi bolj znana oioka Mikt)nos iii Saniorini. Na oloku so raziskovalci naJli več koi 1400 kiîcladskih figuric. nike človeštva, kot je na primer Pahlo Picasso. Sedaj strokovnjaki išccjo odgovor na to. ali je možno, da je bil otok nekoč, pred okoli 4500 leti, religiozno sredisće cnig-uiatičae kikladske civilizacije. Izkopavanja naj hi so začela predvidoma aprila leios in boda trajala da približno koncajunija. Bomo ljudje vohali kot psi? _ prisoten tudi pri ljudeh, bi ga hilo s pravimi sredstvi mogoCe znianj-sati in s tem povečali in izpopolnili človeški voh. Naprava Sonyja za branje ^knjig Ste res zaljubljeni^ Ameriška znanstvenica je prepričana. cla je odkrila, kako bi lahko ljudje razvili enako občutljiv vonj kot psi. Dobra Ann Fa-dool z državne univer/e Florida je odkrila gen, imenovan Kvl.3, ki bi lahko ljudem pomagal raz- Samo na tem otoku je bilo najdenih več figuric kol na ccloinem področju iCitladov. KLkladska xultura. mreža majhnih utrjenih kmečkih ali ribiških vasic, ki so irgovaJe v glavnem z Grčijo, s Kreto in z Azijo, je na> bolj znana predvsem po svojih elegantnih umetninah» v glavnem golih in raztegnjenih Ogurah z rokami. prekriža ni m i pod prsmi. Tovrstne s-.arodavnc umetnine so navdušile lako plenilcc starin kot uckaterc najslavnejše umct- Na temelju raziskav, ki so trajale 20 let, jc ameriški psiholog Donn Byrne odkril ljubezensko formulo. Njegov $kk\r. ljubezen je sestav-Ijera i/ petih osnovnih elementov To so spolna privlačnost, tnc-tulički v Irebuhu. želia po intimnosti. potreba po obojestranskih občutjih in strah pred izgubo, Byrtie trdi, da lahko s pomočjo te Formule odkrijemo, ali je nekdo zaljubljen ali ne. S formulo pa lahko tudi ugoto^nio. koliko je kateri od danih pogojev /a ljubezen pri doltíčencm človeku izražen. Psiholog sicer meni. da je naj- Taki^ psiliolog predlaga, da vsak osnovni element najprej preizkusimo na prijatelju ali prijateljici, nato pa na partnerju. Tako bomo z lahkoto ugotovili, aJi smo resnično zaljubljeni ali ne. Mačja družina stara 11 mio let Novejšo studije DNK^iev domačih ill divjih mačk so pokazale, da družina mačk i/haja iz skupnega prednika v Aziji pred 11 milijoni let. Prednik sodobnih mačk je iz Azije potoval n?. vse kontinente, razen na Antarktiko, ob tem pa se je ra/vU v današnjih 37 vrst. Doslej je bila zgodovina mačje viti kompleksen in občutljiv vonj. kot ga imajo psi in volkovi V poizkusih, ki jih jc izvedla na miših, ko jim je zmanjšala vsebnost gena v organizmu, seje izkazalo, da zmanjšanje omenjenega gena povečuje občutljivost w)nja od lOOOdo kar lOOOO-krat. Prav tako se je pri miših jasno pokazalo izboljšanje sposobnosti razločevalna vonjev. Glede na lo. daje gen KvlJ Sony je predstavil napravo, ki naj bi za e-kuiige naredila to, kar je Apple z i Podom dosegel m področju glasbe prenesene s spleta. V Las Vegasu je na sejmu elektronike predstavil napravo, ki omogoča branje knjig v elektronski obliki. Zaslon je narejen iz elektronskega papirja, tako da je tekst videli skoraj tako, kot da bi bil zares natisnjen. To preprečuje poškodbo oči. do katere lahko pride pri prekomerni up(v rabi navadnih računalniških mo-nit Olje v. Sony pričakuje, da bo i/delek privabil množice, ki si bodo lahko knjige prenesle s spleta in jili kasneje brale, kjer se jim bo zahotelo. pomembnejša spolna privlačnost. ki pa sama ni dovolj za obstoj ljubezenske zveze. Po drugi strani je strah pred izgubo ljubljene osebe skoraj vedno čutiti, hkrati pa je najmai\i boleč in najmanj vpliva na zvezo. družLne uianj znana, delno tudi zaradi redkih ostankov mačjih okostij, ki so jih našIL V novi študiji SD se zato odločili primetjati DNK-je današnjih mačk in na tej osnovi oceniti njihov razvoj. Izsledki raziskave so pokazah, da je sodobna domača mačka genetsko najbližje divjim mačkam iz Afrike. I:vropc in Kitajske. I & Dolgo, daijse Letos nas ob prijavlja* aju dohodnine čaka veliko, veliko daljši obra* zec. Zaradi njega bomo imeli izpolnjevalci veliko, veliko bolj dolge obraze! Polovičnost Pogosto slišimo aH beremo pozive vodstev raznih občin svojim občanom, naj za različne stvari dajo svoje pobude. Ob teh razpisih za pobude manjka le obljuba, da jih ne bodo upoštevali! Nenevarnost Takoj ko je naša vlada sprejela sklep, da pošljemo nase vojake tudi v Irak, so nasprotniki zagnali vik in krik, kako da se bo s tem zvečala ogroženost nase države. Brez skrbi! Dokazano je, da je Slovenija It vedno tako neprepoznavna, da v svetu ne vedo, kje sploh smo! Črn, a aktualen Okolica Mozifja je bila center nedeljskega nočnega potresa. Kljub zaskrbljenosti so nekateri zlobno pripominjali, da je kak tak tektonski premik morda edini način, da se ločita Mozirje in Rečica. Za razpoznavnost Skupnost slovenskih o1> čin je objavila razpis za naj snežaka. Na sliki mora ob snežaku biti obvezno tudi župan. In jasen pripis, kdo je kdo! Eni za tri v Šoštanju bodo po novem za urejenost in snago namesto enega skrbele kar tri podjetja. To ne pomeni^ da bodo lahko odslej nekateri trikrat bolj sviiijali. Pomoc in nasprotno Zadnji primer iz Zgornje Savinjske doline kaže, da nam razne živali niso le v pomoč, lahko tudi kaj ustavijo. Tam so ribe ustavile načrtovano gradnjo male hidroelektrarne. Čeprav so bile povsem tiho. Ribe! Ka| Za to, da denar ni vse, smo dobili nov dokaz: razprodaje spodbujata sneg in mraz! Vsak na svofe Ravnatelj velenjske glasbene sole Ivan Marin je sel na univerzo (za tretje življenjsko obdobje), pomočnica ravnatelja v osnovno šolo (za ravnateljico). REPORTAŽE Novoletna koncerta izpolnila pričakovanja v soboto, 14. jaiiuaija, je šoJianjski kulturni dom /.»ova preplavila popularna glasba, saj je mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj skupaj / Orkcsirom simfonika (novo ime za Komorni orkester Vrhnika) in mešanim pevskim /borom Mavrica Vrhnika izvedel dva novoletna kon-ccrta. Sodelovanje s prijatelji /. Vrhnike pcucka ?.c sedmo leio in kot vsako lela smo ludi letos zapeli in zaigrali na koncertu v Borovnici in na dveh koncerlih na Vrhniki prcjî^nji vikend, naslednjo sohoio pa bosia se dva koticena v dvorani Slovenske filharmonije v l.jubljani. Nekaj utrinkov s koncerta. ■ Zvonka Sevšekf foto: Marjan Tekauc Mtadi sofist na ksilofonu, osemnajstfetni Gasper Sladic, Se izvede! tri sMadbe. HajboiHe zabiestel v skladbi G. Petra Cirkus Rem, ki Jo je moral na koncu koncerta zaigrati Še ertfcrdt Na odru je bilo komaj dovolj prostora za skoraj sto štirideset pevcev in instrumental-istov ter seveda za dirigenta in povezovalca programa. In' strumentalisti so sicer v pnV ilegiranem položaju^ saj med koncertom sedijo, a tudi pevcf kar pozabimo na utrujenost, ko vidimOf da s programom navdušimo poslušalce. Poslušalci so bili odlični, • Priploskali" so si štiri dodatke^ seveda tudi Radetzky marš. Zaslužni za koncerte: diri' gent Marko Fabiani, zborovodkinji Anka Jazbec in Darinka Fabiani ter kore peti-torke Svobode Klementina Bednak Mežnar, Bari}ara Sevšek in Metka Atelšek. Veterinarka, ki verjame v refleksoterapijo Petra Žist je Velenjčanka, ki se je po nekaj letih življenja v Ljubljani vrnila domov - Odlična plesalka verjame, da refleksoterapija prebudi vse organe Bojana Spegel Velenje - Že dolara leta se dogaja, da mladi Šalcčani po končanem Studiju os-lanejo v mestih, kjer so študirali, najpcv gosteje v Ljubljani ali Mariboru. Malo zato, ker je tam la/je dobili dobro plaćano delo, pa ludi zato. ker lako nanese življenje in izbira partneija. Redkeje se /godi. da se po neka] lelih življenja v prestolnici Šalećani odločijo, da se vrnejo domov. Hna takih je Petra Zisi, zanimivo dekle, ki se je v Velenje skupaj s parincrjem AJesem in enolelnim sinkom Filipom po dobrih 12 leiih življenja v Liubljaui vrnila v Velenje. Tudi zato» ker se je odločila, da gre na svoje in da bo znanja, ki si jih je nabirala doiga leia, prenašala med ljudi v Velenju. Petre se dobro spomin predvsem s plesnih odrov. Je namreč odlična plesalka. Sodobni ples je nekaj, kar jo je zasvojilo že v zgodniih najsiniskih letih. Še vedno se ukvarja z njim in sc bo zagotovi) se doiižo. »Moje življenje je lesno povezam» s plestnn in upam. da bo lako ludi ostalo, ludi ko sem se odloČila za študij veterine. nisem opustila. Ves čas studija v l.jubljani sem pač intenzivno plesala lam, ob koncu studija pa sem postala ludi profesionalna plesalka v skupini Fn-Kiiap Í7toka Kovača. To je bila zame krasna izkušnja. Hno leio sem plesalal ludi v Munchenu. Poiem sem ples poučevala ludi na firednji igralski šoli v Novi (îorici. saj mi je delo z mladimi v veliko veselje. 1 Ikrati pa sem začela spoznavati refleksoterapijo,« pripoveduje Peira. In ravno zaradi nje sva se pravzaprav srečali. Peira pravi, da ji je šludij veterine, ki ga je uspesno končala, dal veliko predznanja z medicinskega področja, zato jo je refleksolerapija najprej zanimala predvsem znanstveno. »Zato sem se kmalu odločila, da se bom na tem področju dodatno izobraževala, /elela sem si pač postali se refleksolera-pevika. Najprej sem se vpisala na enoleino šolo refleksolera-pije v Ljubljani. Po njej sem opravila izpil na Gospodarski zbornici Slovenije in s lem pridobila ccrliflkai, ki mi omogoča opravljanje le dejavnosti. Cezdve leii sem nadaljevala izobraževanje 17. nevrološke tehnike refleksoierapije v Bristolu. lako da sem ludi lam končala izobraževanje iu pridobila naziv ncvro-reflcksoterapcvi. Boli kot sem se izobraževala, bolj sem bila navdušena nad učinki teh terapij. Zalo sem izobraževanje nadaljevala in se izučila prav posebne tehnike, ki se ukvarja z uravnavanjem preioka možganske teko- Petra Žist je prepricana, da laiiko i refleksoterapijo zmanjšamo stres, odstranimo strupe iz telesa, za^ znamo bolezni, preden izbruhnejo, in jiii, ko se to že zgodif uspešno lajšamo. čine med ovojnico možganov in hrbtenjačo. Tudi ta terapija lahko dela "čudeže".« pravi Pelra. kije pred kratkim re- gistrirala sanii>stojno dejavnost s tega področja. Poleg že naštetih terapij bo opravljala ludi tajsko masažo, v katero prav tako zelo verjame. Te pa seje izučila v Kranju. In komu priporoča refleksoterapijo? »To je zagotovo ena najbolj uspesnih preveniivnih meiod skrbi za svoje zdravje. To priporočam vsem; kdor obisk rcflekso terapevt a opravi enkrat ali dvakrat letno in zaporedoma opravi po dve ali iri terapije, pomeni, da je za svoje zdravje sioril ogromno. Zal je lako. da pomavadi poiščemo pomoč sele, ko se le-žave že pojavijo, ReOeksotera-pija se ponavadi izvaja na podplatili, v izrednih primerih pa ludi na dlaneh rok. Vsak organ ima svojo iočk(3 in izkušen refleksoterapevt bo že po pregledu leh lučk lahko povedal. kaleri organi ne delujejo dobn). Zanimivo jc, da lahko tako zaznamo nekatere bolezni. ki sploh id niso izbruhnile. In to s terapijo ludi preprečimo.« In pri katerih boleznih je tovrstna terapija uspešna? »ReHeksotera-pijaje terapija za življenje, kije izljubilo svojo harmonijo. Razvila seje iz tisoč let starega ljudskega znanja. Če jo pravilno izvajamo, z njo dosegamo čudovite in presenetljive rezultate. Zato se /^njo odloča vedno več ljudi. Ponavadi ziinjtj izvedo od ljudi, ki sojo že preizkusili in so praviloma navdušeni. Na podlagi izkušenj, spoznanj in znanstvenih raziskovanj je uajbtîlj uspešna pri zdravljenju alergij, bronhitisa, glavobolov, zaprtja, ponavljajočih vnetji sinusov. b(flečin v rt^kah, nogah in križu, išjasu, pa pri revmatičnih obolenjih. Izredno dobre rezultate dosegamo pri diabetikih, ki imajo številne zdravstvene težave. Pomaga ludi pri dolgotrajni nespečnosti, zaprtju. Terapijja je primerna za vse siarosii. z njo lahko, recimo, pomagamo tudi, če je otrok bipe-rakliven. Vsakega posameznika pa pri relleksoierapiji obravnavamo individualno, kar pomeni, da niti dveh z islo diagnozo ne zdravimo enako. S priliska-njem točk na podplaiih pač uspemo uravnovesili energijo in delovanje telesa. Ce je leio popolnoma zdravo, potem na podplatih ni bolečih lock. Ce so, lahko iz njih razberemo, v kal eri h organih energija ne teče tako. kol bi morala. In lo ludi odpravimo.« Peira pravi, da kol rcfleksoicrapcvi ne obljublja ozdra>dlvc. Lahko pa pomaga lajšali različne težiive. V Sloveniji ni prav veliko lisiih, ki so si že pridobili certifikai za tovrstno terapijo, le nekaj čez 100. Zalo je zelo pomembno, da izberemo pravega îerapevia. Zanimivi^ da sojo, ko je kot diplomirana veierinarka opravila izpil za reneksoierapevta, spraševali, če bo poskusila s lo lerapijo tudi na živalih. Skandinávci to namreč že delajo in lo uspešno. Zaenkrat m, pravi Peira. mogoče pa tudi kdaj. Zaenkrat jo zanimajo ljudje. Će želiie preizkusiti njeno znanje, jo pokhčite na lelelbn 041-593-05X. Z Rudarskim oktetom v novo leto Rudarski oklcl jc bolnikom in osebju Bolnišnice Topolšica polepšal pcikv drugiii razredov z velenjskili (^snovjiih ^ol. Ta vikend so na vrsii ireijesolci... V nadaljevanju »laborni^kcga ktitička« pa po ročilo Tamaře Kolnik (9. razred deveileike) s lekmovanja Glas Jelovice 2006 ... V soboto. 