Stav. 64.
V Trstu« v torek, dni 1 novtmbri 114,
Letnik I.
izhs
ija vsak dan, Izvzemši nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne.
nUivo: Ulica Sv. Frančiška As^kega St. 20, L nadstr. — V« A -aj se pošiljajo urednJih-i Usta. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo, in odgovorni uredn!k Štefan Godina. Lastnik konsorcij EdSrosti* — Tisk tiskarne .Edinosti* vpisane zadruge z enirr per inom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AsiSkega št 20. Telefon uredniitva in uprave Stev. 11-57.
očnina znala* Za celo leto.......K 24 —
^ .................
i mesece...........................o —
e d e I j s k o izdajo za celo leto....... 5*20
ol leta ............... • 2*60
VEČERNA
Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v šlrokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............... mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K —
vsaka nadaljna vrsta............. 2-—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sptejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina tn reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno ta
upravi .Edinosti*. — Plača In to2I se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aslškega št 20. — Poštnohranilnlčni račun št 841.651
Srbilo prekinilo diplomatske zveze s Turčijo. - Obmejni boli.
PreKlnjenJe diplomatskih odnoSa-jev med Srbilo m Tnrfljo.
CARIGRAD 2. (Kor.) Preklnjenje diplomatskih odnošajev med Turčijo in Srbijo se je izvršilo na podlagi note, ki jo je izročilo srbsko poslaništvo turški vladi Jn v kateri se naznanja, da so po nalogu srbske vlade odnošaji prekinjeni in se zahtevajo za poslanika In posla-ništveno osobje potne listine. Poslanik odpotuje jutri zjutraj preko Dedeagača in Soluna v Niš.
CARIGRAD, 2. (ob 11 dop.) (Kor.) Srbsko poslaništvo je pravkar dalo sneti svoje zrbe. Poslanik bo odpotoval danes ali jutri.
RusRo-turškn vojno.
CARIGRAD, 2. (Kor.) Oficijelno sporočilo. ki ga objavlja »Agence Ottomane«
pravi:
Po uradnih vesteh, dospelih z naše kav-kaške meje, so Rusi na več točkah naskočili naše obmejne oddelke, a so bili prisiljeni umekniti se, pri čemer so vsled odločnega odpora naših Čet imeli deloma izgube.
V Sredozemskem morju so začele streljati angleške križarke in potopile grško torpedovko, ki se jim Je približala, ker so jo smatrali za turško torpedovko.
Oba ta dogodka kažeta, da so naši sovražniki na suhem in na morju začeli proti nam sovražnosti, ki so jih že zdavnaj iifttsoravaU. Ves otoman&kl narod »e. zaupajoč v varstvo boga, edinega variha pravice in zvestobe, pripravljen, da odvrne te napade, ki sredo za uničenjem njegovega obstoja.
Turfki poslanik odpotuje Iz Uiltna.
LONDON 2. (Kor) Turški poslanik je posetii sira Edvarda Greya, da se poslovi od njega, jutri odpotuje.
Mgttftt U friocoske
Titfli
CARIGRAD 2. (Kor.) Poroča se, da je pristaniška oblast začela zaplenjati v pristanišču se nahajoče angleške in francoske ladje.
ftnfeiii umnim teiensinft n »risu! t Solil.
SOLUN 2. (Kor.) CarigrajsU angleški veleposlanik ni dospel semkaj, kakor se je poročalo pomotoma, temveč je potoval naravnost dalje preko Dedeagača. .
Mobilizačoo gibanja na Bolgarsk
SOFIJA, 1. (Kor.) »Agence telegraphi-que Bulgare« poroča: Na podlagi znanega sklepa je vlada odpustila dva starejša letnika, ki sta se nahajala pod orožjem in je vpoklicala dva rezervna letnika.
Potopitev noleike lilMt
BEROLIN, 2. (Uradno). 2. novembra: Neuradna vest, da |e nemški podmorski čoln 31. oktobra potopil angleško križarko »Hermes« so potrjuje uradno. Podmorski čoln se jo vrnil nepoškodovan.
Nadonestujoči načelnik admiralskega štaba: pL Behnke.
Vojna v kolonUalL
KAPSTATD 2. (Kor.) Reutevjev urad poroča : Polkovnik Alberti je porazi upornike t okraju Lichtenburg.
KAPSTADT 2. (Kor.) Od upornikov, ki jih je v okraju Lichtenburgu premagal polkovnik Alberts, je bilo 13 ubitih, 30 ranjenih in 240 vjetih.
PRETORIJA 2. (Kor) Polkovnik Gilliers poroča iz Kenhardta, da sta bila vjeta dva voditelja vstašev, major Ben Coetzeein kapitan de \Villiers.
Kabinetno krizo v Italiji
RIM 2. (Kor.) „Giornale d' italia" piše, da je kralj po soglasnem svetu k sebi pozvanih politikov poveril sestavo kabineta Sa-landri. Kriza bo najbrž prav kmalu končana. Saiandra bo najbrž skušal pred vsemi za-jtoviti zasedenje listnice zunanjega mini-
strstva in ministrstva državnega zaklada in odda potem nekatere nadaljne portfelje. Kakor piše .Tribuna", vstopita v kabinet Sonnino in Carcano.
RLM 2. (Kor.) Kralj je ob 7 zvečer sprejel cdstopivšega ministrskega predsednika Salandro.
HemSko volno poročni
BEROLIN 2. (Kor.) Wolffov urad poroča Pri državni banki na vojno posojilo vplačane svote so znašale 31. oktobra že nad polče-trto milijardo mark.
Prepoved odpotovanjo za iiozenct
CARIGRAD 2. (Kor.) Perski guverner razglaša, da ne sme odpotovati noben ino-zemec, ne da bi bil prej poravnal svoje zapadle obveznosti napram državi Ta odredba je naperjena proti podanikom trosporazuma, katerih jih je veliko hotelo odpotovati že snod.
Bolezen načelnika nemškega generalnega štaba.
BEROLIN 2. (Kor.) Wolffov urad poroča1 Načelnik generalnega štaba armade, generalni polkovnik pl. Moltke, o čigar oboljenju se je pred kratkim poročalo, potrebuje za svoje popolno okrevanje oporavnega dopusta. Cesar mu je dal v ta namen na razpolago grad v Homburgu. Generalni polkovnik pl. Moltke je 1. novembra odpotoval tjakaj. Nadomestuje ga, kakor doslej, vojni minister generalni poročnik pl. Falkenhayn.
Pogreb nadvolvodinje Melgande.
DUNAJ 2. (Kor.) Danes se je vršil tu, času primeren, brez vsake posebne svečanosti pogreb nadvojvodinje Adelgunde, kne-ginje modenske Tudi blagoslovljene trupla se ni vršilo na dvoru, temveč v kapucinski
cerkvL Pogrebu so prisostvovali: nadvojvoda Fran Salvator, kot cesarjev nadomestni*, dalje nadvojvodinja Žita, Marija Tereza, Marija Jožefa, Marija Anunciiata, Blanka, Marija Dolores, Marija lmakulata, Marge-rita, Izabela, Gabrijela Marija Aliče, nad-dvojvoda Evgen, kneginja Marija Antonija, princ Alfonz borbonski s soprogo in najvišjimi dostojanstveniki. Po blagoslovljenju so dvignili rakev ter jo med tiho molitvijo ob razsvetljavi bakdj nesli v grobnico, kjer so še enkrat blagoslovili truplo.
lam.
DUNAJ. 2. (Kor.) Zdravstveni oddelek notranjega ministrstva poroča: 2. novembra je bilo ugotovljenih 12 slučajev azijat-ske kolere na Dunaju, 3 v Korneuburgu, po eden v Urfahrju (Gor. Avstrijsko) in Gradcu, 3 v Celovcu, po eden v Libercih, Miloricah in Jožefovcu na Češkem, v To-bičevem in Trebernici na Moravskem, 3 v Hodolinu in eden v Kronavi ob olomu-škem okraju, 7 v Opavi in eden v Teši-nu. Razun obeh slučajev v Trebičevem in Trebernici gre povsod za osebe, došle s severnega bojišča. V Galiciji Je bilo kon-statiranih 2. t m. 13 slučajev kolere.
Španija.
PARIZ, 1. (Kor.) »Temps« poroča: Španski ministrski svet je določil efektivno stanje za leto 1915 na 140.763 mož za armado in 11.096 mornarjev.
Medsebojno odlikovanje Viljemom in bavarskim kom.
kralje« Ludvi-
MONAKOVO 2. (Kor.) List »Bayrische Staatszeitung« priobčuje naslednjo izmenjavo brzojavk med cesarjem Viljemom m bavarskim kraljem Ludovikom:
Cesarski veliki glavni stan. Vaša cesarska milost je blagovolila počastiti me s podelitvijo železnega križca II. in I. razreda. Ta nov dokaz prijateljstva, v katerem vidim priznanje moji armadi in za katero se zahvaljujem najprisrčnejše, me navdaja s posebnim veseljem in mi daje tudi posebni povod, da predložim Vašemu Veličanstvu prošnjo, ki jo gojim v srcu. Ta prošnja, ki jo goje z menoj vsi drugi zavezni nemški knezi, temelji v tem, da bi Vaše Veličanstvo pomembno vojno odlikovanje železnega križca II. in I. razreda, ki sedaj dići prsa tolikih hrabrih nemških bojevnikov, blagovolilo nadeti tudi samemu sebi kot vrhovnemu poveljniku slavne nemške armade. Bodi bog tudi v naprej z Vašim Veličanstvom in našo hrabro armado. Ludvik.
Kralju bavarskemu - lajtstetenskemu: Vaše kraljevo Veličanstvo je blagovolilo, skladno z nemškimi zavezniškimi knezi, zaprositi me. da naj vsprejmem železni križec. Prisrčno se Vašemu Veličanstvu zahvaljujem za to in nositi hočem železni križec v spomin na odločnost in hrabrost, ki diči vsa nemška pokoljenja v našem
boju za nemško čast. Bog i v naprej z nami! Viljem.
Na to brzojavko je odgovoril kralj Ludvik cesarju Viljemu lastnoročno pismeno, katero pismo je pobočni adjutant izročil cesarju v Castellu, takok:
Najjasnejši, velesiim linez! Najprijaznejši, ljubi bratranec in brat! Veliki vs-pehi, ki so jih izvojevali nemški narodi pod vodstvom Vašega ccsarskega in kraljevega Veličanstva, mi dajejo zaželjeni povod, da stavim na Vaše Veličanstvo prošnjo, da vsprejmete veliki križec mojega vojaškega Maks - Josipovega reda, ki je kot najvišji red določen za izvanredne zasluge v vojni. Naj mi bo dovoljeno, da pripomnim, da je to odlikovanje dičilo tudi Vašega ranjkega očeta. Ludvik.
Cesar Viljem je odgovoril sledeče: Ponosen na podelitvi velikega križca Tvojega Maks - Josipovega reda, te prosim, da vsprejmeš mojo globoko čutjeno, prisrčno zahvalo. Vesel bodem nosil visoko odlikovanje v spomin na pomembne čase.
Istočasno je izrazil cesar kralju svoje sožalje ob priliki smrti nadvojvodinje Adelgunde, kneginje modenske.
luske Izgube.
»Rundschau« je priobčila pred kratkim približno število ruskih izgub v sedanji svetovni vojni. Sestavil je račun neki vojaški strokovnjak po dosedanjih naših in nemških uradnih podatkih, ki prihajajo z bojišč, in pa po odgovarjajočem kalkula-cijskem računu. Posamezne postavke morda ne odgovarjajo resnici, kakor pravi list, a končni rezultat da ne bo daleč od resnice. Med izgubami, kakor so tu navedene, so »krvave« (mrtvi in ranjenci) in nekrvave (ujetniki in begunci). Število bolnit) je na koncu posebej zaračunano.
V	bojih proti naši državi so imeli Rusi naslednje izgube:
Obmejni boji, pohodi itd. . . . 15.000 Bitke pri Krasniku, Niedzwici,
Duri, Lttblinu.....* 45.000
Zamošč, Komarov, Tyszyne , 40.000 Prva bitka pri Lvovu . . . „ 45.000 Druga bitka pri Lvovu - . . 30.000 Rawa Ruska. Magierow . . « 30.000 Prodiranje v srednji Galiciji . . 15.000 Boli okoli Prvemys!a .... 40.000 Umikanje izpred Frzemysla . • 40.060 Prodiranje čez Karpate na Ogrsko ......... 30.000
Bitke ob Sami....... 25.000
Medyka, Starv Sambor . . . 40.000 Od Stryja do Cernovic .... 15.000 Sandomierz-Ivangorod . . . 35.000 Skupaj .... 420.000
V	bojih z Nemci so imeli Rusi približno te-le izgube:
Začetni boli v Vzhodni Pruski . 20.000
Južna fronta...... . • 10.000
Mazurska jezera...... 150.000
Njemenska armada ..... 50.000
Bitka pri Lyckn......15.000
Suvalki - Osowiec..... 35.000
Varšava - Ivangorod .... 60.000
Skupni	. . . 340.000
Skupne izgnbe bi potemtakem iznašale 7HHI mož.
Statistika v »Rundschau« pripominja nato, da gotovo razsajajo tudi v ruski vojski razne kužne bolezni kakor kolera, le-gar, griža, in da je treba torej računati bolnikov vsaj za polovico ranjencev, torej 380.000 mož. Potemtakem bi vsevkup-ne ruske izgube (mrtvi, ranjenci, bolniki, ujetniki in begunci) znašale okrog: 1,150.000 noi
Kakor rečeno, so to približne številke, ki pa po mnenju onega statistika precej odgovarjajo resnici. Za državo s primeroma majhnim številom prebivalstva bi morale biti take izgube naravnost katastrofalne. Rusija s svojimi 160 milijoni prebivalcev lahko prenaša tako izgubo, a občuti jo pa gotovo tudi, zlasti če so v teh izgubah prvovrstne čete.
Povodom zadnjih vspeiiov naših čet na jugu. javilo se je tudi, da je zavzeta višina Crni Vrh. V tej vesti je bilo sicer točno povedano, da se ta višina nahaja zapadno od Krupnja, vendar so mnogi ostali v zmoti glede položaja te višine, ker v brdoviti Srbiji je več vrhov s tem imenom, ki ne le da leže prilično blizu drug drugemu, marveč imajo tudi skoro vsi vojniško veliko važnost.
Štirje vrhovi v Srbiji nosijo to ime. Dva ležita v Podrinju, torej v zapadnem delu dežele. Severni 770 metrov visoki vrh je jako gozdnata višina, ali nima važnosti z našega gledišča. Obkoljen je od neprehodnih gozdnih partij in je brez vsa-
ke komunikacije, ker ne vodi nobena cesta do njega. Šele nekaj malo časa sem je začela gozdna industrija v njegovih prebogatih šumah.
Večje važnosti je južni vrh, ki so ga naše čete zavzele na svojem napredovanju proti Krupiju. Na poti iz Malega Zvornika proti Krupnju. Na poti iz Malega Zvornika visoki vrh najvišja točka gorskega o-zemlja. Bobrje s 673 in Radokovac s 670 metrov sta gozdnati višini, a pripadata Radalj planini, ki je tu vsa kamenita. Pot od Radakovca do prvega slemena te višine že vodi po samem kamnu in skalovju, mestoma ob globokih prepadih s stenami in galerijami, ki nudijo izvrstne defenzivne pozicije. Do višine 320 metrov je dovolj dobrih cest, višje pa so le same steze. Mej temi brdinami se razvija teren na različen način. Sedaj se nahajaš v gostem grmovju, potem med bujnim drevjem, zatem zopet med strmimi in šilastimi stenami, ki nudijo izvrstno zavetje. Ta Crni Vrh je južni ogranek Boranje planine, ki se spušča vse do Jagodnje, ki so jo tudi naše čete zavzele.
Še kake 4 kilometre se razteza šuma v okolico Krupnja, ki je od vseh štirih strani obkoljen od gričev in je zato dovolj težka pozicija za napadalce. Tem više treba ceniti vspeh naših čet, ki se jim je posrečilo zavzeti to pozicijo, ker je ta Crni Vrh ključ vse pozicije Krupanj.^
V	vzhodnem delu Srbije sta dva Crna Vrha. Eden tvori južno stran Mirve-pla-nine v Krajini, med Milanovcem in Njego-tinom ter more imeti veliko važnost za čete, ki operirajo na romunsko-bolgarski meji. Za sedaj seveda nima važnosti. Za sedaj je zanimivejši njegov soimenjak v sredini dežele.
V	štirikotu Jagodina-Kragujevac in Ba-točina-Jarusevac se razteza od doline Strovnice na severu do bujne doline Bjelice na jugu. Gozdnata Je ta gorska črta, dolga 15, a mestoma široka 9 kilometrov, katere južni del leži pred mestom Jagodina ter je po nekolikih gričih spojena z fnovo pred Ćuprijo in Paračino. Na drugi strani pa nje južno-zapadni kraj nadvla-duje arsenalsko mesto Kragujevac in je spojena z nizkimi griči z Gledičko planino. Dva večja in neštevilno manjih kolovozov, ki se mestoma razširjajo do prave ceste, gredo v hrib ob strani globokih prepadov. Se pred nekoliko leti, ko je železniška zveza Svifajnac-Kragujevac obstajala samo v projektu, so se še karavane konj, obloženih z vinskimi mehovi, vspe-njale po teh šumskih strminah. Posebni vodniki so morali »pilotirati« te karavane in samo spretnosti teh vodnikov se je posrečilo ohranjati uboge živali, ki so se mučile ob samem robu prepadov, da niso padale v globino. Crni Vrh ima 789 m., a ker se na prvi pogled zdi samo šumovit, ne daje niti slutiti, kake nevarnosti skriva v sebi za popotnika.
Crni vrh ima prav za prav tri vrhe. Najprej Veliki vrh s 658 metri, za tem Srednji vrh, ki je proti zapadu tri kilometre oddaljen od prvega in ima 631 metrov višine, dočim ima Graboviti Vrh, ki leži proti jugo-vzhodu, 642 m. Med poslednjima dvema vrhoma je sedlo, skozi katero se vidijo ostre konture Rtanj. Nahajamo se v srcu Srbije. Na zapadu se nahaja Šuma-dija, bogata na hrastovim in prašičih, s Kragujevcem, ki je važno železniško križišče, a na vzhodu so najrodovitneji pre-neli okrožja dežele: Jagodine, Ćuprije, Paračina. Že mnogo let racijonelno urejena gozdna industrija, prešičjereja Šumadi-je, in arsenal v Kragujevcu s tovarnami municije združujejo v tem razsežnem štirikotu veliko bogastvo dežel, ter je pažnja dežele, posebno pa vojaških krogov vedno posvečena temu kraju. . .
Zato imata Crni Vrh in njegova okolica neprecenljivo vrednost za deželo. Okoliš Črnega Vrha ima med svojimi najvišjimi cestnimi točkami — Gornja in Dolnja Sabanta — proti severu in jugu več velikih gorskih ravnic, ki so obkrožene s prepadi, nad 100 metrov globokimi. Poprej so služile karavanam za počitek in preno-. čišče, ker so bile radi prepadov zavarovane pred napadi in je trebalo stražiti samo od ene strani. Odkar pa so kolovozi razširjeni, začeli so počasi tam prirejati vojaške vaje. Posebno za gorsko topništvo so ta mesta primerna vežbališča, tembolj, ker je pot iz Kragujevca tjakaj raz-merno kratka in dovolj udobna. Mnogo tega, kar se izdeluje v arzenalu v Kragujevcu, se tu najprej praktično izkuša in preiskuje. Radi prikladnosti Črnega vrha za vojaške vaje in poizkuse je srbska vlada pred letom in pol zgradila od Kragujevca do podnožja železnico, ki ni bila označena v železniškem zakonu, kar dokazuje, da se je hotelo držati to stvar tajno, a obenem potrjuje vojniško važnost tc točke.
iz vojnega pomorskega prava.
Danzadnem se čitajo sedaj vesti, da je ta ali ona bojna ladja zaplenila ali potopila to ali ono trgovinsko ladjo sovražne države ali pa da je ustavila in preiskala to ali ono ladjo kake nevtralne države, da se prepriča, ali ne vozi morda vojnega kontrabanda. Z ozirom na take vesti bo gotovo zanimalo naše čitateljstvo, če podamo v kratkem nekoliko pojasnil o vojnem pomorskem pravu. Pripomnimo pa naj takoj, da imajo te določbe le nekako splošno veljavo in da nekatere države niso brezpogojno pritrdile posameznim točkam.
Kakor splošno v vojni, se vodi boj proti sovražniku toliko časa, da je mrtev, seveda dokler se brani z orožjem v roki. Ce se vda sovražnik, se mora prizanašati njegovemu življenju. Bolnikom in ranjencem je treba pomagati, jim streči. Obvezovališča in bolnice se ne smejo obstreljevati. Življenje in imetje pripadnikov sovražnih držav, ki se ne bojujejo, se mora čuvati in sovražna zasebna last se sme razdejati le tedaj, će zahtevajo to vojaške operacije. Vojna zvijača je dovoljena, vendar pa ne sme zavzemati značaja izdajstva ali nepoštenosti. Tako je n. pr. dovoljeno razvitje napačne zastave, vendar pa se mora razviti lastna zastava ob prvem strelu. Glede na odvzemanje plavajoče lasti tujih držav obstojajo posebne določbe, ki se imenujejo »zaplemb-no pravo« (»Prisenrecht«). Zaplembno pravo poinenja bojnim ladjam vojskujoče se države pripadajoče pravo, da smejo odvzemati plavajočo sovražno last ali vojni kontraband. Sovražna last se sme zaplenjati edino le v teritorijalnem vodovju vojskujočih se držav in na odprtem morju. Zaplenjati pa se ne smejo ladje, ki so se ponesrečile in njih tovor, ladje, ki so bile še pred napovedjo vojne naložene za sovražno državo (takim ladjam se navadno dovoljuje rok za razkrcanje in na-daljen rok za varno vrnitev v domovino) končno ribiške ladje vsake vrste (na odprtem morju in v teritorijalnih vodah) seveda pod pogojem, da se ribiči vzdržujejo vsake udeležbe pri sovražnostih. Ladja se sme zapleniti: če pripada sovražni državi in ni izrecno izvzeta iz pomorskega za-plembnega prava; če ne upošteva opo-minjevalnega znamenja, če se upira, ko jo ustavi bojna ladja ali pa se vsaj pripravlja na odpor; če ne pokaže nikakih ladijskih Iistfr, a£ pa če so listine nedostatne ali ponarejene, ali pa če ima ladja dvojne ladijske listine; če se jej dokaže, da je prodrla blokado, ali pa je vsaj osumljena, da je storila to, seveda če jej je bilo znano blokadno stanje; če se poveljnik ladje ustavlja preiskavi ladijskih prostorov in skladišč ali pa jih noče odpreti; če je ladja nakrcana z vojnim kontra-bandom; če ima ladja na krovu »nepravi kontraband« (moštvo, agente, brzojavke) in obstoja sum, da lastnik ali poveljnik ladje ve za to.
Za razsodbe v zaplembenih stvareh u-stanavljajo vojskujoče se države zaplemb-na razsodišča in to le na svojem lastnem ozemlju.
Bojne ladje vojskujočih se držav imajo seveda preizkovanjsko pravo, kar pome-nja, da smejo na odprtem morju ali pa v obsegu svojih teritorijalnih voda ustavljati trgovinske ladje vseh držav in jih preiskovati. Preiskovanje ima namen, da se ugotovi, kateri državi pripada ladja, in potem, če se je ugotovilo, da je ladja nevtralna, ali je hotela kršiti nevtralnost. Izvrševanje preiskovanjskega prava se večinoma omejuje na one dele morja, ki se nahaja v bližini bojišča, v oddaljenih morjih pa se izvaja proti nevtralnim ladjam le tedaj, če je utemeljen sum, da ladja namerava kršiti nevtralnost. To sicer ni mednarodni predpis, vendar pa se ravna na ta način že zato, da se nevtralne države ne dražijo po nepotrebnem.
Glede na zaplembna razsodišča bodi končno še omenjeno, da se v Avstro -Ogrski v smislu cesarske naredbe z dne 21. marca 1864. leta ustanovi zaplembno razsodišče prve inštance v Trstu, druge inštance pa na Dunaju, v Puli pa zaplembna preiskovalna komisija v svrho uvedbe preiskave.
Sličice iz volne.
Rusi v Lvovu. Petrograjska »Rječ« poroča: Lvovski ruski guverner je razpustil vsa obstoječa društva. Obstojati bodo smela odsedaj naprej le ona, ki jih bo sam dovolil. Tudi vsi šolski zavodi so bili zaprti. Mestni glavar je naznanil, da se smejo izvršiti vse preiskave, rekvizicije in konfiskacije le z njegovim dovoljenjem.
Prizor iz bojev na Rusko-Poljskem. Pe-trograjski poročevalec »Daily Cronicle«
Stran II.
.VEČERNA EDINOST« št. 64.
je
VcJ
jo:
lK«
Dsetil varšavsko bojišče in prišel v Kukuno, ki so jo zavzeli Rusi z ba-[ m i ii naskokom, potem, ko so se vršili za to pozicijo več dni in sicer z me-Kijdjočo se srečo. Na poljih in vrtovih je bif» na kupe mrliče v, pokritih na debelo s prahom. Lepa cerkvica ie bila popolnoma razbita in v njej trupla vojakov. Poročevalec je šel tudi v župnišče in našel tamkaj sredi razbitih hišnih posod staro deklo, ki je ravno pripravljala kosilo.
V	hiši je ležalo na divanu truplo močnega in stasitega človeka, ki je imel vsa prsa polna raznih odlikovanj. Bil je neki nemški general, ki so ga težko ranjenega prepeljali v imenovano hišo, kjer je kmalu umrl za ranami.
Pogrebi na bojišču. Vojaški duhovnik Marko Deckert podaja v „Esti Ujsagu" nastopne pretresljive slike umiranja vojakov na bojišču: Gledal sem neopisne prizore. O Bog, koliko dobrote in sočutja napolnjuje človeška srca v velikih trenotkih skupnega trpljenja I Z lastnimi očmi sem gledal, kako je ranjen kozak svojega umirajočega soseda, nekega ogrskega vojaka, poljubil v lice ter mu, ko je nastopila smrt, napravil s prstom znamenje svetega kriza na čelo! Pretresljivi in globoko žalostni so pogrebi na bojišču. Ko se je sovražnik oddaljil, izkopujemo grobove ter jih opremljamo s toliko križi, kolikor junakov imamo položiti v jamo. Padle vojake pokopavamo po pet do deset v eno jamo. Častnike pokopavamo kolikor možno posebej. V žepu nekega huzarskega nadporočnika smo našli nekoč čudno pismo. Soproga je pisala z datumom dneva, ko je odšel v vojno, a podpisala sta pjsmo oba.
V	tem pismu pravi žena, naj njega moža, če bi padel, pokopljejo v posebno označenem grobu, ker hoče truplo prepeljati domov. Pokopali smo tega častnika na vrhu nekega griča, zavalili na grob velik kamen in smo takrj obvestili vdovo. Mej tem ko vojaki sanitete pokopujejo, darujejo vojaški duhovniki sv. mašo in blagoslavljajo grobove. Kmalu pokriva cvetje grobove. Iz bližnjih krajev prihajajo krdela žensk, ubogih in bogatih, peš in v avtomobilih, prinašajo krasne vence, šope, pod katerimi se kmalu skrivajo gomile. In solze resničnega sočutja rose na ptuje grobove.
Desetleten deček na bojišču. Neki stotnik, ki se je vrnil s severnega bojišča, je pripovedoval o sledečem ginljivim dogodku. Junak dneva je bil desetletni deček, ki je v plohi krogelj prinašal našim vojakom vode v okope ter neštetokrat prehodil z vojaškimi sk'edicami pot od bojne črte do bližnjega potoka, dokler ga ni zadela sovražna kroglja. Stotnik je pripovedoval: Po neki za nas zmagoviti bitki so ponoči iskali ranjence po bojišču. Ko so bili pobrani že vsi ranjenci, je poslal sanitetni častnik še svoje ga psa na bo išče, da išče, če ne bi morda našel se kakega ranjenca. Pes se je vrnil večkrat, ne da bi bil kaj našel, a pošiljali so ga zopet nazaj. Kar naenkrat je začel glasno lajati, kar je bil znak, da je pes našel nekaj. Častnik je odšel za psom, ki je nestrpno silil dalje, da ga je častnik komaj dohajal. Tema je bila tako gosta, da se ni videlo nič. Naenkrat je zaslišal častnik otroški klic na pomoč. Šel je v smeri, odkoder je prihajal glas, in prišel je do potoka, ob katerem je ležalo truplo. Bil je deček, napol onesveščen, ki je ležal tamkaj v mlaki svoje krvi. Revček se je tresel mraza. Častnik je nemudoma slekel svoj plašč zavil dečka vanj in ga odnesel na obvezovališče, kjer so ga med prvimi ponesli v operacijske prostore ter ga položili tamkaj na mizo. Bil je deček star kakih deset let. Bil je tedaj popolnoma onesveščen in bati se je bilo, da vsak Čas ugasne njegovo nežno življenje. Obleka je bila vsa prepojena s krvjo, a na trebuhu je imel težko rano, ki je močno krvavela. Zdravniki so izvršili težko operacijo in bilo je upanja, da rešijo mladega ranjenca. Trdno je zaspal, dihal mimo in lice mu Je zavzelo izraz prave otroške nežnosti. Po nekoliko urah se je prebudil. Ko se je popolnoma osvestil, so ga začeli zasliševati. Deček, Poljak, je govoril tiho a razločno. Rekel je, da mu je ime Staša. Svojih staršev ni nikdar poznal. Stara mati mu je pripovedovala, da so se izselili v Ameriko, a sama se ni dosti brigala zanj. Ko so prišli vojaki v vas, jih je gledal in jim prinašal vode, oni so se pa pogovarjali ž njim. In tako je odšel ž njimi na bcjišče. Ko so napraviti okope, je tudi ostal v njih bližini, in posebno mu je ugajalo, ko so začeli streljati. Pomignfl mu je nato neld vojak, ki ga je mučila žeja, in ga poprosil, da bi mu prinesel vode. Vzel Je posodo, stekel k potoku In prinesel vode. Potem so ga prosili tudi drugi vojaki in bfl je ponosen, da je mogel napraviti vojakom kako uslugo. Grmenja topov se ni bal. Toda naenkrat ga je zadela kroglja. Kaj se je zgodilo pozneje, ni vedel več. Ležal je na slami in bistro gledal okoli sebe. V tem pa Je prišel v sobo pes, ki je našel dečka ležečega ob potoku; Prišel je naravnost k dečku in deček ga je stisnil k sebi. Bila sta takoj najboljša prijatelja in sta tudi pozneje bila vedno skupa}. Zdravnik, ki je zdravil dečka, mu je nekikrat, ko je odhajal od njega pcmignil z roko kakor v slovo. Dečku se je storilo milo in skoro jokaje je vprašal: ,Pa me menda vendar ne mislite nagnati?" .Ne, ostaneš pri nas ter dobiš sabljo in konja!" — „Kajne sivca!" — je veselo vzkliknil deček in oči so se mu radosti posvetile. Zdravniki so hrabrega dečka posi-novili ter zbrali svoto denarja, ki naj bi bila ta začetek dečkove vzgoje.
Stanje in razpoloženje na Portugalskem. „Morn.ngpost" poroča iz Lizbone z dne 27. m. m.: V celi deželi zapirajo posameznike. Izdajatelj lista „Restauracao" Christo je bil izgnan. Korbonarji delajo že , od amnestije, od zadnjega februvarja sem, da bi napolnili zapore, ker vedo, da se sedaj, ob času sedanjega stanja v Evropi, ljudje le malo zmenijo za aretacije rojalistov in mislijo, da je prišla dolgo zaželjena prilika, da je treba netiti nemire. Vsi realistični listi se zaplenjajc. Brzojavke inozemskih listov se cenzurijajo ali sploh vduše. Zdi se, da vlada pušča Karbonarjem prostejšo roko, kot sicer. Republikanski listi lizbonski po-| zivljajo vlado, da naj ne pozna milosti. Dopisnik zaključuje: Angleška bi eno leto prej gotovo ne mogla izposlovati ali vsprejeti vojaškega sodelovanja Portugalske, in če to stori sedaj, se mora to zgoditi pod tem pogojem, da se ne zgodi več nobeno na-silstvo niti zasledovanje od strani Karbo-narjev.
Vsprejem v šaržno Šolo. Vsprejem v šaržno šolo se je iz ozirov glede izvežbanja danes ustavil. Vojno ministrstvo namerava, odpreti v začetku 1913. šaržne šole zopet na Dunaju, v Pragi, v Gracu, v Inomostu, v Budimpešti in Zagrebu. V te šole se bodo vsprejemali, če so znanstveno naobraženi za endem o prosto vol jstvo, 17 in 18 letni mladeniči, črnovojniški obvezanci, ki so bili spoznani pri naboru sposobnimi in pa oni, ki so rojeni v letih 1877 in prej. Onim v letih 1878 do 1890 rojenim, ki so bili pri črnovojniškem naboru usposobljeni, vstop v to šolo ni dovoljen.
Ofenziva ali defenziva. Iz zadnje balkanske vojske pripoveduje dr. E. Jaeckh (Deutsch-tum im Orient nach dem Balkankrieg. Munchen 1913. Str. 60. nasl.), da je bil koncem oktobra leta 1911. pri generalfeldmaršalu Goltzu. Govorila sta o bodoči vojski, in Goltz mu je opisal svoj načrt, ki ga je izdelal za slučaj bolgarskega napada ob odrinskih vojaških vajah leta 1910. Po njegovem naj bi Bolgare pustili v deželo do Odrina, ki naj bi ga oblegali; motili naj bi jih samo z manjšimi bitkami. Medtem naj bi združili glavno silo ob Ergeni, kjer naj bi se pripravljala in izvršila glavna bitka. Torej najprej mirna in vama defenziva, in ko bi bili Bolgari že utrujeni in bi jim že manjkalo municije in hrane, ofenziva.
Goltz je rekel, da se bo to težko izvršilo, ker bodo turški častniki, vsled vznemirjenja med neukim turškim prebivalstvom nad bolgarskimi "uspehi** nepočakani in bodo hoteli kar brž rešiti svojo čast. „Prestiž- braniti je francoska šola, ne meneč se za trenutne čenče med neveščimi ljudmi, družiti mimo in trezno ofenzivo in defenzivo, uči nemška taktika. Vojni minister Našim paša iz francoske šole je res šel za prestižem in armada je bila tepena pri Lozengradu in pri Odrinu.
Poslanec Bachmann t. V Pragi je umrl državni in deželni poslanec dvorni svetnik dr. Adolf Bachmann, profesor avstrijske zgodovine na praški nemški univerzi, 65 let star. Profesor Bachmann je bil eden najbolj poznanih in najaktivnejših nemških politikov, ki je igral zlasti v češko-nemških spravnih pogajanjih opetovano prav odločilno vlogo. Zadnja leta je vodil nemško napredno stranko na Češkem, ter se je rnoral boriti tudi proti živahni agitaciji nemških radikalcev. V parlamentu je spadal posl. Bachmann med najod-ličnejše nemške zastopnike.
Jubilej žurnalista. Dunajski urednik če ške .Narodni Politika", g. Alojzij pl. Cze-sany slavi te dni 251etnico svojega žurna-lističnega delovanja. Od leta 1889 je bil Czesany člen uredništva „Politike", leta 1906 pa je prestopil v uredništvo „Narodne politike" ter je prevzel službo političnega poročevalca tega lista na Dunaju. Njega odlična duševna svojstva, njegovo eksce-lentno poznavanje oseb in razmer, nadvla-dovanje tvarine, objektivno poročanje in iz vrstni slog: vse to mu je pripravilo sloves enega prvih političnih korespondentov. Ju-bilar je imel vedno interes vsega naroda pred očmi in nikdar se ni puččal voditi od strankarskih interesov. „Union" naglaša: Kakor je Czesany odličen kot političen poročevalec, istotako trden je njegov značaj in istotako ljubeznjiv je kot človek. Petindvajset let žurnalističnega dela je velik in silen čas, ali preko Czesanyja so 9a leta brez sledi. V njegovi elegantni pojavi Je Še vedno isti, nikdar mirujoči duh, kakor nekdaj, ko je bil pri svojih prvih žurnali-stičnih vspehih.
Rožne politične vesti.
Na Malti se je ustanovil odbor v svrho podpiranja po vojni prizadetih. „Morning-post" poroča iz Malte z dne 28. m. m.: V očigled siromaštva, ki je nastalo tu vsled
vojne, se je ustanovil podpiralni odbor.
DomaČe vesti.
Pojasnila glede vojnih ujetnikov. Od
avstrijskega in ogrskega Rdečega križa ustanovljeni izkazni urad (Zentral-Nach-weise-Bureau, Gruppe Auskunftsstelle fiir Kriegsgefangene, Dunaj I. Jasomirgott-gasse 6), je bil od trgovskega ministrstva v sporazumu z vojnonadzorstvenim uradom pooblaščen v zadevi pojasnil o vojnih vjetnikih pošiljati brzojave na centrale Rdečega kriza držav, ki stoje z Avstro-Ogrsko v vojni, v Belgijo, na Francosko, Angleško, v Rusijo, Črnogoro, Srbijo in na Japonsko. Take brzojavke more oddajati edino ta urad pri poštnem in brzojavnem uradu Dunaj VIII. Neposredno brzo-javljenje v sovražno inozemstvo je sicer ustavljeno.
Tragičen slučaj. Občeznani posestnik g. Alojzij Jakše v Loki pri Zidanem mostu, je tisti dan, ko mu je umrla soproga, dobil brzojavko, da je njegov sin v boju padel. Mladi Jakše je bil praporščak in bi bil postal sedaj poročnik, pa ga je poprej dohitela smrt.
Akademično društvo »Slovenija« na Dunaju se nahaja že četrt leta v neplačanem stanovanju. Vkljub opetovanim opo-zoritvam od strani enega starešine na
; zadnjega predsednika in na t. t. pregledni-I ka, edina kompetentna iunkcijonarja za I podpisovanje čekov, se ni prav nobeden odzval, da-si t. t. preglednika še do sedaj nista pod orožjem. Poslal se je tudi ček v podpis na kompetentnega starešino a ni odgovora in ne podpisa. Ker je kot si mislim društveno stanovanje zelo drago, še za nazaj ne plačano, bi bilo umestno, da se stanovanje za nazaj plača, pri tem pa prosi lastnika hiše, naj dovoli brezodpo-vedno izselitev. Inventar bi se, ker itak ni udov, dal shraniti za majhen denar vsaj začasno. Gospodar bi to najbrž dovolil. Upravitelj hiše namerava sedaj društvo deložirati in nastopiti sodnijsko pot, če se stvar ne uravna v najkrajšem času. Ker je nevarnost, da se inventar popol noma razkruši in razgubi, vrhu tega še plača društvo velike stroške ko ga administrator postavi pod kap, se prosi dotična preglednika, da stvar nujno uredita, ali pa poverita dotično komu drugemu, seveda zanesljivemu človeku. Zdaj je tako na Dunaju nekaj bivših odbornikov, da celo, če se ne motim, eden nekdanjih predsednikov. To priobčim v vedenje odgovornih preglednikov in na zadnji opomin administratorja. — Narodni pozdrav
Starešina.
Tretja avstrijska razr. loterija. „Wiener Zeitung" z dne 31. oktobra 1914 priobčuje igralni načrt 3. avstrijske razredne loterije. Število srečk je isto, kakor pri 2. razredni loteriji, tudi tabela dobitkov (število, višina in razdelitev dobitkov) se strinja z ono 2. loterije. Žrebanje se bo vršilo naslednje dni: I. razred: 21. in 22. decembra 1914; II. razred: 19. in 21. januarja; III. razred: 16. in 18. februaija; IV. razred: 9 in 11. marca; V. razred: 22 dni, od 6. aprila do 3 maj-nika 1915. — Določbe, kako naj se potrjujejo predplačila za poznejše razrede, so se poenostavile. Izdajanje srečk se najbrž prične v 8 do 10 dneh.
V Trstu, dne 3. novembra 1914.
iiišSiiliššlIS
iiai^iiiiiaHSi
in jiiiiiu PUKU
3 TRST, trg Carlo Goldoni g ■ - nahajajoča „KOVORia GOMOlT 1
tn na se
se trplo priporoča slovenskema občinstvu za obilen obisk. pran Marinšek.
M—
£

ZDRAVNIK
Dr. D. KARA,MAN
specijalist Ka notranje bolezni in aa bolezni na dihalih (kakor: grlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso Stev 12, Telef. I77/IV ođ U«/, đo IV, iu od 4V, do 51/, pop.
S&BpmemssBBBSSS
Gostilno „Prt Deteljici'
v TRSTU, nDco Beheiere
Priznano najboljša in najcenejša kuhinja.
Pristna domača .in tuja vina.
■MMvaa ■■■■■■
HlUAUflC AHCOK
zaloti vini no Preseka flev.131
priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem sto jo naj i zborne j so istrsko trio domaČega pridelka iz Vrsara (Onera)
Gena po dogovora izven vsake konkurence.
Prodaje se od V. hektolitra naprej.
Vcffla zaloti«tRtB
«51^195
I Ljubljanska kreditna banka |
Centrala i LjuMJana. Mdmlnka: SpHt, Celovec, Sarajevo Gorica in Celje.
podružnica v Trstu
ulica Caserma šf. 11.
Telefon: 5-1 S. UaniflBje efcrta oi 9-12 V, iu 27,-5
Delniška glavnica\ K 8,000.000. Rezervni zakladi» K 1 .OOO.OOO.-
1
=	MUc iMjtsUe m « tanfiio stroko spodojoie tnmzakcue. g
i	Vloge no knjižice obrestuje s 51 netto i
■	(rentni davek plača banka iz svojega).
i	Vloge no tekoči in žiro-rncun najbolje po tto&uoru. 1
I	Sprejeme Borzna naročila za vse tu- in inozemske Mrze
«	Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.
MiKima isaBiissim ii«9im UMIMIIB
ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIE8TE
(Občna zavarovalnice v Trstu). Ustanovljena 1. 1831.
Zakladi za Jamstvo dne 31. decembra 1913 K 456,949,184.97. Glavnica za zavarovanje življenja te 31. decembra 1913: K 1,297,036.630.20. Plačana podvračlla od leta 1881 do 31. decembra 1913
K 1.163,020.163.67.
S 1. januvarjem 1907. je društvo uvelo za življenski oddelek nove glavne pogoje police nadarjene največjo kulantnostjo.
Povdarjati je sledeče ugodnosti police: !. Veljavnih takoj od Izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti voj. službo, ako je vpisan v pol ah črne vojske.
b)	ako plača zavarovanec lw/«o od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrši v teku 6 mesecev po preteku roka.
II.	Veljavnib po preteku 6 mesecev od izdanja:
a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerisibodi deželi tega sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, čc pade zavarov. v dvoboju.
III.	Veljavnih po preteku enega leta po izdanju police:
a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za dele.
IV Veljavnih po preteku treh let od izdanja:
a)	Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare.
b)	Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali poskušenega samomora.
c)	Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4K%.
Društvo sprejema zavarovanje tudi za
življenje, požar, prevažanje in ulom.
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3
Majvečja slovenska hranilnica
Denarnega prometa koncem leta 1913 ... K 700,000.000
Vlog.............. 43,500.000
Rezervnega zaklada.......... 1,330.000
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
4
II O
2
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
o. kr. deželne vlade.
Za v»r$ev**Je Ima Tpeljaoe lične
domače hranilnike.
Napredek vede
NajenergiftMrjie m gotovo se zdravi sifilis 8 svetovnim sredstvom
Šl Jornbin Casile
Stotin« »dravniškili potrdil potrjuje, da se uretralna z žen j a, prosta titis, nretritia In mehurni Votlf&H Catil« kataiji korenito »drav^jo s	J
na lekarno LLOYD, za
— . . . - »v------ti — z vso rezervo. Priznani
prodajno v vwh akreditiranih lekarnah. Zaloga v Trstu . ,Pristna »dravfla Caafle nosijo laatnorotai * *