DEMOKRACIJA
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva P.azzutta 18 Cena: Posamezna Stev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 65,—
Pošt. dek. rač. At. 0*18127
Let* I. - Štev. 12
Gorica - Trst, 11. julija 1947
Izhaja vsak petek
Žalitev naroda
Potrebno se nam zdi načelno spregovoriti o pojmih »izdajalec«,	»reakcionar«,
»fašist«, »neojasist« itd. Te besede namreč polnijo cele stolpce komunističnega tu ska, ki jih pišejo na najrazt ličnejše naslove. Večkrat je že bilo ugotovljeno, da so uporabljane v čisto novem potvorjenem smislu popolt noma zgubile svoj prvotni pomen, vrednost in učinkom vit ost. Odkar so komunisti v duhu svoje brezvestne ne; strpnosti posplošili te očitke nit vse svoje nasprotnike brez razlike ali so fašisti ali demokrati, so zgubile, vsaj kadar so izgovorjene iz njit hovih ust, vsako moralno vrednost. Toliko imajo teh besed na zalogi in tako brezmejno radodarno jih razsipajo na vse strani, da dejansko nimajo nobene veljave več. Koliko Slovem cev pa je sploh še, ki jih še niso opredelili med izdajal? ce, fašiste, reakcionarje ali sovražnike ljudstva? V enet ga teh razredov se da z njihovo raztegljivo razlago spraviti prav vsakogar, ki režimu ni po volji. Po kot munističnem pojmovanju besede si stoji v »izdajalce« in »neizdajalce« razdeljeni slovenski narod najmanj 90% proti 10% v korist »izt dajalcev«.
V tej zvezi je treba ugot toviti, da je zloraba teh bet sed tako velika in posplošet na, da otežkoča razlikovat nje med resničnimi nečastt nimi ljudmi, brez katerih ni nobeden narod, in med pot šienimi rodoljubi, ki imajo na sebi le ta »greh«, da niso mogli zatajiti svojih demokratičnih in narodnih načel ter kloniti pred nasiljem. Dejstvo, da komunistom sploh ni do tega razlikovat n ja, je dovedlo do tega, da so mnogi častni ljudje trpe> li krivico, medtem ko so se številni vojni zločinci odt tegnili zasluženi kazni. Prit biti je treba, da imajo ko* munisti poštenega načelnet ga nasprotnika za nevarneje šega kakor pa pokvar jene, kupljive značaje. Odtod njihovo zavestno istoveten nje enih in drugih.
Strašno mučen mora biti občutek negotovosti in ne: zaupanja za ljudi, ki vidijo okoli sebe same izdajalce. Na katerih trdnih moralnih in številčnih temeljih sploh še sloni oblast ljudi, katerih krog se vsak dan bolj krči na neznatno jedro, ki ga vet že samo še pekoča vest? Po zakonitem razvoju tega net zaupanja se bo prej ali slej začelo neizbežno razkrajati tudi to jedro samo. »Čistt k e«, ki ne prizanašajo niti vrhovom, so nujnost diktat tur. Prvi znaki so, da bo tudi v slovenskem prit meru obveljalo pravilo, da »revolucija ubija lastne ot troke.« Obtoženi »izdajt stva« se 'že nahajajo v zaporih celo ljudje, ki imajo za uspeh komunistične revolu cije pri nas neprecenljive zasluge in so bili začetniki komunizma na Slovenskem sploh.
Do tega neizbežno pride, kadar se kak režim predrt z.no izenačuje z narodom, kadar proglasi svojo stran< ko in ljudstvo za istovetna pojma. Po tej nedemokrat tični miselnosti in logiki naravno označujejo vsako
nasprotovanje režimu za izdajstvo naroda in države. Slovenska mati ni rodila tot liko izdajalcev svojega nat roda, kolikor so jih ža take brezvestno proglasili danat šnji oblastniki v Ljubljani. Strašno bi bilo, če bi bila resnica, da je med nami tot liko narodnih izdajalcev, kolikor ima trenutni režim v domovini nasprotnikov. Tedaj bi skoraj ves narod izdal samega sebe. Kdo je, ki sme vreči na čast svojega naroda madež tako strašnet ga očitka!? Slovenski narod more zavreči kako vlado, tembolj vlado manjšine, ki ni prišla na oblast z resnico in ne po njegovi svobodni volji, nikoli pa ne more zat tajiti samega sebe in izdati lastnih koristi. Dopustno je imeti,sorojake za nas prot tnike katerekoli minljive vlade, ni pa dopustno imeti jih za izdajalce samo zato ker so nasprotni totalitarni diktatorski stranki, katere ozki interesi nikakor ne morejo biti skladni s korit strni naroda, ki so širše, višje in trajnejše.
Da totalitarne diktature opravičijo svoj obstoj in nasilje, morajo »izdajalce« in »fašiste« narediti ako jih ni. Nasilniki so sposobni pahniti človeka v blato, da mu nato lahko očitajo, da je umazan. Često pa nimajo niti to za potrebno. Zelo značilno in poučno je, da so komunisti po zmagi nad Hitlerjem in Mussolinijem proglasili svoja zaveznika in za zmago demokracije zaslužna moža Trumana in
Churchilla za nevarna »not va fašista«, katerima naj velja nadaljna borba zapet Ijanih množic. Tudi veliki Rooseivelt ne bi ušel tej žat Ijivi označbi, da ga ni usoda temu odtegnila. Dokler sta bila živa Hitler in Mussolini so bili komunistom ti možt je demokrati, kakor jim bo Wallacc »progresivni det mokrat« le dokler bodo se< j dan je demokratične sile na vladi v Združenih državah in Veliki Britaniji.
Brezvestneži, koliko do~-brih imen ste že omadežet vali z besedo »izdajalec« in koliko zločinov ste v njet nem imenu že storili? Vzeti dobro ime je bolj nečastno kakor pa vzeti drugo lastnit no, kajti lažje je nadomestit ti ukradeno gmoto kakor pa moralno dobrino. Naš narod sprejema klevete kot munističnih totalitarcev z. olajšujočo zavestjo, da so tesni sorodniki desnih nat silnikov, katerih ocene v poštenem demokratičnem svetu nimajo veljave. Tudi | fašistom in nacistom so bili narod, država in stranka le trije izrazi za isti pojem. Tako presenetljivo se v bit \ stvu krijejo, da jih je težko , razlikovati. "Očitki komunit j stov, ki izvirajo iz njih set bične ozkosrčnosti in net strpnosti so fašistični očitt ki. Take klevete so žalitev vsega naroda, ker zgodovit na nas uči, da sta prišla nat rod in režim, ki se je skut šal z njim istovetiti, še vedno v neizbežno nasprott je. Tako j#-prišeh navzkriž 1 tudi naš narod s peščico tiranov. Neizprosen je zat kon pravice: Kleveta se na j kraju še vedno vrne tja, odt koder je prišla.
Predsednik Beneš je legionarjem dejal, da morajo v državi biti stranke z različnimi mnenji, če hočemo resnično politično in gospodarsko demokracijo; če bi imeli eno samo stranko, bi to predstavljalo totalitarizem, kar bi bilo enako izgubi svobode.
cev. Medtem ko enotna Amerika uživa sadove na* predka in uveljavljanja v svetu, je razcepljena Evro* pa prisiljena boriti se za te* melje svojega soci alnega ustroja.
Končno je Evropa izgu« bila svojo notranjo poveza* nost vsled svoje prevelike politične razčlenjenosti. Ev* ropa je trenutno zmešnjava nepomirljivih narodov in socijalnih tokov. Nasprot* no ima Amerika velike prednosti. Ona v zgodovin« skem smislu ni dedno obte* men j ena, ima velik prostor in mnoge druge gospodar* ske prednosti. Vse to žago* ta vi ja ustvarjalnim množi*
cam možnost, da se v tamc* šnjeiri političnem okviru svobodno razvijajo, med* tem ko prihajajo v zapadni in srednji Evropi iste sile neprestano navzkriž z ob* stoječim političnim okvi* rom. V državah pod komu* nističnim vplivom pa je vsa zasebna in individualna po* buda sploh udušena, a člo* veško dostojanstvo je poni* ' žano na stopnjo robota.
Toda zapadna in srednja Evropa si je vendar ohrani* la velik izgled, a to je njena iznajdljiva ustvarjalna na* darjenost. Če Evropi uspe še naprej obdržati ta zadnji in odločilni izgled in da ostane povezana z Ameri* ko, tedaj bodo pravica, do* stojanstvo človeka, mir in napredek zagotovljeni. V tem slučaju bosta Evropa in Amerika nastopali skup* no kot nositeljici dveh so* rodnih kultur in bosta dali pečat bodočim stoletjem. Najnovejši svetovni dogod* ki jasno nakazujejo razvoj v te-j smeri.
Mirovna pogodba in državljanstvo
Kdo bo dal pečat bodočim stoletjem
Vodstva na svetu se danes ne more pridobiti z nasiljem. Demokratične države so z ozirom na silo svojega duha, blaginjo in tehnično opremo tako nad* močne, da je brezizgledna vsaka borba proti njim.
V današnjem zgodovin* skem razdobju prevladuje* ta Amerika in Evropa ker sta dali ideje in ustvarili gospodarske dobrine, ki so odločilne za razvoj celo* kupne človeške družbe. To* da Amerika in Evropa ne predstavljata danes več ene in iste kulture. Amerika se je v vseh bistvenih točkah kulture popolnoma osamo* svojila. To dejstvo datira šele od začetka dvajsetega stoletja.
Odločitev o kulturni nad* oblasti na svetu leži tedaj med Evropo in Ameriko. Ali bo v tem pogledu prišlo do sporazuma? In če do njega ne pride, katera celi« na bo nosila odgovornost za bodočo usodo sveta?
Kako je sploh mogla po* stati dvomljiva nadoblast Evrope na svetu? Evropa je namreč žrtev svoje prena* seljnosti in svojega togega okvira, ki je nastal vsled državnih meja ustvarjenih na narodni ali zgodovinski po* dlagi. Kljub povečanju na* rodnega premoženja nudi Evropa svojemu prebival* stvu zelo negotove življenj* ske pogoje. Posledica tega je bilo širjenje evropskega življa na o«fale celine. Tzse*
ljenci iščejo boljše življenj* ske pogoje, več prostora, več blaginje in več svobode. Toda oni le redko najdejo kar iščejo, a še bolj redko vse to skupno. Vendar je dežela kjer se vse to nah;i* ja. To je Severna Amerika. Amerika ima tedaj vse če* sar Evropi primanjkuje in kar številni Evropci iščejo izven svoje domovine.
Istočasno postajajo različni evropski narodi vsled prenaselejnosti vedno boi j razdražljivi in oholi. Vojne, ki vsled tega nastajajo v Evropi, imajo čisto poseben značaj. Preje je bila vojna j samo popravek ravnotežja. Danes se vojna vodi z vse* mi silami na življenje in smrt. Vsi boreči se narodi vlagajo v vojno vse svoje moči, kar Evropo kot tako slabi.