7. L 2006, jc v Relcčah pri Skol]i L<^ki pt>tekalo iab<ïrnisko iírieatacijsko lekniova-nie. Bili smo edina ekipa, kije v celoti bila iz Velenja. Ker je pol do tja kar dolga, smo se 'y/. Velenja odpravili ^e v petek. Zbrali smo se na železniški postaji, saj smo se do tja peljali z vlakt>ra. Kol se /Ji tabornike spi)dobi. smo takoj, ko snto se usedli na viak, vzeli v roke kitaro in veselo prepevali. Res smo se imeli lepo. Ko smo končno prispeti v Reteče, je bilo m nami že velikt> postaj in vsak od nas ježe čutil utrujenost. Tamkajšnji laborniki so nas lepo sprejeli, peljali so nas v leîovadnico, kjer naj bi prenočili. Presenečeni smo odkrili, da v telovadnici ni bilo ^e nikogar. Tako smo si nasIi k kuniemov Severu oallantske povezave. 1() sklicevanje je iieuspešno in jalovo. Neuspešno zato. ker si je slovenska javnost, večidel še dokaj objektivna, že ustvarila svoje prepričanje o zavrzenosti takšnih vladinih aktivnosti. Jalovo pa zato. ker k takšnemu početju Slovenija ni /iivczana, kakor tudi niso /bile/ članice, kot st) IŤancija, Nemčija in še druge države, ki so se vseskozi uspešno ubranile ameriškemu pritisku so delovati pri napadu in poznejši oktipaciji Iraka. Oe bi ÚTLňh sedanje vladino iz- govarjanje na obveznosti i/, članstva v Natu. bi tako navedene države, kakor tudi Slovenija, morale od vsega začetka podpirati ameriško osvajalsko avanturo v Irak. Vladna koalicija skuša slovensko javnost zavesti z neko drugo obveznostjo iz članstva, to je obveznostjo ravnanja ene države članice ob napadu na drugo članico s strani tretje države, nečla-nice. V zadevi "Irak" ne gre /a to. Motive za ameriško imperialistično p(5četje v zvezi z Irakom poznamo, zalo o njih ne kaže več izgubljati besed. Slovenija jc z napotitvijo vojaških ill str uklorje v v [rak naredila veliko vsesplošno napako. Vseeno je, ali gre za štiri, štirideset, ali pa štiristo napotenih vojakovv Irak. .Stoijena šlcoda iz storjene napake je najprej politična, ki spet zadeva že pregovorno ne- sposobnost ali bolje rečeno, neukost naše zunanje politike. Velika napaka, ki je bila storjena. je tudi v pogledu zamer, ki jih bomo na glas ali po tihem deležni, še posebej od tislili, ki so še danes povsem odklonilni do vsega, kar ZDA in njeni sateliti počenjajo ne samo v Irnku. temveč vsepovsod po svetu. V času, ko je že vsem na svetu jasno, tako tudi vsakemu vrabcu na strehi, z-akaj je prišlo do osvajalskega pohoda na Irak, si slo venska konzervativna oblast, organizirana okrog SDS, privošči svojo avanturo. Lahko si v tej zvezi zastavimo zgolj retorično vprašanje, ali ta nomenklatura res misli, da so šli Američani s svo-jinii vazali v [rak za zaščito človekovih pravic in svoboščin tamkajšnjega prebivalsiva zoper kruti režim Sadania Museina? Odgovor je povsem odklonilen: slovenska nomenklatura že ve, zakaj gre v zadevi »Irak«! Vzrok za obravnavano početje slovenske vlade pa je mogoče iskati tudi v že zgodovinsko pogojenem prepričanju nekaterih kn>-gov tega prebivalstva in njegovih političnih garnitur po nujnem sodelovanju z nekimi zunanjimi gospodarji. To se vleče od tistega časa, ko je knez Borut prosil Bavarce za pomoč in zaščito, Določeni Slovenci vedno iščejo neke gospodarje. V polpretekli dobi se je takemu s<^delovanju reklo "kolaboracija", Beseda jc francoskega izvora, kot tudi beseda "hy operacija". Ic da ima prva precej slabševalni pomen. V zgodovinopisju in sicer se uporablja z namenom poudariti sodelovanje domačega prebivalstva z vsakokratnim okupatorjem. Sodelovanje sedaj v Iraku, z Američani k(Jt okupatorji. tudi ni mogoče drugače označevati kot s kolaboracijo. Kaj se s kolaboranti zgodi, še posebej, če so domaČega izvora, vemo iz slovenskega zgodovinopisja: navadno končajo kot okupatorjevi sodelavci in izdajalci naroda. Veliko boljše ne gre zajetim okupa-toijevim osebam. Pri tem lahk(ï samo upam, da se ne bi kaj hudega zgodilo slovenskim vojaškim inštruktorjem v Iraku. Slovenske matere, sestre, dekleta in žene, sc lahko še spominjajo demimstracij zoper pošiljanje nabornikov Jj.A na Kosovo. Kaj pa danes? Sreča je, da bodo čez slaba tri leta parian\cntarne volitve. Ptiča-kajmo torej! ■ Vladimir Konsn VI PIŠETE Smučarski tek v dolinah Snega jo Iclos dovolj za smučarske toke v dolinah in Ijubiielji smutJarskega leka tahko pridejo na 5Voj račun povsem blizu svojih di> m o v. Prizadevni posamezniki so Icios uredili smučarske tekaške pn)gc v krajevni skupnosti Sen-lilj pri Veicnju. Branko Occpek je pt^dobno kot već let doslej, ko je bilo dovolj snega, z dooia pri prd vije nim lepí a I ni kom ure/^l proge /a klasični smučarski tek. Tako je na voljo klasičiii krog pri domu krajevne skupnosU áenlllj. na katerem b(^do ludi letos pripravili tekmovanje /a Pungarinlkov memorial. Pripravljena je tudi daljna proga, tudi /a zahtevnejše tekače. V Mislitiji s<î prav lako ugodni pogoji m smučarski tex in od lam je letos znova proga speljana mimo letališča celo do Slovenj Cîradca, Večina prog je urejena na trasi bivše železniške pmge Dravograd-Velenje, na travnikih pri Dovžah pa je nekaj prog urejenih tudi/a prosiislog. Tus pridom leios/nova vadijo udelezeoci ieca.iev smučarskega teka. ki ga pripravlja velenjska univerza za tretje vljenjsko obdobje. V Dravski dolini, ob Dobravi na Muli, je prav lako poskrbljeno za ljubitelje smučarskega tega. Pravzaprav ti sami, brez mehanizacijo. pripravijo progo za klasični tek. Tekačem letos ni treba na oddaljena sinuči-sča. K stalnim informacijam o urejenosti pr'seni primeren iz več razlogov. Ni Ireba stati v dolgih vrstah čakajočih na gondoli^ ali v vrstalt pred sedežnicanti. Pt)leg lega je pri teku telo v neprestanem gibanju in loje zares zdrava Športna/vrsi za krepitev telesa. Dve uri kalivne vadbe je povsem dovolj; in nenazadnje je prednost tudi v leni, da je takšno smučanje pc»ccni ali kar zastonj!« Oskar Sovine iz .Škal: »/ alpskim smučanjem sem se srečal že kot oirok in so ludi pcv zneje veliko smučal. Toda sedaj sem ugotvabila na čaj in lako je prišlo do pogíwora o organiziranem tečaju smučarskega leka v Mislinjski dolini. Takoj sem se navdušila, da bi obiskovala tečaj, saj sem se pred lom smučarskega teka učila kar sama, čisto po svoje, sicer že kakšnih dvajset loi. /e naslednji dan sem bila v Mislinji in bila najprej očarana nad zimskimi lepotami doline in smučarskimi progami, ki jih prej nisem pí v znala. Nato sem kmalu spoznala tudi napake samoukega učenja smučarskega teka in lahko povem, da sem bila lakoj zadovoljna. Zalo tek pripor(?čam vsakomur. Nc bi izdala svoje starosti 77 let. vendar je to le doka/ za trditev, úa leta za smučarski lok niso pomembna!« ■ Hinko JerČic I Logar$ka dolina 2006 Dru/ba Logarska dolina bo v st)bolo, 2L januarja, pripravila 16. smučarski tek za vse starosino skupine, /ačeli ga bodo ob 12. uri. Proge bodo dolge X in 16 kilometrov. Prijave zbirajo na dan tek-mi)vanja v hotelu Plesnik oil 9. do 11.30 ure, Veii podrobnosti dobite na leleronski številki: 90 04 ah inlb@logarska.si. w Strukljev vrh nad Dobrno So en zanimiv in «bližnji« pohod nam je ostal na dolgu, ko smo svoje pnti združili v lep izlet člani planinskih društev Dobrna in Vinska Gora. Nanj smo pritegnili tudi mlajši rod. in sicer člane planinskih krožkov obeh osnovnih šol, Pod vodnišlvom neumornega Franca llorjaka stuo se iz centra Dobrne na pol podali najprjj po Anini poli, ki smo jo v neposredni bližini Ma-rovškove kmeiije zapustili in se podali navkreber proti Brdcam. Ob izhodu ]i gozda, kjer se nam pogled sprehodi po prostranih pašnikih, smo krenili desno pod rob cestišča in se v zavetju spomenika devclintridcseiim padlim borcem predali toplim sončnim žarkom (in malici seveda). Tod poteka namreč poi XIV. divizije in spomeniki ob njej opominjajo na gro/ote II. svetovne vojne. Po počitku nas je pot vodila mimo prastare lipe. kjer se cesta odcepi v Selce, mi pa smo jo mahnili naprej proti Basališču. Ko smo prispeli do Ostrice ()e kdo ne pozna ujeuih neskončnih travnikov), smo se »pozdravili« z živino, ki se je pasla in nas začudeno gledala. Konji so izkoristili našo gostoljubnost ir se pustili razvajati s priboljški iz nahrb mikov. Od tod smo krenili levo v gozd in kmalu prispeli do najvišje točke, Š tru kije vega vrha. ki je s svojimi 1227 m nadmorske višine najvišji vrh občine Dobrna. Čeprav ni razgleden, smo si tu vseeno vzeli čas za počitek, nato pa se mimo Štrukijeve domačije (od tod ime vrha) po zelo idi- lični pokrajini pričeli spuščati nazaj proti Dobrni. Spotoma smo prispeli do gostoljubne Stravsove domačije, kjer so nas planinci iz Dobrne razvajali s slastnimi čevapčiči ob zelo okusnem domačem koruznem kruhu in seveda pijači- Le komu bi se ob lem mudilo dcmiov"/! Pred nami je bil še zelo strm spust po sicer aslaiini cesti in ob nekdanjem dvorcu Cîuienek je fomiH mm krog naše poli bil sklenjen. Od tod se cesta vije po ravninskem delu in nas pripelje v središče Dobrne, kjer smo se po osmih urah hoje (s počitki seveda), pih slovili še zadnji udeleženci pohoda. S sabo smo (polog hlebcev domačega kruha) zadovoljni odnesli polno lepih vlisov s poli in si obljubili, da so bodo naše poli še srečevale. ■ Marija Lesjak v Rokometaša obiskala OS Mihe Pintarja Toleda Vsredo. 11. 1.2006, sta učence in 4, razredov naše šole obiskala perspektivna rokometaša RK Ciorenje iz Velenja • Samo Rutar in Matevž Skok. Najprej sla predstavila vsak svojo šporino pot, ptjiem pa sta odgovarjala na vprašanja, ki so jih poslavljali učenci. Na kdtï naše poti srečale na 30. jubilejnem PLANINSKEM PLESI), ki bo v soboto, dne 28. januarja 2006 ob 19. uri v restavraciji POD JaKCEM - Gorerue Vete^je. Zabavali nas bodo: ansambel SLOVENSKI EXPRESS, RUDARSKI OKTET, PODKRAJSKA DEKLETA in ŠTUDENTSKI OK-TET. CcTJa vstopnice z večerjo aane 4.000 Sit - lahko jo rezervirate v pisarni Planinskega druživa Velenje na Prešernovi c. 22 d med urad-iiijni urami - te bodo od 16. do 27. 1. 2006: - v ponedeljek, sredo in petek od 17. do 19. ure in -vtorek inčeinek od 9. do 11. ure. Informacije dobile na tel. Si. 040.12X.0H1. Prisrčno vabljeni, saj ho lepo kot vodno! Pi&ana druščina pred spomenikom v Brdcah. (foto: Tomaž Kumer) Jutri nadaljevanju Interlige V Novem mestu pustili točko - Sinoči s Pomurjem Prejšnjo sredo so odhojkaiji Sošlaiija Topol-sice v državnem prvensivu i novomeško Krko, s kaiero so se precej namućili in zmagali šele po peiih nizih s 3 : 2. Trener Kujs je lo lekmo na kralko opisal; «Igrali smo po si-slernu loplo-hladno. Nasa /niaga je sicer hila /aslu/ena, vendar bi morali lekmo dobili bolj gladkti. Mogoče smo seje loiilj nekoliko poU-cenjevalno.đ Sistem tekmovanja je oblikovan takt), da Si> sranjcanov in Blejcevkaj prid« v domačem prvenstvu ne moiivira, saj imata obe ekipi pred /Hključnimi boji /agolt)vIjeiii prvi dve mesli. Kijub lemu bi morali šošianjski odbojkaiji v teh tekmah nekoliki) bolj paziti in ne tako na lahko oddajali lock, predvsem pa ne poceni prodajali svojega ugleda, ki so si ga prigarali v preteklih sezonah. Prilo/nost, da popravijo nekaj slabši viis» so imeli že sinoči, ko so igrali v Murski Soboti s Pomurjem. / njimi so imeli se neporavnane račune, saj sojili Prekmurci izločili iz pokalnega ickm imeli, saj jih med vikendi čakajo tekme Inierlige. ob sredah pa nasti^pi v dr/Jivnem prvenstvu. Ta leden igrajo inleriigaško lekmo /x jutri, v petek. V Šo j;tanju se bi)do pomerili zagrebško Mladostjo, s katero so v gosieh izgubili z 0: 3. Zagrebčani so trenutno s lekmo manj na 6. mcsiu lesivicc Inierlige. lorej mesto pred Šoštanjem Topol-šlco. pred kaiero imajo pa točko prednosti. I'kipa Mladosti i/Zagreba naj bi prišla v Šcv ^lanj že prvi vikend v januarju na novi>lelni turnir, vendar so udeležbo na njem zaradi številnih poškodb in lezav z zdravjem odpovedali, Jutri naj bi zaigrali v popolni postavi, ne pa tudi Šoštanjčani. saj I ujs àe vedno ne more računati na poškodovana Sovineka in P^v kJeko. zbolel pa je Primožič. Kaj dosli možnosti za menjave i'ujs torej ne bo imel. moral se bo zanesti na tiste igralce, ki so žc v preteklosti največ igrali- Večkrat smo že pisali o tem, da Inief%a Šošianjčanom koristi predvsem za nabiranje i/kušenj. Podobno I-ujs razmišlja ludi pred tekmo z Mladostjo: »Zagrebčani imajo dobro in močno ekipo. Upam. da bomo znali izkoristiti priložnost, da se bomr^ na njih kalili. Vsekakor pa bomo poskušali odigrali čim bolje,« obljublja J^ujs. ■ Tjaša Rehar V soboto dan Elektre Premagali Loko kavo, prihaja Krka - V soboto se bodo v Šoštanju predstavile vse klubske selekcije llleklrs lisoiech je še drugič v lej seztwii pření aga la Lí>ko kavo. V prvem kn>gu so bili boljši v Šoštanju z 71 : 65, tokrat pa so zmagali še v Škofji Loki, in sicer z : 54. Mnogi so pnča-kijvali. da bodo Šoštanjčani zlahka opravili z oovijici v ligi, vendar so se morali za zmago kar pošteno potruditi. Drugo in iretjočeininoso sicer dobili vsako z osmimi ločkami prednosti, v zadnji pa sogostitelji pokazati zobe. se nevarno pribli^jáli. a ob koncu njihov najboljši mol na igrišču (froš Ivanovic ni zadel prt>siih metov, ki bi Loki kavi prinesla podališek. tako da je zjnaga težko, a zasluženo odšla v Šoštanj, piv tem koje na drugi strani obakiai zadel Nuhano-vlč- Dušan ilauptman, trener FJektrelisotecha. je sicer pričakoval težkih srečanje, kljub temu pa so ga Školjeločani nekoliko presenetili: »Nisem mislil, da bodo igrali tako dobn> in kvalitetno v obrambi.