Poštnina plačana v gotovini. Cena 2‘50 Din. DRAMA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUDUAN11934/35 Orlič Premijera 29. septembra 1934 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: CIRIL DEBEVEC 0loo2 l/£2S « ! '1 *ity t*-< J. SEZONA 1934/35 DRAMA ŠTEVILKA 1 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Gledališče je živ organizem, katerega postanek, rast in pa njega duhovna \sebina prid? šele tedaj do popolnega izraza, ako sodelujejo vsi družabni sloj pri njegovem razvoju. Šelr tedaj postane kulturna vrednota gledališča — notranje doživetje. Naše gledališče — narodno gledališče' ima na široko odprta vrata vsemu vrednemu, kar rode naši in zunanji reprezentanti dramske pesnitve. — Prestane težave dosedanjih tezon, od povojnih početkov do danes, nas opravičujejo, da lahko govorimo o tradiciji našega gledališča. — Slovenski pesnik, slovenski igralec, slovenski režiser — so storili ono, kar smemo imenovati slovensko gledališko umetnost, kot je označil to dr. Carl Hagemann, povsem svojstveno umetnost, ki je po raznih vplivih oplojena, polagoma pričela kazati svojstveno bistvo. Mi nimamo mnogo pogledov nazaj, ki bi govoriil o minolih veličinah in sijaju — naša je živa sedanjost in od nje pričakujemo, da bo kronala delo s sijajnim razvojem. Gledališka srenja naših obiskovalcev naj se razmahne v veličastno bratovščino, ki bo s pobožnostjo sledila in živela z našim delom. Izhaja za vsako premijero Premijera 29. septembra 1934 Prof. 0. Šest: Ob začetku dramske sezone 42110 Ost.: „Orlič“ S sigurno roko zna zagrabiti snov E. Rostand, pesnik in dra-ivalik, član francoske akademije. Res je, lažje je njemu, ker nudi mu zgodovina naroda francoskega, pestri in razkošni sijaj, veliko izbiro. — In 1 aš v tem je velik, ker Hia s spretno izbiro zagrabiti pravo in pokapati Francoza, v ljubezni do domovine in v tej čudoviti, skorajda legendarni preteklosti. — * * * V tej historični igri o vojvodi Reichstadskem, sinu velikega Napoleora plava neprestano nad vsem ambijentom neviden duh, oseba, ki je ni na seznamu oseb — plava Napoleon odet v vso gloriolo. Oseba vojvode Reidistadskega je prav za prav le postranska zadeva, 011 je viden živ dokaz strašne, strastne borbe, ki se je odigravala pred dvajsetimi leti med njegovim očetom in knezom Metter-niehom. — Ta borba ni bila enaka, borila sta se: genijalen duh in majhen prefriganec, lopov . .. Napoleona sicer ni več, njegovo ime je izpremenjeno že v legendarne povesti in bajke ... A sin živi... in ta sin je v rokah tega Metternicha. Vse sovraštvo do očeta, vsa brezsilna bojazen se izpremeni zdaj v n:oč in oblast tistega, kar je najlažje: vladati nad nekom, ki nima moči, ki je nesvoboden in ugneten ne samo od okolice, temveč ludi od krvi, ki je v njem ... Da, kri! V mladem Francozu se bije boj krvi s krvjo... Divja kri koržanska se ruje s krvjo habsburško, medlo, degenerirano... Sni o slavi, spomini na očeta planejo kot živi zublji na dan in se spoprimejo z golim dnevom, poprimejo se s strastjo, slo in ljubeznijo ... V lem mladem Napoleonu ni tistega, kar je imel njegov oče — ni volje do trdnega sklepa, ni odločnosti... On, tudi če bi se osvobodil, on bi ne premikal usode Evrope, meje bi se ne izpre-minjale ... preveč plavolasega mu je dala v dedščino njegova mati Maria Luisa. * * * Mettemich! Razumemo ga in ne obsojamo. Morda mu mora biti Evropa v resnici hvaležna za njegovo politiko, da je znal ohraniti mir. Tudi sovraštvo nam je jasno in opravičljivo... Vsi