Do evropske prenaseljen nosti ni prišlo slučajtio. Ona je posledica nad, ki so se polagale v različna od* kritja na polju znanosti in tehnike. In tako so nastale nove ljudske množice v starem ozkem okviru. So? cijalna vprašanja so zavla* dala nad Evropo ter posta* la tretji razlog za njeno slabitev. Komunizem je s svojo totalitarnostjo in na* silnimi načini borbe za oblast razdelil Evropo v dva tabora: v manjši evrop* sko*azijski, ki šteje približ* no tretino prebivalstva Ev* rope in v zapadni, ki šteie približno dve tretjini Evrop*
dar „Slovenski poročevalec4* in ..Ljudska pravica11 nista sledila njegovemu sklepu, nego Ker je dnevnik ..Messaggero sta 1. julija t. I. hudo napadla Veneto" 6. t. m. priobčil daljši j,.Demokracijo" in ljudi okoli članek in po svoje tolmačil1 nje, češ da smo se „povezali samo čl. 19 mirovne pogodbe, z italijanskimi iredentisti in ter izpustil čl. 20, ki ni sicer neofašisti v Trstu“, da se zla-vezan s prvim, toda vsebujeta sti udejstvujemo „pri intrigah oba določila glede državljan- proti sporazumu med SlAU-em, stva in ker je članek zaskrbel KP Julijske krajine in stranka-prizadete naše ljudi, jih opo- mi bivšega CLN-a za sestavo zarjamo na sledeče:	: začasne vlade bodočega STO a"
Zaradi članka v listu „Mes- in da podpiramo ..italijanske saggero Veneto", ki je trdil, reakcionarne zahteve, da obda „ne bodo ohranili italijan-! velja pravni red cone A tudi skega državljanstva, marveč da na področju cone B, ki bo postanejo brez državljanstva", pripadla ST0-u“. Za take tr-naj se nikakor ne razburjajo, ditve in natolcevanja seveda ker zanje veljajo določila člena | ljubljanskemu komunističnemu 20, ki pravi: „in ki bivajo; tisku ni vest narekovala po-na italijanskem ozemlju", trebe navesti kak dokaz, zato Ne reče torej, ki so bivali ■ jih ne čutimo potrebe zavra-' na italijanskem ozemlju 10. čati. Že sam odkrit politični junija 1940 - ampak rabi j nastop demokratičnih tržaških sedanji čas, t. j. na dan, ko Slovencev imajo za ..intrigo", stopi mirovna pogodba v ve- Navajamo jih le, da jih bo ljavo. Druga razlaga ni mo- naša javnost, ki čita naš list, goča, ker je določilo čl. 20 lahko primerjala z resnico, dovolj jasno. Saj je treba tudi Bolj zabavno se nam zdi v čl. 19 tako tolmačiti: ..Italijan-; tej zvezi opozoriti na dejstvo, ski državljani, ki so 10. junija! da so čutili ljubljanski komu-1940 bivali na ozemlju, ki ga, nistični listi potrebo priskočiti glasom te pogodbe Italija od- na pomoč mutastemu „Primor-stopi drugi državi .. .“ in ki še j skemu dnevniku" v vprašanjih, bivajo ali hočejo tam bivati, j ki se ga vendar bolj neposred Sicer bi morali razumeti, da so | no tičejo kakor pa ..Sloven-jugoslovanski državljani vsi ti- skega poročevalca" in „Ljud sti italijanski uradniki, učitelji, j ske pravice" in da gredo preko častniki, vojaki itd., ki so tam pomislekov, ki so bili merodajni bivali 10. junija 1940, ki pa;za sklep njih tržaškega so se že davno od tam umak-; .kolege". Vsekakor je to zelo nili! In čl. 19 in 20 govorita zabaven položaji
o bivališču (domicilio), ne pa_________________
o pristojnosti, ki je italijanski j
zakoni sploh ne poznajo v ti- ” ratifikaciji
srrrsci	^	■
Poznajo le ..residenco", ki pa --— z napltostj^zasJechije je nekaj drugega kot „domi- ■ ■ f knj S r, ukrenila Cilio- in je le podobna pristoj-
upravne in ,U"IL7r.vfe\rimkih političnih tro**, Ra-občana Po čl 20 mirovne do-1 Pred jesenjo ne bo ratifi■ Ko^e je	,o j	za dosedanje	cirala mirovne poSoibe.	O losovi
italijanske	državljane merodaj-	j trde> da }e * R»slJ°	v tem
k-	|«v v	J	smislu zt odločila, da pa m
no le bivališče	na italijanskem	| , .	7„_
teritoriju na dan, ko stopi pogodba v veljavo.
Vse interesirane rojake -opozarjamo na podrobni članek, ki ga je o tem vprašanju priobčil ..Primorski Slovenec" že 15 marca 1947.
Zabaven položaj
»Primorski dnevnik" si je z uvodnikom „Sa*io takrat. sam zavezal usta, ko se je zaobljubil, da z nami ne bo več govoril. To je bila nedvomno napaka. Čeprav v Ljubljani debro vedo za to prisego »Primorskega dnevnika*, ven-
dala nobene uradne izjave. Zunanji minister grof Sforza je na vprašanje, če se je Rusija uradno izrekla, da je odložila podpis mirovne pogodbe, odgovoril: Čeprav sem formalno poizvedoval pri sovjetskih za stopnikih, mi nihče od njih ni potrdil, da Rusija ne misli ratificirati Poslanec Pecorari, podpredsednik ustavodajne skupščine, je izjavil, „da bo z ozirom na vesti, ki trdovratno potrjujejo, da bo Rusija ratificirala mirovno pogodbo šele v novembru Julijska Krajina pravno še vse letošnje leto pripadala Italiji.'
Od srede
do srede
3. julij« s Britanija je v vojni izgubila 1.503 vojne ladje, v iznosu 959.757 ton. — Ameriški obračun za 1946/47 izkazuje 754 milijonov dolarjev aktiv. — Madžarskim ..zarotniškim" generalom so izpremenili smrtne kazni r zaporne. — Bevin in Bidault sta nadaljevala razgovore o ameriški gospodarski pomoči Evropi, navzlic Molotovljevemu odhodu in sklenila pozvati 22 evropskih držav na konferenco o ameriški pomoči Evropi, ki se bo začela 12. t.m. v Parizu. Ves svetovni tisk zvrača krivdo za neuspeh pariške konference na Sovjetsko zvezo. — Britanska vlada je poslala Madžarski noto zaradi pobega 11 rečnih madžarskih ladij iz Linza; podobno noto j« dobila tudi avstrijska vlada, ki je soodgovorna za ta pobeg. — V Beogradu se nadaljujejo poga-
anja za plačilo odškodnine bri-anskim lastnikom podjetij v .ugoslaviji. — Jugoslovanski veleposlanik v Londonu je izročil noto o incidentih na avstrijski meji; v zadnjih dveh mesecih so zabeležili 20 prehodov tolp na ugoslovansko ozemlje. — V Indoneziji so sestavili koalicijsko vlado, ki bo nadaljevala razgovore z Nizozemci o federalizaciji •Indonezije. — General Komorow-ski (slavni junak varšavske vstaje leta 1944, pod imenom general Bor) je v Angliji ustanovil novo poljsko vlado v izgnanstvu ; za sedaj jo priznavajo Irska, Španija in Vatikan. — Argentinska vlada je zanikala tuje vesti, da bi imela namen prepovedati socialistično stranko, ki Ima popolno svobodo delovanja.
4. julija s Razvoju položaja po sovjetki odklonitvi sprejema Marshallovega načrta sledijo z veliko pozornostjo vsi evropski narodi. V zahodnih državah so pobudo sprejeli z navdušenjem, v vzhodnih pa ša čakaj^na ukaz iz Moskve. —■ Jugoslovanski tisk ponavlja grožnje, da bo jugosl. vlada prekinila diplomatske od-nošaje z Vatikanom zaradi nedavnih napadov vatikanskega tiska in radia proti Titovemu režimu. — V romunski Moldaviji je še vedno velika lakota, ki terja številne smrtne žrtve. Prebivalci žvečijo drevesno lubje, da utešijo glad. Računajo pa, da bo letošnja letina boljša, kot je bila lanska. — Madžarski parlament je vzel mandat bivšemu predsedniku parlamenta Beli Vargi, ki je pred komunističnim preganjanjem ušel v tujino. Vargi so nedavno vzeli tudi državljanstvo. — Preiskovalna komisija ZN za Palestino je zaključila skoro 3.600 km dolgo potovanje ter se vrnila v Jeruzalem. — Petnajstega avgusta se bo začela konferenca za vse-amerlško o-brambo v Rio de Janeiru v Braziliji. - Italija in ČSR sta v Pragi podpisali trgovinski in finančni sporazum. — V Mehiki so odkrili dve ležišči urana, ki je osnovna rudnina, iz katere Izdelujejo atomske bombe. — Ob 171. obletnici proglasitve a-merlške neodvisnosti je predsednik Truman govoril na domu Jeffersona enega izmed podpisnikov »Proglasa-. Grajal je Sovjetsko zvezo, ker je odklonila Marshallov načrt za gospodarsko pomoč Evropi. Omenil je diktature, ki so ovire na poti svetovnega miru. Dejal je, da je danes na svetu preveč vlad, ki nimajo svobodnega pristanka in zaupanja vtadanlh. Očrtal (je štiri neobhodne pogoje za mir: 1. skupen pristanek na načelo, da morajo vlade izvajati svojo resnično oblast Iz pristanka vladanih ; 2. skupno spoštovanje osnovnih človeških pravic; 3. svobodna in popolna izmenjava znanja, misli ter poročil med namdi sveta; 4. države naj u-smerijo svojo gospodarsko in finančno politiko tako, da bo podpirala svetovno gospodarstvo, ne pa ločenih nacionalističnih gospodarstev. — General Eisen-hower je dejal, da morajo Združene države biti močne, dokler tudi druge države ne bodo pripravljene bojne poljane nadomestiti s posvetovalno mizo. — Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je posebej in javno posvaril Sovjetsko zvezo, da bo Britanija imela vsak poizkus Sovjetske zveze ustrahovati države, ki so povabljene k sodelovanju pri Marshallovem načrtu, za kršitev suverenosti teh držav. — Britanska vlada preučuje jugoslovansko noto
Nadalfovanie na strani 2
Od srede
do srede.
(Nadaljevanje s prve strani)
glede incidentov vzdolž avstrijske meje. Pravijo, da te incidente povzročajo „mladi Jugoslovani, ki so nasprotniki Titovega režima*. — Iz Kanade in zahodnih ameriških držav poročajo o skrivnostnih predmetih v zraku, ki jih imenujejo „leteči krožniki", Ti predmeti letijo s hitrost] j okoli 1.800 km na uro. — Rama-dier je s 331 proti 247 glasovom dobil zaupnico glede gospodarske politike francoske vlade.
5. julij« a Bevin je v Londonu opozoril Sovjetsko zvezo s sledečimi besedami: „Izzivanjit bi šla lahko preko določene meje; zato bo prišel trenutek, ko nam bo tega izzivanja dovolj*. — Avstrijski notranji minister je glede obmejnih spopadov na jugoslovanski meji izjavil sledeče: »Smo v stalnem stiku z britanskimi oblastmi, ki naredijo vse, da bi preprečile napade proti avstrijkemu prebivalstvu od strani obmejnih straž in jugoslovanske tajne policije, ki prekoračujejo mejo skoro vsak dan*. — Združene države so zagotovile Italiji po - UNRRino posojilo v znesku 350 milijonov dolarjev. — Glavni tajnik britanske laburistične stranke Morgan Phillips se je vrnil iz Romunije ter poročal o tamkajšnjih razmerah: ena šestina političnih pripornikov so socialisti; romunsko ljudstvo tare splošen strah pred gospodarskim zlomom; številni ljudje se bojijo nenadna aretacije brez zasliševanja in razprav; položaj delavcev je slab zaradi inflacije; delavec zasluži na mesec 3 milijone lejev, Phillips pa je zamenjal en angleški funt za 2.700.000 lejev, pri odhodu pa je dobil zanj že 4 milijone lejev; obleka stane 20 milijonov, kar odgovarja šestmesečni delavčevi plači.
— V zvezi z Marshallovim načrtom so bili poklicani v Moskvo češkoslovaški ministri Gottwald, Masaryk in Ripka. — Bevinovemu
J;ovoru in svarilu ZSSR pripisu-ejo po vsem svetu velik pomen.