« je povedal Hauptman po tekmi in dodal: »To je bila tekma, na kateri je bil poudarek predvsem na nbrainbi. igrala se je res močna, irda obramba- Pred tekmo smo si želeli pustili goste p(^d 70 točka ;nj, a so jih ob koncu dosegli 'le' 54.« Poleg izvrši ne obrambe úonvár činov pa llauplman vidi razlog za tako težko tekmo še nekje drugje: »Po/jialo se je, da imajo oni na voljtî več igralcev kol mi, ki smo Igrali praktično s samo šestimi igrala. Še vedno je pcv škodován Vidí>vič, čakamti pa še, da Rošer začne več trenirati z ekipo, saj bo lahko lako bolj pripomogel k dobrijn rezu II atom.« 1 lauptman računa, da bo že na naslednji lek mi v soboto proii Krki iz Ntîvega mesta lahko zaigral tudi Maijan Vidovič, ki si je gleženj poškodoval 7. decembra v Laškem in je lako odsoten že dober mesec. «»Ne more se še povsem brez bolečin premikati, vendar bo zagotovo igral, saj bodo s tem v veliki meri razbremenjeni zunanji igralci, ki so v Školji Loki morali igrali praktično celotno srečanje,« pra\a Hauptman, ki obenem tudi opozarja, da v Šoštanju Tie smejo već izgubljali točkr «Krka se je v primeijavi s prvo tekmo, ki smo jo igrali v Novem mestu, kar precej spremenila. saj imajo kar pet novih igralcev od la-krat, zato pričakujem zelo težko tekmo. Zmago v Škofji Loki pa moramo potrditi ludi doma, kjer si napak ne smemo več privoščili. Tekma pa bo veliko težja, kot je bila lista v N<>-vem mestu.« Srečanje v Šoštanju se bo pričelo v soboto ob 19. uri. Predstavile se bodo vse selekcije kluba Uspehi članske ekipe v zadnjih letih kažejo rezultate tudi v številu mladih, ki se vključujejo v ra^dične selekcije Košarkarskega kluba Hleklra. Takšna množičnost pa je seveda tudi rezultat dobrega dela celotne klubske uprave, ki je v klub privabila veliko trenerjev, tako da igrajo košarico že otroci od petega leta daJjc. Prav vsi pa se bodo v soboto predstavili na dnevu Flleklre, ki bt) to soboto. Vse skupaj se bo pričelo z najmlajšimi ob 10..30, v nadaljevanju pa se btxJo predstavile še vse ostale selekcije kluba. V medsebojnih tekmah se bodo pomerile različne ekipe šole košarke (dve iz Šoštanja, tri iz Velenja in ena iz Šmartnega), predvidt^na ob 15. uri se bodo predstavili pioniiji» ob 16.45 pa še kadeti in mladinci. Vrhunec pa bo seveda članska tekma med t'lekiro Esoiechom in Krko iz Novega mesta. Ker vse skupaj sodi v okvir prireditve ob dnevu l.lekire, so se v Šošianju odločili da bo za vse tekme, tudi za člausko, tokrat vstop prosi, ■ Tjasa Rehar V boj za dodatne kvalifikacije Zelja je ponoviti odličen prvi del -Dobro se dela tudi z mladimi Odbojkarice Kajuha Šoštanja so prvi del v 3. državni ligi - v/hod dobro odigrale. Z enim samim porazom se držijo na dnigetn mestu, ki jih še vodi v dodatne kvalil'ikaciie za 2. ligo. kar je bil in ostaja cilj kluba. Vse tri U)čke sojini odščifv nile le vodilne odbojkarice Nove KBM Branik II iz Mariborrt, ki so tako na L mestu brez Izgubljene tekme. V taboru Kajuha Šostatija so s sedanjim položajem na lestvici seveda zelo zadovoljni, kar pa še zdaleč ne pomeni da so se odpovedali neposrednemu napredovanju. *Ce bo le možno, bomo skušali tudi Mariborčanke presenetiti v gosieh.« pravi trener Boris Plambcr-ger, ki hkrati že opozarja, da ne smejo pozabili niti na zasledovalke, ki znajo biti rudi zeh) nevarne. Na> bližje, Dravograjčankc. zaostajajo /a Kajuhom Šoštanjem za štiri točke. Za toliko torej, kolikor ima pred njimi prednost Maribor. ^Računamo na dobro bero točk v drugem delu. Morda lahko računamo na kakšen spodrsljaj Maribora, Ta pa tie bo pomenil nič. če ne bomo mi odigrali svojih tekem, kot je treba. Ne smemo izgubljati ločk, čaka pa nas îîekaj težkili tekem. Ob Mariboru ne smemo nikakor podcetijevaii niti Murske S(v bote, Orne in Dravograda,« je napoved pred drugim delom prvenstva na kratkt) strnil Plambei^er. Prvi neposredno napreduje v 2. ligo, drugi pa se uvrsti v dodatne kvalifikacije z drugouvrščeno ekipo zahoda in in 10, ekipo 2. lige. Po dvtjkmžni t. i. mm ligi se nato prvi dve ekipi uvrstita v 2., drugi dve pa izpadeta (ostaneta) v 3. ligi. Ta vikend se torej prvenstvo nadaljuje, šoštanjske odbojkarice pa so bodo v domači dvorani pomerile z ekipo Sonimex iz Radencev. Srečanje v Topolšici se bo pričelo ob IX. uri. Mlajše selekcije vedno bol) številne v letošnji sezoni imajo v taboru Kajuha Šoštanja poleg članske ekipe še mladinsko ekipo, ekipo starejših deklic in dve ekipi male odbojke. Mladinska ekipa je kar močna, saj kar nekaj mladink že nastopa tudi za članice- Kljub lemu pa so nesrečno izpadle iz nadaljnjega tekmovanja. Bolje so se znašle starejše deklice, ki so se preko kvalill-kacijskih turnirjev uspele uvrstiti v B ligo. dobro pa kaže tudi prvi ekipi deklic v mali odbojki. Na prvem turniTju, kije bil minulo soboto v Zrečah, so zmagale dvakrat, Naslednji turnir bo to soboto vTopolšicI, in če bi tudi doma obe lekmi zmagale, bi se uvrstile v četrtfinle državnega tekmovanja, (ire za dekleta, stara enajst in dvanajst let, za katere v klubu veija-mejo, da so morda sposobne ludi korak naprej od ceirlfuiala. Z mlajšimi selekcijami v klubu deliijo: Teja Žnider. Tjaša Kolene. Gaja Korošec, Ivana J uric. poleg njih pa enkral tedensko ludi Danica Jovičič. ki sicer študira v Ljubljani. ima pa že trenersko C li-ccnco. Izobraževanja za pridobitev le-te pa bodo kmalu pričela ludi ostala dekleta. Mlajše selekcije va-diio v Šoštanju in tudi v Velenju. V klubu pa so veseli vsake, ki bi se jim želela pridružili. ■ Tjaša Rehar Uspešni starti v celjski dvorani Z uvodnim mitingom v Celjski dvorani so zimsko sezono začeli velenjski atleti. Večja skupina mladih atletovv tej dvorani pod vodstvom Ire-nerjev Sergeja Šalamona, Staneta Škobemeta in Bcmsa Šalamona ludi redno gostuje, zalo jim je to lekni ova lišče dobro po/jiano. Velenjčani, ki smo vzgojili svetovno dvoransko rekorderko, o podobni dvorani lahko le sanjamo.Uspeli pa so jih zgradili na Piuju in v Slovenski Bistrici! Dvoranska sezona bo trajala vse do konca meseca februarja, pr-venslva v krožnih tekih bodo organizirana v sosednji Avstriji, saj Slovenija krožne dvorane ne premore. Rezultati z uvtidnega dvoraiiskega mitinga so zelo vzpodbudni, posebej izstopa rezultal ml. mladinke Maje MIhalinec v teku na 60 m -7.70 sek. Maja je že v lanskem letu tekla normo za svetovno mladinsko prvenstvo v Pekingu na 100 m 12.02 sek. Pričakujemo, da se bo letos spuslila pod magično mejo 12 sek in p(v stala ena najhitrejših mladink v Lvropi. za delčke sekunde za njo zaostaja leto dni mlajša Urika Jelen z rezultatom 7.92 sek v teku na 60 m. Kol zanimivost îiaj omenimo, da se obe vsak dan vozita na treninge iz Moziija. Kljub svoji mladosti bo resno lovila normo za mladinsko svetovno prvenstvo. Med mlajšimi pionirkami je nase opozorila Laura Cioršič. kije tekla rezuliai K-4X sek. Državnemu pionirskemu rekordu se je v skoku v daljino s 652 cm močno približal Dario Ćivič. Prav go lovo mu bo rekord (666 cm) na naslednjih lekmah močan izaiv. Trenutno najhitrejša velenjska šprinterja Nežinah in Škoflek sta občutno izboljšala svoje osebne rekorde in se že močno približala meji 7 sekund. NežJíiah je 60 m pretekel v 7.08 sek, Škofiek v 7.14 sek.Takoj za ixilama pa jima je še mlajši mladinec Matk Lenart z rezultatom 7.25 sek. Rezultati ostalih najboljših: Ml. pionirke - 60 m; Anja Kavcl 9.0.^; ml. pioniiji - 60 m: Jan Klobučar H-52, llj Pušnik X.75. Nejc Plevnik X.W; 60 m ovire: Peter llribar-šek, 10,12; pionirke - 60m: Manja Part K.25, Ajda Trdin î^.43, Katarina Miklavžina K.66, Mojca Vuletič S.72; pioniiji-60m: Jure Mežnar7.94; 60 m ovire: Dario Ćivič X.97; Ml. mladinke • 60m: Maja Jalušič 8.62, Tadeja Menih 8.71:60 m ovire: Spela Mardžeiko; mL mladinci - 60 m: Klemen Skledar 7.58; si mladinke - 60 m: Urška Javornik 8.39, Saša Lnci 8.49: 60 m ovire: ?.m Koželjnik 9.56; st. mladinci - 60m; David Ošlir 7,40; Rok Rudolf 7.55; člani - 60m: Ado Almietovič 7.26, Go-razd Krivanek 7.40: daljina- Gorazd Krivanek 651 cm. ■ B. Š Atletika - zimski krosi Velenjčana uspešna v Murski Soboti Za atlete, ki trenirajo leke na dolge proge, je sedaj na voljo nekaj tekmovanj v krosu. Gre za sklop več zimskih krosov, ki jih organizirajo sicer v Avstriji, k sodelovanju pa so pritegnili tudi AK Pomurje iz Murske Sobote. Tekov se v Avstriji udeležuje več Sldbe. Pro t<^ura v Velenju pa se udeležuje klj zanimivo ho v Rdeči dvorani prav gotovo v s oboi o in nedeljo, ko bodo na sporedu zaključni dvoboji. V soboio popoldan se bodo igrala čelríínala, v nedeljo od 10. 00 do 17-00 pa še pol-llnalni in linalni dvoboji. Svečana oivoritev prvensiva bo jutri, v peiek, 20.jauuaria, ob 18. uri, prvenstvo pa bo odpri predsednik Častnega organizacijskega odbora mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo Republike Slovenije. Olani organizacijskega odbora, ki pripravlja to veliki^ tekmovanje, so skupaj s predsednikom tega odbora Bojanom I0>niiccm. podžu-paiumi Mesitie obćiiie Velenje in poslancem v dr/avnem zboru Republike Slovenije, prepričani, da bodo 7. mednamdno odprlo prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu uspcSno pripeljali do konca in da bodo lahko gledalci v Velenju tudi prihodnja lela uživali v vrhunskem nami/nem tenisu, ■ OK S sposojenimi smučmi do zmage Ljubenska skakalnica izpolnjuje vse pogoje za Tekmovalke navdušene nad hrano - Ta konec mednarodne tekme -tedna moška tekma Na Ljubnem ob Savinji je bila v soboto zanimiva lekma v smučarskih skokih. Prvič se je zgiulilo, da so ljublielji na tamkajšnji skakalnici, ki ima rekord 96 metrov {K-S5). \idell tekmmii dekleta-D(v maci skakalni klub Ljubno BTC* je namreč izvedel iekmv daljša. '>Skakalnica je bila odličm) pripravljena. Kedko kje nas pričaka laktî dobra organiz-acija, kot jc tukaj. Pred tekmo sem Imela dober občutek, čeprav sem potem skočila nekoliko slabše. Kljub temu sem zadovoljna,« je povedala Mislinjčanka, ki sedaj skače za ljuhenski klub. Alojz Mohorko je bil še pc^sebej vesel, ker je tekma ntirula brez vsakršnih tež.av; ludi brez padcev, ki bi zahtevali inorebiln<^ zdravniških pomoč- /vedeli pa smo tudi naslednje: »Prejšnjo soboto nekaj pred polnočjc^ smo po elektronski pošti dobili cerlillkat, potrdilo, da naša skakalnica izpolnjuje vse zahteve. da so lahko na njej mednarodne tekme.« Tako bo že jutri (uradni trening)» v SJîboio in nedeljo na ljubenski lepotici spet živahno, saj bo domači klub tokrat izvedel tekmo za FIS pt^kal. »imamo tudi ž^ prošnjo, da bi prihodnje leto izvedli dvr)dnevno tekmovanje, od tega bi bilo eno nočno ob umetni razsvetljavi. Za ženske seveda, saj si dekleta zaslužijo enako podporo kot moški,« je še poudaril zadovoljni ljubenski predsednik. Med mnogimi gledalci je bil v soboto na Ljubnem tudi tiektlanji svetovni rekorder Jože Slibar, kije lela 1961 s 141 m postavil svetovni rekord v Obersidorfu. ■ vos Nalboljši za spomin dobili tudi maiieto splavarja. Štiri medalje za Aliso in Klemna v soboto je bilo v Žalcu iO. mednarodni novoletni karate turnir ka-tah in športnih borbah, ki sta ga organizirala Karale zvezii Slovence in domači klub. Nastopilo je 270 tekmovalcev iz klubov iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Posebnost turnirja je bila razši/jena državna reprezentanca Slovenije, ki se pripravlja na mladinsko evn^psko prvenstvo • to od 17. do 19. februara v Podg irdil normo za nastop na bližajočem se svciovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah koucc lega meseca v Kranju. Normo pa se lovi Anže Obre/a. ki tekmuje na lekmali celinskcga pokala. Zelo dobro so nastopili ludi mlajši člani .SSK Velenje. V kalegirnji do 12 in B let so v soboin tekmovali v Vizorah, kjer so resnično vzorno pripravili tekmo v solo skokih In nordijski kombinaciji (NK). Pri mlajših je zmagal Urban .Sušnik \i Tr/ica. Urh Krajnčan pa je zasedel 3. mesto. V ka. ego rij i do 13 let je zmagal Matev/ Sla-linšek iz Ljubnega, Nik(î lli^arjc zasedel 7., Patrik Jeien 11. in Robert Vitez 25. mcsio. V NK je slavil Susnlk, Hlžar pa je zasedel 9. mesLo, čeprav je prvič tekmoval v tej disciplini Ze naslednji dan pa je za isic kategorije bilo teknuv vanje v Ljubljanu kjer so člani SSK Velenje še napredovali, saj je Krajnčan zasedel 2., Hi/ar 3., Jelen 13. in Vitez 25. mesto. Najmlajši Cečki pa so v soboto za pokal Cockta tekmovali v Tr/iČu. Maievž Samcc je zasedel 2. mesto. Vid Vrhovnik 23.. Patrik Vitez 56., David Strehar 59.. Blaž Sluga 65. in Damjan Oblak 66. tnesio. V nedeljo so tekmovali na nicddruštveni tekmi, kjer je zmagal Sanicc. Vrhovnik je zasedel 4.. Sluga in Vitez pa sta si razdelila 6. mesto. SSK Velenje vabi vse mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v klub. Treningi potekajo v popoldanskem času na skakalnicah ob Velenjskem gradu. ■ J. O. ftobert Hrkota Častniki in veterani bodo tekmovali 12. državno prvenstvo slovenskih častnikov ter 3. državno prvenstvo veteranov vojne za Slovenijo 1991 v smučanju in streljanju Na Golte h, na progi Bell zajec, bo v soboto, 4. februarja, /e 12. državno prvenstvo sk)venskih častnikov ter 3. državno prvenstvo veteranov vojne za Slovenijo 1991 v smućaniu in streljanju. Organizator prvenstva je Zveza slovenskih častnikov in Zveza veteranov vojne za Slovenijo pod pokroviteljstvom (leneralštaba Slovenske vjjjske, Izvedbeni del tekmovanja bo izpeljalo Območno združenje slih venskih častnikov Velenje v sodelovaniu z velenjsko izpostavo Uprave za obrambo Celje, 3S, VTPCelje in Golte, d. o. o,, Slovenija. Tekmujejo lahko .