načrti, najbolj rafinirano zasnovani, so se mu izjalovili — Napoleon je bil vsaj za ped vselej pred njim. Ne samo njegovi bataljoni so prodirali in udarjali ostro in nepričakovano — tudi njegove misli so bile urne — preurne za Metternicha. Tako pridemo do grandiozne scene, ko se Metternicli pogovarja s klobukom Napoleona — pogovarja se z njegovo senco — z njim samim. Da, in celo tu se ga oprime blazna gro?a, občutje, ki mu poveže vso voljo... Že samo senca, samo klobuk — kakšna je bila resnica! * * * 2 Še enega ima Rostand. Očividno je njegov ljubljenec — to je seržant stare cesarske garde Flambeau. Iz samih kit in žil je sestavljen, neranljiv in neupogljiv. Fanatično, sinovsko in očetovsko ljubi svojega generala, komandirja, svojega cesarja. Napoleon, Francija, domovina! Trikolora in Marseljesa vihra in bobni iz njega --on je preprcsto ljudstvo, on je tisto, kar je storil čas iz Napoleona — bajka in legenda. V oslalem je kompozicija komada svojevrstna... Dejal bi: narobe crescendo. Ves mlad in poln sil prične vojvoda Reichstadski... baš rasto krila orliču ... Na majhnem ozkem prostoru ... Od tod ven rasto, a so čim dalje gibkejša, dokler ne onemorejo. Prostor pa se širi. Najprej je Baden pri Dunaju v sobi, potem je že Schon-brunn, nato park, sledi ravan, zaključi pa poljana večnosti... Gledališče je opravilo z uprizoritvijo Orliča« veliko delo, ki je ipred vsem za nas Slovence zanimivo, saj je naša zgodovina v marsičem lepem povezana s francosko trikoloro in je tudi po ljubljanskih ulicah odmevala Marseljeza. — * * * Slavko Jan v vlogi »Orliča«. * * * 3 Iz načrta letošnjega dramskega repertoarja Slovenska dela: Kreft: Kreature. Vombergar: Zlato tele. Šolli: Divji ognji. Golia: Bratomor na Janovem. Cankar: Hlapci. Linhart: Veseli (lan ali Matiček se ženi. Srbohrvaška dela : Krleža: V taborišču. Mesarič: >... tudi v našem mestu. Nikolajev: Na mnoga leta. Nušič: Uničena rodbina ali Mister dolar. Feldman: Profesor Zič. Miloševič: Solnce, morje in ženske. Češka dela: Scheinpflugova: Gugalnica. Poljska dela: Raort: Waterloo. Ruska dela: Tolstoj: Car Fedor. Gogolj: Revizor. , Klasiki: Sophokles-Hoffniannsthal: Oedipus. Shakespeare: Ki liani ITI. Goldoni: Sluga dveh gospodov. Dela iz ostal ih literatur: Rostand: Orlič. Achard: Migo, dekle z Montparnasa. Besier: Sovražnik ljubezni. Galsworthy: Rodbinski oče. Strindberg: Velika noč. San Georges: Junak dneva. Z\veig: Siromakovo jagnje. Zuckmayer: Cirkus. Nestroy: Žveplo, olje in cikorija. Lengyel: Antonija. Dva odlomka iz Rostandovega „Orliča“ (Poslovenil Fran Albreht.) I z III. dejanja. I lambeau (gre počasi proti Mrrmontu): Mi mali, mi neznani, mi prostaki, ki bosih, žuljavih, krvavih nog korakali smo s trudnimi koraki in nismo se ozirali okrog po križcih, po naslovih, po nagradi, čeprav baje je vsakdo po navadi v tornistri nosil palico slovečo — kdo upal sanjati bi tako srečo? — ki šli naprej smo in nazaj nikdar ob zvokih pesmi, trombe in fanfar, ki sedemnajst so let nosile rame nam osemdeset funtov težko breme, — če tista pičla hrana se izvzame —; ki žgalo nam je žarko tropsko vreme medvedje, kučme, da smo kar kričali; v snegovih alpskih bredli še brez čak, ki iz Španije smo v Avstrijo krevsali; iz Afrike nam v Moskvo bil korak; ki vgrezali se v blato smo z nogami, da vlekli smo kot repo jih z rokami iz tal; od kašlja krehali, se vili. 4 ko smo se v Berezini okopali in v Donavi ledeni ves dan stali. — Tako živeli smo, tako se bili. Vojvoda (ki se je z rokami krčevito prijel