6. julija 8 Med vojno je ameriška vojska in mornarica potopila 9.736.000 ton japonskih vojnih in trgovskih ladij: Britanija je potopila 138.000 ton japonske-
fa ladjevja, Sovjetska zveza pa .900 ton. — Kitajci zatrjujejo, da sovjetske ladje oskrbujefo iz Dairena kitajske komuniste. —
V bližini jugoslovanske meje v Grčiji se je dogodil hud spopad med grškimi četami in številnimi tolpami, ki so po poročilu grške vlade prišle iz Jugoslavije. — Argentinski predsednik Peron je svetu poslal mirovno poslanico, v kateri je dejal, da morajo biti uničeni kapitalistični in totalitaristični ekstremisti, na levi in desni.
7. julija s Francoska socialistična stranka je z 2576 glasovi proti 2058 odobrila Ramadierjevo politiko. — Zahodnoevropske države so sprejele povabilo na gospodarsko konferenco, ki bo razpravljala o Marshallovem načrtu; od držav v sovjetski sferi se je prijavila saino Češkoslovaška. — Jugoslavija je iztoplla iz Mednarodnega urada za delo.
— Predsednik Truman je kongresu poslal poslanico v kateri zagovarja sprejem večjega števila evropskih beguncev v Združene države. — Bivši italijanski kralj se pogaja za nakup posestva v USA.
8. julija; Atomska komisija ZN je sprejela načelo, da morajo uničiti vsa atomska orožja. — Moskovski radio je poročal, da je bivši madžarski regent admiral Horthy v Braziliji. — Gromi-ko je v Varnostnem svetu zagovarjal Jugoslavijo, Bolgarsko in Albanijo proti grškim obtožbam.
— Varnostni svet je z devetimi glasovi proti dvema (ZSSR in Poljska) odobril osnutek komisije za navadno oborožitev. —
V Perziji so vzpostavili obsedno stanje. — Angleška prestolona-slednica Elizabeta se je zaročila z mornariškim 'poročnikom Filipom Mountbattenom, bivšim grškim princem. — Parlamentarna komiiija italijanske zbornice je s 13 proti 10 glasovom sprejela sklep o ratifikaciji mirovne pogodbe. — General De Gaulle je na banketu društva aoglo - ameriških novinarjev zagovarjal nujnost ustanovitve Združene Evrope.
9. julija i Grška policija je odkrila komunistično zaroto proti vladi. Upor bi se imel začeti v četrtek ob 1 uri ponoči. Policija je z bliskovito akcijo upor preprečila ter aretirala okoli 2.000 komunistov. — Šest ameriških senatorjev zahteva, naj predsednik Truman predloži revizijo listine Združenih narodov v korist stalnega miru na svetu. — Britanski veleposlanih v Varšavi zbira podatke o aretacijah poljskih socialistov.
Pred pariško konferenco
Kljub temu da se je konferenca treh evropskih velesil v Parizu razbila, se bo vendarle vršila konferenca evropskih držav, ki bo razpravljala o obnovi Evrope na podlagi Marshallove ponudbe. Koj po odhodu sovjetskega zunanjega ministra sta francoski in britanski zunanji minister začela z novimi posvetovanji, pri katerih sta sklenila, da bosta Britanija in Francija povabili vse evropske države razven Španije na konferenco, ki se bo pričela 12. julija v Parizu Medtem sta obe vladi že razposlali tozadevna vabila. Ta vabila se v bistvu glasijo: »Britanija in Francija sta preučili Marshallove pobude od
5.	junija in se uverili, da mora Evropa pričeti z lastno obnovo in da se mora čimprej sestaviti načrt, ki bo odgovarjal sredstvom in potrebam. Ustvariti je treba začasno organizacijo, ki bo položila temelje temu programu.
Organizacija naj bi obstojala iz „odbora za skladno sodelo-vanje“. Njegova naloga bi bila na podlagi primernega načrta zaprositi podporo Združenih držav. Temu vzporeditvenemu odboru bi bili v pomoč štirje pododbori za sledeča področja:
1) prehrana in poljedeljstvo,
2) goriva in gonilna sila, 3) železo in jeklo, 4) prevoz. Vzpo-reditveni odbor in pododbori se bodo sestali v Parizu in pričeli s svojim delom 15. julija. Delo bo treba pospešiti, kajti poročilo glavnega odbora mora biti pravočasno sestavljeno, da se bo 1. sept. 1947 lahko predložilo vladi Združenih držav."
Vabilo nadalje pravi: „An-gleška in francoska vlada me nita, da je važno, da se zapo-čne hitra akcija za obnovo in gospodarsko oživitev evropskih držav, ki jih je vojna opusto-šila. Mnenja sta, da bo ta naloga z gospodarsko pomočjo Amerike, kot jo je ponudil Marshall, olajšana. Obe vladi sta uverjeni, da si mora Evropa v prvi vrsti sama pomagati in sicer s povečanjem proizvodnje njenih surovin. Podpora Združenih držav je nujna, da se z dobavo potrebnega materiala Evropi omogoči dosega tega cilja. To je najboljša pot, da se izvede gospodarsko ozdravljenje Evrope in se zajamči njena neodvisnost Da se čimprej zberejo podatki o razpoložljivih sredstvih in obstoječih potrebah, ki jih zahteva sestava programa, se bo osnovala po-
sebna organizacija. Vse evropske države, ki so pripravljene dati te podatke, bodo sodelovale pri tej organizaciji, ki se ne bo vmešavala v notranje zadeve teh držav in ne bo podvzela ničesar, s čimer bi kršila suverenost evropskih držav.“
Ta vabila, iz katerih se jasno razvidita namen in cilj bodoče pariške konferenc«, so bila poslana 22 državam. Dozdaj so prijavile svojo udeležbo obe sklicateljici, nadalje Italija, Irska, Islandija, Holandija, Belgija, ; Švica, Avstrija, Turčija, Grčija, j Luksenburška, Portugalska, ! Švedska, Norveška, Danska in | Finska, torej 16 držav. 8 držav, Rusije in njenih 7 varovancev v Parizu ne bo.
Zunanji minister Bevin je v torek 8. julija v nekem svojem govoru ponovno branil svojo [zamisel o pariški konferenci in med drugim rekel: „ Pri poskusu, da obnovimo krvavečo Evropo, ne bomo zavrnili nikogar, ki se nam hoče pridružiti prizapočetem delu. Na konferenci v Parizu bodo izključena vsa ideološka in verska vprašanja, pač pa se be skušalo podpreti vsako obliko sodelovanja in se bo reševalo evropske zadeve samo iz gospodarskega i vidika".
Svetovno javno mnenje je konferenci v Parizu naklonjeno | in zlasti Evropa pričakuje od j nje mnogo uspehov. Položaj se je pa močno preokrenil z odstopom Češkoslovaške, ki je bila že prijavila svojo udeležo. Zdi se, da j* prelom med Vzhodom in Zapadom tudi na gospodarskem področju popoln.
Tito, Trst in Koroška
Angleški list „Newsweek“, 30. 6. 1947, str. 18 poroča: „Vendar sovjeti niso bili (prejšnji teden, op. prev.) nasprotni pro-britanskim koncesijam na račun svojih satelitov. Beograjski obisk letalskega ministra Philipa Noel-Bakerja, \ ki se je 15. junija zaključil, je bil izreden uspeh. Maršal Tito je obiskujočemu Britancu ponudil sporazum za civilno le- J talstvo - nekaj, česar se USA i ni posrečilo, da bi dobile od 1 katerega sovjetskega satelita. \ kar je več: on (Tito, op. prev .j I je zagotovil Noel Bakerja, da bi se lahko jugosl. zahteve po \ avstrijski Koroški zelo zmanj- j J šale v zameno za britansko \ garancijo, da guverner ZN za Trst ne bo „pro-italijanski“.
V zrcalu »avtokritike«
Težko je priti do točnih poročil o življenju pod diktatorskimi vladami, ki ne dovoljujejo svobodnega obveščeva-nja. Tembolj smo zato navezani na poročila njih tiska, ki kljub svoji enotni usmerjenosti vendarle razodene dragocene resnice o tamošnjih razmerah. Podatki iz teh virov imajo to prednost, da jih diktature ne morejo zanikati, ker so priznanja njih samih.
Znano je, da so v današnji „novi“ Jugoslaviji zamenjali pravico kritike s tako zvano „avtokritiko“. Čeprav je ta v primerjavi s svobodno načelno kritiko malo vredna, vendar nam lahko koristno posluži. »Samokritike* je v jugoslovanskem tisku toliko, da je že i?raz splošnega nezadovoljstva in režimu gotovo kar neprijetna; dotika se prav vseh področij javnega življenja.
Poleg tega so značilna tudi druga poročila, zlasti o brezštevilnih procesih proti ljudjem, ki jim je režim zaupal upravljanje javne imovine. Ta poročila niso samo izraz, kako
! posluje novi družabni in poli- j tični red, nego so tudi dokaz, | j kako nizkih moralnih lastnosti i so ljudje, na katerih slone taki j | diktatorski ustroji.
Za prikaz, kako izgleda da-; našnja Jugoslavija v ogledalui samega režimskega tiska, na-| vajamo par primerov iz zadnjih dni:
Birokratsko igro z okrožnicami žigosa .Ljudska pravica*. Tako je Zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo poslalo ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo okrožnico o klasifikaciji lesa, ki je bila sestavljena v .nerazumljivem slogu.* Obe ministrstvi sta jo poslali po svojih poteh, torej po dveh .linijah*, podrejenim uradom, ki so jo spet poslali dalje z drugo j naslovno glavo in točnim pre pisom besedila. Slovensko ministrstvo se ni niti potrudilo da bi težko razumljivo okrožnico prevedlo v slovenščino. Načrtni oddelek ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo LRS je moral o vsebini obvestiti pospodarske odseke okrajnih ljudskih odborov, upravo gozd-
nih gospodarjev, zvezo lesnih zadrug in vsako teh ustanov še posebej opozoriti na dolžnosti in naloge, ki jih bodo s prejemom te okrožnice dobili. Birokracija pa je šla tako daleč, da je pošiljala to okrožnico celo ostalim oddelkom istega ministrstva, čeprav so bili ti oddelki oddaljeni le nekoliko vrat drug od drugega v istem poslopju. Zdaj pomislimo, koliko nepotrebnega dela so povzročili nepoboljšljivi birokrati s svojo okrožnico, vzklika .Ljudska pravica*. Pri tem pa pozablja, da je to nujna posledica podržavljenja gospodarstva, saj država ne more z drugim kot z vestno birokracijo držati gospodarstva v redu, ko je odpadlo glavno gibalo zasebnega gospodarstva - osebna pobuda. Sedaj novi red išče krivdo pri posameznih, ki so navadno nedolžne žrtve osnovne napake takšnega zbirokratiziranega gospodarstva države. Tako sledi neuspelemu načrtnemu birokratizmu države iskanje »krivcev** pod krinko „saboterstva“, ki se pojavlja tudi ob zaključku omenjenega članka .Ljudske pravice* kot grožnja vsem tistim, ki so vestno izpolnjevali svojo uradniško (t. j. birokratično) dolžnost ter posredovali odlok najvišje oblasti dobesedno podrejenim organom. List namreč pravi: „... da je takšno postopanje tatvina časa in materiala in da se za tako malomarnostjo lahko spretno skriva tudi spretno zakamuflirano sa-boterstvo.**
V .Ljudski^ pravici* se pritožuje Ludvik Šnuderl nad majhnim zanimanjem za akcijo u-ničevanja koloradskega hrošča v Slovenski Bistrici, kjer se je zbralo, reci in piši - 12 ljudi (5 od prosvetnega sindikata, eden od OLO, 4 posestniki In 2 ostala). Dalje pravi, da so prišli do zemlje tovariša But-koviča. Ta tovariš je del agrarne zemlje oddal v najem, a še ostale, kjer ima zasejano koruzo, nima obdelane tako, kakor bi bilo treba. Poleg tega je opaiil še nekaj: državna ekoiomija ima 6 ha svoje zemlje posejane s koruzo, a je gotovo ne bo toliko, kot bi jo moglo biti na 2 hektarjih. Tri četrtine koruze namreč manjka. Baje so jo ,pocufa!e vrane*. Vse sosednje njive, ki so last zasebnikov, pa so pustile nedotaknjene! Kaj hočemo, to je pač tako proslavljano državno in povrhu še načrtno gospodarstvo!
* * *
Okrožno sodišče za mesto Beograd je danes izreklo sodbo nad upravnikom montaže kamionov v Divuljah, Dragu-ljubom Vujovičem in skupino soobtožencev, ki so s tatvinami in brezvestnim upravljanjem državnega premoženja prizadejali državi veliko škodo. Obtoženi Dragoljub Vujovič je bil obsojen na smrtn« kazen z ustrelitvijo, na izgubo državljanskih in političnih pravic ter na zaplembo celokupnega premožen:a. Vujovič v podjetju ni uvedel niti evidence vozil niti obratnega knjigovodstva. 1500 kamijonov z gumami je ležalo nezaščitenih, medtem ko je centralni upravi poročal, da so vse gume snete. V podjetju ni napravil „plana“ niti ni uvedel norm. Na njegov ukaz so 300/° dobrih kamijonov postavili iz prometa. Iz državne blagajne je vzel za izredne stroške 15.000 dinarjev in uporabljal državna vozila za zasebne vožnje. Obtoženi Ivan Leben je kot šef finančnega odseka montaže kamijonov škodoval ljudskemu premoženju z lažnim knjiženjem. Obsojen je bil na 12 let odvzema prostosti s prisilnim delom, na izgubo državljanskih pravic ter na zaplembo celokupnega premoženja. Ostali obtoženi Milan Radojkovič, ing. Milija Semovič, Gojko Djerma-novič in ing. Nikola Oka so bili obsojeni na nižje kazni.
Misli o demokraciji:
Vlada in opozicija
Diktatura je neomejena in neodgovorna, demokracija pa omejen# in odgovorna oblast. Beseda »demokracija«, ki pomeni vlado ljudstva, sama pove, da je to oblika vlade, ki jie zgrajena od spodaj in ne od zgoraj. Demokratična država je zasnovana na avtoriteti naroda, načelu svobode In suverene narodne volje. Diktature pa[so zgrajene na samovolji manjšine ali celo posameznika. V demokratični državi se nobeno javno vprašanje ne more rešiti brez predhodnega ■ vsestranskega javnega razpravljanja med zagovorniki različnih stališč ter sklepa večine.
To seveda ne pomeni, da je demokracija »samovlada drhali po drhali«, kakor se je izrazil Carlyle, niti da je vlada golega števili* brezoblične in nezavedne množice, o kateri je rekel Montesquieu, da >včasih razruši s svojimi stotisočarimi rokami vse, včasih pa se g svo jimi stotisočerimi nogami premika komaj tako hitro kakor žuželka.« Mi» solini se je motil, ko je odklanjal demokracijo vsled njenega mehaničnega pojmovanja z utemeljitvijo, da »izenačuje narod z močnejši™ številom ter ga ponižuje na ravan večine«,’ ker pogoj demokracije a* kulturni, politično zreli, idejno opredeljeni in organizirani državljani. Demokracija iudii ne zahteva, kakor je učil po svoji teoriji »obče valje*, absolutne in neposredne demokracije Rousseau, da bi morala manjšin« zgolj zaradi avtoritete večinskega mišljenja spoznati in priznati, da te je zmotila; nasprotno, manjšina ima v demokratičnih vladavinah /travico, da ohrani in se naprej bori za svoje prepričanje.
Vlada večine
V tem smislu je demokracija vlada večine, ki pa nima neomejen« oblasti nad manjšino. Manjšina ima v demokraciji zavarovane naravne človeške in temeljne; državljanske pravice, ki so naravni zakon in zato sploh ne morejo biti predmet glasovanja; ona ni >izven zakona*, marveč je ustavni činilelj. Mazzini je rekel: »Enostavni glas večine ne tvori suverenosti, ako je očitno protivna najvišjim nravnim pravilom.« Demokracija tedaj nikakor ni neomejma despotska svoboda večine (pa naj bo še luko velika) zatirati manjšino (pai naj bo še tako neznatna) in seveda še manj svoboda manjšine zatirati večino, marveč je svoboda za vse. Tudi v imenu večine se ne fenje gaziti načel nravnosti in pravičnosti. Za resnično demokratični zakon se ne zahteva samo, da je sprejet z večino glasov in točno po ustavnih predpisih, da je demokratičen: samo formalno, marveč da je demokratičen tudi po vsebini. Samopašnost se ne da utemeljiti in opravičiti z večino. Ni vsak zakon nraven in pravičen samo zato ker je bil izglasovan v parlamentu. Matematična večina glasov ne daje pravice tiransko kr-šiti moralnih in pravnih načel in pravic manjšine. Demokracija li« pomeni samo pravico večine do oblasti, marveč tudi obveznost spoštovati človeško osebnost in pravico manjšine do izpovedovanja svojega mišljenja in koristne nadzorne vloge. V demokraciji tedaj ni neomejene oblasti nikogar nad nikomer, naroda nad narodom, strank# nad stranko, razreda nad razredom ali človeka nad človekom.
Svoboda manjšine
V demokraciji nima občutka svobode samo pristaš večin* - vlad*, marveč tudi pristaš manjšine - opozicije, ki obstoji v zavesti, ia ni prepuščen samovolji trenutne vlade, da njena oblast ni neomejen«, da so mu človeške in državljanske pravice zajamčene in da it trm zakonito boriti za svoje trenutno 1manjšinsko prepričanje zoper Ir« nutno večinsko. Manjšina je sicer dolžna pokoravati se demokratično sklenjeni ustavi in zakonom, ohrani pa pravico boriti se zoper ustaro in zakone, v kolikor jih ne odobrava, z določenimi ustavnimi in za-konitimi sredstvi. Demokratični pravni red je dotakljiv igi sprejemljiv na način, ki ga sam določa v skladu z načelom narodove suverenosti. Vse demokratične ustave določajo, kako mora priti do izraza volja večine, da je pristojna za ustvaritev nove ali spremembo stare ustave ali zakonov. Demokratično sklenjen zakon velja tako za večino, ki ga je izglasovala, kakor za manjiino, ki mu je nasprotovala, dokler ji ne\ uspe na isti demokratičen način razveljaviti ali spremenVi ga. V tem smislu je trenutni večinski volji žrtvovana siipboda manjšine, a ji je istočasno tudi ohranjena svoboda nadaljevati napore za zmage svojega naziranja.
Ideal demokracije
Po demokratičnem načelu črpajo ustave in zakoni svojo veljavo iz odobritve večine državljanov - volilcev. Po večinskem demokratičnem merilu je dosegel kak zakon, pravno obvezen sicer za vse, tudi tenivečjo moralno in objektivno veljavo, čimvečja je večina, ki stoji za njim. Z izjemo nedotakljivih naravnih človeških pravic in temeljnih državljanskih svoboščin, je pristanek večine upravičenih državljanov na kak zakon edini izvor njegove obveznosti. Kdor priznavu suverenost ljudstva mora priznavati tudi merilo svobodno izražene večinske volje v vseh vprašanjih, ki prizadevajo skupnost, razen tistih pravic človeka, ki spadajo v njegovo nedotakljivo avtonomno področje in ne morejo biti žrtev nobenega večinskega sklepa. Vse demokratične države temelje na večinskem načelu. Načelo soglasnosti je praktično izključeno, ker daje posamezniku pravico ve',a in vodi nujno v anarhijo; ono ostaja le ideal, h kateremu stremi tudi demokracija, ki skuša prav z večinskim načelom čimbolj uresničiti istovetnost vladajočih in vladanih. Dr. Kušej pravi v svoji »Sodobni demokraciji«: >... na dlani leži, da je pri večinskem odločanju več skupnostnih ^ članov svobodnih kakor v vsakem drugem primeru, kajti vsaj večin* smatra ta pravila kot svobodno... postavljena in jih zaito ne more občutiti kot kršitev svoje osebnostne vrednote.« To naziranje tastopa tudi znameniti nemSki državoslovec Kelzen, ki pravi: >... načelo absolutne večine vsekakor pomeni relativno največje približanje ideji svobode... Samo misel, da naj bo — fle že ne vsi — vsaj kar najvei mogoče ljudi svobodnih, to se pravi, naj pride volja kar najmanj mogoče ljudi... v nasprotje s občo voljo socialnega reda, voefi po modri poti do večinskega načel > c
Brez opozicije ni demokracije
Demokracija ne zahteva, da so vsi državljani vseli mišljenj »« oblasti, pai p1 zahteva za manjšino domovinsko pravico in pogoje, da se lahko zakonito bori za zaupanje večine in za oblast. Ni demokracije tam, kjer ni dovoljena zakonita opozicija, ki je ifripravljenu i dopustnimi demokratičnimi sredstvi boriti se za svoje demokratične nazore, kjer mora opozicija s politične pozomice v politični molk, zapor, taborišča ali pregnanstvo. V teni pogledu morata biti večina in manjšina popolnoma enakopravni in ne sme biti za manjšino posebnih omejiJev niti za večino posebnih ugodnosti, da se obdrži na o-blasti. Moč in pravica vsake demokratične vlade sloni nai pooblastilu večine vladanih, katerega je treba redno od časa; do časa s tajnim in svobodnim glasovanjem preizkusiti. Narod ne daje nepreklicnih pooblastil m vladanje. Demokracija pomeni pravico državljanov, da si svobodno izberejo in svobodno spremenijo vlado. Vsak razpis novih volite* ponjeni vrnitev oblasti neposredno v roke ljudstva, to j« k
Leto i. - Slev. 12
l) E M O K k A C * j A
Stran 3
svojemu izviru, da jo za določeno dobo zopet podeli tistim svojim predstavnikom, katerim v doticnem trenutku zaupa svojo usodo. Demokratični! oblast je tedaj zasnovana na, stalnem, rad no se ponavljajočem plebiscitu; ona izhaja iz svobodnih volitev, ki so enakopravno tekmovanje vlade in opozicije. Diktatorske vlade pa nasprotno uklanjajo in potvarjajo voljo naroda, zato jim po načelih, demokracije ni mogoče priznati značaja zakonitih zastopnic prizadetih narodov. V demokraciji postane lahko današnja vlada jutri opozicija in današnja opozicija jutri vlada, kakor to hoče svobodna volja naroda. Danes Churchill, jutri Attlee.. .Za to ni potrebna kri, marvei samo glasovanje. Benet pravi o ameriški demokraciji: »Možje in žene te dežele volijo ljudi, katere želijo imeti, da jim vladajo; odstavljajo svoje zastopnike z glasovanjem — ne z revolucijo — če mislijo, da so slabo vladali.«
Brez manjšine ni večine
Pojem >večina« nujno predpostavlja obstoj manjšine«. Vsakokratna za vladanje upravičena večina se lahko izrazi in ugotovi le, čt se svobodno ob enakih pogojih pomeri z manjšino. Kako naj sicer kaka vlada trdi, da ima za seboj večino naroda, ako mu ne tla priložnosti, da se na svobodnih volitvah izrazi zanjo ali proti njej. K j (fr vlada izloči manjšino iz političnega tekmovanja, si sama izpod-nese osnovo za trditev, da predstavlja večino. Volilni nastopi ene same stranke so brez vsake moralne in politične vrednosti, ker 'se vrše brez svobodne politične konkurence, omogočajo vladi nadzorstvo nad glasovanjem in izvajanje pritiska, zato so njih izidi nasilna potvorba resničnega razpoloženja volilcev, ki nimajo nobene izbire med različnimi kandidati vlade in opozicije. Tek enega samega konja ne more dati dokaza, da je najhitrejši, čeladi bi morda v resnici bil najboljši.