^-članske ekipe podčastnikov in častnikov Slovenske vojske, članov Zveze slovenskih častnikov in Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Vsak tekmovalec bo moral presmučati 1350 metrov dolgo progo z viMnskii razliko 205 metrov tor streljali z malokalihrsko puèko. Ogled proge je od 9. do 9.45 ure. start le kmc pa bo pri zgornji postaji žičnice Stari slani ob 10. uri. po prihodu v cilj pa sledi še streljanje z M K puško. Zmagovalna ekipa bo prejela prehodni pokal Zveze slovenskih Častnikov. prve tri ekipe bodo prçjelc pokale ^ irajno last. tekmovalci pa kolajne, ki j ill podeljuje generalštab Slovenske vojske. Najstarejša in na> mlajša ekipa bosta ne glede na uvrstitev prejeli pokal Združenja slovenskih častnikov, za vse tekmovalce pa bti še žrebanje praktičnih nagrad. Prijave sprejema Uprava za obrambo - Izposiava Velenje, Kopališka cesia X 3320 do 31. januarja 2006 na telefon: 0.3/5X7 17 77. fax: 03/587 09 67 ali elektronski naslov: castniki.velenjeCi'^gm ail.com . Zaupanje, ki traja ... • KD GalileOr vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb Povprečna letna donosnost v zadnjih 5 letih (2001-2005): 23,93 % • KD RastkOr delniški vzajemni sklad Povprečna letna donosnost v zadnjih 5 letih (2001-2005): 23|39 % • KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov Priložnost za naložbo na hitro rastočih trgih sveta! ... donosi, ki zaupanje gradijo! 080 1208 ORANŽNI TELEFON BAE2PLAĆEN KUC ) www.kd-group.si www.financna-tocka.si Pravila upravljanja, ki so sestavni del prospektovvzai«mnlh skladov KO Galileo, vzajemni skfad fleksi bil p>e strukture nalc^b. KDRastko. delnl5)(l vzajemni sklad, InKD Prvi Iztior. vzajemni sklad delnISkIh skladov, s k?terlml upravlja KO Investments, druiba za upravljanje, d. e. o., Celovlka cesta 206.1000 Ljubljana, so med delovnim časom vlagateljem brezplaifno na voljo na sedežu družbe, v FinsnCnih točkah in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne tzjave k pravilom upravljanja vzajemnih skladov. Finančne toSke In pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd*group.sl. kjer so v elektronski obliki dostopni tudi polletno In letno poroCllo ter prospekt) In izvleŽKi prospektov vzajemnih skladov. Vlagatelj Ima poleg prospekta pravico tudi do tirez plašnega izvoda letnega in polletnega porodila ter izvlečka prospekta. Realizirani pretekli donosi niso zagotovilo za donosevprihoďnosli. Gibanje vi*ednosti enote premoženja vzajemnega sklada je v veliki meri odvisno od stanja na trgu vrednostnih papirjev Vrednost enote premoženja lahko raste ali pada, zato so tJdi prlirođnji donosi lahko vlljl ali nižji kot v preteklosti. Tekofii podatki >odnevr>o objavljeni v časnikih Delo. Dnevnik. Finance in Večer, iz kzraCuna so izvzetivstopni stroSki vlagateljev v enote premoženja vzajemnega sklada. Ki bi sicer znlželiprlkazanodonosnost.NajviSji vstopni stroSkI za KO Gallieo. vzajemni skla d fleksibilne strukture nslolb, znašajo 3 %.za KD Rastko. delniSkI vzajemni sklad. 3 za KO Prv Izbor, vzajemni sklad delniških skladov, sa 2 % in se v primeru viSjih vpfsSli znižajo v skladu z lestvico, opredeljeno v veljavnih pravilih upravljanja. Varčevanje v vzajemnih skladih KD iahko dopolnite z življenjskim zavarovanjem, kar vam omogoča FONDPOLICA. Informacije 080 30 30. FONDPOLICA {^vifiniso invvtutfi. tuno na imsUeiJM siM* KD O SljOVENiCAZiVUENJE t ŽIvfJerjska zavarovalnica d.a, članica Skupine KO Group Q Mojca Porš rekordno Velenjski strelci st) se 14. in 15. januaija udeležili mednarodncjia tekmovanja v streljanju i. zrHćnim orožjem v Rusai) pri Mnriboru. Tekmovanja si> se udeležile repre/eniance Madžarske, Avstrije. Srbije in Crna gore, Hrvaške in Slovenije. Prvi Janiekmovanja jc v slovenski reprezentanci v î5ircljanju/7.raêno puškt) nastopila ladeja Urankar in z osebnim rekordom ter 390 krogi zasedla 11. nieslo. Med Slovenkami jo bila od Tadeje boljša le evropska prvakinja s samostrelom Zdenka Stolnik. Za pravo presenečenje v slovenskem taboru je pjjskrbela kadeiinja Mojca Porš iz Mroža, ki nI bila vključena v roprezeniana), a je s 364 krogi izenačila kadetski rekord Slt>veniic (tudi v absolutni kimkureici) v streljanju z zračno pištolo med Slovenkami, /aoslala je samo za l.iubljancanko Ireno Toros. Dnj^ii dan tekmovanja v Rušah je zaznam(jval dvt^boj olimpijcev iz Alen, R^ mo I id a Debevca in Petra Sidija z Madžarske. Po ogorčenem boju v lina lu je /magai Madžar, Debevec pa se je moral zadovoljiti z 2. mestom. Dt^bro .je drugi dan tekmovanja sireljal tudi Luka Avberšek in s 579 kmgiza 17 krogov zaostal za Debevcem. ki je vodil po kvalifikacijah. Velenjski strelci sc bodo ta vikend udeležili 4. kroga v 1. in 2. slovenski ligi v streljanju /. zračnim i)rožjem. republika slovenija ministrstvo za okolje in frostor Dun^skac. 48,1000 Ljubljana. Slovenija Tcleřba: (01) 47 »7 400 - Tetcftks: (01) 4? 87 422 Na podlagi prvega odstevks 31. deru Vi îetriega odstiwka 4S. tien« Zakona o urBjeniu prostori (Uradni |jstRS.it nû/Dtd/03-poprJn68/!)3-ZZK-1}terdrugâô8 odrtfivkfi BB. dana Zakona o varstvu okalja (Uradni list RS, it 41/04) ministar za in prostor s(ir«^e SKLEP o javni razgrnitvi predloga državnega lokacijskaga načrta za pranosni plinavod R25D od odcepa na magistralnem plinovodu IVI2 pri ŠmtruparliJ do Termoalaktrams Šoštanj v Šoštanju i Minister u in pfostor odreja |avTH) razgrnitav: 1. Predloga državnega lokacijska načrta 2a prenosni pKnovod R2SD od od«pa na m&gí9tralti«in plinovodu M2 ^ $entruf>anu do tarmoeiiktrarrK SoSianj v š^nju. ki ga ja pod âtÂilko pn^akia tí/2D04 avgusta 2005 izdelaj 2UM d.o.o,. Maribor, (v nadaljnjem l»sdilu; pradlag Inkac^kaga naSrta); 2. povTatka za javnost 3. strokovrih podlag, na kateril) terneij^ r^Sitve ^^loga lokacijskega na^a; 4. Po;o6lB o vplivih na okolja, la ga ja pod žtavSko projskta P4R29D^114/119A. septembra 2005 izdetal ó.d, Ljubljana (v nadaljr^em besedi: porinile o vplivih ne otopel; 5. pisnega mnenja o opravljeni rewziji p«o(đe o vplivih ne ob^je. ki ga je 28. junija 2D05 Í2delel okoljsfó izvedenec meg. Josip M. Sadnikar ter 6. osnutka odioiEirva o okoljavarstvanem soglasju. II. Prostorska ureditve, naSrtovene s pr&diogomickscijskflge nećrls, predstavljajo poseg v okolje, te keteregaje Ireba imsii prssojo r^tiovih vplivov ne okolje. Postopek presoje vpihrov ns okolje 9 predlog foltecijskega načrta Je Ministrstvo za okoQe in prostor laSelo po uradni dolžnosti. Pred sprc|e1jem predloga fo^ajskega nečrta Í9 tre^ pridobHi okotjsvsrsNeno soglasje. Za i^ajo okoljeverstvenega sogtssja je prisiojno Ministrstvo za okolja In prestof. Agencij RS ta oko^. IIL Qredívo iz L tofik« tege sklepa bo od 30. januerfs 2008 tfo 28. fstmjarje 2008 javno rargnijeno: • na Ministrstvu za okolje in prostor, [^r^tatu za prostor. Dunajska 21. Ljubljatra in • v (tfûstorih Gb^ne Brestov^ Braslovte 22. • v f^ostorih ûbËne Šmerii^o ob Peki, Šmartno ob Peki 72, • v ^ostorih Obtina Šoitani. Trg svoboda 12. šoitanj. Javna obravnava bo polekale : - 31. jenuarja 200&. z uČeftom ob 17.00 uti. v veliki sejni sol» ObSne Braslovi^s. Bra$iov^22. - 31. januarje 2005. z začaOcom ob 19.30 uri v KidturDam domu Šmartno, Šmartno ob Paki 72. • 2. februarja 2QD6. z začetkom ob 174)Durí.vsejnÍ$obi Občine ŠoSlanj. Trg svobode 12. Šoltarn IV. Med jevno nzgriitvijo in obravnavo lahko na razgrnjeno gradivo dajo pripombe in predloga va zainteresirani organi, o^anizacija m posamezniki. Pripombe in pradloge sa lahko do 28. febnierja 2006 pode pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v krtj^ pripomb in predlogov ali se jih posreduje na elelcťot)sló naslov: ge.moD@pov.si. pri čemer se v n^brik) «Zadevaf navede kljuins besede »plinovod šefllrupert*šoltanjt. Priponi in predloga se lahko da tudi ustno na javni obravnavi. O pripombah in pradlogih. lianih na javno razgmjsn predlog lokadjskfig« na£rta. odloil pripravljavec predloga lokacijskega na£ria po predhodnem mnenju pobudnika izdelave predloga loka^skega načrta. VskledjzGl.âenom Zakonaovar8&fu oko^a {Uredni list RS.it. 41/D4;vnadeí]njam besedilu: Zakoo o varstvu okolja) mora Ministrstvo za okolje in prostor. Agendja RS za okolja v obrazlcâtvi okoljevarstvenege soglesja med dnigim tievesli. kab je pri odločitvi o okoljeverstvenein sogfaqu upoštevalo mneoja in pripombe javnosti, pridobljene med itvno razgrnitvijo poročila o vpIMh ne o)(o|e. v. V ki stalno prebhrajo r^a vplivnem obmoSju ali so lastniki ali posas^iki nepremičnin na tem obnto^u rn menijo, da sa i^a^ovane prostorska ureditvetii^ njihovega pravnega interesa, so vebljeni, de v postopku presoje vpfn/ov na okolje pod%o mnenja oziroma se opredelijo do načrtovanih prastorsidh ureditev. Vskledu 5 84. cienom Zelcone o verstvu okolje in 43. čtenom Zakone o splošnem uiKOvnem postoiiu (Uredni list RS. fL 22/05 uradno preiiičefio besedilo) se osebam iz prej^jege odstavke v postopku izdaje otujljever^tvenoge soglasje priznava polořej stranskega udeleience, pri Čemer pa se morejo izkazati z i^^trezniml listinami. Vplivno območje,fls kafrem r^ačrtovend prostorska ureditev povzroča obrsmenitvd okolja, ki lahko vplivajo na zdivja in premobnja ljudi, ja določeno v poročilu o vplivih na okolje v poglavju XiyA/2.3,4. Te sklep se objavi v tJrednem Estu Republike Slovenije, na ^etni ftrani Ministrstva za okolje in prostor. Oirektorate a prostor {www.gov.si/upr). v časopisu Dnevnik ter na krajevno obiN&n neČIn v Časopisih Nel čas in Utrip Savinjske dolne. Janez PODOfiMIK MINISTER n akotja in proftor MODROMLA KRONIKA V Skalah bi radi tudi pločnik Velenje - CtíSia v Šknlc. preplRSiena je bils pred kraikim. nima pločnika. Neknicri bi raUi, da bi ga imela, a o načinu ureditve ceste odloča država, ker ^odl ta cesia pod njeno prisiojnosi. OČiino so presodili, da so bankinc nb cesli dovolj široke in da Ludi pešcev tam ni veliko, /alo se /a pločnik niso odločili, ■ mkPf foto: vos GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke Porok ni bilo. Smrll: Manja Šmidhofer rgj. 1925, Kavče št. 8/a; Albert Vrabič. roj. 1924. Šoštanj, Kajuhova cesta št. 7; Ivan Edvard Blažili, roj. 1938. Velenje, Stanetova cesta 36; Jurij Frajštaj-ííer, roj- 1924, Grušče 23; Ivan Franc Geršak. roj. 1921, Celje. Cesta na Ljubečno 28; Ljudmila Praznik. roj. 1929, Varpolje 45; Jožef Juvan. roj. 1923, Gaberke 248; Maks Jezernik. roj. 1323. Podkrai 16. Žal&c; Ludvik Prelovšek. roj. 1938. Laze 18 a; Ana Škorianc, roj. 1938. Velenje. Gubčeva 11; Anton Napotnik, roj 1936. Mozirje. Pra-protnikova ul. 11; Jožef Šmon. roj. ^931. Misllnja. Sejmišče 1. MESTNA OBČINA VELENJE Urad ^pana in splošnih zadev Na podlagi 28. člcca Zakona o urgaiuu prostora (Uradm Ust RS šl. 110/02, 8/03 - popravek in 56/03) Mestna občina Velenje, Urad za oko(je in prostor sklicuje 2, PROSTORSKO KONFERENCO ki bo T sredo, 25. jannaija 2006, ob 17. uri v sejni dvorani Mestne občine Veleige Thov trg 1, Veleoje Na prostorski konferenci bodo predstavljene posebne strokovne podlage (variantne rešitve) LOKACIJSKEGA NAČRTA STANOVANJSKE CONE VINSKA GORA 2. Udeleženci prostorske konference, Id predložijo dokasdio, đa zastopajo organ, organizacyo. društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s pripravo navedenega prostorskega akta v pisni obliki ali ustno na zapisnik. GARANT d.d. řolzeid, industrijska prodajalna Delovni cas prodajalne: por^iet od 8. ^ 18. ure, sob od 8.' 12. m Informacije na telofon; 03/ 70 37130,03/ 70 37131 Einail: irfo@garant.si, platna stran; www.garant.si mMmmmim'SjmMm M IZ^aQZNlHlINÎÛRlISËENIHlIÎROIGRWM.^^^^ 1510333 amrc® VELII VRA' UGOl Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sobt predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje^ računafpšiM in pisalne^ | Izjemna ponudba spalnic Adria! POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM Ve< manjših prometnih nesreč Velenie • Prejšnji teden sc je na območju, za kakTd je pristojna Ptîlicijska p<>suja Velenje, pripelilo več promeinih nesreč, v kaierih pa vsaj udelc/encem k sreći ni hiJo hudega. V sredo. 