naslona pri stclu, se z gorečimi očmi skloni naprej): Slednjič nekdo, ki se je sam boril! Junak! Možak! Fant! Dečko! Človek živ! Strežaj: Mi, ki zvečer nismo za to skrbeli, kako bi se zabavali, plesali, temveč da zjutraj bi zarana vstali in naglo kaj povžili, Kanibali, in spet marširali in dalje speli... Živ krst ni vprašal, če so nam želodci krulili prazni kakor lačni godci. Ki smo se — eden proti štirim — bili, da smo šli dalje — in marširali, da smo se bili — ter prodirali, veseli še v pomanjkanju in sili. A biti vtrujini — nismo vtegnili. Marmont (v zadregi): No... Strežaj: Vi redove ste in čast pobrali, nam brazgotine so bile v ponos. A mi, gospod, smo zvesti mu ostali, vi pa ste vpregli se v kraljevi voz. (Vojvodi): Res, visokost, moj stari strelski znak mi več je kot njegov maršalski trak. Marmont: Kdo je ta hrustež? Kdo ta veteran? Strežaj (se postavi po vojaško): Jean Pierre Serafin Flambeau, nazvan >F!ambard«. Stare cesarske garde exseržan. Po oči je Breton, po materi Picard. Star štirinajst let je bil k vojakom vzet, šestega leta, drugi germinal. Ognjeni krst: Marengo. Korporal v letu dvanajstem, mesec: fructidor. Seržan postal: osemnajst sto devet — prav tu — v Schonbrunnu je bil garde stan —, bil prideljen v telesne straže zbor, na službo Njega Veličanstvu dan. Službena leta: šestnajst. Vojna: šestnajst. Bil v bitkah: Slavkov, Jilov, Somo-Sierra, Eckmiihl, Essling, Wagrani, Smolensk... in še ktera. Pohval: nad trideset. Ranjen: ni štel. Za slavo se je bil, za slavo krvavel. 5 Iz V. dejanja. Vojvoda: Jaz, cesar! Ah! Biti vladar! — Veter, dehteč po slavi, ponesi v rodno me zemljo! Wagram, prišel sem pit tvoj veter zdravi , nocoj še zadnjič za slovo! Biti vladar! — Silnim stvarem služiti, biti v sodobnost potopljen, zidati, tvoriti, v miru graditi! Ah, Prokeš, v teni je ves pomen! Kako ti stari kralji mrkooki so se pač dolgočasili! Jaz plakam, jaz že čutim težo v roki od milosti, ki jih deli! Narod, ki pisal ep si v Jastni krvi, glej, tvojega Cesarja sin! On spet ti slavo da kot Cesar Prvi in te osreči iz globin! Lagali so mi. Jaz ne znam lagati! In vem, da sem preveč trpel. Zato, Svoboda, se ti nič ni bati od princa, ki je iz ječe izšel! Svet bo le boj, ki bije se za pravo, a osvajalcem boj — proklet! (Ah, mater vidim, ki drži nad glavo otroka mi — svoj nežni cvet!) Imenom drugim naj se slava smeja kot Wagram in kot Ravigo: moj oče htel za princa je Corneilla; moj princ pa bo Victor Hugo! Jaz hočem ... hočem ... hočem ... hočem ... sanjam ... (Hodi sem in tja, ves razburjen in opojen; vse se mu spoštljivo umika.) Ah, dvajset let! Biti vladar! Z ljubeznijo, z mladostjo se vpijanjam! Prestolice me zove čar! O, go?d zastav! Množice vzvalovane! Povratek zmagovit, razvnet! Kostanjev vonj z Elizejske poljane, ki jo predirjam, v sedlu vzpet! Pariz besni kot divnodivja pusta! Vse puške v čast se pno mi v vis! O, Francija, poljubljam te na usta, a tebe na srce, Pariz! Že mi grme v uho tvoji zvonovi... Glas: Saint Helena! Drugi: SchSnbrunn! 