Opozicija je tedaj nepogrešljiva sestavina demokracije. Obstoj strank, ki oblikujejo vlado in opozicijo, je pogoj celokupne demokratične parlamentarne vladavine, ujetega ustroja in delovanja. Obstoj vlade in opozicije je naravna posledica načel svobode misli, govora in združevanja. Demokracija, ki izhaja iz zajesti, da posameznik niti večinska skupina nista nujno v posesti končne resnice, dopušča nasprotno mišljenje opozicionalne manjšine.
Pravijo, da »oblast pokvari vladajoče.« Opozicija je nadzornik in v;est vlade. Ne	verujemo	v uspešnost »avtokritike« in	»avtokon-
. trole«,	ki jo enostrankarske	totalitarne diktature ponujajo	kot slab
nadomestek za svobodo, nadzorstvo in kritiko opozicije. V diktaturah sme dobrohotno »avJokrilizirati« vlado samo njen pristal v interesu njene utrditve, ne pa tudi. njen idejni načelni nasprotnik z namene,m, da jo spremeni. Diktatorji ne trpe nadzorstva in graje. Nadzorstvo vladne stranke nad samo seboj v enostrankarskih režimih je nujno pristransko.
Morrison je rekel, da je v parlamentarni demokraciji delovainje opozicij«	prav tako važno,	kakor	delovanje vladne	večine.	Ne poznamo	močnejšega	izraza demokratične zrelosti in višjega	priznanja
manjšini	za njeno koristno	vlogo	v demokratičnem	redu, kakor se
izraža v	angleški) ustanovi	»šefa	opozicije«, ki ga	plačuje	država,
kakor	predsednika	vlade. V	Angliji imajo »Vlado Njegovega Veličanstva«	in »Opozicijo Njegovega	Veličanstva«. Kdaj bomio	dosegli
mi to stopnjo strpnosti in demokracije?
Slavko Hribove*
Še o našem denarništvu
Preteklo je že šestdeset let odkar je Miha Vošnjak, oče slovenskega zadrugar; stva, osnoval v zvezi s te* dan j im tržaškim državnim poslancem Nabergojem pr= vi slovenski denarni zavod v Trstu. Geslo Mihe Vo? šnjaka je bilo: »Narod brez lastnega gospodarstva nima bodočnosti.« Njegova orga« nizacija slovenskega denar* ništva . v celi Sloveniji je imela ta ogromni pomen, da je ono šele dalo pravo stvarno podlago slovenski politični osamosvojitvi.
Pred prvo svetovno voj; sko je imela Primorska ne samo visoko razvito slo* vensko in hrvatsko zadru=
garstvo nego položil se je tudi temelj jugoslovanske* mu in slovanskemu bankar* stvu v Trstu! Trst je imel pred pol stoletjem samo eno domačo tržaško barko, in sicer Banca commerciale italiana. Vse druge tržaške banke so bile podružnice dunajskih bank. Važen čin za tržaško denarništvo je bilo osnovanje Jadranske banke. Banca commerciale italiana je bila samo z naj* večjim naporom v stanju, da poviša svoj kapital na 8 milijonov kron. Bogumil Vošnjak v svoji amerikan* ski knjigi »A buhvark a ga* inst Germanv« (New York 1918) povdarja v poglavju:
Slovensko gospodarstvo«, da je imel Trst pred prvo svetovno vojsko samo edno neodvisno domačo banko, Jadransko banko, ki je bila zares denarni zavod. Ko so videli Čehi velike uspehe Slovencev na tem polju, osnovali ste dve veliki če« ški banki svoji podružnici v Trstu, in sicer Zivnosten* ska banka in Ustredni ban* ka oeskych sporitelen. Vo* šnjak dostavlja: »Nemški »Drang nach Osten« in k Jadranu je našel v sloven* skem kapitalu v Trstu opa* snega in uspešnega tekme* ca.« (Buhvark st. 247).
Fašizem je dobro vedel, da ima v organizaciji slovenskega denarništva eno svojih največjih ovir. Z neverjetno silo so fašisti uničili celo slovensko go* spodarstvo na Primorskem. Na nobenem polju niso bili tako neizprosni. Izpulili so vse gospodarske korenike. Dobro so se zavedali, da bodo pravi gospodarji Pri* morja šele, ko bodo ležali stebri naše gospodarske organizacije na tleh. V tem so fašisti popolnoma uspeli.
Na vsak način bo v novih razmerah treba začeti z o* snovanjem kreditnih in drugih zadrug v Trstu in Goriškem. Kako se bo stvar izpeljala organizatorično z ozirom na meje Svobodne* ga tržaškega ozemlja, to je posebna stvar, o kateri je treba razmišljati. Priporo* čati je treba, da se osnuje v Trstu in na Primorskem kreditne in druge zadruge, ki bi imele svoje središče v veliki Zadružni banki ali pa v velikem denarnem za* vodu, ki bi bil namenjen v prvi vrsti slovenskim obrt* nikom in trgovcem.
Pisec teh vrst se ne stri* nja z mišljenjem, da bi se osnovala v Trstu velika in* dustrijska banka, ki bi ob* segala tudi druge panoge denarništva. S takimi ban* enimi nestvori so imeli v Jugoslaviji najslabše izku* šnje. Spominjamo se samo i Slavenske banke in prav ! posebno Iirvatske štedio* nice v Zagrebu. Ta velika i zavoda sta padla in izzvala i gospodarsko propast toli* ' kih ljudi radi tega, ker sta poleg drugih denarnih po* .slov finansirala industrije in naenkrat imela v rokah ! silno mnogo paketov delnic ' polpropadlih industrijskih podjetij, katere so naku* pili z denarjem svojih vla* gateljev.
V takih razmerah kakor* šne so naše, ni prava reši* tev industrijska banka. Da* našnje bankarstvo v med*
narodnem svetu ima v tem oziru mnogo prožnejše re* šitve. V takih slučajih se osnuje to, kar Francozi imenujejo »Societe finan* ciere cTetudes et d’entre* prise,« to je »Finančno družbo za proučavanje in podjetnost.« Taka družba ima nalogo, da najde fi* nančne skupine, ki bi finan* sirale industrijska podjetja. Posebno velik mednarodni center, kakršen bo Trst, je kakor ustvarjen, da se osnuje taka družba, ki bi stopila v zvezo s kapitali* stičnimi skupinami ali po« sameznimi mednarodnimi finansijeri ter jih zaintere* sirala za osnovanje te ali one slovenske, industrije. Industrijskega dela bo v Trstu na pretek. Saj hočejo zavezniki n. p. napraviti v Trstu središče za vse suro* vine, ki so potrebne za tek* stilno industrijo, središče, ki bi delovalo za celo sred* njo Evropo.
Končno ne pozabimo, da je v Ameriki toliko sto ti*
soč Slovencev, ki posedu* jejo lepo denarno moč. Kaj bi bilo prirodnejše, ko da bi premožni slovenski Ame* rikanci kakor tudi velike podporne organizacije, ki jih tam imajo Slovenci, po* magale slovenskemu gospo* darstvu v Trstu in Primor* ju na noge. To bi bilo res »antifašistično« delo. Saj mora priti dan, ko se bodo tudi amerikanski Slovenci otresli kvarifjh vplivov sedanjega jugoslovanskega režima, kakor smo se ga vsaj duhovno že doma. Zal, da pogubnosti sedanje vla* davine v Jugoslaviji in delo* vanja njenih zaupnikov v Trstu spoznavajo Slovenci po svetu tem pozneje, čim bolj so oddaljeni od domo* vine, čim manj imajo pri* ložnost opazovati od blizu in izkusiti njene trenutne oblastnike. V amerikanski javnosti bi gotovo napra* vila finančna pomoč Trstu in primorskim Slovencem od strani slovenskih Ame* rikancev najboljši vtis.
Drobtine iz Amerike
V Clevelandu v državi Ohio v Združenih državah, kjer je najbrže največja slovenska naselbina, izhaja slovenski dnevnik „Ameriška domovina1*, ki je vodilno glasilo demokratičnih ameriških Slovencev. List je z veseljem pozdravil ustanovitev Slov. dem. zveze in »Demokracijo"! „List je dober. V teh razmerah mora biti borben“, tako nas spodbuja „Ameriška domovina*, da naj nadaljujemo v započetem pravcu. V dokaz povezanosti, ki naj druži oba glasnika prave dmokratične miselnosti v stari in novi domovini, je »Ameriška domovina" ponatisnila naš odgovor »Primorskemu dnevniku".
* * *
Kot pri nas so tudi v Ameriki komunisti zapeljevali ljudi s pretvezo, da gre boj za narodne, slovenske pravice, ki so jih zatrli nacisti in fašisti. Pod krinko borbe za slovenstvo in .slovanstvo so začeli širiti svoje prevratne nauke in napadati vse, ki so odklonili komunizem in njegovo totalitarno nasilje. Zanimivo je, kaj o tem piše »Ameriška domovina" z dne 27. V. t. 1.: Slovenski ameriški narodni svet (SANS) podaja po svojem štiri in polletnem obstoju koncem tega meseca nekak obračun o svojem delovanju. V decembru 1942, ko so prihajali iz domovine glasovi o nemških in italijanskih divjanjih v okupirani Sloveniji, ni pa še bilo polne jasnosti, da komunizem osvobodilno gibanje vedno bolj zlo-
rablja, so v Clevelandu sestavili odbor SANS, ki naj bi delal za polno in resnično svobodo Slovenije. Mučenemu narodu v domovini naj bi vsi ameriški Slovenci brez razlike mišljenj priskočili na pomoč. V odboru so bili zastopniki vseh svetovnih naziranj. Toda kmalu je tajnik Rev. Kazimir Zakrajšek pustil svoje mesto in nestrpnost tako imenovane »progresivne" plati je začela z napadi na nekomuniste... SANS nima prav ničesar pokazati, kar bi bil naredil za staro domovino. Praznih rok in brez zaslug umira.
Ko je začel SANS svoje ne preveč slavno življenje, je poslal Slovencem v starem kraju spomenico, kjer je napovedal »konec težkih muk in žrtev". Kje je ta konec? Muke in žrtve uničujejo našo staro domovino. * * *
i V fari sv. Vida v Clevelandu | bo 31. avgusta veliko slavje. ;Ta fara je največja slovenska fara v Ameriki. Njen župnik j msgr. B. I. Ponikvar bo ta dan j praznov*! svoj god, svojo sedemdesetletnico in 40 letnico ! pastirovanja v tej župnji.
j Dva programa
I. Komunizem v opoziciji:
1.) zahteva spoštovanje naravnih, človeških in državljan-skih pravic;
;	2.) zagovarja svobodo vesti,
prepričanja, govora, tiska, zdru-i ževanja, tajne in svobodne vo-
litve, parlamentarno vlado in obstoj opozicije;
3.) brani sindikalne svoboščine, zlasti pravico stavke;
4.) obsoja nasilje, koncentracijska taborišča, izredna sodišča, Gestapo in OVRO;
5.) zagovarja načela, ustanove in postopke demokracije v zapadnem smislu besede.
II.	Komunizem na vladi i
1.) razveljavlja svoj opozicijski program;
2.) ukinja človeško osebnost in svobodnega državljana;
3.) dovoljuje samo eno z zakonom predpisano mišljenje'; svoboda vesti, mišljenja in govora so škodljive razvade; za vladanje zadostuje samo ena stranka; opozicija je škodljiva in prepovedana;
4.) prepoveduje pravico stavke, ki za koristi delavcev ni potrebna;
5.) izvaja nasilje, uvaja koncentracijska taborišča, ljudska sodišča, GPU in OZNO;
6.) zagovarja načela, usta-i nove in postopke v smislu
vzhodne »ljudske demokracije".
III. Vprašanja in odgovori:
1.) Ali je bila človeška o-I sebnost priznana v nacistični Nemčiji in fašistični Italiji? Ne!
I Ali je priznana v komunističnih državah? Ne!
|	2.)	Ali sta nacizem in faši-
i zem priznavala svobodo mišije-!nja in govora? Ne! Ali jo pri-I znava komunizem? Ne!
3.) Koliko mišljenj je lahko prišlo do izraza v Mussolini1 jevi Italiji in Hitlerjevi Nemčiji? Samo eno! Koliko v komunističnih državah? Samo e-no!
4.) Koliko strank je bilo dovoljenih v Hitlerjevi Nemčiji? Ena! Koliko jih je bilo dovoljenih v Mussolinijevi Italiji? Ena! Koliko jih je dovoljenih v komunističnih državah? Ena!
5.) Kdo je stal na čelu diktatorske Nemčije? Malik Ftih-rer! Kdo je stal na čelu totalitarne Italije? Nezmotljivi Du~ ce! Kdo so na čelu komunističnih držav? Nedosegljivi Maršali!
6.) Ali sta Hitler in Mussolini priznavala delavcem pravico do stavke? Ne! Ali jo priznavajo
; komunistične vlade? Ne!
7) S kakšnimi sredstvi sta | prišla Hitler in Mussolini na oblast in.se na njej vzdrževala? j Z nasiljem! Kakšnih sredstev ; se za isti namen poslužuje komunizem? Nasilja!
8.) Kakšna je bistvena raz-: lika med nacizmom, fašizmom in komunizmom? Je ni! Zakaj I sta se nacifašizem in komunizem med seboj borila? Pomotoma !
Iv
IZ ŽIVALSKEGA SVETA
CPrlspodoba družabnega prevrata}
Zim* je bila huda. Živali so trdo d«lale, ker so se zavedale, da jih sv*t opazuje. Stalno so zmrzovale, navadno so bile tudi lačne. Kričač j* držal sijajne govore o radosti dtla, toda živali so našle uteho v Boxerju, ki je izjavljal:	»Delal
boa if več!«
Bližala se je lakota. Morali pa so jo Mkriti pred zunanjim svetom, ki si je začel izmišljati nove laži o »Živalski kmetiji«. Napoleon se je zavedal slabili posledic, ki bi nastale, če bi svet zvedel -e pravem položaju pehrane. Sklenil je, da bo uporabil odvetnika Whymperja, da premoti svet. Doslej so živali imele malo stika s svojini obiskovalcem. Zdaj pa so zbrali nekaj živali, večinoma ovce, ki so jih naučili, da so od časa do časa pripomnile, da so spet povečali živilske obroke. Poleg tega je NapolJeon ukazal napolniti čebre skoraj do vrha z peskom, ostanek pa pokriti z žitom in moko. Pod najrazličnejšimi pretve-
zami so vodili Whyinperja skoasi kaščo, da je videl navidezno polne čebre. Prevarali so ga, da je nehote širil po »vetu rest ,da ni nobenega pomanjkanja na »Živalski kmetiji c.
Proti koncu januarja je postalo jasno, da’ bo treba nabaviti hrano izven kmetije. Napoleon ni vež prihajal na nedeljske mitinge. Namesto njega je Kričač objavil, da morajo kokoši izročati po štiri sto j;flc na tedon. Izkupiček bo omogočil nabavo zadostne količine žita, da bo kmetija zdržala do prihodnje žetve.
Kokoši so dvignile velik krik. j Trdile so, da pomeni to trgovino s j sužnji. Tedaj se je pripetilo prvič,! da je nastalo nekaj, kar je sličilo | uporu. Pod vodstvom črne Minorke so kokoši izvedle odločen poskus upreti se Napoleonovemu ukazu. Zletele so na podstrešne trame in začele leii jajca, ki so se pri padcu na tla razbila. Napoleon ju iavedel
odločne ukrepe. Ustavil je živilske obroke kokošim in zagrozil vsaki živali s smrtno kaznijo, če bi jim dala samo eno zrno. Psi so skrbeli za to, da so uka^ točno Uvajali. Pet dni so kokoši držale, potem pa so se udale in se vrnile na svoja gnezda. Pevet kokoši je medtem poginilo. Pokopali so jih r sadovnjaku in razglasili, da so poginile zaradi kokošje kuge. Whymper ni ničesar slišal o dogodku in jajca so dobavljali y redu.
Odnošaji med Napoleonom in sosednimi kmeti so se boljšali. Zato je skrbel Whyinper. Na »Živalski kmetiji« je bil kup drv; Whymper je predlagal, naj bi jih prodali. Oba soseda Pilkington in Prederick bi jih rada kupila. Napoleon je odlašal. Kadar je Napoleon nameraval drva prodati Pilkingtonu, so šle govorici, da se Snowball skriva pri Fredericku. Kadar pa je Frederick ponudil boljšo ceno, se je Sno\vball nenadoma znašel pri Pilkingtonu.
V zgodnji spomladi so odkrili strašno stvar: Snovvball prihaja tajno na kmetijo. Živali so bile razburjene, da so komaj mogle spati | v hlevih. Vsako noč naj bi prišel i in počenjal kup zlobnosti. Kadar; koli »a j« pripetilo kaj, kar je bilo;
narobe, so to pripisovali Snowballu: razbito okno, zamašen odvodni jarek ali izgubljen ključ. Krave so izjavile soglasno, da j|e pomanjkanje mleka posledica Snowballovih nočnih o-biskov, ko jih v spanju molze. Bile so videti zelo izstradane. Podgane so obdolžili sokrivde pri vseh teh zločinih.
Napoleon je ukazal strogo preiskavo. Sam je hodil s psi po rsej kmetiji, vtikal svoj rilec v vsak kot in povsod našel Snowballov smrad. Snovvball je postal nekako čudežno povsod pričujoči slabi duh.
»Tovariši,« je vreščal Kričač, >odkrili smo strašno stvar. Snow-ball se je prodal Fredericku, Pripravlja se na napaxi. Toda povedati vam moram še mnogo hujše stvari. Mislili ste, da je Snowballov upor bil samo posledica domišljavosti in ambicije. Toda motili ste se. tovariši. Ali veste, kaj je bil resnični vzrok? Snowball je bil stvarno Jonesov zaveznik od vsega začetka. Ves čas je bil tajni agent Jonesa. To smo odkrili na podlagi listin, ki jih je pustil tukaj in «nio jih odkrili šele sedaj. Po mo-ji<'m mnenju to pojasni marsikatero stvar, tovariši. Ali niste sami .videli, kako je skušal povzročiti naš porae v bitki pri »Kravji ograji«,
na srečo brez uspeha, kaj ne?«
Živali so bile zaprepaščene. To! j<: bilo še vse kaj hujšega kot uničenje mlina na veter. Toda trajalo je nekaj časa, preden so se živali prav zavedle položaja. V de so se spominjale, ali pa so vsaj mislile, da se spominjajo, kako je Snowball napadal v prvi vrsti. Težko so to spravile v sklad s Kričačevim pričevanjem. Celo Boxer, ki je redko vpraševal, je onemel. Legel je, zamižal in po več poskusih uredil »nisi; v svoji glavi.
»Ne verjamem tega,« je dejal, »Snovvball se je junaško boril pri »Kravji ograji«. Sam sem ga videl. Ali mu nismo podelili odlikovanje »Živalskega heroja prvega razreda«?«.
>lo je bila pomota, tovariš. Kajti dane« vemo na podlagi tajnih listin, da nas j« hotel izvabiti v pogubo,« je dejal Kričač.
»Toda saj je bil ranjen,« je ugovarjal Boxer.
»To je bilo vse pripravljeno!« je dokazoval Kričač, »Jonesov strel ga je samo opraskal. Saj bi vam to mogel dokazati napisano z njegovo pisavo, če bi mali citati. S\mw-ballov namen je bil dati znak za ,bog. ki bi spremenil v poraz, fie
bi ne bilo našega junaškega ljubljenega Voditelja, tovariša Napoleona Ali se ne spominjate, da je v odločilnem trenutku tovariš Napoleon skočil v prve vrste t. vzklikom:
3Smrt človeštvu!« i|n zaril svoje čekane v Jonesovo nogo? Gotovo se tega spominjate, tovariši, kaj ne?«
Ko je Kričač opisal prizor tako živo, so bile živali prepričane, da se tega spominjajo.
»Vendar jaz mislim, da Snowbail ni bil izdajalec od vsega začetka, četudi ga ne branim za to, kar je storil pozneje,« ge je dalje upiral Boxer.
»Naš voditelj, tovariš Napoleon,« je izjavil Kričač počasi, a odločno, »je ugotovil kategorično — kategorično, tovariš — da je bil Snowball
Jonesov ag»nt od vsega začetka, da še innogo prej, preden je kdor koli na revolucijo sploh mislil.«
»Oh, to je pa nekaj grugega,« je dejal Boxer. »Če to ptavi tovariš Napoleon, potem je že res.«
>To je pravi odgovor, tovariš,« je kričal Kričač. »Svarim vsako žival na tej kmetiji, naj dobro odpira oči. Kajti imamo razloge, da mislimo, da se potikajo med nami tajni Snowba11ovi agentjeic
(nadaljevanj«)
K U L TU It A
Nova šolska čitanka
Pred kratkim je izšla nov* šolska čitanka (I. del) za višje razrede srednjih šol. Knjiga je namenjena razredom, ki obravnavajo knjižno teorijo, to je predvsem prvemu in drugemu višjemu razredu. Slavist-so.stavljalec knjige je zbral najboljše in najlepše bisere v naši književnosti, ki so mu služili kot primer za pcsamezne knjižne vrste. To je ena izmed najboljših šolskih knjig, ki jih je dozdaj izdala ZVU na Tržaškem področju. Knjigo bo s pridom vzel v roke vsak primorski Slovenec, saj bo našel v njej izbor od klasikov pa do moderne literature. V razlagi knjižnih vrst je posebno vidna eestavljavčeva samostojnost. Ta del je poučen tako za dijaka kakor za ostale, ki se zanimajo za književnost. Zal, da ni naveden sestavljalec knjige, kajti knjiga ni kolektivno delu, ampak je v njej mnogo osebne note.
Ob 60 letnici pisatelja Novačana
Te dni praznuje 60 letni; co življenja slovenski pisa* tel j in dramatik dr. Anton Novačan. Ob tem jubileju mu želi tudi naš list vse najboljše. Novačanovo lite* rarno delo ni obsežno, pač pa je zanimivo in, posebno dramatsko, dognano in po* membno. On ni izdal mno« žice knjig kot to delajo nekateri drugi in zato na= vadno vrednost dela trpi, pač pa je izdal le nekaj del, ki pa jih je izoblikoval tako dovršeno, da so dobila res
dobro končno podobo. V prozi sta zanimivi dve no= velski zbirki in sicer Naša vas (izšla 1913) in SamosiU nik (1923). V teh novelah je Novačan ustvaril močne podobe ljudi, ki so svo; bodni in hočejo nevezani tudi ostati. Za tem pa se je Novačanova narava sprostila v drami. 1921. leta je napisal Vele jo, 1928. pa Hermana Celjskega. V Her« manu je pisatelj ustvaril najsilnejši moški lik v slo« venski dramatiki. Zanimiva je tudi njegova enodejank ka Nadčlovek. V Ljubljana skem Zvonu je še objavil 4 dejanko Janez Goligleb. V letih zadnje vojne se je Novačan umaknil iz naci* stičnih klešč in odšel iz Ev* rope. Ta čas zunaj pa je Novačan posvetil novemu literarnemu delu, ki ga piše že več let. Imenuje ga Peti evangelij, ki pa še ni objav« ljen. Le en spev smo slišali pred nekaj dnevi v trža= škem radiu, ki da slutiti, da bo to zelo močna umetnina. Novačan ljubi svobodno u= metnost in ne pozna nobe* nega hlapčevanja in ne prenese, da bi bil umetnik su= ženj. V tem smislu tudi ustvarja in zato pričakuje; mo, da bo prav zaradi tega njegova umetnost zares ve* lika, saj se poraja v spro; ščenju in v svobodi, kakor se ostala slovenska umet; nost, žal ne more. Pisatelju Novačanu želimo Oib jubi; leju, da bi bil s svojim de; lom zadovoljen in da bi tudi to delo pomenilo novo lepo podobo v slovenski kulturi.	ec.
MALIKOVANJE
Moskovski radio in tisk povzdigujeta Stalina v nebo — in to v polnem pomenu besede. Nekoliko primerov:
„Veliki vodja in učitelj, oče sovjetskih narodov". — „Modri vodja in prijatelj delavcev". — „Čudotvorni vodja Stalin". ■ „Naše malo sijoče sonce, odrešenik naše dece, naš Stalin — „Velikodušni čuvar sovjetskih narodov".
Profesor Grečin je končal svoje predavanje na radiju z besedami: „ Globoko se klanjam pred Teboj, sonce naših narodov". — (Iz londonskega nedeljskega časopisa „Leader Magazine", 15. marca 1947.).
Sovjetski pesniki gredo še dalje in naravnost obo-žavajo Stalina. Tako na primer piše sovjetski pesnik Djambul Djabajev v odi o Stalinu:
„ Primerjal bi ga z belo planin• — toda planina ima vrh.
Primerjal bi ga z globino morja — toda morje ima dno.
Primerjal bi ga s sijočim mesecem — ttda mesec sije ponoči, a ne opoldne.
Primerjal bi ga z bleščečim soncem — ttda sonce sije opoldne ne ponoči
Revija „ luao*I»vij* " L»«do«
Vesti s Tržaškega
Preden je dospel k nam, je polkovnik Carnes izročil ključe 7 obnovljenih hiš v Prebeniku. Naša slovesnost se je izvedla pod velikim senčnatim drevesom ob cesti. Goste je pozdravil dekan Malalan, ki se je zahvalil ZVU za obnovitveno delo. Odgovoril mu je polkovnik Carnes, ki je rekel, da zastopa danes prvič ZVU pri predaji ključev in izjavil, da je srečen, da s predajo obnovljenih hiš nekoliko ublaži medvojno trpljenje. Pri nas je bilo obnovljenih 62 hiš. Prvič so napadli našo vas fašisti 16. maja 1941, takrat so zgorele 4 hiše, Drugi napad so izvedli Nenci. Imeli smo enega mrtvega in več aretiranih, večina prebivalcev je pa zbežala. Ta-
krat je bilo uničenih ali pe-škodovanih 41 hiš in 15 hlev®v. Naša vas leži ob Morganovi črti, 15 km jugovzhodno ®d Trsta.
Nerednosti v palači Javnih del. V torek 8. t. m. ob osmih zvečer je policija vdrla v urade, ki so v palači Javnih del za tržaškim magistratom in v številnih sobah izvedla preiskavo. Več oseb je bilo pridržanih, da bodo zaslišane. Tako se glasi kratko poročilo, ki ga je izdal informativni urad. Kaj išče policija? Očividno dokaze o ne-rednostih in nezakonitostih, ki so se baje v velikem obsegu dogajale pri javnih delih. Med pridržanimi osebami so tudi nekateri vidnejši gospodje in njihove tajnice.
Vesti z Goriškega
Iz Slovenije in Jugoslavije
Prvi gojenci vojaške šole v Zagrebu so končali s svojim šolanjem. Ob zaključku šolskega leta je bila slovesnost. Generallajtnant Gošnjak kot zastopnik maršala Tita je navduševal nove častnike k vestnemu izpolnjevanju njihove naloge v duhu narodno osvobodilnega boja. Ni pozabil omeniti domnevnih spletk reakcionarnih krogov v svetu, ki naj bi ogrožali pridobitve ljudskih gibanj.
* * *
Slovenski književniki so imeli 24. junija svoj prvi redni, občni zbor, odkar so društvo reorganizirali. Predsednik odbora pisatelj Miško Kranjec je v svojem govoru poudaril važnost pisateljskega delovanja pri graditvi nove Jugoslavije, pri čemer morajo vsi pisatelji in pesniki z vsemi svojimi silami proslavljati uspehe novega reda. Vendar je moral tudi poudariti, da ni mogoče trditi, da bi se vsi tega zavedali. Po kratki razpravi so izvolili nov odbor, v katerem je predsednik spet Miško Kranjec, podpredseknik France Bevk, prvi tajnik Janez Logar, drugi tajnik Milan Šega, blagajnik France Vodnik, gospodar Jože Pahor, odborniki pa Ludvik Mrzel, Prežihov Voranc, Ferdo Godina, Bogomir Magajna, Ivan Potrč in Jože Udovič. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Matej Bor, Lino Legiša in Cene Vipotnik; v častno razsodišče pa Igo Gruden, Lojz Kraigher in Stanko Cajnkar. Pisatelji so poslali običajno pozdravno brzojavko maršalu Titu z izjavo, da se bodo pisatelji udeležHi izvajanja petletnega načrta.
*
* *
Ob reki Vlasini bodo gradili veliko hidrocentralo.
*
* *
Investicijski načrt ljubljanske ob- \ čine znaša za leto 1947 nič manj kot 237,785.000 dinarjev, medtem ko I znašajo administrativni stroški še okoli 80 milijonov dinarjev, tako da j znese skupni proračun preko 310 \ milijonov dinarjev, katere bodo krili iz dohodka krajevnih podržavljenih 1 podjetij, mestne trošarine (cca 65 j milijonov), davka na dediščine in \ darila. Največji delež investicij od-! pade na gradnjo stanovanj (161 mi- j lijonov), katera je zdaj popolnoma tdvisna od državne uprave, ker zasebniki ne gradijo stanovanjskih hiš zaradi negotovega pravnega položaja v novem režimu. Za socialno skrbstvo in zdravstvo predvidevajo investicijo v višini 14 milijonov ali' S*It, kar je zelo malo za sedanjo socialno usmeritev novega režima.
*
* *
Po podatkih hrvatskega kmetijskega ministrstva je število živine \ na Hrvatskem doseglo 70% pred-vojne višine.
* * *
V teku „Tedna matere in stroka* - poroča Ljudska pra- ; vica - v Slovenski Bistrici ves I teden ni bilo nobene priredi- j tve. Od 19 ljudi, predstavni-
kov povabljenih organizacij, sta prišla samo dva zastopnika MLO in okrajnega prosvetnega odseka. Ves. teden se ni naredilo nič. V zadnjem trenutku je prosvetni sindikat pripravil akademijo, za katero je razposlal 100 vabil, toda proslave ni bilo, ker na njo ni prišel nihče razen prirediteljev. Etjako so prodajali tudi značke za „Teden mater in otrok". Okraj jih je prejel 1600, tovarna ,Impol1 je prodala od 1000 komadov komaj 60, v Slivnici pa od 300 kosov komaj eno. Medtem pa jc teden uspel široma vse naše domovine, vzdihuje dopisnik.
❖ #
Železniška uprava v Ljubljani opozarja občinstvo, da povzroča stalno mazanje železniških vozov z napisi, podpisi ; in gesli veliko škodo ne le domačim vozovom, temveč tudi tujih držav, katerim jo je treba poravnati. Seveda že-1 lezniška uprava noče s tem preprečevati domoljubnih manifestacij potujočega občinstva, vendar pa morajo to delati na primeren način. Kdaj se bodo tak® smeli oglasiti lastniki poslopij, katere naši progre-sisti že dolga leta po fašistično mažejo z raznimi neokusnim napisi in gesli? Na to •bomo morali še počakati, saj gre za zasebno lastnino, katero uničevati je zaslužno dejanje. Saj je celo državna direkcija v Ljubljani dolgo zbirala ,korajžo', da je prišla s to ponižno prošnjo k potujočemu občinstvu.
* # #
Obiskovalce turističnih krajev v Sloveniji opozarjajo v časopisju, da morajo dva ali celo tri tedne pred odhodom v letovišče sporočiti podatke o svojem prihodu upravi gostinskega obrata, ki mora prejem prijave potrditi ter jo ima pravico spremeniti, nakar je obiskovalec spet dolžan potrditi soglasnost s spremembo. Tako podržavljeno vodstvo gostinskih obratov tudi ni pripeljalo nikamor drugam kot k birokratiziranju te gospodarske panoge.
Skupina čistilcev min, ki
je te dni praznovala drugo obletnico svoje ustanovitve, je v tem času izvedla naslednja dela: očistili je 1847 hektarjev zemljišča, pobrala 74.9*0 min, zbrala 30.930 stotov streliva, izkopala 193 letalskih bomb, razstrelila 25T pomorskih min, se odzvala 3776 pozivom za hitre pomoč in pri tem pobrala in uničila 27.853 ročnih bomb različnih vrst. Iz minskih polj je od-strranila 10 trupel ponesrečencev. V tem času je skupina imela 24 mrtvih, 31 ranjenih in 5 pohabljenih.
Gibanje ladij po poročilu Javnih skladišč v dobi od 17. do 30. junija v tržaSki luki: prihod 13 parnikov/ odhoh 9 parnikov.
Lombardo Toledano. Pred dnevi je obiskal Trst podpredsednik Svetovne sindikalne zveze in predstavnik delavskega gibanja v |užni Ameriki Lombardo Toledmo. Bil je gost osrednjega odbora sindikalnega sporazuma. Iz Trsta, kjer je imel daljši govor v Domu pristaniških delavcev, je odpotoval v Jugoslavijo. V razgovoru z dopisniki je izrazil željo, da bi mogel po vrnitvi v Južno Ameriko poročati o tržaškem položaju. Tržaški primer posebno zanima Svetovno sindi- \ kalno zvezo, ker želi povsod organizirati enotnost delavskega razreda, ki je pogoj ne le za blaginjo delavstva, temveč tudi za mir in napredek Trsta. Če bi činitelji, ki so tuji koristim tržaškega mesta, hoteli plesti okoli njega kakšne intrige, bo enotnost delavstva te načrte preprečila. Ob koncu je Toledano izjavil, da je njegovi zvezi zelo pri srcu, da ustvari enotnost delavstva v Trstu, ker je to tudi v korist mednarodnega miru.
V poboljševalnico. višje
zavezniško sodišče je poslal® za tri leta v poboljševalnico 17-letnega Klavdija Farno, kt se je udeležil 20. junija zvečer napada na prosvetni krožek ,Perossa‘, kjer so vrgli tri ročne bombe.
Ozna ubija. Tržaško porotno sodišče je obspdilo na 14 let ječe Glavka Godniča iz Komna, ki je umoril bivšega domobranskega častnika Slavoviča. Morilec je priznal, da so ga soobtoženi člani Ozne Drago Kovačič, Rado Kermelj in Viktorija Marcussa prisilili, grozeč mu s smrtjo, da je izvršil dejanje. Ker je tudi sam pripadal Ozni, mu je šlo za glavo. Zločinski trojici se je posrečilo zbežati. Sodišče jo je sodil« v odsotnosti in prisodilo vsakemu 30 let.
PRIJAVE TUJCEV /o začeli v zadnjem času opuščati tržaški od-dajatplji sob, kot je ugotovila policija. Zato je izdala svarilo, da je treba vsakega norega stanovalca -tujca prijaviti v, dveh urah po vselitvi ali izselitvi, in sicer osrednji postaji policije v ulici XXX Oktobra št. 2 soba 10. Zadevni urad je odprt vse dni neprekinjeno do polnoči.
Parnik „Toscana“, last tržaškega Lloyda, s« začeli predelavati v potniški parnik. Ladjo bodo spremenili na pogon z nafto. Imela bo prostora za 650 potnikov prvega in tretjega razreda. Ladja ima 9.450 ton prostornine. Vrnili so jo družbi 16. maja, ko je zadnjič pripeljala 851 Italijanov iz otoka Roda v domovino. Popravila bodo izvedli v tržaškem arienalu in ladjedelnici sv. Marka v tteh mesecih.
Poštni promet s Puljem.
Poštno čekovno službo s Puljem so po obvestilu ravnateljstva pošte in brzojava spet uvedli.
Pokrajinski svet je določil
za streptomicinski sklad tržaških združenih bolnišnic podporo 3 milijonov lir. Obenem je izrazil željo, da bi popravilo velikih prekooceanskih ladij „Saturnia“ in „Vulcania“ izročili tukajšnjim ladjedelcam, namesto da jih popravijo v Genovi, kot je v načrtu.
Osebna vest. Vodstvo omrežja radijskih postaj AIS je predal angleški major St. Clair Erskine ob svojem odhodu iz Trsta dne 1. julija upravniku tržaškega radia Herbertu Jacobsonu, uradniku ameriškega vojnega ministrstva v Trstu.
Radio. Slovenska radijska postaja Trst Uje začela od ponedeljka poskusno oddajati na prejšnji valovni dolžini 2,6 metrov. Ukinitev oddajaaja na oddajni postaji pri Vidmu in postavitev nove radijske postaje v Trstu je povzročila znatno spremembo glede poslušanja slovenskega sporeda. V Trstu in okolici je sprejem znatno boljši, medtem ko je v Gorici, v Soški dolini in v Brdih precej slabši, ker so ti kraji zdaj bolj oddaljeni od mesta oddaje. Sprememba valovne dolžine naj bi zmanjšala večerne motnje drugih postaj na isti ali zelo bližnji valovni dolžini.
Nove cene je odobrila komisija za nadsorstvo cen: premog iz področja „B“ lir 28 za kg, sladkor na nakaznice lir 260 za kg in testenine na nakaznice lir 44 za kg.
DOVOZ. Ladja „SaIvore“ je pripeljala ii Bombaya v Indiji tovor indijskega bombaža za Češkoslovaško. Ladja »Robert Elis Leviš" je prispela z 8500 tonami premoga za ZVU. »Petros Gulandis" je pripeljala iz New Yerka tovor 930 ton, med katerim so bile tudi kože in živila ustanove UNRRA.
Nadzorstvo nad brezposelnimi
je uvedla ZVU na ta način, da se morajo osebe, ki so se prijavile | kot brezposelne, javljati vsak me-i sec na delovnem uradu, kjer bodo njihove izkaznice potrdili s peča-j tom, če bodo še takrat brezposelni.
Urad ustanove UNRRA so 30. junij« ukinili in na njegovo mesto postavili agencijo pod nazivom „UNRRA Agent", k| bo skrbela do 30. avgusta za odpošljanje preostalega blaga v države, ki jih UNRRA podpira. V 18. mesecih svojega delovanja je ustanova UNRRA odpre-mila skozi Trst 1.750 tisoč ton blaga v Avstrijo, Jugoslavijo, Češkoslovaško, Madžarsko, Poljsko in Albanijo. Za iztovarjanje blaga in odpremo v zaledje je UNRRA izdala v Trstu v tej dobi 1.852 mili-lijonov lir.
Vojaško sodišče je nad britanskimi vojaki ki so jih spoznali za krive zločinov proti prebivalstvu, izreklo naslednje sodbe: dve leti prisilnega dela za goljufivo menjavo 70.000 lir; 18 mesecev zapora zaradi težke telesne poškodbe; dosmrtno ječo radi umora železniškega delavca s strelnim orožjem; 18 mesecev prisilnega dela zaradi tatvine denarnice civilistu; nečasten izbris iz britanske vojske in pet let zapora zaradi odsotnosti, pobega, tatvine avtomobila, denarja in dragocenosti v škodo civilnega prebivalca.
Mačkovlje. V četrtek 3. julija je novi načelnik ZVU polkovnik Carnes z večjim spremstvom prisostvoval med nami predaji ključev 71 obnovljenih hiš njihovim gospodarjem.
Ali
ste že poravnali naročnino za .Demokracijo1 a
Mirensko letališče.
Svojčas smo že kratko poročali, da nameravajo mirensko letališče obnoviti in preurediti za civilno letalstvo. Naša napoved se je uresničila. Mirensko letališče je postala postaja za vs-e zračne proge, ki vozijo v Trst. Z mirenskega letališča odhajajo dnevno letala proti Milanu, Rimu in Neaplju in se sem vračajo. Tudi za zračno zvezo Trst - Praga, ki bo v kratkem začela poslovati, bo mirensko letališče izhodna postaja.
’ Most na Placuti. Zadnjič smo povedali, da bo z regulacijo Korna zginil most, ki je vezal Semeniško ulico s Pla-cuto. Ta most je dal zgraditi, kot je razvidno s spominske plošče, ki je bila vdelana v zidano mostno ograjo, mestni sodnik Anton Bujatti 1. 1839. Na nasprotni strani je stal na mostnem zidu kip sv. Janeza Ne-pomučana. Oba ta pomnika nekdanjih časov sta zdaj shranjena na mestnem ekonomatu. Ker sta placutarskemu predmestju draga, ju hoče mestni tehnični urad po končanih delih zopet izstaviti na primernih, vidnih mestih.
Dobrovo. Kako so komunistični agenti pridni „udarniki“ priča sledeči dogodek, ki se je pripetil na Dobrovem. Hodili so od hiše do hiše in silili mladino, naj se zbere, da pojde v nedeljo na Lijak, j kjer se vršijo udarniška dela. Ko pa je prišel dan odhoda, so vsi ti agenti, med njimi tudi tov. Polde Jakin, izginili in skrivaj šli posprav-i ljat seno na polje. Ko so fantje to i opazili, so se razšli vsak na svoj dom.
Kojsko. Semkaj je prišel pro-; dajat blago neki italijanski trgovec in pustil svoj avto na cesti. Ko je to zapazil neki Markočič Teodor,: živ. Franca iz Zalibrega pri Dobrovem, je kar s pikom začel u-darjati po avtomobilu in ga pokvaril.
Bovec. Naš dekan g. Andrej Klobučar je na god farnega patrona praznoval 40 letnico i mašništva in 40 letuico duš- j nopastirskega dela na Bovškem, j Vse svoje življenjske moči je g. dekan tedaj posvetil prelepemu koščku slovenske zemlje pod Mangartom in Rombonom. Ljudstvo to 've, ga spoštuje in j mu je hvaležno, da je pretrpel I i z njim tudi mnogo težkih dni. Vsi želimo, da bi v zdravju preživel med nami še mnogo blagoslovljenih let.
I Drežniea. 19. 6. 1947 je „Primor-; ski dnevnik" objavil članek pod naslovom “Dve področji - ena vas“ ki pa ne odgovarja resnici. Drež-nica in ostale 4 vasi spadajo vse pod krajevni odbor Drežniea, torej so vse v coni B. Merda se je poročevalec hotoma ali pomotoma zgrešil zaradi tistega gozda, ki leži v coni A . V resnici je bilo ljudstvo s tem položajem gozda zadovoljno, ker je tam lahko svobodno prodalo nekaj stotov drvi. Tako smo si nekaj opomogli, dočim I imamo v Drežnici res velike sitn8-; sti in zapreke. To je razvidno tudi i iz tega, da smo plačali nad 100 tisoč lir neopravičenih kazni, zraven pa naš še blatijo, da smo črnoborzijanci. Od Tolmina smo oddaljeni 22 km, dočim smo od Kobarida samo 5. Poslovalna zadruga nam ne more vsega nuditi, ker nima, zato si moramo sami pomagati. Mi ne moremo čakati kakor osel, da bo trava zrasla, ker dnevno rabimo vsakovrstne stvari.
Odgovorni urednik : Janke Simčič.
Tiska tiskarna Budin v Gorici.
Tiskano z dovoljenjem A. 1. S.
Popravek. V zvezi z dopišem z Banjšic, ki smo ga priobčili v zadnji številki, nam naš dopisnik poroča, da je bila ubita samo ena oseba, ko je Nar. zaščita streljala na skupino ljudi, ki so hoteli ali so že prekoračili Morganovo črte. Pomota je nastala, ker so bile druge osebe odpeljane v zapore v Ajdovščino, a se je prvotno mislile, da so bile ubite. Vsekakor je dogodek močno razburil našo javnost.
Kred. Zadnji teden junija je v naši vasi letovalo devet dijakov z višje slov. realne gimnazije v Trstu. Tople poletne dneve so preživljali ob Nadiži. Bistva voda in sonce sta jih lepo porjavila. Izstrgala sta jih velemestu in mislim na šolskj skrbi. Spočiti in vedri so se dijaki po sedmih dneh le težko ločili od slikovite doline, ki je ne bodo zlepa pozabili, in od gostoljubnih vaščanov.
Kanal
Prav veseli smo novega lista. Ze pred letom smo ■ slišali, da bo začel izhajati tak demokratičen list, a ker ga tako dolgo ni bilo, smo že skoraj obupali, da ga bomo kdaj videli. No, sadaj ga pa vendar imama. Prepričani smo, da bo liat toliko boljši, kolikor bolj dolgo smo morali čakati nanj, saj tako je z vsako do« l»ro stvarjo. Za danes sicer aimamo *anj kakih posebnih krajevnih novic. Smo pač precej zbegani radi pose« bnth razmer, v katerih živimo. Nekaj naših ljudi, je šlo od doma iz strahu pred bodočnostjo, drugi pa živimo r negotovosti. Novemu listu voščimo blagoslova, da bi veliko dobrega napravil vsemu slovenskemu narodu na Primorskem.
Zborniški davek. Pri proto-kolnem uradu mestnega županstva je izstavljen v pregled občinstvu, za dobo petih dni od 9. do 14. julija t. 1., zeznam za zborniški davek na patente za leti 1946 in 1947. Proti seznamu je dovoljen priziv - (na kolkovanem papirju za 24 lir) - na predsedstvo Trgovsko-industrijsko-kmetijske zbornibe v Gorici, in sicer v teku enega meseca od objave tega seznama. Priziv se sme vložiti, če dohodki, ki so vpisani v seznamu, ne soglašajo, ali ne zapadejo pod davek, ali pa zaradi tvarnih pogreškov.
Prodaja kovinskih ostankov. Finančna intendanca v Trstu obvešča, da se je po odredbi ZVU ustanovila v Trstu komisija, ki ima nalog, da sprejema vse prošnje za nakup ali prodajo kovinskih ostankov, ki so italijanska državna last in se nahajajo v coni A. Naslov komisije je: 1’Ufficio Successioni ed Atti Giudiziari in Trieste, Largo Panfili 2. Vsakovrstne zavržene ali poškodovane ostanke vojnih naprav ali vozil^ki so italijanska državna last je vsakdo dolžan, da prijavi komisiji ter kraj, kjer se isti naha-
i0j°-
Prosilci morajo v prošnji navesti natančen naslov.
Davek na pse. Mestna uprava opozarja lastnike psov, da bed* po 1. juliju t. 1. vsi psi brez izjeme morali imeti kolajno za leto 1947. Vse pse, pa tudi če bodo na vrvici in z nagobčnikom, a brez predpisane kolajne za leto 1947, bede sekvestrirali, lastnike pa kaiaevali z globo.
Prispevki za tiskovni sklad „Demokracije“
Volčani lir 3.000 —; Srbin iz kavarne Fabris lir 500 —; N. N. i Bovškega lir 435' — ; N. N. za tiste, ki ne zmorejo naročnine lir 2.000 —; mladenič iz Dobrovega lir 100'—; N. N. iz Anhovega lir 100'—.
Vsem iskrena hvala 1