11. januarja, se jc pro-mcina nesreča pripetila na Kidričevi. Voznik osebnega avtomobila jc Izsilil prednost in iniil v drugo vozilo. Pri tem je sopotnica v 5>škodov3nčcvem vo/ilu utrpela lažje lelesiie poškodbe. Isiega večera pa je voznik osebnega avtonicřbila m Kt)roški cesti v Šoš-laiiju zaradi neprilagojene hitrosti trčil v zid stanovanjskega bloka in odpeljal naprej. Povzročitelja so izsledili, prci/kus alkoholizira nosi i je odklonil, policisti pa so mu zaradi pobega po nesreći napisali plačilni nalog v višini 120.000 tolarjev. V čeinek. 12.januHijai seje prometna nesreča pripetila v križišču Šaleške in (juriske ceste, kjer je vo?:-nik osebnega avtomobila izsilil prednost drugemu vozniku. Pri tem se jc pov/rocitelj lažje telesno poškodoval. V nedeljo. 15. januarja, pa so policisti obravnavali prometno nesrečo s pobegom. Zg(fdila se je na Kidričevi, pri I:rini Tržnici. Neznani voznik osebnega avtomobila z znanimi registrskimi fttcvilkami je zaradi nepravilnega premika trčil v voznico osebnega avtomobila. To bo kadil! \iozirje, 10. januarja - V torek med 10. in 15. uro je nekdo iz trgovine na Ljubnem ob Savinji odnesel večjii količino cigaret. Vrednost cigaret, ki so jih odnesli, zna§a natanko 146.340,00 tolarjev. Dobro si je naložil Šosla^i« 1 januarja- Velenjski policisti so v sredo popfîldan obravnavali vlom v delavnico podjetja v ulici Ikroja Gašperia. Neznanec je odnesel kalup /J vlivanje aluminijastih ventilatorjev v vrednosti 500.000 tolarjev in jadralno padalo s sedežem v vrednosti 250,000 tolarjev. Tonkol bi vsak Velerýe ' V zadnjem času so spet zelo pogoste tatvine bencina. Tako so policisti v četrtek. 12. januarja, dopoldne obravnavali utvino na bencinskem servisu OMV Isirabe^i/ na Sclu. Storilec si je v vozilo in kante natočil 102 litra nafte in se odpeljal. V pojiedeljek. 16. januarja, ponoči pa je neznani vo7^ nik neregistriranega osebnega avtomobila znamke llat tempra, sive barve, zastonj tankal na Petrolo vem servisu na Partizanski ccsti. Natoči! sije 60 litrov bencina. Ropar popustil na zahtevo oavidskr)Jo-vanka mu jc zagotavljala, da ga nima pri sebi. V tistem je po uiici prišel starejši mo5ki. ki je napadalcu ukazal, da oškodovanko takoj izpusti. Napadalec se jc nekaj trenutkov ubotavljal. nato pa dekle izpustil in praznih rok pobegnil v neznano, Gre za moškega, starega okoli 50 let. visokega okoli 180 cm, neobritega, oblečenega v bundo modre barve, na glavi pa je nosil kapo. Iz avta dobesedno odnesli vse! Vcknjc. 12. januarja - V noči na četrtek je bilo v Tomšičevi ulici viomljcno v osebni avtomobil znamke VW passat, iz katerega je vlomilec imožno, da jih je bilo več), odnesel skoraj vse, kar se je dalo odvili in txlnesíi. Ko je I asi niča osebnega aviojn obila, starega tri leta. prišla zjutraj do svojega vo^a. ni mogla verjeli svíýun klub na Koroški v Velenju. Odnesel je nekaj steklenic žganih pijač in 8 zavojčktw cigaret. Mimogrede pa je vlomil še v avto, parkiran ob klubu, in iz njega odnesel zadnjo polico z zvočnikoma. *** V ponedeljek, 16. januarja, pa ni bilo treba vlomiti. Kaze, daje bilo vo/Jlo, iz katerega je neznanec t)dnesel avtoradio s predvajalnikom. odklenjeno. I Vi in mi. DolHodoSUn Delavska hranilnica Šaleškd 20, Velenje, tel.: 03 897 3007. 897 3008. fax: 897 3009 e-pošta: ma rja n a.2emvddcteldvska-hran i I n ica. si vmw. d ela vs ka-h ra n il n (ca. si »NAJ PONUDBA« NA BANČNEM TRGU 1. Krediti, ki nimajo konkurence Izjemni pogoji, ki vam bodo pri§li še kako prav: • možen znesek kredita do 1.000.000,00 SIT in rokom vračila do 36 mesecev, • obrestna mera SAMO 5,0 % in strošek odobritve SAMO 5.000,00 SIT. • strošek zavarovartja 1.5 %, informativni izračun: ! Znesek 1 Obrok Stroški 28v. Stn)i. odobrîWe 1 Stroški vodenla EDM 1.000.000.00 sr r i 30.i7i.oosrT 18.265.00 SrT_ s.ooo.oDsrr 200.00 srr 7.06 H IZKORISTfTi MOŽNOST POPLAČILA DRAŽJIH KREDITOV PRI DRUGIH BANKAH. 2. Pri odprtju osebnega rai^una pripiSemo 5.000,00 SIT, eno leto brez stroškov vodenja. 3. Pri sklenitvi rentnega varčevanja pripiSemo 5,000,00 SIT. 4. Provizija za plačilo položnic 80/00 SIT za komitente in 150,00 SPT za druge. ČETRTEK, 19. januarja SLOVENIJA 1 06.^0 Odfunvi OAflD i'orai'4la n7.Ûâ Dobrojtjuo \im Porai^ii ne.DS Oobfnjutii} n9.QQ I^Nuùla n9.I]6 MhIrsivr colite, kw 09.5n Sníbs,?/2B injS PofjífirwiiBioni D.IÛ l//m Oriii^jE 13.00 Pívoíila.špnrLvrtiníR Vefajrnipl:dr.PeiarKral|jí M.lnvi l/,5b Mmlvalovi 1676 ^iíiteka 18.55 PDdni§Q///12 20.00 Smučarji mayR/in 20.36 [vfol(g3vkn§aTkiIM>,Unian Olimp)]^ SirashntHg. \1t\2m 22,30 H(tfshl|eiirtpfRlRklnsil/2 23.35 OlDhokafd(?es,iial.lilm 01.15 Dnevnik ?8rnejsks Iv 01.10 \nUm\ PETEK, 20. januarja SOBOTA, 21. januarja 06.50 24 ur. ponnviícv 06.D5 Moi^nf) zdravilo, nan. 08.SS MaiBíinapoLniíd. 09.50 Pnu verni. nad. ]{]M Ivpftirfaia 11.10 Vil^ Marija, nad 12.06 Premična ljube7tin. nad. 13.00 Nakraju/lačina.nan. 13-55 Ivpwlaia H.26 Urgenca, nan. 15.15 Prerojena l|ijbi?/ijn. naii. 16.10 Vila Mania, nad. 17.05 Pmii VBUu, nad. 16.00 24 l)f 16.05 Maiemia po(. nad- 19-00 24 ur 20.00 Irftnja 21.45 N^ kraiu/ločina. nan. 22.40 /ahfidno kriÎG. nan. 23.30 NajpugiifnfiH(§i ps§fívala ouok nasveuj. dr)kum-Qd({»fa 00.75 PniaLclji.nnn. 00.55 24 ur. pnnovitttv 01.65 No£na panorama © 09.00 OobrojuiiQ. inlnmauvno ra/VQdnlna orirlaia 10-00 Vsbjmukagledj 10.05 Odprla ipriia, pijnoviK^v Kako nR[ii poii^ alki?[iQlne oinanm? ll.OS Najspoidnava ll.lD Pop nom, giasbsna oddaja. ponovi lâv 14.00 V i deosirani. obvestila 17.50 Valjirimk03li!(ju 17.55 OpJfila zakladov, kvii 16-00 MiiKainmRdvcMJaka. uiTféka ixidai» n naimlajše. 3. rVriirefa 16-40 Rfgiooalnfi novica 16.45 De^ftlaMfadov.kvji 16-50 Asijva gibanica, irřífirma|jvr>3 oddaja 19.20 Na]spoidn£va 19.25 VI rlefjstrani. obvestila 19.50 Vabirr^okogleiiu 19-65 Dslela zakladov, kw/ 20,00 Sfcfbiino /a /ilravia. koiiiaktna sve lova I na oddaja 21.15 ReyionalnB novicři 21.20 Dejala zakladov, kviz 21.25 V»bjmu k ugledu 21.30 I lain iialn. kontaktna /abTvnogiBshsna oddaja. 3. TV nire^a 22.45 l7Oflii8((í0r;briiintríj. ininrniativno rs/vi^drilna oddaja 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Naj spni dtim 23,45 Vidsostrani. obvestila SLOVENUAl 06.30 UiJniPvi 07.00 Potoûla 07.05 Dobrnjiiini 08.00 Poioňia 03.05 Dobro jutm (19.00 Poroûia 09.05 tov Mtoi. 2/26 09,16 Risanka 0975 PolBljB/Markijsofii.rinkum. (. 09.40 VsDa?ivalih,l.dul 10.10 Resnična resničnost 10.40 Zvami 11.30 Poyifîdna...kijuJožefaSirauba 11.40 Gbruifki, l|iiljilsljiinuiu^iniki 16/) 1818.2// 1270 OsiiKdan 13,00 Poroůía. Šport, vrenis 13.15 Ob/ona duba 13.45 OnhovniiJtnp 14.00 Veliki kivavipuriL dok. mesccs 15.00 Pomftla, promui 15.05 Mfisuivi 15.40 Palf!tíknavitU5/?6 18.06 I/pilotne lor be 16.26 /iva]^!vtii/§kail!i.TJ.3/26 1/ilO NdviŒ.vretne, ^port r/.45 Rek'4skQ/isan]skopnk(a|inQ Kuaiska. dokirm. oddaja 18.30 žrebanje Hmelj ice 18.40 Mi2i]vudekUh^c,nsanka 18.45 /akaj?. nsanka 19.00 Dnevnik vr^me.tpori 20.00 20nâjnaroiino;abavnih pestili vseb^asov. l.dsl 21.05 lun^Hka 21.30 Pûylcdiia..xveLfi^natiho^iija 22.00 Odmevi, Spori vrerre 22.50 PoinoCiii kJiib 00.05 Rekasko/isanjsbpokraiino Kiiajskir. dokom, oddaja 00.45 Dnevnik, vruma. ^pon 01.40 20najiiarodno;abaviDh le.siiii va^b (^^sov, l.d^l 02.46 niokanal SLOVENIJA 2 08.30 Iniokanaf 09D0 /abavdi iniokanal 09.50 tP v III^HL drsaniu. ionske, posnetek 11.25 Srvaifum(ii.SVSL(Mj.pnHL 12.55 a^slp.smuć,SVSl(;),pfBn. 1475 Saga nffisylili, 5/10 1536 Jasno m glasno 18.40 /daj!, odrlaia/a razgibano divljanje I/.IO Prijateljska rokumclna tekma (M}. SlovCTii]a Srbija m Crna Go)a. prêt KB 19.00 toaniBS.e/g 20.00 Vofnatjganka.2/3 20.50 SlovBifski maya/in 21.15 Slan nuvi nbra/i ívro})e: Lsionqa 21.40 Sn^piijousrivur.kanainilm 23.10 Bo^jeinesio. bra/il. film 01.15 Dniivnik;amb^skti IV 01.40 intûkanal 0/.0b 08.05 08.55 09.50 10.20 11.15 12.10 13.66 14,2b 15.15 18.10 17Í15 18.00 18.05 19.00 20.00 2175 23.15 00.40 02.40 24 ur. ponovitev Maicnna poL nad. Prou valu, nad. Iv [irviaja Vila Mania, nnd. Prerojena ljube/en, nad. Trenja Tv pn^ilaja Urgentrd Preroiena ljube/en. nad. Vda Mćtnićt, nad. Proti v&iru, nad. 24nf vrrrmii Maiiinna poL nad 24 lir Ůovek ; hltt/no ntasko. arri. Teksaški ri^o^ pnsiavi^, nan. Cnilnviti Uli, arnar. film 24 ur. ponovitev Hotna panoTíjíiia © 10.00 10.05 11.20 11.25 14.00 lAM 17.55 18.00 18.40 18.45 10.60 18.55 19.25 19.60 19.55 20.00 20.40 20,45 20.50 20.56 21.00 21.2S 21.30 22.20 22.50 23.40 23.45 DiÉrojuiro. intoaiivntf ra/vinJnli>3 oddaja Vabimo k ogledu ^binio/a zdravic, svei odd. í^l !>|)oi drirrva iiaio halo. ^abavnoylasb. odd. Videastram, obvestila Vabimo k ogledu Ds^ela /aklarliiv. kvi^ Miš ml, oiroâka oddaja Regiooalnp noviiie D0?ela zakladov. kw M») spot dneva Pair play, $pori;ia oddaja, pon. (irngur Urbas, uiir^t. drsalec Vidtiostrani, rjbvesiila Vabimo k ogledu zakladov, kvi/ [ okalni utnp Spodnje Savinjske dnlir^rr, rniontiativria nddaia Regionalne novice DeJsla zalOaduv. kvi? Nai spol dneva Vabimo k ogledu Ra/gledovanie, dokuin. oddaja Debela ;akjadov, kvi^ Ddknio m 5krito,3, IVmreía povod trkom anglešire PrmmBf ligo h oddaie Dobm lutro Vabimn k ngNdu í^afsputdnWa Vífin«trart, obvestila SLOVENUA 1 06.30 Udmuvi O /i]n /i| ndbe \i p r;j/ni čtie &ko Ijkii 0/.3(] flisanka 0/^5 Mali? sive celica, kvi/ 08.20 Slava, igram Idm 08.30 Mr)dra o^la. igrani lilm 08.40 GnsarskiûtiAi.8/?B 09.10 Roll m go/diii SkraijH. linski I. 10.45 Polnnůiiklub 12.00 Tednik 13J]0 PoroCiía. šport, vrems 13.20 Prvi rn drogi 13.40 Slovenk utnnkI 14D5 Doktor Martin, 2/8 18.00 Playtime, Irani;. Iiliii l/.OO Poroi^iia.špn(i,vn2me 17.15 G;are 17.20 So/it|a, IV Manbor 18.4D Pribajd Nodi. nsanka 19.00 Dnevnik.vreme.^prjri 1975 iJinp 20.00 Hotel poldruga mzdica. 3. epiiouH 20,40 fin bar 22.00 Poroiiikšpnivrsme 22.30 izbranci:. 12/12 2375 MladolKliiiiJi, IranrJilfTi 00.50 Dnevnik, vreme. ^ por I 01.30 Hri-bar 02.35 inlukanal SLOVENUA 2 06.30 Inlfikanal 0/.15 SkoflCds 07.25 [p v umel. drsaniu. plesni pan. pusnoiKk 09.GO ^vsmučar^bskokikpren. 10.55 /daj. oddaja za razgibano 1175 SPvalp.sniLJt..smuk(M>.pien. 13.10 SPva!p.snint.smuk(/l, pren. 1475 finalesimenskegapokalav odbojki prenos 1/Kanala ob Soti 15.40 NRAadiniikoéarkd 16.10 Liganrvakinivmkor^etu. Latvtk Knm Mnrcatui. pferios 17.45 Maya/1 n d?skanja na síieyu 18.10 Namigni tenis Prt} lour. posnetek I/ Velnnia 20,00 i jubu/cnska serenada. avstralski filni 21.40 Cervantes. 8/9 2275 Snbmna nfji': Nijio Ssainfi, konœrt 23,20 řPvumeldrsíínju. maSki.pos. 0D.20 Dnevnik zamejske iv 00.45 Irdokanal 0730 Tvprodaja 08.00 Drobek). ns.se!ije 08.10 Katka lil Orbi. ris. Idm 08.30 Doktor Oto. rts. si>n|ď 08.40 Jagodka SRfiredstavi, rrs. íilni 09.30 M^lirdui^i traktor, ns. serija 09.50 Pokans.senia 10-20 MAit3i.k.i7ob.sen|a 10.45 Čarobna aityli^čina. otr. izrjbr. S8Í. 10.55 Slonček Benjamin, ns. ssn^a 11.25 ^Iska košarkarska liga 12.25 Mesii^ce za vfldnn. 1370 Nadfi^eli|Ql^o,m 14.1S Providcnis. nan. 1 S.l O f insks razgledniiie, dnkun 1. ssr. 15.40 Animaiia, dokuni. simia 16.10 Dnhovi velikega slant^a [S/era. dokiini.senja 17.10 24iif.vremK 17.15 Sinuvdolil|uba,arfter.^lrii 18.00 24 ur 20.00 Mehikanka, amer, film 22.05 Alias, nari. 22.!)b MnthmaonvaprBmkba, aiu.l. 01J]0 Moiiekmei;,mojS]n,ami«r. f. 02,50 Nm^a panorama © 091)0 Mišmaš, otroška oddaja, pon. 09.40 Vabimn k ogieriu 09.45 Napnveiilek.'^manglr^âte Priimisr lige 10-15 Naj spol dneva 13.00 Virleostrani 13.40 Vabimo k cyíedu 13.45 Angleška nogomotna Premier [iga. neposredni urnnos Iverion : Arsena 15.45 Videosirani, obvesula 17-50 ^bimu k ogiifdu 17.55 Dejala zakladov, dnr^vnikviz 18.00 Rojsivo prp.siolnh:e: oil \ iivigane do 11 ubij a ne. rinkiimeniama orldaia 18.35 D^iela zakladov, dnuvrn kviz 18.40 MojL-aininedvudsk.laka. oln]ška oddaja za najmlajše 19.20 Vidensiranr. obvi'Siila 19.50 Vabimo k ogledu 19.55 zakladov, dniiviiikvi^ 20.00 14?9.VIVfňas3?in.rpgionalm informativni program 2075 Kiiltijn^, informativna oddaia 20.30 7(Jdj. oddaja za razgibano ^rvljenie 20.55 Dsiela zakladov, dnmkviz 2100 Novoletni kijdcfirtpilulnega orkestra Pmmog ovinka Vdiinie, posni'tek 22.30 Odprta lenta, ponovitev Kakn najti pottzalkoliolns omame? 23.30 ValHmn k ogledu 23.35 Najspoiilneva 23.40 Videostrarif, ráivi£liía NEDEUA, 22. januarja SLOVENUA 1 07.30 ^?av 10.00 limova ?godba. 3/6 10.25 Pnzakidfviin«. 12/13 10.50 Sledi. tvMaribflr 11.20 tizare 11.25 Oii;ffiaduli3 12-00 I jiidje in zemlja 13,00 1'oročila, Spurt, vrijme 13.10 Skozi čas 1370 20 naj narodno 2 abavruli pt&rm vseh časov. 1. tlel 14.30 I IS teg a lepega po poldneva 14X^5 Pet minul sidvu 14.40 Človeški laktor 14.45 OiiSanVavpoui- Oulc 14.60 Ned^ljskonkn 15110 Orugn mnenje 15115 Pamka. igrana rsporta^a 15,10 Glasbam tivoboj 1535 ^ve legendo 15.40 Kiilialnioa 15.45 Avdii3ja 2005 15,55 Morecnaliniji 16.05 Sporiintas 16,15 Športne nnvif;H 16.20 Anyleška nrjijiHiietna figa 167b Udprio 1630 Osrm potnik 16-40 lorella 17.00 Poročila, šport, vreme 1/.20 Tistega lepega pcpulihiva 16.30 /ribanje lota 16.40 Kravfca Kaikâ. nsanka 16-00 Onrrviifk. vmmo, špoit 20,00 Pape Carvalho, 3/4 21.35 Š šporina oddaja .00 Inervju: Denis I aim 22.55 Poročila.šport, vrimie 23.20 /as ?bri n ^ivljonj e un tem ine. W\7 00.05 Onevnik, vreme, šport 00.50 Iniokanal SLOVENUA 2 06-30 Iniokanal O/.46 Skozi Č5S 06.00 [PvumeLdfsanjii,moški. posnetek 09.00 SP v smučarskih skokjl). pasneir>k 10.25 SP v alp.smuÈ.. kumibacijski SI (M), l.V(i2nja 11.25 SP v aln.snitiîî.. knmbmai:i|ski smuk prenos 13.10 SP v alji.sniuC., kombinaciiski Si (M),2.vn^iija 1475 SP v alp. %mL konřbmacijski SI (2), prenos 16.Î5 Natmznitsnis Pro tour (iTMios j? Viiler^a l/,00 Imalesiovim^egapt^ala v oilboiki {/). prenos 19.00 f P v umei drsanjii, ravija, posn. 20.00 Na vrtiu rdRúega planeta, ang. dukum. odilaji 20.50 Pokvarena dekleta. 14/lB 21.40 Umetnretglasbemplesa 23.25 Namizni tenis Pro trnir, pusn. 01.10 Dnaviiik zamejske iv 01.40 Iniokanal PONEĐEUEK, 23. januarja TOREK, 24. Januarja o/.30 IvproiMjd 06.00 Ugiiuvadrušto, ns.s^njd 06.10 CambnimečOamcloi.ns.blm 09.30 VodovnikovavDsma. ns.soria 10,00 Pntjiinakin[,ns,spnja 10-25 An Attack, izirijr. senja 10.50 tarriljna angleščina, i^ob. sar, 11,00 IJogodivštiriKjackieja Chana, ri^.^ťrija 11.25 Power Rangers, mlad. naiL 11,50 Šolska košarkarska liga 12.50 Mnm:B za vadno, nàn. 13.45 Nadejeli je lepo, nan. 14.40 Nrvv^loba. arnm. film I6,)5 8e$n3gimnaziji,an^er.[iliii 16-00 Sne/inka iipanja 16-15 24 (ir. vmmc ÎG.20 Italijanke dobrote, kuh. seni» 19.00 24 ur 20.00 Namorjn.ainer.lilm 21.50 Športna scpna 22.35 Hubňoy.amar.fifm 01.00 ?4ur, pommtHV 02.00 NoCna panorama © imODOAJTFDFNSKrOASIWOA 09.00 Miš maš. rnrr^ka oddaja, pnri. 09.40 1428. VTV magazin 10.05 kultura, mfomiaovna oridaja 10.10 športni lorsk, športna inf. odd. UL30 Športni gosi pogovf Ůan naoiiznntemškega kluba 11.05 NrjvrjIntni koncert pihaInč^ga orkestia PremoginnikaVnlente 12.35 Oe^třlszakladrrv, dnevni kvi/ 12.40 lokainrutnpS.Saviriisksdoline 13.20 Videnstr^ni. obvirstila 16.60 Vabimo k ogledu 16.55 Angluška nogoniolna Prermor liU3, nDposrolni prenos \iaoRliRSU)r United : livt^porri 16.5^ Ue^ela zakladov, rlrievnikvi? 19.00 1423. VTV magasin 19.25 Kultura, 1 nIomi auvna oddai a 19.30 Debela zakladov, dnevni kvi/ 19.35 Pop i:orn,gla^ena oddata 20-25 Skrbimo 2a?d;3VfS.sveLudd. 21.40 Oe^eia zakladov, dnevni kviz 21.45 Videnstrani. nbvL>siila SLOVENUA 1 06.25 Utnp 06.40 /rcalo tedna 07.00 Poročila 0/.05 Uubro jutro 08.00 Poroi^ita 08.05 Oobrnjimo 09.00 Poničila 09.05 Iz popntnMûdjp 09.25 OiokM:dodnjfiV8St • športna oddaja 12.30 Slovenski utnnki 12,55 O gisellu, dok. oddaja o baletu 13.50 Mozartina siniloniknv rtv Slovenija 14.35 Na vrhu rdečega planeta. riokum, oijiiaja 15.25 SagaoFofsyuh.B/lO 16.40 UdprioprvMvoAvsualijev tenisu. j)iunntek 17.50 Maksvctnašibočetov,2/2 1975 NaSssknvno?ivljcojft, 13/22 20.15 lto.6/2? 21D0 Suiriiooiy 22.00 Antmija. glas. oddaja 22.25 Noainahnili. 12/20 22.50 taHnnčBliZ73ndra 00.16 Unuviiik^amejskeiv 00.45 InFokarial 0/.05 24 ur, ponoviiňv 08.05 Uo^.no zdravilo, nan. 08.55 Maicnnapoinad. 09.50 Prou vetru. nad. 10.40 Ivpnsdaja 11.10 Vila Marija, nad. 12.05 Prerojena Ijnbwtn, nad. 13.00 Športna scena 13.55 Tvprndaja 1475 Urgenca, nan. 15.15 Preroiena ljubťzen, itad. 16.10 Viiar^aiija.iiad, 17.05 Proti vetru, nad. 18.00 24 ur vremo 10.05 Marina pot, nad. 19.00 24 ur 20.00 R8/of;aiaoc gospotlinjs. fian. 20.55 Ke^nllilLnan. 21.50 Skrivnostni otok. nan. 22.45 Ntwyuíškopniicija. nan. 23.30 VfočR mesto. nsn. 00.25 Pniatfllji.nan. 00.55 24 ur 01.55 Nočna panorama Oobro jiitro. informativno razvedrilna oddaia 10.00 Vabimo k oglťdu 10J15 NnvntokonceriPihalnega nrittístía Premogovnika V^lfinin, pcBnetik 11.26 Naj spot dneva 14.00 Videosuani. obvestila 17.50 Vabim n k ffg ledu 17.55 Oe7ela zakladov, dnevni kvfz 18.00 Regirjnalne novice 18.05 Aiigle,ška nogometna Premier liQ3. posnetSK iftkme Klani:hester(JoitHd : I fvm|i(nl 19.50 Vabimo k ogledu 19-55 Oe7filaMladov, dnevni kviz 20.00 ^ipan z vami. kontaktna oddaja Gost: Sre^u Mi^ii. župan MOVelenic 21.00 Regionalni* novice 21.05 Oeifila zakladov, dnsvnikviz 21.10 Košarka, posnetih tKkme Pivovarna I aškrrReiios 22.40 Oeiela zakladov, dnevmkvtz 22.45 Nijatrakuvimjši dogudkj angleška not?, lige. reprjrtaia 23.15 UnddajoDoijrnjmrn 00.05 Vabimnkoglfidii 00.10 Naj ^ot dneva 00.16 Videosuani, obvr^stila 13 SLOVENUA 1 07.no Poro^jla 07.05 Oobro jutro 06.00 Mila 08.05 Oobro jutro 09.00 Poro^la 09.06 r^artinampti^j£sU3^lo:iyre Íl9.1b Risergora; zakaj mmtovanfe m rmidnibanfe. nan. 09.30 Risanka 09.35 fimova zgodba. 3/6 10.00 /godbe 12 acoljke 10.35 Sožitja, tv Man bor 11.50 20 03j narodno zabavnih lesmi vseh i^asíw, l.del ^rvoCila, špmi. vrmnri 13.15 Rniar 14.?fl RoiBlpíjidrug3Z^zriica,3. epazoda 15.00 Poro^la. promet 1b.06 f^ostovi lh.40 SvetPetra/ajcainpnjatcIjGv. 4/6 16.05 Munkiji. risanka 18.15 Nib^i>najnenstanesaiii. igram lilm 1675 Slr^di svo|im sanjam, igram I. 16.36 Knjiga men bnga 17.00 Novice, šport, vreme 1736 Šmarna gora. dok um. oddaja 18.06 Modro 18.40 Simon v iltíeli nsb s kredo, ris. 18.45 l!)ArliinMimansanka 19.00 Onovnik,vrunie.^Qrt 20.00 larCa 21.30 Veliki pf^eg.^ov. igram iilm 22,00 Odmn.vi. šport vreme 22.50 Vojiiideipkuvi.4/4 23.40 Šmarna gora. dokum. oddaja 00.10 Modn) 00.46 Onevnik, vraiie, šport 01.45 Iniokanal SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 09.00 /abavni iniokanal 11.30 Utnjški mfokaiial 12,30 /abavm iniokanal 14.00 S3gaoiiHS7Ub.7/lD 15.06 Arimiija, glas. oddaja 15.30 Sindiomy 16,25 Slovenski magazin 16.50 GdprtoprvenstvoAvsU'Hlijev tenisu, posnetek 17Í5 SPvalp.smuL9 (Mllvo^nja 19.15 Ralgato,?/3 20.10 frasiar. 20/24 20.40 SPvalp.smiJč.SL(M),2. vořnja 21.30 Adam m i va. avstrijski lilm 23.05 Onevnik zamejske tv 23.30 lnlokan-ii 07.05 24 ur. ponovitsv 08.05 Močno ^draviio, nad. 08.55 Matennapoinad. 09.50 Proti vetru. nad. 10.40 îvprnriajs 11.10 Vila Mama. nad, 12.05 Prerrqcna ijubB/f!n. nad. 13,00 Proviripniï, nan. 13.56 Iv proda I a 14.25 Urgeiica, nan. 15.15 Prerojtína íjube?en. nad. 16.10 Vila Manja, nad. 17.05 Prnu vetru, na^L 18,0 0 24 ur vrema 18,05 Matpnna pul nad. 19,0 0 24 ur 28.00 PrHveqtmo 21.00 Nsdotetnaproířaf.amer.f. 22.45 Neviryuíška policija, nan. 2^35 Vroče mesto. nao. 00.26 Pniatelii.nan. 00.55 24 ur. ponovitev 01.55 Nočna panorama © 09.00 O obm j u tro, informativno razvednina oddata 10.00 VaUniokogledu 10.05 ^upanzvami.pogovorv stiirliu. grRt: Srer! o Meb. /upari MO Val unie ll.Ob Ndj sput rineva 11,10 Košarka, posnr^tek tekme Pivovarna I aško: llelios 14.00 Videosirani. obvstila 16.30 Slovenec leta 2005. pQsn.pnr. 17,50 Vdbimckogledii 17.5b Oe/ela zakladov, dnevni kviz 18.00 TVinštnjkci|a:Mai»matika, kontaktna svetovalna oddaja 18.40 OBhjla;akladnv. dnevni kviZ 18.46 Nh| spru dmiva 18.60 Roi$tvonrtssti)1iBi;fi:Proti mnemuvekn. dokum.odilaja 19.20 Obvastda. vidcosiram 19.50 Vabimokogledu 19-56 Oe7ela zakladov, dnevni kviz 20J1D 1430.V1V magazin, regirmslni infnrmativni program 2076 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, špuruia inlomiativna oddaja 20.50 šprutni gtsL kontaktna orMaia 21.26 Oii^ela zakladov, rliuivnikviz 2130 Asova giba m C a. inform, oddaja 22,00 šu kitam ;esnocHm.4)diiajao 7ivl|fiOju Romov. 3. TV mrç^a 22.30 IzoddajeDohrojutro.Infor. razvedrilna oddaja 2370 Vahmmkogledu 2376 Naj spot dneva 23,30 Videosiram, obuisida SREDA, 25. januarja SLOVENIJA 1 0B.10 Udmtvi 07.00 Pořoi^jla 07,05 Oolírijuiro 08.00 Poroftla 03.05 Oobfu jutru 09.00 Poroíila 03,05 C-dnk. 50/52 08.15 Oddaja/aotrdw 09.30 Nibčenajneostanesani. igram film 09.40 Sledi svojimsanjam, igram film 09.50 l'^opivseveoopîfnempetju. zabavna oddaia 10.15 KrqigariiRn^brigs 10.40 Reka skozi sanjsko pokrajmo Knajska, doktirfi. oddaja 11.25 Naprvo7ogD,danskililm 13.00 PoroCila. šport vreme 13.15 Nekajminutzadomačoglasbo 13.26 Ijudiem/emlja 14.30 Prvaknkvjme. 12/13 15,00 Puroftia. pmmel 15,05 Mustuvi 15,40 fračiidol,16/23 16.05 Risanka 16.15 Podkfobnkom 18,40 Skip in Sk 19/26 17,00 NnviCt!. šporL vreme 1?.30 /vami 16,30 ^ebante Astra m [ota 16.40 hkijevR glasbene dngurlivščme. n^nka 19,00 Dnevnik, vreme. Šport 20.00 NadariKfiigospodarRipley. amer, film 22.20 Odmevi, kultura, špnri, vnane 23.15 UmiZjs OOilO / vami 01.20 Dnevnik, vratne, šport 0270 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 09J10 /abavni iniokanal 11.30 Otroški iniokanal 12.30 Zabavni iniokanal 15,25 Sagaořor3yub,8/10 16.36 Síáttiinanoí 17.30 írasfor, 20/24 17.50 Dober dan. Koroška 18.20 Mostovi 19.00 Slačenje, 1/20 20.00 Odprlo prvenstvo Avsintlijev Lenisu, posnetek 21.00 Košarka oba. Charlotte San Aniraiio, posnetek 72-10 Slovenska 1377 scena 23.15 Ijitbimuaspontneula. franc, film 01,lb Dnevnik zamejske tv 01.35 Iîdnkan3i 07.05 24 ur, ponovitev 08J15 Močnozdř3Vilo,nan. 0B.55 Matennapot, nad. 09.50 Prou vslnj. nad. 10,40 Iv prodata 11.10 Vila Mania, nad. 12.05 Prerojena ljubc?en. nari. 13.00 l^everjeiio 13.56 Ivprmlaia 14.25 Urgerii;a, nan. 15,15 Prerojena liubazen, nad. 16.10 Vila Marija, nad. 17.05 Proti vnt/u. nad 16-00 24 ur, vreme 18-06 MalennapoLnad. 19.00 24 ur 20i}0 Napačno di^klu. amer, (ilm 21.40 Na kraju zfočma.naa 22.35 Newyorška policija, naii 23.25 Vraie mesto, nan. OO.lb Pniatelp.nan. 00.45 24 ur, ponnvilcva 01.45 Notna panorama © OSUO Dobro jutra, infonnatrvno ranrednina oddaia 10.00 Vabimekogleriu 10.06 Športni torek, inlomiativna oddaja, ponovitev 10,25 Športni gosi. pogovor 11.00 Najspotdneva 14.00 Videosiram. obvestila 17.50 Vabirnokogledu 17.bb Op?Bla zakladov, doRvnikvi/ 16.00 Iralalaja. otroška oddaja, 3. TV nire^a 16.40 Regionalne nnvice 16.45 D??ela zaklat^, dnevmkvi? 16.50 Znamo zmoremo: izobraževalna odr^ia 19.20 Videosira m. obvestila 19.60 Vabimo k ogledu 19.66 De?elazakÍ9i)ov, (t^evmkviz 20.00 Pop corn, g lapena kontaklna oddaia 20.50 Regionalne noviCB 20.55 De!ela zakladov, dnt«vmkvi/ 21.00 Odprta tmii a. koniaktna oddaja. 3. IV mre^a • Dolwjiimna po novem 22.00 IzorlriaieOobniiutrrj. mlormatrvno razvedo (na oddaia 27.50 VabJmckogledu 22.55 Naj spol rinava 23.00 Videostraui. obvestila PRIREDITVE orosKon Oven od 2Í.Z. do 2Í.4. Čeprav le januar že v drugi polovici, nikakor ne bosiB ulovili delovnega ritma in postcrirl vsgga. kar si bo^e zadali. Energije ne * ^ boste imeli prav ria pretek, zaio boste zagotovo §e nekaj clm potre-W bovah veliko počitka, in tudi boli zdravega načina živlienia. sai ste ^ ^ konfno ugotovili, da nihče ne bo poskrbel za vas m vaše počutje, če tega ne bosie storili sami. Ob koncu tedna vas čaka veliko presenečenie, ki ma važe življenie piecei spremeniti In to že v kratkem,_ Bik od do 20.5. ■ V V nađednjih dneh vas znajo prizadeli ainki, da ste ssbi&ii in da ne Km^ ^ate poskrbeti za dotxo v^ušje. Samotar sicer še v^dno niste, res pa je. da bi lahko kdaj kakšno zadrego doma in v cimžbi premagali tudi s ^ pomotp nasmeiia m numoqa, k^ vam ga s^cer ne manjka. Poleg lega ^^^^^ pojdite vBckffft k prijaieljem. ki sie jih močno zanemaiili. Ugotovili fio-ste. da ste bili lac^ie čase res veliko 'iimt sami s seboj. Zvezde vam obljubljajo več po-moči na iinančnem področju, pri odnosih z bližnjimi pa van že ne bodo naklonjene. Dvojčka od 21.S* do 21.6. PoskuSsjiB popravni, kar ® bo po stofjeni Sodi sploh že dalo. Šele éj^ potem se boste lahko lotili prihodnosti. Kot vedno na ^četku leia jftJIf boste imeli vsak dan večje in bolj obsežne nai^e za prihodnost. Zdelo se vam bo. da ste na čisto pravi ccti, da iin tudi uresniite. Po-tem pa ss boste nehote zapletli v prepir z neko zelo pomembno m vphvnc osebo, ki se vam taka splob ne bo zdela, f^ič kaj dobra ne boste ^alt, krivili pa bosie vreme in zima ki vam ni več všeč. Kaj ko bi se raje zazrli v svojo notranjosi Rak od 22.6. do 22.7. Poslovna vam bo letošnja zima zelo naklonjena, kar ste slLiiiii k nekaj časa. Zate boste uspešno krmarili med š^vilmmi obveznostmi m zasebnim livlienjem. ki ne bo prav nič pusto. Potrebe boste skrčili na minimum, saj ste se odločili za večjo invesncijo. ki pa bo od vas terjala veliko finančne discipline. V naslednjih tec^ nih boste veliko bolj dojemljivi za nasprotni ^ol. sajboste pjav iskali kak^o krepko vzpodbudov!ivlienju.KiboteganarBdilošebo]jpestregs.Čakavas pošta, ki bo prinesla še eno dobro novico. Lev od 23.7. do 23.8. ' \ h nekaj časa se vam lůt. da je napočil čas za giremembo. A se ©nekako kar ne boste mogli odločiti, da bi naredili odločilen korak. Potem pa se vam bo zgodilo kar samo. brez da bi vi pokazali pravo ^lio. Kd boste vrženi vto. da bo iraba začeti plavati im gd rudi ■ ^ stofilL In to brez težav. Čeprav se lahko zgodi, da vam jo malo zagode zdravje. Zato pazite, kako živite. Dovolj počitka, pa tudi gibanja na svežem 2/aku. kljub mrzli zimi, boste še kako potrebovali. Prijatelju pa le iskreno povejc, kaj mislite o njegovih idejah. Ker sie del njih tudi vi._ Devica od 24.8. do 23.9. ^ Končno se boste odločili, kaj si v prihodnosti sploh želite, in i^a- ?zalo se bo. da ste se odločili prav. Seveda bo treba na to počakati šs kakšen teden, načeloma pa bû vendarle že kmalu rasno, lOj se dogaja okoli vas V nssiednjlli dneii boste izvedeli tudi leponovico. ^^^ Nič ne bo narobe, če se boste odločili, da kupite bogato darilo. In kdaj obdarite tjdi sebe. Zaslužili ste si. saj veliko delate m le malo trošne. Včasih raz-vajanje naravnost paše. _ Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Znani ste po tem. da se dobro inajdete v krizah, ko se je neba odločati zelo na hitro. Čeprav se vam že nekaj tednov dogaja, da vam je pogosto dolg čas, se boste tudi v naslednjih dneh morali odločati o zelo pomembnih življenjskih stvareh. Pri tem časa ne bo več kot dan ali dva. Izzivov za svoje možgane in ranjeno dušo pa raje ne iščite na Silo. kar še posebej velja za poslovno področje. Dokažite vsem. tudi največjim dvomljivcem, da zmorete tudi tako resne živllenj^e preizkušnje._ ikorpilon od 24.10, do 22.11. * v Ko boste dve odločitvi, ki še nlsia sprejeti, dali na tehtnico, boste r^ ugotovili, daje tista, ki vasbo manj stala, veliko boljša. Tokratvam ]e namreč jasno, da vam m trgba prav z nikomer tekmovati, zato ^^ ^^^^ ^ dnevu posebej, saj vam bo ^ kristalno jasno, da ste na pravi poti. Èe si boste nakeqiaii preveč dela. se ne boste jezili. Opravili ga boste dokaj sproti. V družimbo nekdo imel težave. Stojte mu ob stani in poskušajte moralo dvigniti s humorjem._ Strelec od 23.11. do 21.12. ' ■ ^ Zaradi nekega precej neprijetnega dogodka Poste v naslednjii dneh res veliko ra^âiali o financah. In to resno, saj boste morali v krat-^ kem rešiti večjO težavno situacijo. Kot kaže, % boste odločil prav. pa čeprav bo za vašo odloi^^ijo sladilo kup pripomb ^^jt^v. predvsem ^^^^ tistjh. ki ne živijoz vami. Ne ozirajte se nanje. Konec kjiciv ste že do volj stan m izkušeni, da se lahko odločbe samostojno, brez da bi obt^ trepetati, kaj si bodo o vaših odiočrtvah mi3liii drugi. Partner vam bo tudi tokrat stal ob sirani, Kosorog od 22.12. do 20.1. ^ N Potrebovali boste jeklene živce, da se boste brez čustvenih posie-die rešili iz zapletene življenjske situacije. Samozavest bo v naslec^ njih dneh ključna če želite, da se vam v življenju vss zasuče lA^ W kot SI ^lite Meko delo bo končno steklo, kar vam bo vzelo veliko ^ časa m energije. Premalo ste med ljudmi. Spremenite navade, saj postajate tečni. Pa tudi nihče vas ne bo opazil, č6 se ne boste več snejali m vsaj po- skušali do smeha spravliari tudi prijatelje. Vikend bo pester._ Vodnar od 21.1« do 19.2. ^ s Klepet zznanci se bo kar čez noč sprevrgel v resno nalogo, ki vam bo vzela precej več časa kot ste pričakovali, ko ste obljubili iz-vedbo. Ka] lahko se zgodi, da bo zato precej trpelo družinsko m tudi ljubezensko življenje. Ob tem se boste znaSi še v nezavidljivi fi-^ y nančni situaciji, saj ^ bo izkazalo, da bo nenaden, a nujen izdatek veliko večji kot ste sprva mislili. Pazite, če boste postali zadirćm. To bo znak, da potrebujete sprostitev. Pokličite stare prijatelje, ki jih že dolgo niste videli. V ^upni družbi boste spet znali uživati. Ribi od 20.2. do 20.3. Ste kot medved, ki v tem času spi svoje zimsko spanje. Najraje ste kje na toplem, sami, i dobro knjigo v rokah ah pa kakšnim drugim kreativnim delom. Zime pač niso vaš letni čas, zato boste kmalu začeli sanjati o toplih dnevih kje ob vodi. Zimske počitnice boste le^os resnično potrebovali, saj vam energije prf-manjkuje že nekaj mesecev. Nabrali si jo boste le. če boste končno začeli misliti tudi nase in ne več le na druge in njihovo počutje. Zvezde vam priporočajo, da se imate bolj radii Velenje « Četrtek, 19. januarja 9nn.77DD Rdeča dvorana Velenje 7. mednarodno odprto prvAnstvoSjovenijev namiznem tenisu 19 DC Knjigarna Mladinska knjiga Knjilna čajanka Jej zdravo ' dvigni glavo 1919 Preddverja Knjižnice Velenja Večer Bratovih šansonov v izvedbi Srdjana Depota X jniofmadja: 03/587 11 34 Pa ravenski poti (del polt) Petek, 20. januarja Rdeča dvorana Velenje 7. mednarodoD odprto prvenstvoSlovenijev namiznem tenisu Ob 13. uri bo uradno odprtje prvenstva 18.00 Knjižnica Velenja, otroški oddelek Cool knjiga 19.30 Hotel Raka. velika dvorana Zeleni abonma in izven - Mate rviatilic: CincI b tVlariflko, komedija 19 3D Glasbena sola Velenje, velika dvorena VeČar dijakov 4. letnika umetniške gimnazije Velenje -Razstava in koncert 2QDD Mladinski center Velenje Klubski večer Sobota^ 21. januarja 9 Q0 22 00 Rdeča dvorana Velenje 7. mednarodno odprto prvenstvo Sloveniie v namiznem tenisu 19.00 Športna dvorana Nazarje Letni koncert Godbe Zgornje Kdaj • kje - kaj Savinjske doline 20.00 r^ladinski center Velenje Klubski večer Nedelja, 22« januarja Od 9 ufBnaorei Rdeča dvorana Velenje 7. mednarodno odprto prvenstvo Slovenija v namiznem tenisu Finale prvenstva (14.00« 15.15) X Iniormacije: 03/587 11 34 IV. Antonov pohod na Paškl Kozjak 16.00 Restavracija pod Jakceni Promocija nove zgoščenke diatoničnega harmonikarja K le m na Rose rja Ponedeljek; 23. jan* J[jO rviladinski center Velenje Delavnica sam o pod oba Torek, 24» januarja 18.00 Velenjski grad Pradstavitev nova knjiga dr. rUlilana Zevarta: Styriaca 18.00 ryiladinski center Velenje rvtagično gledališče - film 19.19 KnjiznicaVelenje. studijska Čit a ini Cd Predavanje; Prihod rviaitreye Sreda, 25» januarja 17.0D Knjižnica Velenje, otroški oddelek Špeline pravljične ure -Superzajec {Helme Heine} in Hila, ki bi rada imela sonce {(Vtojca Osojni k} 17 OD rviladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delavnice 19.30 Glasbena sola Velenje, velika dvorana Koncert učencev in dijakov oddelka za instrumente s strunami 2d dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turrsiično-informacijski in promocijski center (testne občine Velenje (03/896 1860). ioitanl Četrtek, 19« januarja 17:00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična ura 18:00 Kavarna in slaščičarne Štorman Šoštanj Bridge; raz migaj mo možgane 19:DD Mestna galerija Šoštanj Odprtje razstave Oubrovke Baumgarlner Petek, 20» januarja '18;GQ Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj Martini večer Sobota, 21» januarja X Gora Oljka Udeležba na pohodu na Goro Oljko 733m ' pohod Zdravju naproti 18;Q0 Kavarna in slaščičarna Štorman Šoštanj rviartini večer t&;QQ Kulturni dom Šoštanj Gledališka igra Rasem a 17:00 Športna dvorana Šoštanj Šoštanj To|K)lšica : Mladost Zagreb (mednarodna tekma Interliga) 20:00 Športne dvorana Šoltanj Elektra Esotech : Krka Novo mesto (1. A slovenska košarkarska liga} Kgledar imen januar - prosinec 19 • Četrtek'Suzana, Marin, Pia 20 • petek < Boštjan 21 • sobota* Jana. Neža 22 • nedelja'Vincenc 23 • ponedeljek-llij. Samo 24 • torek'Frančišek, Rok 25 • sreda-Pavel Lunine mene 22 • januarja zadnji krajec ob 16:14 Muzej premogovništva spet odprt Muzej premogovništva Slovenije na Starem jašku lani obiskalo skoraj 29.000 obiskovalcev Velenje. 13. januarja-V Mu/eju premogovništva so zadovoljni / lanskim obiskom, saj so po dveh lotih stagnacije znova zabeležili rasi i^ievila obiskovalcev, bilo jih je skoraj 29.000. Veseli jih Se, da so bile dobro obiskane ludi druge prirediive v muzeju. Lani so odprli novo ra/siavo o zgodovini Premogovnika Velenje. organizirali predavanje o poiresih, slikarsko razstavo, noćni ogled muzeja, sodelovali so pri izd^i monografije Rudniki in premogovniki v Sloveniji. Muzej so prek TV spo/nali ludi gledalci interaktivnega showa Ban Med obiskovalci je bilo 10 odstotkov tujcev, največ iz Avsirije. Nemčije in lulije, od koder si tudi v prihodnje obetajo največ obiska, l^ios nameravajo prenoviti trgovino s spominki in izboljšali gostinsko ponudbo, z različnimi akcijami pa se bodo irudili povečati slovilo obiskovalcev, še posebej iz tujine. Pri svojih naporih za ohranjanje lehnične in kulturne dediščine pa si bolijo večje pomoči države. Mu/ej so po bo/ićnih praznikih zaprli, opravili nekaj vzdrževalnih del, na ogled pa je znova od torka, 17. januarja. Pregovori Fabijan in Boštjan, sok v drevju pognan, Na dan Neže se kuram rit odveze. Če na Vincenca sonce peče, obilo vina v sode steče< Če prosinca ni snega, ga mali traven da. V prosincu toplota, v svečanu mrzlota. Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušeč to nadomesti. Prosinca gorkota, v jeseni sirota. Prosinec mili, Bogu se usmili, Zgodilo se je ... od 20. do 26. januai^a • 21, januaija 1917 se je v Puli rodil pesnik, pnpwednik. akademski kipar in slikar Aladin l.anc; l-ančeva družina je nekaj časa živela v Sošianju. kjer je Aladin l.anc hmcal ljudske in mehansko solo; v svojih novelah je I-anc v glavnem obujal spomine na svojo mladosi v Šoštanju; • takoj po k(3ncu druge svetovne vojne so v večini krajev i^alcške doline zopei oživili delo gledaliških odrov; že konec leia I y45 je igralska družina Ljudske prosvete iz Velenja odigrala prvo ign^ z naslovom "Svei brez sovrasiva ". v tem času pa je pripravila ludi Klinaijevo igro "Plavži s katero so januarja leta 1946 med drugim gostovali v Braslovčah in v Mežici; - 21, januarja 1984 je bila v velenjski knjižnici prva projekcija Kina 16; 21. januarja 1990 je v prosiorih velenjske »Siiskarne« potekal 1. lesiival ekološkega filma Slovenije; • 20. in 21. januarja 1990 je v velenjski Rdeči dvorani potekaJ .>. mednarodni TV turnir v malem nogometu; - 21. januarja 1996 je Veleojčan David De Costa zjnagal na FIS slalomu na Ravnah na Koroškem; - 22. januarja 1980 so v Rudniku lignita Velenje svečano proslavili začetek del pri izgradnji jaška Nove Preloge; • 24. januarja 1997 je velenjsko podjeije za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Bluos kot prvo lovrsino podjeije v Sloveniji, prejelo ccnifikai kakovosti ISO 9001; Spomenik talcem na starem velenjskem sejmisču (arhiv Muzeja Velenje) ■ 25. januarja 1984 so krajani krajevne skupnosti Staro Velenje prvič praznovali svoj krajevni praznik; takratni praznik KS Siaro Velenje so praznovali v spomin na IS talcev, ki jih je okupator 25. januarja 1944 ustrelil na starem sejmišču v Velenju; • prva številka časopisa Nalčas je izšla 26. januarja 1973; novo ime časopisa (pred tem se je časopis imenoval Velenjski rudar. Rudar in Šaleški rudar) se je izoblikovalo v komisiji za tnJbrma-tivno in politično propagando, potrdil pa ga je izvršni odbor občinske konference SZDL Velenje; - 26. januarja 1978 je četrti blok šošianjske termoelektrarne prenehal poskusno in pričel polno obratovali; • 26. januarja 1993 je današnji velenjski Àipan Srečko Meh postal mandatar za sestavo takratnega velenjskega izvršnega s vela. Damijan KlJaJIč aJ I^HIAS NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE »ANJONA« objavljene v tedniku Naš «os S. I. so: I. NAGRADA: modni dodatek: MIRJAM SOLAR, Poljane 12. Re&ca ob Savinji; 2. NAGRADA: modni dodatek JOŽICA BOROVNIK. Arnače 9. Velenje 3. NAGRADA: modni dodatek: SILVA RAJH. Simona Blatnika 1. Velenje. Nagrajence čakajo nagrade v butiku pletenin ANJONA v prvi etaži Nakupovalnega centra v Velenju, ki je odprta v ponedeljek, četrtek in petek od 16. do 19. ure, v torek, sredo in soboto pa od 9, do 12. ure. S seboj prine»te osebno izkaznico. n1 k O L i sami 107.8: A C k. 1 I A Turistična agwicija MANAGER AOtiNL, JA SaleSka; MANAGER 120.3320 Velenje tel.:-1-366 3 898 15 60 fax:+386 3 898 15 60 www.a gencija-manage r.corri rmrrm^rmmmm KRIŽARJENJE i lAOJO VEUKANKO, 12 DNI PO SREDOZEMUU ( Rim, AlekMndriia.ClpBr.Rođos.lzmlr.6riiija...)SAMOS1.000 Sit-»TAKSE: LOŠINJ 28 diši po pomladi, ugodne cene. popuni za upokojence, orjanlziran avtobusni prevoz; E6IPT, Sharm £1 SheiUi, zletaloin i; Ljubljaneze za 69.900 Sit-» (skse. ÍE VEDNO JE VELIK IZBOR PONUDB ZA SMUČARSKE POČITNICE: KOPE, najam bungalova za 6 ossb samo 90.000 Sit; AVSTRIJA. BAD KlfINKIHCHEIM. najwi) aparunaj« za 3 osabs za 7 dni za za 66,300 SH; Al IKCUiSrVE - najem apartma in karta ze za 135.800 St; ITAliJA, KRDNPLATZ. nejeinappza4osebevjanuarju87.700Sit. V ČASU ZIMSKIM POČrrNiC JE TUDI VELIKA PONUDBA IZLETOV IN POTOVANJ: Dubaj, Egipt, Jordanijs-ie Z8179.900 Sit in takse Tajtka, Burma, Vietnam, Šli Lanka, Indija, A^ka in dažala južna Amsriks.ZavsapDtDvanjanudimotudiplaševanjenaa broksi N« ustavite se ob msJhiHh ciljih. Poletite s namil munnc. EVROPSKA HISA MODE 30% POSEZONSKA RAZPRODAJA od 6. I.n2006 do 27.1. 2006 , . munn &ppFoii.FàSMON „. . ^ y wwp»* HISa p«W ' ' -0 -- jU/O Prsiernova CMta 1A, Velenje (nasproti todliia). I, Obličtte nas; i "'[O " vsak dsn od 6.00 do 19.00 ure. ^OpUS't do 40% ob sobotah od 9.00do 13.00 ure. 40% '' na'%vsa oblačila 20% ■o -r 'O . s •• - * -áí * / / / TRGOVINA KOŠARICA Moki TEflO KoSariu ali KitiC samo 1.800,00 Dljg rutiinsko Ois mani naj 6 kom. 11 ssmo 199,00 Sok Fruc 1,S I ponarstiini cvEI AKCUA 99,011 Prtkoiniekr»ia1ks 649.00 PrUekAflallSkg &.S90.0a Pieniino krmilo Hasje 1 kg samo 26,90 Gnojilo Kan SÛ kg «smo 2.200,00 Gnojilo NPK 15-1^15 SI kg samo 2.^0,00 Gnojilo Uf^a40 kg smo 2.380,00 Elek. apaiat a maijonji krvnaga Bita aamo 6,980,00 ViBcaniiDvSri ODVi* vitfTTtin. PvmdtaWiiíerRontfwii^ T«l*fiMM 03/ 972 SO 80 OàHatenss vnašihposlai/alnicah. kjena í^príprsvfamo vedno nova pttseneienia: Ods!^ dnemo netaj artiklov po PQUIÍfíČNI CENU Še vedno \km omogočamo žb veče nakupe Bfí£2PLAČEN PfíEV^NA DOM in HITJtl KREDIT za vso kupfeno blago! Pemovo, tel.: S m m. Pesje, lei..: asi 9i 40, Gaberke, te/,,- S9i 3210 www.trgomê-kos8TiC3-sp.si, e-mBH: kosaficaenlia.nel k \ ZA 570.000 UUDI V PAKISTANU JE SNEŽNA ODEJA EDINA ODEJA. v enem izmed nalhujiHi potresov doslej (s ogromno ljudi ostalo brez strehe ned glavo. Pomagajmo jim prežMI trdo zimo. Svoj prispevek pri nakupu spalnih vrei lahko nakažete na transakcl-jski raaun Rdeiega križa Slovenije pri NLB 02922 - M19831742, aklic na 4023, a pripisom *Poti«s Pakistan". Lahlœ pa poiljate spwočflo SMS s Idjučno beseda POTRES na ttsvllko 1919 In prispevali boste 230 SIT za pomoč prizadetim zaradi potresa v Pakistanu. Prispevajo lahko uporabniki Mobitel in Si.mobll. Hvala 28 vaio toplinol DnAi IliblUl li> SliMti ■> odponduHU imoi ptlKoAan ttt Ao poUuiIh »poreifi 9HS. Nagradna križanka Figaro d.o.o. sestavil peps slovens. tv-vooiteu sandi pop v sat7ri stevana sremca DUH. OUâA. 2IVUSNS. SIIA in tako naprej POOŠTRE 8. Nd aoSA INAR.) droben sre9rni de mar (nekdaj) moSKI. k! ss LEPO OSLACl (KNJI2.) REKA pozab-uenja v qr^m POĐZEML odrevenelost, otrplost ÍKNJI2.) aWAJNI konec polotoka ptica ujeda. p0009na planinsk. CKLU neuSki glasbeni peoasog-ljdwiâ zmes iz slada. hueua IN vooe slovenski alpinist-franc nekdanji avstral8. tenisac-pat enrigija, tok MCfSXA dvanajst uesecsv MXAMCA. prostor za kuutev DCOAT&Ï TESTU PRI P£Ki MEKKO KOZje UtAKJE »OIBEN <0 awTwsift KAREN I-na UEdTO H^ otcku pnimwNU R A N ameriška igralka anna smith N CAS starih grkov IN rimljan. L£9£N PtUO OLAsaew nw A priprava. stroj za kako opfwvilo ivan potrč nemški dramat. ik. jakob michael N slavko tihec 2E10 Lpm Zemska T 12. in 23. črka oranje (za8t) ZACE^ MfaUNESA trmoa alma karlin BWCW BIAGAMA, ZAKLADNICA vrsta cvetic6 z neve- neCimi cveti slovens. pevec-peter MESTO V ITALUl, AVTOUOB. DIRKE M ćasovni termin. CMBJENO trkjan-je GRŠKI MITOLOŠ. velikan, SIN URANA A T Figaro d.o.o., Efenkova 61, Velenje Maturantke, maturanti! * ličenje * make-up * padaljievon je los * k rent i ja vašega izgleda Z dijaško izkoznico 10% popust! Saloni Figaro: - Lidija. Cankarjeva 1, Velenje, tel, 587 11 87 - Maja, Kidrii^eva 4, Velenje, tel. 587 47 34 •Naturlas,FDitova 4, tel. 586 96 70 ■ Figaro. Trg b. Mravljak 16, Šoštanj, tel. 588 2645 POZOR: Odslei PEDIKÚRA brez iakalne dobe! Poklime: 587 11 87 ali pa se oglasite v salon Lidija. Rešeno križanko pošijite najkasneje do 30.1.2006 na naslov: Naš čas d.o.o., Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »Figaro«. Izžrebali bomo 3 nagrade: 3x bon v vrednosti 3.000 SIT, S - ířx. 'S t ■ V- v- K A lil O V L E X J il ČETRTEK, 19. januarja: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila: Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 1430 Poročita; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje,kaj; 16.30 Poročila: 1700 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila: 18.00 Kvazi kviz: 19.00 Na svidenje. PFTIK, 20. januarja: I 6.00 Pozdrav in veseto v nov dan; 6.30 Po-roiila; 6.45 Na današnji dan; 7.0Q Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip: 8.30 Poročila; 9.00 Go^odarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti: 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, ll.joNuarjo: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.0D Polepšajmo si sobotno jutro: 8.30 Poročila: 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 22. januorja: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije;; 8.00 Duhovna iđonja; 8.30 Poročila: 8.45 Današnji kulturni utrip; 9,30 Poročila: 10.D0 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 1730 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 23. januarja: 16.00 Dobro jutro in veselo v novoletni dan; 6-3D Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila: 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30PoročiÍ3; 16.00Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18,30 Poročila: 19.00 Na svidenje. TOREK, 24. januarja: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9,00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj; 1700 NaS krap in ljudje: 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SREDA, 25. januarja: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 745 Današnji kulturni utrip: 6.30 Poročila: 700 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Sfovenije: 7.30 Poročila: 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila: 8.50 Strokovnjak svetuje: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14,30 Poročila; 15,00 Aktualno: 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj: 1700 Vi in mi; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA v tednu od 9. januarja 2006 do 15. januarja 2006 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 9. januarja 2006 do 15. januarja 2006 (v mikro-g $02/ni3 iraka) mejna vrednost: 3 50 mikro-g $02/m3 zraka jan 010. }an B11. jan □ 12. ion B13. Jan E14, jan S15. Jan I OBVESCEVALEC moli OGLASI SriKI-POZNANSTVA ZffyiTNA posredovalnica ZAUPANJE Z8 vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Bsin- 03Î/505-495, GSM: 031/836-378,10I. in faks: 5726-319. UREJENA, 50-letna podjetnica, si želi spoznati prijatelja starega do 83 let, resna zveza. Gsm: 041/248^47. Ag. Alar). 43 LETNI inlenir, športne postave, po§ ter^. nekadilec, si M spoznati samsko žensko ali mamico staro do 40 let. Gsm: 041/248W,Ag.Alan. oevcsTiio CENJENE stranke obvelčam. da 22. marca 20D6 preneham 7 dejavnostjo • Mizarstvo Perovec Anton s. p., Topol- Sca 108 a, Topolšíca. msm S^OBNO komfortno stanovanje. 105 m2, v centru Velenja, vsel ji vo MAJ/2006 prodam. Gsm: 041/323-737. ZAZIDLJIVO parcelo. tOOO rr>2,na sončni legi. prodam. Telefon: 5870-292. KUPIM 3-$0BN0 stanovanje v Velenju kupim. Gsm: 031/687-712 GOZD kupim. Polteno planilo. Gsm: 041/756-136. LH'O dni starega psa pasma staford podaiim. Gsm: 031/776-20S. NOV mešalec za meso aH kruh prodam. Gsm: 041/254417 START polnilec akumulatorjev. 120 amperov, 12 in 24 voltov, prodam. Gsm: 031/289-979. DIGITALNI fotoaparat (trust 913) prodam. Gsm; 041/637-322. SMUČI fischer rc 4, dolžine 146 cm. prodam Gsm: 031/393405. GLOBOK (kombiniran) otroški voziček z velikimi kolesi ugodno prodam. Teie-fon: 5863-252, gsm« 041/241-154. BETONSKE strebre za vinograd ali brajdo ugodno prodam. Telefon: 5882'575. SUŠIL NI K perila, brezhiben, prodam KOMUfumo poojnjE VEUIUE 10.0. Pogreb r>o polu>paN$ka dejavnost KoroSka cesta 37 b. Velenje NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN $KAL£ SMO EDINI, 10 IZVAJAMO V CELOTI: - P06REBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV. CVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 53. GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. Odhodů najàràziîh ni moC pťebcilef i. resnici v sebf ne dà se verjeti, celo ko resnkk:a, brat Damijan $ Klavdijo in striv Viti Vsodu z ndarçi n€n\ ne prizàvasa. bre/. miioaii (/frf^/m Uvijen je tis^šá. Globoke nđm rane v sive. biiizùuUiose oziín na na&e gorje. ZAHVALA Ob boleči izgubi nase drage MARUE ŠMIDHOFER 18. 11. 1925 ^9. L 2006 se iskreno zalivaljujemo vsem za izrečeno sožalje. darovano c'vetje in svečke ter vsem. ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in z nami delili bolečino in žalost. Vsi njeni DEŽURSTVA Gsm: 040/369-698. DNEVNI raga i. dobro ohranjen, prodam 2d simbolično ceno. Gsm: G4D/82805Q. ZAVESICE za vozilo Opel Vectra B {1995-20001,4 kosi originalne, z [090- tip}m.5DD0 SIT. Gsm: 041 692 995 ZtVAII TELIČKO limuzin in bikca iriziica. te!d okoli 120 kg ter mladice nemške ov-Cafie. prodam. Gsm: 041/722-978. KOKOŠI nadaiinjo rejo ali zakol prodam za 250.00 sitAg Telefon: 02/8858-35Z KOKOSf za nadaljnjo rejo ali zakol prodam za 250.00 sitAg Telefon; D2/8858-353. PRIDILKI DOMAČE žganje. jabol5nik in medene izdelke prodamo. Gsm: 041/344^83. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO ^Q§tovan$zavan}vanke. spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko p okli-cite SAMOVNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno me-dsinsko pomoli. Pogovore na tej šte- vilki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478. dežurno službo pa na 8996445. Lekarno v Velen|u: Lekarna CenterVeienje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte. predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880. Zobozdrovniki: NUMERO UNO trgovina z motornimi vozili Robert Kukovec e.p. Mlinska ulica 22 Maribor Ugodni avtomobilski In gotovfnsid KREDm do 7 let, za vee zaposlene In u|wko|ef>ee tudi 09. de 50 % obremenitve, etar kfsdit nI oviret će niste kreditno spoeobni nudimo Icredtte ne osnovi vaiega vozila, 1er leeslnge za vozila stara do 10 let. PridsmofudI na dom. Tel.: 02/ 252 48 26 041 750 560i 041 331 991 Pase 02/ 252 48 23 www«nufMn>unoDe, večino pa jih je pri klavirju spremljala sama. llidi tokrat je večina nastopajočih izhajala iz vrsl nekdanjih učencev velenjske glasbene šole. Pv glasbene Sole Velenje, v katerem so Janez Ur-šej. Sara Berisa, Aiya Kožuh in Sandi Pećovnik. Njihov mentorje Gorazd Topolovec. Izkupiček koncerta so lokral l.i-onsi namenili 6-lcinemu Mihu Blažiču iz Konovega. Miha ima mišično distfoiijo, zalo je na invalidskem vozičku. Ker pa je fant že vehk, poircbujcj-daje kart nametîjen nakupu omenjenega aparata. Veseli pa bodo ludi donatorskih prispevk()v, ki jih lahko nakažete na bančni račun Društva diabetikov Velenje številka: '[ ]KR društva št.: 02426-0018a02.'^76 sklic 00 19012006). Poglejmo še, kakšen ho program nocojšnjega koncerta. Nastopili bodo: Ansambel Don. la pravi faioti, Mlade Irajle, Mirua. ansambel Goter. Tanja ^.agar. ansambel SPEV, Anžej De/an, ansambel Spomini, Anita Kralj, dvi\ičici z .lanezom, Maja Slatin-šek, ansambel GOL0ĆN1K. Man ca âPIK, Okrogli Muzikanije in Alenka Godec. Program bo piv vezoval Boštjan Romih, gostja pa ho tudi p(ïpulama Ana l.iza. ■ bš Podarili igrače za pediatrično kliniko December 2005 seje s predajo igrač v Pediatrični kliniki Ljubljana za Novo generacijo, podmladek Slovenske ljudske stranke, uspešno zaključila pred-praznična akcija zbiranja igrač za otroke iz socialno lepšati tistim, ki jih preživljajo v bolnišnici ali maicrinskih domovih,« je poudaril Rok Ravnikar, predsednik Nove generacije S I. S. Že nekaj lei smo sicer na podoben način z organizacijo »božič- kovanja« obdarovali otroke v materinskem domu v Novi Gorici, letošnjo akcijo zbiranja igrač pa smo razširili po vsej Sloveniji. Zaradi velikega odziva predvsem mladih iz Velenja pa smo večje slevilo igrač lahko podarili Pediatrični kliiiiki v Ljubljani. V Sloveniji je veliko nosečnic in mater z otroki, ki so socialno in ekonomsko ogrožene, zjito jim je prav gotovo velika razbremenitev vsaka pomoč, ki soje detežne. Mladi Nove generacije Slovenske ljudske stranke upamo, da smo jim z vloženim trud<5m polepšali vsaj en dan in jih lako razveselili z igračami, kijih ni bilo malo. Seveda se s to akcijtj zbiranja igrač naša prizadevanja pomagati tistim. kj so lega resnično po-Irebni. še niso zaključila. Nasprotno, upamo namreč, da nam bo takšna ali podobna akcija kmalu z<^pet uspela. Zahvaljujemo se vsem. ki so kakorkoli pomagali in prispevali v zbiranju igrač za Pediatrično kliniko v Ljubljani 1er materinski dom v Novi Ciorici. ■ Vlasta Ocepek Zlata plaketa Jožetu Berdniku 14. januarja-V soboto so se v Velenju sestali predsedniki Insekreiarji krajevnih organizacij /veze združenj borcev in udeležencev NOb Velenje. Na tradicionalne m lelnem srečanju je predsednik združenja Bojan Kontič ocenil delovanje v preteklem letu. Izpeljali so vse zastavljene projekte» v letošnjem leiu pa bodo poleg že tradicionalnih prireditev sodelovali tudi pri proslavi pelnajstega rojslnega dne Republike Slovenije. V imenu Glavnega odbora ZZB NOB Slovenije je Ela Ulrih - .Atena podelila Jožetu Berdniku iz Šmannega ob Paki zlait) iu hanu Jovanu iz Vinske Gore srebrno plaketo za njuno dolgotrajno aklivno vlogo v združe-rtju. Berdnik seje tako pridružil šiirim dtjscdanjim dobitmk-lini, Nesllu Žganku, Jožetu Povšetu. Srečku Mehu in Bojanu Kontiču. ■ v Skalčanom prva nagrada Velenje. Ljubljana - Akcija Slovenija v gibanju je vseslovenska skupna akcija Športne uniie Slovenije in CINDl Slovenija, katere namen je širjenje načel vame, kvalitetne in redne telesfie dejavnosti, Z njo želijo vključiti čim več Slovenk in SU> vencev v redno telesno dejavnost in dvigniti kvaliteto šporino-rekreativnih prireditev in športnore-kreativne vadbe. Zato je Šporlna unija Slovenije v začeiku lela 2005 pripravila razpis za najboljšo športntvrekre-aiivno prireditev v letu 2005. Razpisali so tri de- narne nagrade, prvo • v vrednosti .100 tisoč tolarjev, pa bodo danes ob 18. uri na skupščini Športne unije Slovenije v Ljubljani prejeli člani Šponuega društva Skale - Hrastovec. V društvu so priznanja seveda iskreno veseli, hkrati pa obveščajo svoje člane, da bodo v soboto ob IH. uri pripravili športni zaključek leia v dvorani Kulturnega društva Skale. Opravili bodo občni zbor. razglasili najboljše športnike iu se na koncu še poveselili.