POKLICNA REŠEVALNA SLUŽBA JE STARA 60 LET
Večje mesto - več nezgod
Delovni kolektiv Reševalne postaje v Ljubljani bo letos prazno-val 60-letnico poklicnega delovanja. Prostovoljno delo na tem področju pa se je začelo že vellko prej. Reševalno službo imamo namreč v Ljubljani že dobrlh sto let.
Začelo se je leta 1869, ko je ljub-ljanska mestna uprava imenovala »osnovalni odbor« pod vodstvom Frana Doberleta, da ustanovi gasil-sko društvo. Odbor je 30. marca 1870 sklical ustanovni zbor »Ljubljanske prostovoljne požarne obrambe«. V začetku so se ukvarjali le z gasil-stvom, kasneje pa je postal član druš-tva še zdravrdk, ker so se ob požarih pojavljale tudi telesne poškodbe. Na-gel razvoj mesta pa je narekoval or-ganizacijo širše službe za pomoč ra-njencem in bolnikom.
Že pred prelomom stoletja so v društvu sklenili, da bodo delali tudi za področje prve pomoči. Zato so društveni zdravniki organizirali za člane društva tečaje prve pomoči.
Leta 1900 se je društvo preselilo v pravkar zgrajeni Mestni dom. Takrat so člani društva opravljali tako nalo-ge gasilstva kot tudi »rešilni posel«. Leta 1902 so ugotovili, da takšen na-čin opravljanja reševalne službe ne ustreza več. Odbor je zadolžil Frana Barleta, da se z mestno upravo na-tančneje dogovori o organizaciji reše-valne službe. Na magistratu so se strinjali z ustanovitvijo reševalne službe v okviru društva. Pri reševal-nem delu so uvedli tudi posebno evi-denco vseh intervencij in sklenili, da reševalna služba ne sprejema nobe-nega plačila za svoje delo.
Reševalna služba je začela delovati 1. januarja 1903 in že 4. aprila je Barle poročal, da je njeno delo uspešno, saj so imeli v tem času že 106 intervencij, ki so z vsakim letom še naraščale. Razširjena dejavnost pa je tudi nare-
kovaila notranjo reorganizacijo druš-tva. Leta 1904 so se preimenovali v Ljubljansko prostovoljno gasilno in rešilno društvo. Osrednji oddelek, ki je poleg uprave društva zajemal še reševalno službo, ki je tako dobila stalno zaposlene in imela stalno de-žurstvo.
Društvo je opravljalo reševalno službo vse do leta 1920, ko je ljubljan-ski župan dr. Ivan Tavčar predložil zaradi nujnih potreb ustanovitev po-kliche gasilske enote, v katere sestav bi prišla tudi reševalna služba. Do tega je prišlo šele leta 1922 za časa župana dr. Pirca, ko so v Ljubljani zaposlili prva dva poklicna gasilca. Do konca leta 1922 je bila že ustanov-ljena in izpopolnjena Prva poklicna gasilska četa v Ljubljani, ki je tudi prevzela reševalno službo.
V vsem tem času so prevažali bol-nike in tiste, ki so se poškodovali, s konjsko vprego. Prve avtomobile so dobili šele po letu 1925. Leta 1940 je imela poklicna enota že 6 avtomobi-lov. Avtomobile so v glavnem prede-lali sami gasilci in jih prilagodili tako za gasilsko kot tudi reševalno delo. V okviru poklicne enote so opravljali delo reševalne službe vse do leta 1947. Leta 1922 je imela reševalna služba 481 prevozov, leta 1931 že 2.963, leta 1947 pa je to število naraslo na 11.193 prevozov.
Reševalno službo so 1. januarja 1947 ločili od poklicnih gasilcev. Po-stala je samostojna služba in ie dobi-la istega leta nove prostore v Sempe-trski kasarni. V teh prostorih je delo-vala do leta 1948, ko je dobila nove
prostore v stari remizi na vogalu Za-loške in Malenškove ceste, kjer je še danes. Prostori so bili precej zane-marjeni in neprimerni. Za adaptacijo so dobili dva milijona dinarjev, naj-več pa so opravili delavci sami z udarniškim delom.
V povojnem času je nudila reševal-na postaja pomoč pri vseh večjih ne-srečah in sicer leta 1948 pri železniški nesreči v Zalogu, leta 1952 v Čušper-ku, 1965 v Jevnici, 1966 pri letalski nesreči na Brniku, 1970 pri železniški nesreči na progi Škofja Loka-Preser-je in maja 1972 pri nesreči v Zalogu. Poleg tega so pomagali tudi na potre-snih območjih v Skopju, Banja Luki
in drugod. Leta 1972 so ob 50-letnici poklicnega delovanaj beležili že 75.000 prevozov in 1,6000.000 km pre-vožene poti, danes pa se ta številka giblje med 70.000 prevozi in 2,500.000 prevoženimi kilometri.
Leta 1977 je prišlo do reorganizaci-je in Reševalna postaja je prišla v sestav Kliničriega centra kot TOZD Reševalna postaja. Območje, ki ga pokriva Reševalna postaja, obsega Ljubljano, Vrhniko, Logatec in Gro-suplje ter zajema 350.000 prebival-cev.
Danes ima reševalna služba 38 av-tomobiloV, 65 voznikov in 27 medi-cinskih tehnikov. V organizaciji ima-jo tudi 4 urgentna vozila. Vsa prevoz-na sredstva imajo brezžično poveza-vo. Velika želja kolektiva pa je, da bi dobili še helikopter in da bi tako po-stali pri intervencijah še bolj uspešni.
France Tomše