0 Vojvoda: Pariz! Z očmi vas vidim Seine že valovi, v vas črta Louvra se obris! In vi, ki ste očetu čast dajali sredi puščav, sredi snega, vi, veterani, — že mi roko pali pekoči žar vaših solza! Druga letošnja dramska preirijera bo veseloigra češke pisateljice in igralke O 1 g e S c h e i 11 p f 1 u g o v e : »Gugalnica«. Pisateljica je danes med najbolj imenovanimi dramatiki češkega gledališča, uveljavila se je zlasti z »Okencem« (ki je znan tudi pri nas) in pa z »Gospodom Grunfeldom in strahovi«. Zanimivost snovi, aktualnost vsebine, življenjska resničnost in sijajna pogojenost značajev malih ljudi odlikujejo tudi to delo darovite igralke. V glavnih vlogah sodelujejo Mira Danilova, Polonca Juvanova in Medvedova ter gg. Jan, Lipah in Železnik. Režijo ima Milan Skrbinšek. V prvem tednu oktobra pa bodo premijere Achardove igre »M igo, dekle z Mont pa masa« (režija prof. Šest) in Cankarjeve tragedije »Hlapci« (režija Ciril Debevec). Otvoritev sezone Narodnega gledališča v Ljubljani. Ljubljansko Narodno gledališče je otvorilo operno sezono v petek 28. septembra z Musorgskega »Hovanščino« in dramsko sezono v soboto 29. septembra z Rostandovim »Orličem«. Scenograf Vasilij Uljaniščev umrl. Dne 19. septembra je umrl scenograf Narodnega gledališča g. Vasilij Mikrofanovič Uljaniščev. Pokojnik je bal po rodu Ukrajinec. Po dokončanih tehniških študijah se je posvetil slikarski umetnosti, za časa vojne je bil oficir, v tem svojstvu je prišel v Jugoslavijo in služboval kot scenograf pri gledališču v Osijeku, Zagrebu in nazadnje v Ljubljani. Njegove inscenacije so se odlikovale po točnem obvladanju stila, po temeljitem gledališko-tehniškem znanju, po finem okusu in izredno razvitem čutu za prostor in razsvetljavo. V preobloženem obratnem delu našega gledališča je pri vsej svoji težki bolezni ustvaril, zasnoval in narisal nešteto dekoracijskih načrtov, ki pričajo o avtorjevi nenavadni marljivosti, vestnosti in dragocenosti. Uljaniščev je bil režiserju v vsakem pogledu (tudi v kostunmem in rekvizitnemj naj- * Prihodnji dramski repertoar Razni v. 7 resnejši svetovalec in prijateljska, res trdna in zanesljiva opora. Njegovo zadnje veliko delo je bila Musorgskega »HovanŠčinac. Načrte za to opero je delal že težko bolan na Golniku. Po značaju je bil rajnki ljubezniva in žlahtna duša in je bil pri vseh, ki so ga poznali, izredno spoštovan in priljubljen. Ohranili ga bomo v najlepšem in trajnem spominu. Bodi mu lahka slovenska zemlja! Hinko Nučič, vršilec dolžnosti dramskega ravnatelja v Zagrebu. Kakor posnemamo iz zagrebških listov, je bil Hinko Nučič, znani režiser, pedagog in igralcc, imenovan za vršilca dolžnosti ravnatelja drame zagrebškega Narodnega kazališta. Igralska šola v Beogradu. V Beogradu so letos odprli igralsko šolo s tri leta trajajočim poukom (dve leti teoretično, tretje leto praktično). Predavatelji so Zivojnovič (zgodovina svetovne dramske literature), P. Stefanovič (zgodovina jugoslovanske dramatike), dr. R. Mladenovič (zgodovina gledališča), J. Kulundžič (dikcija), St. Hristič (zgodovina opere), M. Miloševič (analiza dramskih tekstov), N. Grbič (ritmične vaje), M. Živkovič (elementi muzike). Prav taka šola se otvarja letos na novo tudi v Zagrebu pod vodstvom režiserja Hinka Nučiča. Lastno igralsko šolo ima tudi Maribor. Samo Ljubljana je nima. > Gledališki list« Narodnega gledališča v Ljubljani bo tudi v novem uredništvu izhajal za vsako dramsko in operno premi j e r o , ki je namenjena za abonement. Obseg se je letos razširil na osem strani. List bo prinašal kratke ideološke uvodne članke, poučne prispevke k izvajanim delom, krajše aktualne razprave iz gledališke stroke, razne zapiske iz našega in tujega gledališkega življenja in slike naših pomembnejših igralk, igralcev in inscenacij. Celoletna naročnina znaša 60 Din. Posamezna številka stane 2.50 Din. Prodaja se pri dnevni gledališki blagajni in pri vseh gledaliških predstavah. OvO Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik; Oton Zupančič. Urednik: Ciril Debevec. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani. RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI Ot/UO cAu»ry^o Bizet: La Patrie. Slavnostna ouvertura. Ouverturo izvaja 1 orkester pod vodstvom opernega ravnatelja Mirka Poliča. Orlič Historična drama v šestili dejanjih S Franc vojvoda Reichstadski .... Jan Seraphin Flambeau......................Cesar Knez Metternich......................~e^r, Cesar Franc............................C. Debevec Maršal Marmont.......................Kralj Krojač.............................Železnik Friderik Gentz.........................Skrbinšek Francoski poslanik..................Sancin Vitez pl. Prokeš-Osten..............Jerman Tiburce de Lorget................... • Drenovec Grof Dietrichstein, vojvodov vzgojitelj Danes Baron Obenaus........................Lipah Grof Bombelles.....................Gregorin General Hartmann.....................Lipah Doktor..............................Crnobon Grof Sedlinsky, policijski direktor . Sila Dvomi gardist.......................Frelih Cesarska družina, vojvodov vojaški štab, cesarjeva garda, mezzetini, pastarice itd. I Čas Prvo dejanje: »Orliču krila brste« (Baden pri Dunaju 183 brunnskem gradu), Tretj® dejanje: »Orlič je krila razpele Schonbrunnskem parku). Peto dejanje: »Zlomljena krila« Riedchstads Pri predstavi sodeluje orkester dravske divizije. Nove _ karna pod vodstvom g. V. Skružnega. Nove kostume je izd ______________garder" Lord Cowley, angl Thalberg . . . Fiirstenberg Montenegro . . Seržant iz vojvod Kapetan Foresti Star kmet . . Vicont d’ Otrante Ooubeaux . . Pionnet . . • Morchain . . . Guibert . . . Borokovvski . . Prvi lakaj . . Drugi lakaj . . Tretji lakaj . . Četrti lakaj . . Blagajna se odpre ob pol 20. Etlmond Rostand. Prevel Fran Albrecht. Režiser: prof. 0. Šest. Polka °slanik Plut Pianecky Raztresen Breziger Potokar Frelih Plut Železnik Železnik Crnobori Gale Pianecky Raztresen Gale Pianecky Raztresen Breziger Policijski uradnik Potokar Hans Schnauser Verli Tirolec Tičar Dvorni prelat Gregorin Marija Luiza, vojvodinja Parmska . . Marija Vera Grofica Camerata Mira Danilova Terezija de Lorget, sestra Tiburcijeva Boltarjeva Nadvojvodinja Nablocka Mala nadvojvodinja * * * Fany Elssler, velika dvomica . . . Medvedova Kneginja Grazalkowitch .... Vida Juvanova Prva častna dama Marije Luize . . . Fratnikova Druga častna dama Marije Luize . . Rainerjeva Lady Cowley Gabrijelčičeva Scarampijeva P. Juvanova Stara kmetica Rakarjeva dvorni gardisti, trabantje itd. Maske in domini, polišineli, m kmetice, vojvodov polk. 1839. dejanje: »Orliču krila drhte« (Leto dni kasneje v Sehon-uro kasneje). Četrto dejanje: »Ranjena krila« (Veselica v niška ravan). Šesto dejanje: »Zaprta krila« (Soba vojvode k< cn6nbrunnu). dep po delnih osnutkih arh. Franca je izdelala gledališka sli-. dališka kroiačnica pod vodstvom garderoberja Horvata in otiabičeve. Parter: Sedeži 1. vrste . , . . Din 30'—' tl 11. -III. vrste . . ., 28- *» IV. - VI. „ . . „ 26-- it VII.-IX. „ . „ 24-— X.-X1. .. . • „ 22 - •* XII.-XIII. „ . 20-— VSTOPNICE se dobivajo v predprodaji Predpisana ta stek ob 20. Konec ob %24: Lože v parte ,ebe) Din 120'— rt ^ „ 120- halkonS lebe) „ 80’— Dodatni ložni f^erju „ 25' — r*du „ 25'- :o»ski „ 20-- Balkon: Sedeži 1. vrste II. Galerija i 1. „ • II. „ . Ul. » • Galerijsko stojišče Dijaško stojišče Din 22'-18- 16-14--12--3‘- 6-- D bi' Opernem gl« RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI