■ o
¡ -í :o !o
iP^
■V4 # Mojstri *
I VJ ciganske OKNO glasbe L" ■
glasbe ¿ ; ¡ l/i i
Po naših občinah Dravinjski Vrh •
Duhovi do nadaljnjega ostajajo v hiši
O Stran 2
Po naših občinah
Gorišnica«0 trdih, mehkih in neverjetni aroganci Elektra
O Stran 3
Po naših občinah Videm • Letos skoraj 5 milijonov evrov za naložbe
Z> Stran 7
Ptuj, petek, 12. junija 2009
letnik LXII • št. 45 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Nogomet • »Na
prvem mestu želja je Martin Mileč«
O Stran 15
Spodnje Podravje • Prvi kombajni so zabrneli
Pridelek ječmena kaže dobro
Čeprav bodo v Kmetijski zadrugi Ptuj žetev ječmena pričeli šele sredi prihodnjega tedna, so prvi kombajni na Ptujskem zabrneli že včeraj; posnetek je nastal na Rogoznici.
In če je res, da se po jutru dan pozna, potem se nam obeta razmeroma dober pridelek ječmena. Kot je povedal Branko Valenko iz Kmetijske zadruge Ptuj, imajo po pogodbah ječmen na okoli 100 hektarih njivskih površin, kar pomeni, da lahko pričakujejo okoli 500 ton suhega ječmena. Takoj za ječmenom, predvidoma čez dva ali tri tedne, bodo poletno delo nadaljevali z žetvijo oljne ogrščice, ki prav tako dobro kaže, saj naj bi je na-želi okoli 500 ton. V prvi polovici julija pa pričakujejo tudi pričetek žetve pšenice, ki zori na okoli 15 odstotkov več površinah kot lani, ko so v KZ Ptuj prevzeli okoli 4.500 ton zrnja.
M. Ozmec
' . ' ..-. - .... ...
pi^p^n
Foto: Martin Ozmec
Maribor • Vremenske spremembe terjajo ukrepanje
NK Aluminij • To,
da smo majhni, nas dela velike
O Stran 16
Združiti moči, znanost in tehniko
Vse pogostejša in vse bolj uničujoča toča je posledica vremenskih sprememb, ki jih je povzročil človek, zato pomeni na pragu tretjega tisočletja velik izziv za vse človeštvo. Že dolgo ni to le problem kmetijstva, ampak celotne družbe, saj močno vpliva tudi na gospodarski razvoj, potrebno je učinkovito ukrepanje, od besed je treba k dejanjem, tudi v Sloveniji; in to čim prej, kajti čas se izteka.
To so najpomembnejše ugotovitve posveta o obrambi proti toči v Mariboru, na katerem so predstavili primere dobre prakse strokovnjaki iz Grčije in sosednjih Avstrije in Hrvaške in na drugi strani premajhno skrb države do te problematike pri nas doma. Očitno v vseh treh deželah jemljejo obrambo pred točo resneje kot pri nas, in čeprav se v
KUPON
-20% POPUST
Ob predložitvi kupona Vam podarimo 20% otvoritveni popust. Velja do 30.6.09. Popusti se ne seštevajo.
Letalskem centru Maribor z obrambo pred točo ubadajo že četrt stoletja, se bomo morali od sosedov še marsičesa naučiti.
Podobno ugotovitev je bilo možno razbrati tudi iz tega, kar je povedal uvodničar omenjenega posveta Andrej Gregorič iz Letalskega centra Maribor. Nesporno je dejstvo, da je toča pojav tretjega tisočletja, ki
ga je treba jemati resneje, njene vse bolj uničujoče posledice pa bomo lahko omilili le, če bomo v boju proti njej okrepili mednarodno sodelovanje ter združili moči, znanost, tehniko in obrambne ukrepe, zato je skrajni čas, da se temu pozivu odzovejo vsa resorna ministrstva z vlado na čelu.
O Stran 4
NOVA ŠPORTNA TRGOVINA NA PTUJU
PRVA0LIGA
©• QL ANDI A
Dežela nakupov
Foto: OM
Dravinjski Vrh • Deložacija prestavljena za nedoločen čas
Duhovi zaenkrat ostajajo v svoji hiši
O kalvariji družine Duh, ki se že od leta 1999 bode za ohranitev hiše, v kateri živijo že 40 let in so jo leta 1994 uradno odkupili od takratnega Kmetijskega kombinata Ptuj, smo slab mesec nazaj že obširno poročali. Sprva predvidena izselitev družine v maju se je takrat prestavila na torek, deveti junij, toda dan pred deložacijo je družina Duh iz odvetniške pisarne Čeferin, ki jo zastopa od letos, prejela obvestilo, da je načrtovana izvršba ponovno prestavljena, tokrat za nedoločen čas.
Kot je povedala Julijana Duh, ki je 15 let nazaj podpisala sporno kupoprodajno pogodbo (slednja je bila zaradi člena o ničnosti pogodbe, če pride do denacio-nalizacijskega postopka, kasneje sodno razveljavljena), si družina vse do danes še ni našla drugega primernega bivališča. Tako bi se v primeru dejanske izvršbe, ki pomeni izselitev, saj je zahtevek naslednikov nekdanjega lastnika posestva s hišo Alojza Kraker-ja za vrnitev objekta v naravi pravnomočen, družina znašla na cesti. Kazanje s prstom na nekdanje vodstvo kombinata, ki je Duhovo pozvalo k nakupu hiše in podpisalo sporno pogodbo, kljub temu da je bilo že pol leta prej obveščeno, da je za predmetno nepremičnino sprožen de-nacionalizacijski zahtevek, je v kontekstu ohranitve sedanjega bivališča Duhovih brezpredmetno; ne glede na to, ali bi kupoprodajna pogodba bila podpisana ali ne,
Uvodnik
Družina Duhovih do nadaljnjega še ostaja v hiši na Dravinjskem Vrhu, saj je bila za minuli torek napovedana izselitev preložena za nedoločen čas.
bi se Duhovi po slovenskem zakonu o denacionalizaciji, ki daje prednost vračilu v naravi (in ne v denarju), bivanju oz. lastništvu hiše morali odpovedati. Dejstvo pa je, da bi bil gnev, razočaranje in obup petčlanske Duhove družine danes gotovo precej manjši, če do spornega odkupa hiše ne bi nikoli prišlo; vsakemu človeku se je namreč težko
Stavka kot vrh ledene gore
Potem ko so se izpeli komentarji o tem, kdo vse je in kdo ni zmagal na evropskih volitvah, bodo, vsaj upamo, v ospredje stopile tiste teme, ki bi morale vedno prevladovati: o kvaliteti življenja ljudi. Tako pa pustimo, da nas vsakič zapelje ta ali ona aferi-ca. Zdaj vsi čakajo, kaj bo naredil minister Golobič. V deželah s političnimi standardi takih problemov nimajo, tam se natančno ve, kako.
V času, ko naj bi bolj ali manj dopustovali, svojo stavko napovedujejo turistični delavci. To bo prva stavka v tej panogi. Ohromi lahko že močno načeto dejavnost, saj recesija že pobira davke - obisk tujih turistov je po zadnjih podatkih že upadel za enajst odstotkov. Pa gre pri delavcih v gostinstvu in turizmu v bistvu za minimalne zahteve: za triodstotno zvišanje najnižjih plač in regres v višini 760 evrov. To je tako malo, da se je potrebno vprašati, kaj se dogaja v naših turističnih podjetjih, če ne zmorejo niti tega. Kader je v vseh panogah bistvenega pomena, v turizmu pa še posebej. S takšnim odnosom ga bo še manj, saj je vpis v gostinske in turistične šole zaradi podcenjenosti tega dela že močno upadel. Če turistični delavci ne bodo gostom kazali prijaznega obraza, bo kmalu potonilo še tisto, kar se še drži pokonci. Odgovorni bi se morali hitro strezniti in poiskati rešitve, do kolapsa glavne turistične sezone ne sme priti, ker se turistični tokovi v nobenem primeru ne bodo ustavili. Ljudje bodo še vedno potovali in dopustovali, le da se bodo iz znanih razlogov razdalje skrajšale, vedno več bo krajših potovanj in dopustov. V kriznih časih je kvaliteta ponudbe še posebej na udaru. Zadovoljstvo ljudi pa je tisto, na kar bi morali staviti vedno. Pri tem noben izgovor ne more biti odveč, ljudem je potrebno dati tisto, kar jim pripada. Dogovori so dogovori, potrebno jih je spoštovati. V gostinstvu in turizmu so si aneks dvig najnižjih plač izpogajali, potem pa ga upravni odbor Turistično-gostinske zbornice ni podpisal oziroma ga je vezal na nesprejemljivo zahtevo, da naj vlada zagotovi 20-odstotno subvencioniranje plač zaposlenih v gostinstvu in turizmu. Kupovanje časa na tak način ima lahko hude posledice, tudi zato, ker je takšnih primerov v naših podjetjih veliko in ker je potrpežljivost ljudi, ki je doslej reševala oblastnike, že močno načeta. Res ne bi bilo dobro, če bi se gostinskim in turističnim delavcem v najvišji turistični sezoni pridružili še drugi, ki že dolgo težko povezujejo začetek in konec meseca.
Majda Goznik
sprijazniti s tem, da nekaj, kar je uradno kupil, potem kar naenkrat ni več njegovo in mu bo kratko malo odvzeto. Bi se pa v kontekstu povedanega bivše vodstvo kombinata oziroma sedanje vodstvo Perutnine Ptuj kot pravne naslednice KK lahko zavezalo, na račun svoje (ne)hotene napake, Duhovim odkupiti manjše zemljišče in postaviti vsaj majhen bivalni vikend v neposredni bližini sedanjega domovanja.
Duhovi so sicer v hiši na Dravinjskem Vrhu 44 bivali že več kot 40 let, najprej kot
Poslanec Branko Marinič je po ponedeljkovem pogovoru z zakoncema Duh povedal, da so s pravnega vidika vsi postopki speljani korektno: "Zagotovo pa lahko govorimo o moralnem in materialnem oškodovanju družine, ki je navedeno domačijo ohranila pred propadom."
najemniki, in v tem času dodobra popravili in opremili razpadajočo stavbo; po dveh različnih uradnih cenitvah pa naj bi za vložena sredstva dobili vrnjeno zgolj dva ali dobre štiri stare milijone tolarjev.
Agonija Duhovih pa se s preložitvijo izvršbe za nedoločen čas ne zaključuje, pač pa le podaljšuje; zaenkrat bo pet članov Duhove družine sicer lahko ostalo v hiši, toda napoved deložacije ostaja v zraku.
Javni poziv Branka Mariniča za sporazumno rešitev
Prav na dan uradnega obvestila iz odvetniške pisarne Čeferin, ki je Duhovim vlila nekaj optimizma v njihovem najbolj črnem življenjskem obdobju, je Julijano in Franca na Dravinjskem Vrhu obiskal tudi haloški poslanec Branko Marinič in po
pogovoru povedal: »Zakonca Duh sta me seznanila z vsemi dejstvi in okoliščinami, v katerih se je znašla družina in o katerih sta me sicer prvič obvestila že pred dvema letoma. Po mojih ugotovitvah v omenjenem primeru ne gre za pravno sporne postopke. Zagotovo pa lahko govorimo o moralnem in materialnem oškodovanju družine, ki je navedeno domačijo ohranila pred propadom. Podobne stanovanjske hiše v Halozah, ki so bile nenaseljene in za katere nihče ni skrbel, so propadle, ruševine pa so nato porasle z grmičevjem ali pa so jih zasuli in zravnali z zemljo. Vse vpletene zato pozivam, da odstopijo od prisilne izselitve petčlanske družine, ki bi v nasprotnem primeru lahko ostala pod milim nebom. Z družino Duh pa naj dosežejo njihovo strinjanje z možnostjo preselitve. Kot možno rešitev vidim v nadomestni stanovanjski hiši, ki je le nekaj sto metrov oddaljena od sedanje hiše. Verjamem pa tudi, da bi se bila družina, za primerno materialno odškodnino pripravljena izseliti.«
SM
Sedem (ne)pomembnih dni
Kakšna laž
Seveda se lahko neskončno dolgo pogovarjamo o tem, katera resnica je bolj resnična. To zdaj še dodatno dokazujejo velika razglabljanja (in tudi sprenevedanja), ki spremljajo "afero Golobič" - razkritje, da je prvak Zaresa, pobornik nove, "zaresne" politike novih moralnih kvalitet in odprtih, preglednih (političnih) kart pred enim letom v pogovoru z novinarji tudi sam prikril neko svojo lastnino. Do nje naj bi - po mnenju nekaterih - prišel na podoben način kot večina slovenskih tajkunov, proti katerim se zdaj ravno Golo-bič najbolj prepoznavno bojuje ...
Gregor Golobič je pred nekaj dnevi priznal (in obžaloval) svojo laž ter povedal, da bo razmislil o konsekvencah takšnega svojega ravnanja. Vzel si je čas za razmislek, premier Pahor in predsednik koalicijskih Socialnih demokratov pa je izjavil, da časa za "razmislek" ni ravno veliko. To Pahorjevo izjavo so različni ljudje različno razumeli, nekateri so jo proglasili za dvoumno in celo za Pahorje-vo vnaprejšnje distanciranje od Golobiča. Posamezni opazovalci vidijo v najnovejših dogodkih novo
"nepričakovano" krepitev Pahor-jeve stranke, ki v zadnjih letih nedvomno raste predvsem tudi po zaslugi napak partnerjev z istega političnega pola. Ni pa tudi malo tistih, ki mislijo, da z Golobičevim spodrsljajem izgublja celotna levica in dobiva desnica. Vsekakor je treba predvsem Zaresu in Golobi-ču samemu pustiti, da precenita, kaj je treba v danih razmerah storiti in kako naprej. V marsičem gre za usodne odločitve.
Golobič se ni odločil za takojšen odstop in za slovo od politike, kar mu vztrajno sugerira (in zahteva) opozicija, zlasti njena najmočnejša stranka - Janševa SDS. Počakal bo na reakcije javnosti, na razpoloženje v svoji stranki, verjetno tudi v koaliciji. Zagotovo bi bilo dobro, če bi predvsem sam Golobič pri vsem, kar se bo dogajalo v naslednjih dneh, poskrbel za jasno distinkcijo, za kaj gre (kaj je bistveno). Vsekakor bi bilo slabo, če bi se vse skupaj spremenilo v minimiziranje ali celo poskuse zanikanja tistega, kar je Golobič že priznal za "napako". Tudi če je Golobič "naš", se ne more kar tako reči (in zapisati), da pravzaprav sploh ni pomembno, če je kaj zamolčal, ker tisto, kar on misli in (dobrega) dela, kar nekajkrat odtehta to. Tudi ni ravno okusno, če
se poskuša Golobiča opravičevati (in celo povzdigovati) že samo zato, ker svojega spornega početja nič več ne prikriva in se je zanj celo opravičil. Prav tako Golobiču ni mogoče dati kar tako odpustka, kar naj bi bil (po kakšnih merilih?) politik, ki najmanj laže ...
Seveda pa je skrb zbujajoča marsikaj drugega, kar se še dodatno razkriva v teh dneh. Vse, kar doživlja Golobič, naj bi bilo "poplačilo" za njegovo odločno protitajkunsko opredelitev (in tudi bojevanje). Opozicija naj bi ga želela odstraniti kot najbolj trden (in nevaren) člen vladajoče koalicije. Svetovno znani filozof Slavoj Žižek govori, da ga je strah za Slovenijo in da se Sloveniji slabo piše, če bo izgubila Golobiča .
Ne da bi poskušali kakorkoli zmanjševati neposredno odgovornost Gregorja Golobiča za tisto, česar ni povedal, pa bi moral, je v ozadju vsega slutiti mnoge nečedne igre. Tudi v najnovejšem "primeru Golobič" se potrjuje, da je v slovenski politiki (na vseh političnih polih) preveč nenačelnosti. Proti tajkunom se ne moreš bojevati brez jasnega (in iskrenega) spoznanja in priznanja, kaj vse jih je vzpostavilo (in kaj jih je pomagalo ohranjati). Namesto tega pa že mesece poslušamo medsebojna obtoževanja nekdanjih in sedanjih vladajočih. Eni in drugi hočejo dokazati, da nimajo nikakršne zveze s tajkuni, čeprav so jih - to ne bi bilo težko dokazati - eni in
drugi tako ali drugače ustvarjali tako rekoč vsa leta po slovenski osamosvojitvi. Gre zgolj za podrobnosti. V času enih so bili vzpostavljeni pogoji za njihov mandat, v času drugih so dejansko nastali. Zdaj zaradi tega zagotovo ni čas za medsebojna spotikanja. Vsi skupaj bi morali storiti vse, da bi problem rešili tako, da ne bo še dodatne škode, če že ne znajo (in nočejo) priznati vsak svojega dela krivde in odgovornosti. Gregor Go-lobič je v svojih zadnjih nastopih dejal, da je svoje "lastništvo" lani zamolčal pred javnostjo, ker se je bal, da bi z razkritjem tega škodoval sebi in podjetju, katerega solastnik je. V kakšni državi živimo, če je treba prikrivati nekaj, kar je sicer pošteno? Kdo nas lahko zaščiti pred vsakokratnimi vladajočimi, ki - prosto po Golobiču - lahko samovoljno s svojimi odločitvami določajo usodo posameznih podjetij? Golobič pravi, da je Janša kot predsednik vlade mnogim zauka-zal, da ne smejo poslovati s podjetjem, v katerem je pred časom delal Golobič. Janševi kar naprej očitajo različne nečedne posle levi politični opciji. V zraku so kar naprej (različne) afere. Kako naj se v vsem tem znajdejo ljudje? Katera resnica je bolj resnična? Kot da nihče ne želi, da bi prišli vsaj nekaterim zadevam do dna. Kako naj razumemo opravičilo, da neka laž ni tako huda, če pomislimo, da nekateri lažejo kar naprej!?
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Gorišnica • Z junijske seje občinskega sveta
O trdih, mehkih in neverjetni aroganci Elektra
Zadnja seja gorišniškega občinskega sveta ni obetala nič posebnega; glede na dnevni red bi se celo lahko reklo, da bo seja bolj zaradi seje same kot zaradi kakšnih nujnih zadev, kar je sicer glede na dejstvo, da si svetniki v (nobeni) občini na račun recesije niso znižali sejnin, lahko čisto razumljivo. Vendar pa je tokrat v gorišniški sejni sobi nekajkrat zanimivo počilo, kar je dokaz, da se tokrat svetniški zbor ni srečal pred sejo na neformalnem pogovoru, kjer načeloma zgladijo morebitne spore, da potem mediji z uradne seje ne morejo poročati o zanimivih debatah...
Župan Jože Kokot je na zadnji seji eksplodiral dvakrat; prvič zaradi vprašanj okoli naložbene politike občine, drugič pa zaradi Elektra: »Obnašajo se tako, da je že neverjetno, obup od obupa! Enostavno ne vidim več načina, kako jih pripraviti do tega, da svoje delo zaključijo!«
Andrej Horvat: »Že osem mesecev v naši ulici čakamo na Elektro, da dokonča začeta dela, zdaj nam vsem po vrsti kabli štrlijo iz dvorišč, ne moremo si urediti zelenic ali gred, ker bo potrebno še prekopavanje do omaric na zidovih hiš, sam ne morem zaključiti niti postavitve kovane ograje!«
Foto: SM
Foto: SM
Prvo uro seje si je zase »vzel« Janez Petek z Lokalne energetske agencije in predstavil energetski koncept občine; povedal je, da je za gorišniška gospodinjstva najbolj smotrn način ogrevanja s toplotno črpalko, med javnimi porabniki energije pa je predvsem skritiziral javno razsvetljavo, ki v občini presega dopustne meje. Prav tako je zelo kritično ocenil državne oblike pomoči oz. sofinanciranja okoljskih in energetsko varčnih ukrepov, s katerimi naj bi Slovenci poskrbeli za čim manjšo porabo energije, zlasti pri gradnji ali obnovi hiš; obregnil se je ob kreditiranje in subvencioniranje Eko sklada, ki ima izjemno visoke zahteve (o čemer smo v našem časopisu že poročali) in ob tem dodal, da je, recimo, v Nemčiji država sofinancirala tudi naložbe svojih državljanov za nazaj, prav tako pa se Petku ne zdi smotrno, da se od ljudi zahteva izvedba treh ukrepov hkrati, da sploh lahko kandidirajo za državni denar: »Gre za relativno drage investicije, ki jih ljudje večinoma finančno ne zmorejo, kljub subvencioniranju ali kreditiranju, zato denar iz razpisov ostaja neporabljen!« S tem se je strinjal Ivan Kelenc, ki je povedal, da ljudje nikakor niso tako zelo nevedni in neosveščeni, kot se poskuša prikazovati v javnosti, ampak je problem dejansko v predragi opremi in materialih oziroma v predragi začetni naložbi, kar potem večino odvrne od investicije. Glede problematike javne razsvetljave v občini pa so se svetniki takoj strinjali z županovim predlogom, da bodo za začetek
ugašali številne svetilke med polnočjo in peto zjutraj, potem pa bodo videli, ali je to dovolj, ali bo potreben še kakšen ostrejši ukrep.
Župan letos ostaja brez poletnega dopusta ...
Sledila je razprava okoli prireditev ob letošnjem občinskem prazniku; kje in kdaj vse bodo, pri čemer jo je dobro zakuhal Srečko Pe-klar, ki je povedal, da bodo njihovi gasilci imeli veselico z uradnim prevzemom novega vozila 16. avgusta, ker je bilo tako načrtovano že nekaj mesecev nazaj, seveda pa mora takšna zadeva spadati pod okrilje programa občinskih prireditev ob prazniku. Župana Jožeta Kokota je avgustovski datum kar dvignil na stolu: »Že itak imamo cel julij poln prireditev, začnejo se že konec junija, o dopustu takrat ne morem niti razmišljati, zdaj pa bom še ob avgust?! To ne gre, itak imamo že zelo nesrečen datum ob-
činskega praznika, ki pade v višek sezone dopustov, da bomo pa še sredi avgusta imeli eno prireditev, je pa že preveč! Zakaj niste tega povedali prej?!«
Peklar se je trudil ostati miren, povedal je, da so ustno sporočili datum prireditve, res pa niso poslali uradne vloge, ampak zdaj datuma res ne morejo več spreminjati, saj je že dogovorjeno z vsemi vpletenimi, od muzi-kantov naprej. In župan se je moral vdati v usodo ...
»S trdimi je konec, na vrsto prihajajo mehki!«
Naslednja točka je bila namenjena predstavitvi dokončanih, tekočih in začetih naložb v občini, ki jih je kar lep čas našteval župan, tako da mu je vmes nekajkrat kar zmanjkalo zraka in se je dodobra zadihal. Največ je dela s kanalizacijo in cestami, počasi pa se spravlja h koncu tudi gradnja poslov-no-stanovanjskega objekta v
centru občine z ureditvijo trga, kar si je občina izpo-slovala s pogodbo o javno -zasebnem partnerstvu. Trenutno je sicer podoba centra Gorišnice precej klavrna, saj je vse dodobra preorano, vendar je župan obljubil, da bo vse popravljeno in lepo urejeno do občinskega praznika sredi julija. Je pa pri vseh teh naložbah na prste županu stopil mlad svetnik Bojan Purgaj, ki ga je zanimalo, kako to, da občina ne bo dobila v novi stavbi tudi svojih prostorov, kot je župan obljubljal pred podpisom pogodbe, in kje so garaže, ki naj bi jih postavili za novogradnjo. Kokot je hitel razlagati, da prostorov ni, ker so investitorju dali le 3,5 ara zemlje in čisto nič več, kaj prida pa za to pač ne morejo dobiti, uspelo pa jim je iztržiti obvezo investitorja, da v zameno uredi javni trg pred stavbo. Garaže pa po tokratni razlagi župana niso bile predmet pogodbe, ampak naj bi jih občina gradila sama, vendar le na osnovi dovolj velikega števila interesentov, ki pa jih, žal, ni bilo. Zato garaž zaenkrat ne bo. Purgaj pa še ni odnehal: »Zanima me tudi, kaj je zdaj s tistim našim napovedanim velikim športno- kulturnim centrom, ki naj bi ga gradili? Nič več se ne govori o tem, ves naložbeni program je tako nedefiniran, za obrtno cono se je že kdaj reklo, da bo delovala, pa še danes ni nič. Vlagali smo denar vanjo, namesto da bi odkupili zemljišča, jih uredili in po-
nudili po ugodnih cenah za gradnjo mladim družinam! Vse skupaj je nekam na široko zastavljeno, konkretno za občane pa ni pravzaprav narejeno nič!«
Kokota je takšno razmišljanje ujezilo: »Kaj da ne delamo za občane?! Letos peljemo velike naložbe v kanalizacijo, drugo leto je prioriteta vrtec, potem pa športno- kulturni center. Obrtna cona je razprodana, nekaj podjetnikov že posluje, ostali bodo do konca leta! Prioriteta naložb se je naredila v skladu z možnostmi črpanja evropskega denarja preko razpisov! Zdaj moramo izkoristiti ves razpoložljiv evropski denar za naše projekte, čez nekaj let bodo vse naložbe izključno na naših ramenih! Kaj naj bi ta denar pustili?! Sami veste, da se je lahko doslej dobil denar za ceste in kanalizacijo, za trde projekte, odslej pa se bodo sofinancirali samo še mehki!«
Bodo morali prerezati kable, da se bo Elektro končno »zmigal«?!
Za zadnji izbruh Kokota pa je tokrat poskrbel Andrej Horvat; župana je namreč pozval, naj vendarle urgira-jo na Elektro, ki je že pred dobrimi osmimi meseci v naselju izvedel zemeljsko elektrifikacijo, kabli pa še vedno niso priključeni na posamezne uporabnike, ampak prosto štrlijo v zrak iz zemlje ob robovih zasebnih
zemljišč: »To je zdaj že višek, ljudje si ne moremo urediti zelenic ali gred, za priključke na hišne omarice bo treba povsod prekopati dvorišča, tudi razbiti fasade. Vsi bi radi to že rešili, ker dokler so ti kabli samo speljani z zemlje in vrženi po tleh, nihče ne more narediti nič. Poleg tega je nevarno, da se kdo, predvsem kakšen otrok, v te kable še zaplete, pade in se poškoduje!«
Kokota je ta poziv dokončno razvnel: »Vem, kakšno je stanje, ampak na Elektru so nemogoči! Če pokažem izpiske, kolikokrat smo že urgirali, da naj vendarle to že rešijo, ne boste verjeli! Milijonkrat, ampak zgodi se nič. Ali sploh ni odziva ali pa obljubijo nek datum, da bodo prišli ta dela dokončat, potem pa ni nikogar od nikjer! Obnašajo se tako, da je že neverjetno, obup od obupa! Enostavno ne vidim več načina, kako jih pripraviti do tega, da svoje delo zaključijo. Izgleda, da bo najbolj učinkovito to, da prerežete napeljavo, prekinete dotok elektrike, ker potem se bodo pa morali oglasiti!« Slišati je bilo še kar nekaj hudo krepkih na račun arogantnega obnašanja Elektra; kdaj in če bodo prišli izpeljati priklope zemeljske napeljave do individualnih omaric ter odstraniti (potem) nepotrebne drogove, pa ni upal napovedati ne župan, ne direktor občinske uprave. Kljub temu da je direktor Elektra Maribor doma v Gorišnici ...
SM
Maribor • Vremenske spremembe terjajo ukrepanje
Združiti moči, znanost in tehniko
Vse pogostejša in vse bolj uničujoča toča je posledica vremenskih sprememb, ki jih je povzročil človek, zato pomeni na pragu tretjega tisočletja velik izziv za vse človeštvo. Že dolgo ni to le problem kmetijstva, ampak celotne družbe, saj močno vpliva tudi na gospodarski razvoj, potrebno je učinkovito ukrepanje, od besed je treba k dejanjem, tudi v Sloveniji; in to čim prej, kajti čas se izteka.
To so najpomembnejše ugotovitve posveta o obrambi proti toči v Mariboru, na katerem so predstavili primere dobre prakse strokovnjaki iz Grčije in sosednjih Avstrije in Hrvaške in na drugi strani premajhno skrb države do te problematike pri nas doma. Očitno v vseh treh deželah jemljejo obrambo pred točo resneje kot pri nas, in čeprav se v Letalskem centru Maribor z obrambo pred točo ubadajo že četrt stoletja, se bomo morali od sosedov še marsičesa naučiti.
Podobno ugotovitev je bilo možno razbrati tudi iz tega, kar je povedal uvodničar omenjenega posveta Andrej Gregorič iz Letalskega centra Maribor, v amfiteatru poslovnega kluba mariborskega hotela Piramida pa je bilo v torek, 9. junija, slišati še veliko zanimivega. Nesporno je dejstvo, da je toča pojav tretjega tisočletja, ki ga je treba jemati bolj resno, njene vse bolj uničujoče posledice pa bomo lahko omilili le, če bomo v boju proti njej okrepili mednarodno sodelovanje ter združili moči, znanost, tehniko in obrambne ukrepe, zato je skrajni čas, da se temu pozivu odzovejo vsa resorna ministrstva z vlado na čelu.
Predsednik Letalskega centra Maribor Jernej Vaupotič je sicer zatrdil, da se z obrambo proti toči intenzivneje ukvarjajo od leta 1999, sicer pa so edini v Sloveniji, ki se s tem sploh ukvarjajo, na voljo pa imajo le eno letalo, kar je za obsežnost območja, ki ga pokrivajo, daleč premalo. Podnebne razmere so realnost, poti nazaj ni več, s tem se je treba soočiti in pripraviti čim bolj učinkovito obrambo proti tej in drugim nevarnostim, ki jih povzročajo te spremembe.
Grki in Avstrijci že znajo
V Grčiji so resnost in pomembnost učinkovite borbe proti toči dojeli že pred več leti, zato se danes ponašajo s sodobno protitočno obrambo, ki temelji na učinkovitem ra-
Foto: M. Ozmec
Kmetijski minister dr. Milan Pogačnik: »Učinkovitejša obramba pred točo ni le stvar kmetijskega, ampak tudi okoljskega in drugih ministrstev!«
darskem sistemu za odkrivanje nevihtnih oblakov. Predstavnik grškega ministrstva za kmetijstvo George Farazoulius je v Mariboru opozoril, da vreme ne pozna meja, zato je pozval k medsebojnemu sodelovanju vse, ki se s tem ukvarjajo. Sicer Grki za sedaj s tremi letali uspešno pokrivajo okoli 5000 kvadratnih kilometrov intenzivnih kmetijskih zemljišč, predvsem nasadov breskev, po zaslugi protitočne obrambe in pirotehničnega sistema pa letno prihranijo prek 60 odstotkov prej povzročene škode, kar pomeni od 30 do 40 milijonov evrov.
Z naravnost osupljivimi podatki v sosednji Avstriji sta postregla Jozef Harrer in dr. Kurt Domittner iz avstrijske dežele Štajerske, ki sta povedala, da imajo učinkovit protitoč-ni radarski sistem, in to prav po zaslugi specialnega meteorološkega radarja za spremljanje vremenskih sprememb, ki ga je izdelal Slovenec Rudi Vran iz podjetja GVD tehnologija. Ta radar so namestili v centru države, v okolici Gradca, na višini 1200 metrov, z njim nadzirajo vremenske spremembe na celotnem območju Avstrije, in ko je treba, hitro in učinkovito ukrepajo. Za obrambo proti toči imajo na voljo osem sodobnih letal Cessna, ki so opremljena z gorilniki oziroma razpršilci.
Foto: M. Ozmec
Prizadevanja za učinkovitejšo obrambo pred točo je podprl tudi mariborski župan Franc Kangler (levo).
Obrambo pred točo financirajo deželna vlada in posamezne občine, kjer so nevihte najpogostejše. Poleg tega so precej investirali tudi v znanost in tehniko na tem področju, saj so nabavili tudi nove generatorje, skupaj z vodstvom vlade pa instalirajo tudi nov specialni računalnik, ki omogoča sledenje poletov.
Sicer pa sta avstrijska strokovnjaka pozvala k prekmejni zaščiti proti toči, saj so njihova letala Cessna 282 sodobno opremljena in imajo dovolj zmogljivosti, da bi lahko brez težav opravljala obrambo proti toči tudi v Sloveniji. Zato sta pozvala vse strokovnjake, ki se ukvarjajo z obrambo proti toči, od Nemčije do Grčije, da združijo svoje moči in se povežejo, saj bodo le tako še bolj učinkoviti.
V Sloveniji bi potrebovali vsaj tri letala
Vlada Republike Slovenije je pred štirimi leti potrdila petletno nadaljevanje poskusnega posipavanja oblakov z letali, zato Ministrstvo za kmetijstvo,
Foto: M .Ozmec
Lanska toča ni uničila le kmetijskih pridelkov, ampak tudi hiše, avtomobile in druge dobrine.
gozdarstvo in prehrano, kot izvajalec obstoječega zakona o obrambi pred točo, vsako leto pogojuje pogodbo z letalskim centrom Maribor, ki je pri nas edini usposobljeni izvajalec obrambe proti toči. Kort je povedal Darko Kralj iz LC Maribor, ministrstvo zagotavlja v proračunu vsako leto le del sredstev za pokrivanje materialnih stroškov letalske obrambe pred točo, gre za okoli 76.000 evrov, preostala potrebna sredstva pa je LC prisiljen zbrati sam. Letos je od 54 lokalnih skupnosti na območju Podravja in delno tudi Prekmurja uspel zbrati okoli 35.000 evrov. Vsekakor se je problematike potrebno lotiti resneje in bolj kompleksno, saj ničesar ne smemo prepuščati naključju, zato bi morala biti obramba pred točo v celoti državni projekt, kot je to v praksi v nekaterih drugih evropskih državah; navsezadnje ne gre le za škodo v kmetijstvu, ampak tudi na vseh drugih nepremičninah in premičninah.
Za sedaj pa gre le za regijski ali največ medregijski projekt, saj v LC Maribor branijo pred točo zelo obsežno 2940 kvadratnih kilometrov veliko območje med Podvelko, Radgono, po reki Muri do Hrvaške meje ter naprej do Maclja in nazaj do Slovenskih Konjic. Žal samo z enim letalom, kar je zdaleč premalo, za tako obsežno območje bi potrebovali vsaj tri.
Da pomeni toča resno nevarnost, so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sicer dojeli, saj je sekretarka Majda Zavšek Urbančič povedala, da imamo za uspešno obrambo in izogibanje posledic toče na voljo le nekaj let, nujno pa bo treba zmanjšati tudi čezmerno uporabo fosilnih goriv. V študiji o vplivu vremenskih razmer na pogostost naravnih nesreč, ki so jo pripravili pri omenjenem ministrstvu, med drugim ugotavljajo, da lahko v Sloveniji zaradi podnebnih sprememb predvidevamo skorajšnji pojav monsunskega padavinskega režima, kar bo vplivalo tudi na spremembo
gozdnih in poljedelskih kultur. Zime bodo sicer bistveno toplejše, kar bo najbolj prizadelo zimski turizem, nekaterim rastlinskim in živalskim vrstam pa grozi izumrtje, istočasno pa bodo nastali pogoji za nastanek nekaterih novih vrst.
Vsega tega se na ministrstvu zavedajo, še posebej nevarnosti uničujoče toče, saj je bilo lani v Sloveniji 5 velikih neurij, ki so povzročila za prek 130 milijonov evrov škode, zato bodo v letošnjem letu za subvencioniranje nakupa zaščitnih mrež in subvencioniranje zavarovalnih premij namenili okoli 12 milijonov evrov.
Toča ne uničuje le kmetijskih pridelkov ...
Da toča ne uničuje samo kmetijskih pridelkov, ampak tudi hiše, avtomobile in druge dobrine, je opozoril minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik, strinjal pa se je tudi z ugotovitvijo, da lahko najučinkovitejšo obrambo pred točo opravljajo z letali. Pozitivno je bil presenečen nad kvaliteto predstavljene protitočne obrambe, saj so tako kot pri nas tudi Grki opravili štiriletni preizkus obrambe in potem ugotovili do 75-odstotno zmanjšanje intenzitete toče. To pa so rezultati, ki niso zanimivi
le za kmetijsko, ampak tudi za okoljsko in druga ministrstva.
Da pa v deželi na sončni strani Alp že nekaj časa ne sedimo križem rok in negotovo čakamo, kaj se bo z vremenom zgodilo, je s predstavitvijo delovanja to-čemernega poligona potrdil dr. Tomaž Pliberšek iz Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru.
Kmetijsko ministrstvo sicer podpira projekt LC Maribor, pa tudi subvencioniranje kmetijskih zavarovanj, a v evropskih državah, kjer obramba pred točo uspešno deluje, so že dojeli, da je za zmanjšanje posledic te naravne nesreče najprimernejša kombinacija vseh preventivnih ukrepov. Kmetijsko ministrstvo je skupaj s ptujskim znanstveno-raziskovalnim središčem Bistra v lanskem letu postavilo točemerni poligon, zato letalci upajo, da jim bo prek regijskih in mednarodnih projektov uspelo vzpostaviti osnovno zaščito na višji in učinkovitejši ravni. V tem primeru bi bili še kako koristni tudi podatki meteoroloških radarjev, a so, vsaj za sedaj, za potrebe obrambe pred točo žal še nedostopni.
Vsekakor je bil omenjeni posvet zelo koristen. Medtem ko smo v grškem modelu obrambe proti toči lahko spoznali izjemno učinkovitost visoko sposobnih letal, ki letijo ob zgornjem robu nevihtnih oblakov ali celo nad oblaki, smo v avstrijskem modelu spoznali, da lahko učinkovito delujejo tudi manj draga letala, ki letijo in delujejo pod oblaki, v obeh primerih pa je skupno to, da služba za varstvo pred točo tesno sodeluje z znanostjo. Tudi Hrvati uporabljajo za boj proti toči kombiniran sistem, ki ga opravljajo z zemeljskimi generatorji, raketami pa tudi z letali. Skratka, na vse bolj negativne in vse hujše posledice klimatskih sprememb je treba odgovoriti čim prej, da ne bo prepozno, pri tem pa je pomembno, da znanost in tehnika sodelujeta z roko v roki, saj je to v interesu vsakega naroda. Zato je ta posvet izzvenel tudi kot poziv vsem gospodarskim in državnim službam, lokalnim skupnostim in zavarovalnicam, naj združijo moči, saj bodo le tako zagotovili učinkovito obrambo pred točo. Da brez tega v bodoče ne bo šlo, je menda sedaj že jasno!
M. Ozmec
Foto: M .Ozmec
Toča ni le vse pogostejša, ampak tudi vse debelejša, lanska je bila ponekod velika kot breskve.
Dornava • Ob 14. občinskem prazniku
Dokončali kanalizacijo, gradili bodo vrtec
»Res je, da v naši občini nismo prirejali velikih odprtij dokončanih naložb, kljub temu pa jih je bilo kar veliko in lahko smo ponosni na doseženo,« je v pogovoru ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga bodo z osrednjo prireditvijo počastili v nedeljo popoldne, najprej povedal župan Raj ko Janžekovič.
Med največjimi in finančno najtežjimi naložbami je gotovo dokončanje kanalizacijske mreže v nižinskem delu občine: »Z izgradnjo tretje in četrte veje v Mezgovcih smo tako kanalizacijski sistem občine uspešno zaokrožili, vrednost teh zadnjih del pa je znašala približno 870.000 evrov. Sicer je izgradnja celotne mreže, ki je tekla nekaj let, zahtevala kar dobre tri milijone evrov. Hkrati z izgradnjo kanalizacijskih vodov smo na teh trasah uredili še javno razsvetljavo, položili optiko in izvedli zemeljsko elektrifikacijo. V Me-zgovcih smo, fizično ločeno od prometnice, asfaltirali še kolesarsko stezo. Lani smo odprli tudi dolgo pričakovani ambulanti, zobozdravstveno in ambulanto splošne medicine, za kar je bilo porabljenih 220.000 evrov. Modernizirana in razširjena je bila tudi zelo prometna cesta Vodul-Polen-šak, kjer je projekt tekel skupaj s sosednjo občino Juršinci, naš sofinancerski delež pa je znašal slabih 130.000 evrov. Na Polenšaku smo preplastili še nekaj manjših odsekov cest, uredili in asfaltirali kar nekaj novih parkirišč, sanacije pa je bila deležna tudi tamkajšnja osnovna šola, kjer so se povsem na novo uredili sanitarije in kurilnica v vrednosti 32.000 evrov,« našteva pridobitev zadnjega leta župan Janžekovič in dodaja, da se na Polenšaku že gradi gasilsko-vaški dom, ki bo po pogodbeni vrednosti skupaj z davkom zahteval 600.000 evrov: občina je sicer za ta projekt uspešno kandidirala na razpisu kmetijskega ministrstva (Razvoj podeželja, op. a.), kljub temu pa bo morala primakniti znatni delež denarja. Na novo se je uredila tudi razsvetljava okoli šole.
V Dornavi se medtem že vidijo končni obrisi Vile pri lipi, ki se gradi na podlagi javno-za-sebnega partnerstva; investitor je Gradis Ptuj, ki gradi tudi va-ško-gasilski dom na Polenšaku,
Zupan Rajko Janžekovič: »Kvaliteto pogojev življenja občanov res izboljšujemo z infrastrukturami naložbami, odličnost in prepoznavnost občine pa lahko dajejo samo njeni prebivalci!«
stanovanja v vili pa naj bi bila naprodaj v začetku naslednjega leta.«
Načrti župana in občinskega vodstva za prihodnost so že izdelani: »Ob dokončanju obeh omenjenih objektov v Dornavi in na Polenšaku se bomo že letos lotili tudi dogradnje vrtca k šoli. Stari vrtec je premajhen, novi petoddelčni pa se bo uredil deloma v sedanjih prostorih prve triade v šolski zgradbi, kjer bo pet igralnic s sanitarijami, deloma pa bomo po idejnem projektu šolo dogradili. Gre v bistvu za zelo enostavno gradnjo, s katero bomo rešili velik problem pomanjkanja prostora in varstva za naše najmlajše. Gradnja se mora začeti letos jeseni, saj bi vrtec radi odprli naslednje leto ob začetku šolskega leta,« je enega najpomembnejših projektov občine v tem letu razgrnil župan. Vrednost izgradnje je sicer ocenjena na 500.000 evrov, vendar naj bi gradnja potekala na osnovi javno-za-sebnega partnerstva oziroma podelitve stavbne pravice. Starega vrtca pa zaenkrat ne bodo rušili, ampak bo namenjen delovanju društev.
Prav tako se bo po besedah župana v kratkem začela modernizacija in razširitev ceste od križišča z regionalko pri trgovini Mercator do krožišča
bUOlU i
ELEKTR0ST0RITVE - SERVIS GORILNIKOV
Boris Lajh s.p. _	Dornava 42
.SBUCO 2252 Dornava WW	GSM: 031 565 452
J	Telefon: 02 755 00 10
Iskrene čestitke ob prazniku Občine Dornava! Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje!
KR0VSTV0, KLEPARSTVO, SPL0SNA GRADBENA DELA
'ÍASTh
Janez Lah s.p.
Mezgovci ob Pesnici 70/c, 2252 Dornava, tel & faks: 02 / 755 74 21, GSM: 041 /375 838
pri cerkvi in naprej mimo šole do regionalke, hkrati pa tudi po drugem odseku od krožišča proti Borovcem: »Za ta projekt bomo uporabili denar iz 23. člena Zakona o financiranju občin; pričakujemo nekaj čez 81.000 evrov, z razširitvijo ceste na omenjeni trasi pa bomo pridobili tudi kolesarsko stezo. Za letos je napovedana tudi ureditev krožišča pred gasilskim domom v Dornavi, ki ga bo financirala Direkcija za ceste RS. Pogodba med občino, DRSC in izvajalcem, Cestnim podjetjem Ptuj, je že podpisana, dela morajo biti dokončana do konca oktobra letos.«
Kot je še povedal Rajko Janžekovič, je v načrtu za naslednje leto še rekonstrukcija dveh lokalnih cest, in sicer ceste od dornavskega gasilskega doma skozi Mezgovce do železniškega prehoda ter odseka ceste od regionalke Dornava-Polenšak do Žamencev.
Župan Janžekovič ob vsem povedanem pravi, da so naložbe v komunalno infrastrukturo gotovo zelo pomembne za višjo kvaliteto življenja občanov, vendar pa občino veliko bolj odlikujejo in ji večajo prepoznavnost ljudje, občani in občanke, povezani v društva, s številnimi odličnimi prireditvami, od dornavskega fašenka preko lukarskega praznika ter praznika žetve in kruha do gobarskega in pastirskega praznika, ki se ponašajo z večletno tradicijo.
SM
Ena finančno in tudi sicer največjih dokončanih naložb v Dornavi v zadnjem letu je zaključen kanalizacijski sistem, s čimer je občina že zadostila zahtevam evropske okoljske zakonodaje. Izgradnja je skupno zahtevala preko tri milijone evrov.
Križevci pri Ljutomeru • Nadomestne volitve župana
Branko Belec namesto Tučiča
Po nenadni smrti župana Ozvalda Tučiča je občino Križevci kot podžupan minula dva meseca vodil Branko Belec, svetnik Socialnih demokratov, na nadomestnih volitvah minulo nedeljo pa se je izkazalo, da bo do rednih lokalnih volitev prihodnje leto to prleško občino vodil tudi kot župan.
Belec je nastopil kot neodvisni kandidat s podporo SLS, SD, LDS in Zelenih Slovenije, njegov protikandidat pa je bil občinski svetnik iz vrst SDS Robert Jelen. Od 2950 volilnih upravičencev v občini Križevci je bila ugotovljena 49-odstotna volilna udeležba. Branko Belec je prejel 840 glasov ali 57,7 odstotka, Jelen pa 614 glasov ali 42,3 odstotka.
Kot je povedal novoizvoljeni župan, bo nadaljeval politiko preminulega Tučiča. Glede na razvojno naravnanost občine je v prihodnosti pričakovati uresničitev nekaterih zelo pomembnih projektov,
Branko Belec
kot sta zaključek kanalizacijskega omrežja Bučečovci-Stara Nova vas in krožišče v Križevcih. V drugi polovici prihodnjega leta je v načrtu pristop k izgradnji kolesar-sko-sprehajalnih poti skozi Ščavniško dolino med Lukav-ci in Berkovci, širokopasovni dostop do interneta ter izgradnja vodovoda in kanalizacije v Ključarovcih.
Branko Belec, 42-letni magister veterine iz Lukavcev, je zaposlen na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota in bo županske naloge opravljal nepoklicno.
Niko Šoštarič
Roman ZemuariC s.p. Dornava 59 2252 Dornava
PE RajSpova uuca 1 2250 Ptuj
tel: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 gsm : 031 851 324
iNra@ZEROx.si
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO
PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO
TALNO IN STENSKO OGREVANJE
ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
KLIMA
NAPRAVE
WWW.ZEROX.SI CENTRALNI SESALNI SISTEMI
Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine Dornava.
Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje!
§		RENAULT
		
Vsem občankam
in občanom občine Dornava želimo prijeten občinski praznik.
AVTOHIŠA Terbuc d.o.o.
Dornava 116/b - 2252 Dornava, Telefon.: 02/754-0080
Foto: SM
Foto: SM
Foto: NS
Ob občinskem prazniku občine Dornava iskreno čestitamo občanom in našim cenjenim strankam ter se priporočamo s svojimi storitvami!
Ptuj • Z devetega srečanja menedžerjev kmetijskih in živilskih podjetij
Živilcev kriza še ni (hudo) prizadela
»Globalna kriza se v slovenski živilskopredelovalni industriji ne odraža tako močno kot v številnih drugih panogah, seveda pa obstajajo razlike med posameznimi podjetji. Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da so podjetja v živilskopredelovalni panogi pretežno v rokah zasebnih lastnikov, zato je uspešnost poslovanja v največji meri odvisna od vodstev oziroma lastnikov, torej od tega, kako so se uspeli pripraviti in spoprijeti z novonastalimi razmerami na trgu,« je ob odprtju dvodnevnega srečanja direktorjev največjih slovenskih živilskopredelovalnih podjetij povedal slavnostni govornik, kmetijski minister Milan Pogačnik.
Ministrove besede potrjujejo tudi statistični podatki o stanju in doseženih rezultatih te branže v letu 2008; ti namreč generalno kažejo le petod-stotni padec proizvodnje, kar je zelo malo v primerjavi z nekaterimi drugimi panogami, zanimiv pa je tudi podatek, da se med 50 najbolj uglednih podjetij v Sloveniji uvršča kar 10 živilskopredelovalnih.
Sicer pa, kot je poudaril Pogačnik, razlike med podjetji obstajajo; nekatera so bolj, druga manj uspešna, razloge in vzroke pa je minister strnil tako: »Glede na rezultate so v tem kriznem obdobju uspešnejša podjetja, ki imajo v zaledju tudi lastno proizvodnjo ter so pretežno vezana na lokalne trge. Negativnim učinkom krize so veliko bolj izpostavljena podjetja, ki so soodvisno povezana v večjih gospodarskih verigah in so, kljub odličnemu poslovanju, danes že predmet nakupa ali prodaje. Primer takšnega podjetja je Droga Kolinska.« Po besedah ministra pa krizo najbolj občutijo tista živilsko-predelovalna podjetja, ki so v minulem obdobju ogromno financirala v tehnološki ra-
zvoj in posodobitve, investicije pa se do prihoda krize še niso poplačale, zato se ta podjetja srečujejo z velikimi težavami ali pa so celo že razglasila stečaj. Med tovrstnimi podjetji je Pogačnik izpostavil MIP v stečaju, ki je po njegovi oceni eno najbolje tehnološko opremljenih podjetij, kamor je svoj delež denarja vložilo tudi kmetijsko ministrstvo.
Minister Pogačnik je sicer poudaril, da je uspešnost poslovanja živilskoprede-lovalnih podjetij res v prvi vrsti odvisna od strategije in poslovnih odločitev vodstvenega kadra, vendar pa bo kmetijsko ministrstvo preko programa skupne kmetijske politike še nadalje skrbelo za vlaganje v živilskoprede-lovalno podjetništvo v razvojnem obdobju 2007-2013, kot zadovoljiv pa je ocenil tudi dogovor z vlado, da se bo Slovenija v okviru skupne kmetijske politike zavzela za ohranitev enakega deleža sredstev kot doslej. Vendar pa ostaja odprto vprašanje, koliko bodo ukrepi kmetijske politike dejansko učinkoviti za podjetnike v kontekstu še vedno trajajočega kreditnega krča.
Tradicionalna srečanja direktorjev kmetijskih in živilskih podjetij, ki jih že devet let zapored organizira GZS, so tudi priložnost za neformalna druženja, pogovore in izmenjave izkušenj (na posnetku minister Milan Pogačnik v pogovoru z udeleženci srečanja).
Tudi Boris Jež, v. d. direktorja zbornice kmetijsko-ži-vilskih podjetij pri GZS, je mnenja, da stanje v omenjeni dejavnosti res ni katastrofalno, vendarle pa še zdaleč tudi ne rožnato: »Čeprav se kriza morda res odraža navzven
nekoliko v milejši obliki kot drugje, ne moremo zaobiti dejstva, da kupna moč konstantno pada, kar je za vsakega podjetnika in podjetje dovolj alarmanten in zaskrbljujoč podatek.«
Bolj optimističen je bil ge-
neralni direktor in predsednik uprave Skupine PP Ptuj Roman Glaser, ki je povedal, da družba globalne krize vsaj zaenkrat ne občuti kaj posebej: »Imamo srečo v dveh smereh; in sicer v tej, da je belo meso edina vrsta mesa,
ki je v lanskem letu beležila porast v svetu, po lanskih podatkih gre za približno štiri-odstotni trend rasti. Po drugi strani pa imamo zelo razvejano proizvodno in prodajno mrežo, kar je sicer nekoliko težje obvladovati, vendar pa so na ta način hkrati bolj porazdeljene tudi nevarnosti in pasti krize.«
Številni direktorji slovenskih kmetijskih in živilskih podjetij so se v okviru dvodnevnega srečanja, ki je letos od torka do srede potekalo v hotelu Primus, seznanili z aktualnim dogajanjem v živilski in prehrambni industriji na evropskem trgu, ki ga je predstavil Andrew Cookson, o stanju živilskopredelovalne industrije na slovenskih tleh v letu 2008, o čemer je govoril Aleš Kuhar, ki je opozoril na prepolovljeno rast produktivnosti, realno zmanjšanje prihodkov in tudi padec števila zaposlenih, Roman Glaser je zbrane seznanil s prednostmi in pastmi internacionalizacije živilskopredelovalne industrije, za konec pa je Branko Ravnik predstavil še strategijo razvoja in ukrepov kmetijske politike do leta 2013.
SM
Ormož • Letošnje poslovanje dobro
Nova direktorica zastavila visoke cilje
Po manj kot letu dni po prevzemu vodenja Kmetijske zadruge Ormož se je Amalija Lukner na svojo željo s 1. majem poslovila od opravljanja funkcije direktorice KZ Ormož. O tem, kaj je bilo postorjenega znotraj zadruge, ne moremo soditi, gotovo pa ji je uspelo urediti lastniška razmerja zadruge na področju naložb in nepremičnin.
Najtežje pričakovan in najodmevnejši je bil nakup delnic podjetja Jeruzalem Ormož VVS in prodaja ormoške vinske kleti, ki je sledila. Kot so povedali v KZ Ormož, je bil namen tega posla predvsem razbremenitev zadruge njenih finančnih obveznosti in hkrati tudi poiskati lastnika, ki bo sposoben zagotoviti nadaljnji razvoj ne samo kleti, ampak tudi vinogradništva v regiji. Zadruga je namreč v prvi vrsti zavezana k vzpodbujanju kmetijstva in delovanju v dobro vseh pridelovalcev.
Že lani je bil izveden razpis za novega direktorja zadruge, ki pa je bil neuspešen. Zato se je upravni odbor odločil, da imenuje direktorja brez razpisa. Za to funkcijo sta se potegovali Marija Kelenc in
Andreja Komel. S predstavitvijo vizije razvoja zadruge v prihodnjih letih je upravni odbor prepričala mag. Andreja Komel, ki so ji zaupali vodenje zadruge. Nova direktorica vidi nadaljnji razvoj zadruge v nenehnem usklajevanju interesov zadruge in njenih članov, v povečanju učinkovitosti odkupa in prodaje kmetijskih proizvodov, v ustrezni organiziranosti, predvsem prodajnih funkcij, v boljšem tržnem nastopu in v tesnejši povezanosti posameznih poslovnih funkcij znotraj zadruge.
Komelova si je zastavila visoke cilje, saj naj bi zadruga v prihajajočih petih letih pod njenim vodstvom povečala prihodke od prodaje za dobrih 15 %. Med cilji je tudi dolgoročna pomladitev strukture zaposlenih, povečanje števila članov vsaj za
Nedavno je vodstvo Kmetijske zadruge Ormož prevzela mag. Andreja Komel.
tretjino, povečanje odkupa kmetijskih proizvodov in ponuditi velikim odjemalcem tudi možnost ugodnejše nabave reprodukcijskega materiala.
Na vprašanje, kako namerava zastavljene cilje doseči, Komelova odgovarja: »V prvi vrsti z reorganizacijo poslovnih funkcij znotraj zadruge, kjer bosta kot dve novosti predvsem uvedba oddelka grosistične prodaje in kon-trolinga, s tem optimiranje stroškov, uvedli bomo nekaj novih programov, namenjenih predvsem posodobitvi naših maloprodajnih enot, hkrati pa bomo pripravljali različne programe, namenjene dodajanju vrednosti kmetijskim proizvodom, bodisi v obliki energije, bodisi dodelave oziroma predelave nekaterih kmetijskih pridelkov.«
Dodatni optimizem gradi
na dejstvu, da je poslovanje zadruge v tem letu dobro, pravi Komelova: »Povečuje se odkup in prodaja mleka, vrtnin, za prodajo poljščin imamo sklenjenih pogodb sorazmerno z načrtovanimi, prav tako se v zadnjih dveh mesecih povečuje odkup in prodaja živine. Seveda pa si obetamo tudi povečanje odkupa grozdja, saj je z novim lastnikom Ormoške kleti tako dogovorjeno. Svoje obveznosti do pridelovalcev - kmetov - poravnavamo tekoče, v celoti na dogovorjen datum zapadlosti. S tako doslednim upoštevanjem naših obveznosti in želja pridelovalcev pa želimo vzpodbuditi tudi druge pridelovalce, ki se za sodelovanje z nami še niso odločili, da se oglasijo pri nas na Kmetijski zadrugi Ormož.«
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: SM
Foto: vki
Videm • Občina v vrhuncu gradenj
Letos skoraj 5 milijonov evrov za naložbe
Farno praznovanje videmskega zavetnika sv. Vida sredi junija je bilo v preteklem obdobju občine Videm čas za osrednjo občinsko proslavo, kjer je lahko zbrana javnost slišala o vseh zadnjih pridobitvah občine. Ker pa so se v Vidmu odločili, da bodo prireditev ob občinskem prazniku organizirali vsaka štiri leta, je župan Friderik Bračič zadnje naložbe občine povzel na priložnostni novinarski konferenci.
In teh naložb, seveda prvenstveno v cestno infrastrukturo, res nikakor ni malo, kar ugotavljajo tudi vsi tisti, ki se zadnje dni vozijo kjerkoli po cestah te občine, saj skoraj ni kraja, kjer ne bi brneli delovni stroji.
Finančno najtežja obnova OŠ Sela in vodovod
Med finančno največjimi in za občinski proračun najbolj obremenjujočimi naložbami je gotovo temeljita obnova OŠ Sela, kjer dela tečejo z vso hitrostjo, saj morajo biti končana do prvega septembra. V šoli, ki šteje dobrih 53 let, bodo poleg zamenjave oken in ostrešja letos povsem zamenjali vse instalacije, strope, uredili en oddelek vrtca, sanirali sanitarije itd. Celotna vrednost obnove, ki jo izvaja podjetje GP Project ing., d. o. o., bo zahtevala kar 930.000 evrov, ki jih bo občina v celoti poplačala iz svojega proračuna: »Žal nismo bili uspešni na razpisu za sofinanciranje s strani šolskega ministrstva, obnova pa je bila nujna, zato je to breme našega proračuna. Razlog za neuspešno kandidaturo je bilo predvsem premajhno število otrok, kar nam je zbilo veliko točk,« je pojasnil župan Bračič.
Sicer pa med finančno najtežje naložbe spada še druga faza izgradnje primarnega vo-
Foto: SM
Župan Friderik Bračič: »Za infrastrukturne naložbe bomo letos v občini namenili 4,8 milijona evrov!«
Samo za program modernizacij številnih cestnih odsekov v občini sta predvidena dva milijona evrov; na posnetku je urejanje krožišča v Lancovi vasi, ki poteka v okviru celovite sanacije ceste Ptuj-Ma-rinja vas.
dovoda v haloških naseljih, ki naj bi se začela jeseni in končala drugo leto. Vrednost investicije znaša 1,5 milijona evrov, večina denarja bo pritekla iz kohezijskega sklada, delež občine pa 30 odstotkov omenjene cifre. Z izgradnjo tega dela primarnega vodovodnega omrežja v dolžini slabih 13 kilometrov z dvema prečrpalni-cama in vodohranom se bo na javni vodovod lahko priključilo še približno 130 gospodinjstev, zadnjih, ki so v občini zaenkrat še brez javnega vodovoda.
Dober milijon evrov pa je vredna tudi izgradnja sekundarne kanalizacijske mreže v središču občine; od naselja Po-brežje do Vidma proti Borštu. Levji finančni delež po uspešni
kandidaturi občine na razpisu prihaja iz naslova RRP oziroma Evropskega sklada za regionalni razvoj, saj ta zagotavlja pokrivanje kar 85 odstotkov pogodbene vrednosti del. Ta so se v teh dneh že začela in naj bi bila po besedah župana končana do novembra letos.
Živahno je tudi v novem videmskem vrtcu, kjer se pripravljajo ne ureditev še enega oddelka znotraj že obstoječe stavbe; prostor naj bi pridobili na račun zmanjšanja funkcionalnih prostorov za zaposlene, prav tako je že urejeno igrišče z umetno travo ob šoli, kjer je k pogodbeni vrednosti izvedbe del v višini dobrih 65.000 evrov primaknilo šolsko ministrstvo svojih 23.000 evrov.
Za 16 kilometrov cest bo šlo dva milijona evrov
Sanacij, preplastitev in novega asfaltiranja pa so deležne tudi številne videmske prometnice. »Občina Videm je po 23. členu Zakona o financiranju občin letos upravičena do 271.238 evrov, seveda če ima pripravljene primerne projekte. Mi smo pripravili štiri projekte ureditev cestnih odsekov, in sicer nadaljevanje preplastitve in razširitve ceste s kolesarsko stezo skozi Štur-movce v dolžini 1125 metrov, ureditev ceste Žerak v Vareji v dolžini 750 metrov, modernizacijo 600 metrov ceste v Tržcu in modernizacijo 1182
Žetale • Srečanje gasilskih veteranov
Veterani so zgradili temelje
Lokacija letošnjega tretjega srečanja veteranov Gasilske zveze (GZ) Videm je bila občina Žetale; začelo se je v tamkajšnjem gasilskem domu, zaključilo pa na turistični kmetiji Bedenik.
Na družabnem srečanju se je zbralo kar okrog 50 veterank in veteranov iz vseh treh občin - Podlehnika, Vidma in Žetal. Najprej so si ogledali zadnje pridobitve žetalskega gasilskega društva; ob dveh novih
avtomobilih je to še prizidek doma, kjer so urejene dovolj prostorne garaže za vozila.
Zbrane veterane je nato nagovoril predsednik GZ Videm Janez Merc, pozdravil jih je tudi žetalski župan Anton Bu-
tolen in predsednik GZ Videm Roman Cafuta ter član predsedstva zveze za delo z veterani Franc Kirbiš, ki je med drugim poudaril, da so takšna srečanja namenjena predvsem druženju in obujanju spominov na
Letošnje tretje tradicionalno srečanje veteranov GZ Videm je potekalo v občini Žetale.
nekdanje skupne gasilske podvige. Tako Merc kot Kirbiš sta v svojem nagovoru poudarila pomen delovanja veteranov, zlasti v smeri pomoči mladim gasilskim generacijam, sicer pa, kot sta še povedala, so veterani postavljali temelje današnje gasilske organiziranosti. »Ta, ki preteklosti ne ceni, ne more ustvarjati prihodnosti in za bogato preteklost gre zahvala veteranom, ki so z velikim samoodrekanjem v težkih trenutkih ustvarjali materialne pogoje gasilskega dela. Delo, ki so ga opravili veterani, so čutili tako gasilci kot občani, saj je gasilsko delo namenjeno pomoči občanom, ne pa le lastnemu interesu. Odnos do veteranov je odnos do vsega, kar so ti ustvarili, njihove izkušnje pa so bližnjica do marsikatere rešitve,« je povedal Janez Merc.
Prvo srečanje gasilskih veteranov je bilo pred tremi leti na Selih, lani so se srečali v Pod-lehniku, letos v Žetalah, kraj četrtega tradicionalnega srečanja veteranov pa bodo gasilci določili v prihodnjem letu.
SM
metrov dolgega odseka ceste v Lancovi vasi, kjer bo prav tako kot v Šturmovcih urejena še kolesarska steza,« je naštel župan Bračič in ob tem dodal, da se bo izvedba in financiranje nekaterih omenjenih cest zaključila v letu 2010, skupno z DDV, ki ga bo plačala občina, pa bo letos na voljo 325.485 evrov (iz naslova 23. člena ZFO), podobno cifro pa predvidevajo tudi za naslednje leto, ko je v načrtu ureditev še dveh odsekov cest, in sicer Belavšek-Kačekov breg in cesta skozi Pobrežje.
Nadaljuje pa se tudi lani začeta modernizacija in rekonstrukcija ceste Ptuj-Marinja vas, kjer se pravkar preureja križišče v Lancovi vasi; nastaja namreč krožišče, v središče katerega bodo po končanju del postavili začasno umaknjeno kužno znamenje: »Hkrati se bo letos na tej cesti preplastilo še približno dva kilometra vozišča preko hriba, izvedena je že preložitev dela vodovodne napeljave na trasi, naredila pa se bo še javna razsvetljava v krožišču. Izvajalec del je Cestno podjetje Ptuj.« Tudi za ta cestni projekt je občina uspela pridobiti približno 420.000 evrov iz RRP, skupno pa bo zahtevala okoli 720.000 evrov. Stroji pa brnijo tudi na cesti Mala Varnica-ga-silska trojka-Zg. Gruškovje, kjer podjetje Žveplan, d. o. o., iz Celja za slabih 330.000 evrov ureja 2650 metrov cestišča; približno 70 odstotkov sredstev si je občina prav tako zagotovila z uspešno kandidaturo na razpisu RRP. Sicer pa, kot je še povedal župan, bodo v občini
letos asfaltirali še nekaj kratkih cestnih odsekov v skupni vrednosti 80.000 evrov.
Direkcija bo nadaljevala obnovo regionalke
Prav tako se aktivno pripravljajo na komasacijo kmetijskih zemljišč, za kar so si pri kmetijskem ministrstvu zagotovili 288.000 evrov, trenutno je odprt razpis za izvajalca del.
Razveseljiva novica pa je tudi predvidena obnova regionalne ceste Videm-Varejski breg v skupni dolžini 2,6 kilometra, ki jo bo financirala državna blagajna (DRSC) v višini 1,6 milijona evrov. V okviru sanacije ceste, ki se bo začela v centru Vidma, je zajeta tudi sanacija plazu pri vrhu klanca, ki se je že pošteno zajedel v traso ceste. Občina pa bo po besedah župana Bračiča primaknila 180.000 evrov za ureditev pločnikov, javne razsvetljave in delne zamenjave vodovoda ob trasi. Dela na cesti naj bi se začela letos, končana pa morajo biti do naslednjega leta.
Skupno s pridobljenim denarjem na razpisih bo tako občina Videm letos za naštete naložbe namenila kar 4,8 milijona evrov, kar predstavlja približno 65 odstotkov proračuna, ki znaša 7,8 milijona evrov, po mnenju župana pa se bodo najverjetneje morali tudi zakre-ditirati v višini 700.000 evrov, kar so sicer svetniki s sklepom že potrdili.
SM
V teku je že temeljita sanacija stare OS Sela, ki mora biti zaključena do začetka novega šolskega leta. Finančno breme obnove v celoti nosi občinski proračun; pogodbena vrednost del znaša 930.000 evrov.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Hajdina • Voda - bogastvo, ki se ga ne zavedamo
Vode iz pipe nihče ne propagira
Društvo žena in deklet občine Hajdina je za Hajdinčane in druge zainteresirane pripravilo zanimivo predavanje pod naslovom Voda - bogastvo, ki ga imamo, a se ga ne zavedamo. S pomočjo študenta medicine Mateja Serdinška in Ivana Dobnika, univ. dipl. ing. kemije, ki odgovarja za kvaliteto pitne vode iz ptujskega vodovoda, so skušali odgovoriti na zelo pogosto vprašanje o tem, ali je res potrebno kupovati embalirano vodo.
Embalirana voda je naprodaj kot naravna in izvirska voda ali celo kot voda z okusom in podobno, kar pa v bistvu ni voda, kajti voda je po definiciji prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa, to pa za vode z okusom ne velja. Vode z različnimi okusi so v bistvu brezalkoholne pijače z energijsko vsebnostjo, ki jih je potrebno uporabljati skrajno kritično. Ker je propaganda za te brezalkoholne pijače zelo močna, ji potrošniki nasedajo in so vedno bolj prepričani, da gre za tekočino, ki je potrebna in zdrava, čeprav ji dodajajo sladkor in kisline, to pa povzroča zobno gnilobo. Matej Serdinšek je priporočil, da naj bi jih ljudje uporabljali skrajno kritično.
Pri embalirani vodi je potrebno paziti tudi na to, da je ne izpostavljamo neposredno sončni svetlobi, ker lahko nekatere snovi embalaže prodrejo v vodo. Sicer pa je plastična embalaža varna in nima pomembnega vpliva na zdravje, a predstavlja toliko večjo obremenitev za okolje. Embalirana voda je vsekakor zelo priročna na potovanjih in v izrednih razmerah, v normalnih razmerah pa naj bi uporabljali vodo iz vodovoda. Kot je povedal Ivan Dobnik, je voda iz pipe pri redni uporabi vedno sveža, je pod stalnim zdravstvenim nadzorom, ki je zelo obsežen, in ni klorirana. Voda iz plastenk je pod nadzorom samo ob polnitvi, res pa je, da ima medijsko močno
Foto: Črtomir Goznik
Matej Serdinšek, študent medicine, je opozoril, da vode z okusom niso vode, ampak brezalkoholne pijače, ki jih je potrebno uporabljati skrajno kritično.
Foto: Črtomir Goznik
Učenci OS Hajdina so predstavili svojo raziskovalno nalogo, s katero so uspešno nastopili tudi v okviru letošnjega 23. festivala Turizmu pomaga lastna glava.
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Dobnik odgovarja za kvaliteto pitne vode v ptujskem vodovodu.
podporo, medtem ko vode iz pipe nihče ne propagira. Katero vodo bomo uporabljali, je osebna odločitev vsakega posameznika, Dobnik priporoča pitje vode iz pipe.
Na predavanju na Hajdi-ni je Ivan Dobnik predstavil zgodovino ptujskega vodovoda, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje okrog 75 tisoč upo-
rabnikov iz 17 občin (iz šestih pa delno). Uradno je pričel ptujski vodovod obratovali leta 1960, ko je bilo nanj priključenih 500 uporabnikov. Gradnja vodovoda na Dravskem polju pa se je pričela v letih 1963-67. Leta 1995 so bili zgrajeni prvi globinski vodnjaki, ker je vsebnost nitratov postala problem. Da-
nes ima ptujski vodovod več kot 22 tisoč priključkov, letna poraba vode pa znaša 3,5 milijona m3. Kot upravljavec javnega vodovoda je Komunalno podjetje Ptuj dolžno zagotavljati zdravo pitno vodo, s projektom podtalnice, ki poteka v okviru konzorcija, pa se predvsem skuša zaščititi podtalnico. Po pravilniku o pitni vodi morajo opraviti številne preiskave na onesnaženost, skupaj več 1400 letno. Gre za mikrobiološke in kemijske preiskave. Kot biološke indikatorje v črpališču uporabljajo mlade postrvi.
Ivan Dobnik je na predavanju na Hajdini postregel z nekaterimi koristnimi napotki, ki naj bi jih uporabniki vode iz ptujskega vodovoda
upoštevali tudi doma. Za lastno evidenco naj bi vsak mesec popisovali stanje na vodomeru, mrežice na pipah naj bi čistili najmanj enkrat mesečno, enkrat letno pa naj bi sunkovito izpirali hišne instalacije, da se odstrani rja iz cevi. Povedal je tudi, da azbestne cevi, ki so v bistvu salonitne in imajo do 15 odstotkov azbestnih vlaken, preko vode niso škodljive. Potrebno pa jih je zamenjati, ker so po 40 letih uporabe že dotrajale. V občini Hajdina je takšnih cevi še 12 tisoč m od skupne dolžine 38.300 m.
Dobnik je prepričan, da tisti, ki uporabljajo vodo iz ptujskega vodovoda, doma ne potrebujejo filtrirnih sistemov za vodo, ker voda ustreza
vsem zakonskim normativom.
Na temo vode kot bogastva, ki se ga premalo zavedamo, so letos razmišljali tudi mladi v okviru letošnjega vseslovenskega projekta Turizmu pomaga lastna glava. Hajdinski osnovnošolci so se na njem odmevno predstavili. Prejeli so srebrno priznanje za nalogo, zlato priznanje pa za turistično stojnico. V svoji nalogi pod naslovom Studenček, stu-denček, povej, je voda še čista kot prej ... , ki so jo predstavili tudi na predavanju 9. junija, so želeli predvsem opozoriti na pomen vode v Sloveniji, kjer je ta še dostopna vsem in ne bi smela biti tržno blago.
MG
Ptuj • Še o pobudi za ustanovitev občine Breg-Turnišče
Posvetovalni referendum skoraj neizbežen
V formalnih postopkih za ustanovitev nove občine Breg-Turnišče gre zares, je te dni povedal poslanec državnega zbora Branko Marinič, ki se sicer ni podpisal pod pobudo za ustanovitev nove občine v okviru MO Ptuj.
Kakorkoli že, elaborat o utemeljenosti ustanovitve občine Breg-Turnišče je vzdržal strokovno presojo, sicer bi bili predlagatelji pozvani, da ga dopolnijo. Rok za podajo predloga za spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine se je iztekel 20. maja letos, ker je bil predlagatelj poslanec državnega zbora.
MO Ptuj je k predlogu za začetek postopka za ustanovitev nove občine Breg-Turnišče, ki ga je v državni zbor vložil poslanec Franc Pukšič, podala negativno mnenje. Državnemu zboru je predlagala, da s sklepom ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za ustanovitev nove občine. Proti novi občini na
območju Ptuja so se izrekli tudi v svetu ČS Breg-Turnišče. Zdaj bodo o pobudi razpravljali v vladi RS in državnem zboru. Po rokovniku za izvedbo postopka za spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine na podlagi zakona o lokalni samoupravi v letu 2009/10 bo državni zbor vladi posredoval predlog predlagateljev za ustanovitev nove občine skupaj z mnenjem sveta MO Ptuj do 19. junija. Do 1. julija bo državni zbor že oblikoval mnenje in predlog glede pobude civilne iniciative Breg-Turnišče.
V odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj bodo o tem in še drugih predlogih oziroma pobudah za ustanovitev novih občin razpravljali
med 7. in 10. julijem. Poročilo o izvedeni razpravi bodo nato skupaj s predlogom odloka po-
sredovali državnemu zboru, ki bo tudi razpisal referendum, če bo ocenil, da so izpolnjeni
Foto: Črtomir Goznik
Območje Brega je bilo občina že leta 1850. Merila je 1044 ha in je obsegala dve katastrski občini.
pogoji za ustanovitev nove občine oziroma spremembo njenega območja. Referendum se bo izvedel, če bo do njega prišlo, le na območju tistega dela občine, ki se želi odcepiti.
Ali bo predlog civilne iniciative Breg-Turnišče sprejet, bo bolj ali manj znano že v zadnjem tednu septembra, takrat bo namreč državni zbor razpravljal o predlogih za spremembo občin oziroma za ustanovitev novih občin in tudi odločil, ali bo prišlo do referenduma. Sklep o razpisu referenduma mora biti objavljen v Uradnem listu RS 1. oktobra letos, 2. oktobra pa bodo predlagatelji, ki s predlogi niso uspeli, prejeli sklepe o neizpolnjevanju pogojev za ustanovitev novih
občin. Če se s tako odločitvijo ne bodo strinjali, bodo lahko sprožili upravni spor, sodišče pa bo moralo o njem odločiti v zelo kratkem času. Sledila bo ponovna obravnava, ki jo bosta izvedla tako odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj kot tudi državni zbor.
Po sprejetem rokovniku naj bi se posvetovalni referendumi izvedli v času od 20. decembra 2009 do 4. januarja 2010. Vsi postopki za ustanovitev nove občine morajo biti zaključeni najkasneje do 8. marca 2010, da bi lahko bile naslednje redne lokalne volitve izvedene do 9. 6. 2010, ko je tudi prvi rok za razpis volitev v svete novoustanovljenih občin.
Ormož • Šolsko leto gre h koncu
Čakajo na počitnice
Na Osnovni šoli Ormož, največji od šestih osnovnih šol na Ormoškem, kjer bo v prihodnjih dneh pouk zaključilo čez 450 učencev, so ob pregledu doseženega zelo zadovoljni.
Kot je povedal ravnatelj dr. Bojan Burgar, so veseli, da se lahko na njihovi šoli vsakdo poleg učnih vsebin ukvarja tudi z dejavnostmi, ki ga še posebej zanimajo. Na šoli živi bogata gledališka in lutkovna dejavnost. Pred kratkim so se učenci, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, predstavili staršem v kar dveh zaporednih večerih in pripravili več kot šest ur tovrstnega programa. Na šoli uspešno delujejo trije pevski zbori in plesna dejavnost. V minulem letu so ponovno oživili tudi folkloro, ki se je opremila z novimi oblačili. Potekajo pa tudi živahne priprave na še zadnjo premiero, v prihodnjih dneh bodo namreč učenci uprizorili še muzikal.
Učenci so se v iztekajočem se šolskem letu ukvarjali tudi s športom, saj smo že poročali, da so postali državni prva-
Društvo Sožitje Ptuj in Zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava sta pred dvema letoma uspešno nastopila na razpisu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter si tako zagotovila dovoljenje za skupno bivalno enoto na Rajšpovi 20 na Ptuju. Počasni birokratski mlini so dolgo mleli, saj je Ministrstvo šele decembra lani
ki v mini-rokometu. Učenke Melanie Habjanič (9. b), Petra Vernik (9. a) in Melisa Kosi (7. a) so postale ekipne državne prvakinje v strelstvu, Petra Vernik pa je v posamični konkurenci osvojila 2. mesto v državi. Učenci OŠ Ormož pa so se tudi učili in svoje znanje preverjali na najrazličnejših tekmovanjih in natečajih.
Med aktivnimi in uspešnimi učenci je gotovo potrebno omeniti Živo Moravec, učenko 9. a, ki je na državnem tekmovanju osvojila kar dve zlati priznanji - iz biologije in kemije - ter srebrno iz logike. Miha Podpla-tnik (7. b) je dober matematik in je osvojil zlato priznanje iz matematike. Petra Vernik (9. a) je osvojila srebrno priznanje iz biologije, Petra Ivanuša (9. a) pa srebrno iz znanja kemije. Maruška Korpič Lesjak (8. b) si je srebrno priznanje prislužila
končno potrdilo ceno najema in s tem dalo zeleno luč za začetek investicijskih del. Svoje je potem pridala še recesija in s tem za nekaj mesecev preložila rok vselitve, ki je bil postavljen do maja. Čeprav so stvari na mrtvi točki stale skoraj dve leti, pa je trenutna situacija obetavna. Ureditev 320 kvadratnih metrov velike bivalne enote se
kar dvakrat - za znanje o sladkorni bolezni in raziskovalno nalogo. V tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni je Katja Kokot (8. b) osvojila zlato, Anja Trop (8. b) pa srebrno priznanje. Anja Trop je srebru dodala še 1. mesto na natečaju Spring day in Europa. Marko Čuš (9. b) je osvojil zlato v znanju računalništva, pa tudi 3. mesto v natečaju Evropa v šoli, slednje je uspelo tudi Klemnu Horvatu Niedorferju (8. b). Petra Rudolf (9. b) je bila uspešna v znanju nemškega jezika, kjer je osvojila srebrno priznanje, Katja Fe-guš (8. a) pa je osvojila srebrno priznanje iz znanja kemije.
Na šoli je simpatična navada, da se učenci s svojim dosežkom malo »pohvalijo« tudi ravnatelju. To jutro, ko sem jih obiskala, so bili pri njem učenci, ki so sodelovali v natečaju Festival animiranih filmov. Kot je pove-
je namreč ta teden začela. Nov dom, ki bo lociran nad Varstve-no-delovnim centrom (VDC) Sožitje na Rajšpovi ulici 20, bo 12 uporabnikov dobilo že čez nekaj mesecev. Iz Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava se bo v novo bivalno enoto vselilo osem uporabnikov, še štirje pa iz društva Sožitje Ptuj.
Dženana BeciroviC
dala mentorica Nataša Herga, so se na državno tekmovanje lahko uvrstili po trije učenci v vsaki od treh kategorij. Filmi so bili ustvarjeni v powerpointu, tema ustvarjanja je bila odprta za ustvarjalnost, kreativnost in inovativnost, ocenjevala pa se je tudi uporaba orodij in barv-
prijavi več otrok, kot je v vrtcu prostih mest.
Prvi kriterij, da imajo starši ali eden od staršev skupaj z otrokom stalno prebivališče na območju MO Ptuj, prinese 50 točk, zaposlenost obeh staršev oziroma zaposlenost starša, če gre za enoroditeljsko družino, prinese 30 točk, kriterij je tudi, če je bil otroku odložen vstop v osnovno šolo, kar prinese 20 točk, zaposlenost enega izmed staršev v družini je ovrednoteno s 15 točkami, če je bil otrok na čakalni listi iz prejšnjega leta z 10 točkami, po s petimi točkami pa, če ima družina v vrtec vključenega enega ali več otrok in v primerih, ko gre za sprejem dvojčkov ali več otrok hkrati. Prednost pri sprejemu otrok v vrtec imajo otroci, za katere so starši predložili odločbo o usmeritvi ali strokovno mnenje komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami oziroma zdravniško mnenje ali potrdilo
na kompozicija. Sodelujoči so uporabili različne pristope, fotografijo, animacije, risbe, nastalim filmom pa so dodajali tudi glasove ali besedilo. Učenci so dosegli odličen rezultat, saj so ekipno osvojili 1. mesto. Poleg tega pa je Tina Herga (4. c) v prvi kategoriji dosegla 2.
centra za socialno delo o ogroženosti otroka zaradi socialnega položaja družine. Pri sprejemu teh otrok se kriteriji ne upoštevajo. Prednostni vrstni red za sprejem v vrtec odloči komisija na podlagi kriterijev.
V šolskem letu, ki se izteka, Vrtec Ptuj, ki deluje v 55 oddelkih v devetih vrtčevskih enotah, obiskuje 987 otrok. En oddelek že vrsto let deluje tudi v okviru otroškega oddelka ptujske bolnišnice. Kot je povedala ravnateljica Božena Bratuž, imajo tudi oddelek otrok s posebnimi potrebami, nekaj teh otrok pa je vključenih tudi v običajne oddelke. Vpis otrok v novo šolsko leto je potekal do sredine maja. Komisija, ki je odločala o sprejemu otrok v Vrtec Ptuj, je delo končala 8. junija. Sproščenih je bilo 230 mest, toliko otrok zaradi odhoda v šolo vrtec z novim šolskim letom zapušča. Na novo so jih vpisali 245, ker so bila nekatera mesta v višjih letnikih še prazna. Prednost pri vpisu so imeli otroci iz MO Ptuj, vlog iz MO Ptuj je bilo 208, vsem so tudi ugodili. V prejšnjih letih, ko takšnega zanimanja za vpis otrok v vrtec ni bilo, so rade volje sprejemali tudi otroke iz drugih občin, zdaj pa imajo prednost otroci iz MO Ptuj, pove Bratuževa. Zaradi večjega vpisa kot v prejšnjih letih so se odločili, da naj o sprejemu v vr-
mesto, Gašper Horvat (6. a) je slavil v drugi kategoriji, v tretji kategoriji, kjer so se pomerili devetošolci, pa so Ormožani odnesli vse, kar se je dalo -Marko Čuš (9. b) je bil prvi, Polona Kociper (9. a) druga in Denis Tramšek (9. b) tretji.
Viki Klemenčič Ivanuša
tec odloča posebna komisija na osnovi kriterijev, da ne bi prišlo do neljubih zapletov, čeprav si sami želijo, da bi lahko sprejeli vse otroke, za katere so prejeli vloge. 108 otrok iz drugih občin za zdaj niso mogli sprejeti, uvrstili so jih na čakalno listo. Upajo, da bodo za te otroke v večini poskrbeli v vrtcih občin, iz katerih prihajajo, saj so bili v zadnjih letih v več občinah zgrajeni novi vrtci, nekatere pa se na gradnjo še pripravljajo, kar tudi pomeni, da bodo kljub številnim vlogam lahko v največji možni meri ugodili potrebam večine staršev. Tudi sicer se trudijo, da bi staršem kar najbolj prisluhnili. V počitnicah imajo tako možnost, da jih izpišejo za mesec ali dva, v tem času, imenovanem rezervacija, starši plačajo le polovico običajne cene. Pomagati jim skušajo tudi v času dlje trajajoče bolezni otroka, takrat prvi mesec plačajo le četrtino cene, ki jo plačujejo, v naslednjih mesecih pa so plačila oproščeni.
Ker je komisija zaključila delo, bodo te dni pričeli obveščati starše, počakati pa bo potrebno na podpise pogodb, da se bo ugotovilo, koliko staršev bo otroke tudi v resnici vpisalo vVrtec Ptuj od 245 sprejetih oziroma pozitivno rešenih vlog.
MG
Ptuj • O sprejemu otrok v vrtec
Kraj bivanja - odločujoč kriterij
Ptujski mestni svetniki so na majski seji sprejeli sklep o sestavi komisije za sprejem otrok v vrtec ter o kriterijih za sprejem otrok v Vrtec Ptuj, s katerim so nadomestili doslej veljavni pravilnik o sprejemu otrok in plačevanju programov v Vrtcu Ptuj iz leta 2000.
Komisija je sestavljena iz treh članov, iz predstavnika Vrtca, ki ga imenuje ravnateljica Vrtca,
predstavnika staršev, ki ga imenuje svet Vrtca, in predstavnika MO Ptuj, ki ga imenuje župan.
Gre za komisijo, ki odloča o sprejemu otrok v vrtec na osnovi kriterijev, če se za sprejem
Foto: Črtomir Goznik
Ker je vlog več, kot je vpisnih mest, imajo prednost pri sprejemu otrok v Vrtec Ptuj otroci iz MO Ptuj. O sprejemu otrok odloča posebna komisija na osnovi kriterijev.
Ptuj • Sožitje in Zavod Dornava
Nov dom za uporabnike
Po vrsti birokratskih zapletov in nekaj letih odlašanja so se končno začela dela na novi bivalni enoti na Rajšpovi 20 na Ptuju, kjer bo stanovalo 12 uporabnikov. Zaključena bodo predvidoma v nekaj mesecih.
Ptuj • Obnova grajskih stopnic
Dela za večjo varnost in manj vandalizma
Prejšnji teden je MO Ptuj pričela obnovo kamnitih stopnic, ki vodijo na ptujski grad, če stopamo na grajski hrib z začetka Prešernove ulice.
Obnova poteka v sodelovanju s stroko in Pokrajinskim muzejem Ptuj. Dela so pričeli prejšnji teden in jih bodo zaključili predvidoma v treh tednih, torej do konca junija. V tem času turisti in drugi obiskovalci ptujskega gradu na to območje ne morejo iz že omenjene smeri. Lahko pa se nanj podajo s konca Prešernove ulice oziroma Muzejskega trga ter s parkirišča pod gradom. Opozorilo, ki so ga sicer izobesili na začetku poti pod gradom, pa je premajhno, nekateri ga sploh
ne opazijo. Če imamo na naših pločnikih toliko nekih tabel za prodajo tekstila, bi podobno tablo lahko uporabili tudi za to opozorilo.
Obnova kamnitih grajskih stopnic bo MO Ptuj veljala okrog 22 tisoč evrov. V obnovo je bila občina prisiljena zaradi poškodbe noge enega od obiskovalcev, kar jo bo, kot zgleda, drago stalo, predvsem pa zaradi dotrajanosti in številnih poškodb, ki so kar klicale k nesreči. Zaradi ponavljajočega se vandalizma na grajskih stopnicah, tako lese-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Opozorilo turistom, da te poti na grad ne morejo uporabljati.
nih kot kamnitih, se je MO Ptuj odločila, da bo z vrati v nočnih urah zaprla to območje. S tem je uslišala nenehne pritožbe občanov Prešernove ulice, ki zaradi razgrajanja in ponočevanja na tem območju pogosto niso mo-
gli spati, bili pa so tudi v nevarnosti zaradi metanja steklenic, kamenja in drugih predmetov. Območje bo zaklepal in odkle-pal grajski varnostnik.
V ptujskem mestnem jedru pa je takih nevarnih stopnic še več. Ene vodijo na ptujsko tržnico, pred leti so jih sicer popravljali, a niso vzdržale dolgo. Se bolj pa so poškodovane kamnite stopnice med nekdanjo gledališko upravno stavbo in cerkvijo sv. Jurija, kjer je poseg več kot nujen.
MG
Ptuj • Razstava društva Optimisti
S pozitivno energijo polnijo sebe in okolje
V prostorih ČS Ljudski vrt so 9. junija odprli priložnostno razstavo izdelkov, ki je hkrati pregled celoletnega druženja in ustvarjanja članov društva Optimisti Ptuj. Ti od ponedeljka do petka s svojim druženjem in ustvarjanjem dajejo vsebino prostorom največje ptujske četrtne skupnosti Ljudski vrt, ki šteje okrog šest tisoč prebivalcev in kjer naj bi v prihodnjih letih zgradili več kot 500 stanovanjskih enot.
Predsednik sveta ČS Ljudski vrt Valter Pliberšek jim je za njihovo delo, s katerim bogatijo življenje marsikaterega občana v tretjem življenjskem obdobju, izrazil zahvalo. Povedal je, da naj bi dan oziroma teden, ko vsako leto pripravijo to pregledno razstavo, izbrali za praznik četrtne skupnosti, o katerem že nekaj časa razmišljajo. Letošnja je bila že peta po vrsti, sicer pa je društvo staro že devet let.
Odprtja letošnje razstave se je udeležil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je povedal, da gre za skupino ljudi, ki v glavnem dobro mislijo, kar se
izraža tudi v njihovih izdelkih in rezultatih dela. V svoje ustvarjanje pozitivni duh in dobro voljo vnašajo že s samim imenom. Želi si, da bi ta pozitivni duh prenesli tudi v druge dele MO Ptuj, da bi ljudje spoznali, da je v slogi moč, ker samo to vodi v ustvarjanje boljših pogojev za kvalitetnejše življenje vseh. Predsednica društva Optimisti Ptuj Anka Ostrman je dejala, da je življenje neprestano učenje, da ima tudi tretje življenjsko obdobje svoje čare, ko se človek lahko posveti vsemu tistemu, za kar mu je, ko je še delal po navadi primanjkovalo časa. Čeprav si nekdo misli, da se izdelki na
Tudi letos je razstava v celoti napolnila osrednji prostor CS Ljudski vrt, kjer bo na ogled en teden.
razstavah ponavljajo, ni tako, vsako leto pokažejo nekaj novega, kar kaže na kreativnost in radoživost posameznih udeležencev delavnic.
Odprtje letošnje razstave je s svojimi izkušnjami pri delu slikarske in risarske sekcije obogatila Marjana Tkalčec. Poudarila je, da jo ustvarjanje osrečuje in bogati ter vodi v duhovno bogatejše življenje, s tem pa tudi ohranja svoje zdravje. Ponosna je na vso opravljeno delo, še posebej na veliko prostovoljnega in brigadirskega dela, ko jim ni bilo nič težkega. Zgradili so svet, ki ga sedaj nekateri skušajo brezglavo uničiti. Potem ko
si je njena generacija v bistvu zaslužila s svojim delom dve pokojnini, ne pa samo ene, v celoti odklanja prepričanje nekaterih, da so upokojenci breme. Za vse, kar imajo danes, so trdo garali. Želeli nekateri ali ne, še dolgo bodo zdravi in ustvarjalni bogatili ta svet.
Odprtje razstave je pospremila pesem pevske skupine Po stezicah in odlomek iz življenja na deželi, ki sta ga navdihujoče uprizorili Štefka in Zalika. Z letošnjo razstavo so se poklonili tudi mentorici pletenja in kvačkanja Zori Pavlič, ki jih je zapustila pred dnevi.
MG
Ptuj • V skrbi za povečanje higiene mestnih ulic
Bodo pasji iztrebki izginili z ulic in trgov?
Pred kratkim so v Ljubljani postavili nove zabojnike za pasje iztrebke. Gre za nadaljevanje ion širitev projekta Zavoda za napredek kulture bivanja (Kubi), kjer je nastal projekt zabojnikov za pasje iztrebke, je povedala ustanoviteljica Zavoda Ivana Antolovic, univerzitetna diplomirana inženirka arhitekture, ki ne gradi samo hiš, temveč skuša s svojim delom ukrepati tudi v takšnih primerih oziroma problemih, kot so pasji iztrebki, saj se je specializirala za oblikovanje urbane opreme.
Ivana Antolovic je odraščala na Ptuju, živi in dela pa v Ljubljani. Čeprav je zelo mlada, je za svoje delo prejela že več odmevnih nagrad. Med drugim je bila nominirana za Prešernovo nagrado za diplomsko delo. Lani je na natečaju Eureka 2008 v organizaciji Inštituta za inovacije in tehnologijo prejela srebrno plaketo.
Za začetek so v slovenski prestolnici postavili osem zabojnikov za pasje iztrebke v novih in obnovljenih parkih, nadomestili pa naj bi tudi že dotrajane tovrstne zabojnike. Projekt je nastal iz lastnih izkušenj, je povedala Ivana, ki je bila tudi sama lastnica psa in se je srečevala s problemom, kam s pasjimi iztrebki. Četudi imaš vrečko, se včasih pojavi problem; ko kuža svojo potrebo opravi večkrat, vrečk zmanjka, želiš pa iztrebke odstraniti. Zgodi pa se tudi to, da vrečko imaš, nimaš pa je kje odložiti.
Po neki zelo dolgi zimi, ko je bilo kakcev vedno več in je bila javnost zgrožena, so v okviru Zavoda za kulturo bivanja, v katerem se ukvarjajo s problemi v urbanem okolju, opravili raziskavo o tem problemu. Posredovali so jo takratni ljubljanski
županji. Opravljen je bil razpis, na katerem so uspeli. Ivana An-tolovic je povedala, da so sodelovali tudi v projektu Ljubljansko kolo, ki je nastal kot neka alternativa javnemu prevozu. Izvedli so ga s pomočjo sponzorja, ki je tudi omogočil, da so
ljudje lahko kolo najeli za neko simbolično ceno. Odziv je bil izjemno dober, zaradi spleta okoliščin pa je nekoliko zamrl.
V MO Ptuj zabojnikov za pasje iztrebke še ni, problemov s pasjimi iztrebki pa je veliko. To je videti na vsakem koraku v
Foto: Črtomir Goznik
Ivana Antolovic, Zavod za napredek kulture bivanja: »Naša želja je, da bi se ne samo s sredstvi občine, temveč tudi s sredstvi sponzorjev in donatorjev ustvarilo čim več javnega dobra. «
Foto: zasebni arhiv
Bomo zabojnike za pasje iztrebke kmalu namestili tudi na Ptuju?
mestu. Pogovori, da bi projekt uvedli tudi v MO Ptuj, v bistvu že potekajo, a uradnega odgovora še nimajo. Po podatkih, ki jih imajo na voljo, je v MO Ptuj trenutno registriranih 1500 psov, približno četrtina pa naj bi jih bila še neregistriranih. Če 40 odstotkov lastnikov psov pobira iztrebke za svojimi ljubljenci, če upoštevamo, da za razpad pasji iztrebki potrebujejo od tri do deset dni, smo izračunali, da je na javnih površinah Ptuja dve do šest ton pasjih iztrebkov, je povedala Ivana. Na Ptuju je potrebno ukrepati, o samem načinu ukrepanja pa je potrebno skrbno premisliti. Dvomi pa, ali bodo represija in sankcije dale želene rezultate. Predvsem je potrebno omogočiti neko infrastrukturo, ki bo omogočila, da bodo lastniki psov pasje iztrebke lahko pravilno odložili. Mesto ima odlok, kjer je v zvezi s tem nekaj zapisanega. Podatkov o tem, kako se izvaja v praksi, pa v zavodu
Kubi nimajo. Ljudi je potrebno ozaveščati, ker posledice, ki se lahko pojavijo na zdravju ljudi, niso prijetne. Najbolj ogroženi so otroci pri igri v peskovni-ku na otroškem igrišču, tudi zato so ptujske enote vrtca že ogradili. Ličinke parazitov, ki so v iztrebkih, lahko ogrozijo otroke. Zelo neprijetno je, če kakšna glista napade katerega od organov, ki je v razvoju. Posledice so lahko dolgoročne, zato je potrebno nenehno oza-veščanje in govorjenje o tem. V vse te aktivnosti je potrebno vključiti tudi lastnike psov, jim predstaviti problematiko in morebitne negativne posledice za zdravje ljudi, ker je samo na takšen način mogoče pričakovati želene rezultate.
V Ljubljani je imel projekt postavljanja zabojnikov za pasje iztrebke pozitiven odziv. Lastniki psov so izrazili zadovoljstvo, da takšni zabojniki obstajajo.
Od tod in tam
Velika Nedelja • Prvi koncert Tise
Foto: zasebni arhiv
V Elizabetinem hramu pri Veliki Nedelji je vokalna skupina Tisa pripravila svoj prvi koncert.
Skupino sestavlja osem pevk, ki jih druži veselje do petja. Kljub temu da delujejo že pet let in veliko nastopajo, je bil to njihov prvi koncertni večer. Temu je bilo najbrž vzrok tudi dejstvo, da v skupini pojejo mlada dekleta, ki jim je ob številnih domačih in službenih obveznostih za koncert enostavno zmanjkalo časa. Skupino vodi Renata Horvat, v njej pa pojejo Mihela Hebar, Mojca Kosi, Maša Keček, Brigita Majcen, Mira Anderlič, Brigita Stanič in Barbara Ivančič. Njihov repertoar zajema široko paleto pesmi, saj rade zapojejo v cerkvi, ob porokah, proslavah in drugih priložnostih. S svojim prvim koncertom so bile zelo zadovoljne, saj so lepo napolnile dvorano. Ob tej priložnosti so v goste povabile še velikonedeljske tamburaše, Ormoški oktet in vokalno skupino Jua, ki so jim pomagali zaokrožiti glasbeni večer.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ormož • Defibrilator v Centru Hoiermuos
Foto: vki
Občinski odbor SDS Ormož je v sodelovanju z ormoškim Rdečim križem in podjetjem IGD Ho-lermuos že lani pričel zbirati sredstva za nakup vsaj treh defibrilatorjev. Namestiti jih nameravajo v prostorih, kjer se zbira večje število ljudi. Doslej so zbrali dovolj sredstev za en takšen aparat in mi-nulipetek so ga predali namenu. Predaja je potekala v Trgovskem centru Holermuos v Ormožu, kjer bo tudi nameščen. Direktorici podjetja IGD Holermuos Anki Lesjak sta ga predala Branko Šumenjak, predsednik Občinskega odbora SDS Ormož, in Dragutin Mate, ki je Ormož obiskal kot kandidat za evroposlanca iz vrst SDS. Anka Šinko je ob tej priložnosti pojasnila, v kakšen namen in kako se takšen aparat uporablja. Defibrilator je stal2.600 evrov. Kar polovico sredstev je prispevalo podjetje IGD Holermuos, ki je sredstva zbralo z lanskoletnim dobrodelnim koncertom skupine Langa. Občinski odbor SDS Ormož je prispeval 500 evrov, ostalo pa so primaknili Komunalno podjetje Ormož, Vzgojno-varstveni zavod Ormož, Krajevna skupnost Ormož in podjetje ARM&GEO Ormož.
Kot je povedal predsednik Občinskega odbora SDS Branko Šumenjak, bodo zbiranje sredstev za nakup defibrilatorjev nadaljevali. Tako je pri Območnem združenju RK še vedno odprt žiro račun za dobrodelne prispevke. Članom SDS se zdi nujno potrebno kupiti vsaj še en defibrilator, ki bi ga namestili v centru mesta.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ljutomer • Vodovod Branoslavci-Cezanjevci
V okviru projekta novogradenj vodovodnih omrežij za potrebe ljudi in ostalih porabnikov z zdravo pitno vodo na območju občine Ljutomer sta župan občine Ljutomer Franc Jurša in direktor podjetja Blisk montaža iz Murske Sobote Boris Goldinskij podpisala pogodbo o izgradnji vodovoda Branoslavci-Cezanjevci. Dolžina novega omrežja je 2.222 metrov, pogodbena vrednost del pa znaša nekaj manj kot 222 tisoč evrov. Sredstva za naložbo, ki bo zaključena 15. 7. 2009, bosta v znesku vsak do ene polovice zagotovila Občina Ljutomer in Ministrstvo za okolje in prostor.
NŠ
Videm • Četrto tradicionalno srečanje Šturmovčanov
Ustanovili TD Šturmača
»Naše novoustanovljeno turistično društvo smo poimenovali Šturmača, kar je stari potujčen izraz za petrolejko; to pa zato, ker smo Šturmovčani po njej dobili ime, saj je bilo naše naselje na tem območju najdalj časa brez električne napeljave in smo si morali svetiti s šturmačami,« je v pozdravnem nagovoru zbranim na Petrovi domačiji povedal predsednik KS Videm Andrej Rožman.
Turistično društvo Šturmača ima, kot je še povedal Rožman, že ob ustanovitvi registrirane tri sekcije, in sicer sekcijo kmečki žena in etnografsko ter športno sekcijo, koliko jih bo v prihodnje, pa se bo pokazalo glede na aktivnosti TD.
Letos bodo Šturmovčani, po novem povezani v omenjenem TD, začeli temeljito obnovo ostrešja Petrove domačije, kjer imajo svoj domicil in ki so jo doslej že dodobra očistili navlake ter prenovili klet. »Za obnovitvena dela imamo zaenkrat zagotovljenih približno 7000 evrov v občinskem proračunu; gre za sredstva, ki so prenesena iz lanskega leta. Seveda pa se vsi zavedamo, da bo treba v obnovo vložiti veliko prostovoljnega dela, saj denar zadostuje le za nakup materiala. Ampak tega se ne bojimo,« je še napovedal Andrej Rožman, ki je vesel dejstva,
Šturmovčani so se povezali v novoustanovljeno TD Šturmača z domicilom na Petrovi domačiji, ki ji letos nameravajo zamenjati ostrešje.
da je do Petrove domačije, kjer so se Šturmovčani doslej že večkrat zbrali in izdelovali okraske za pustno povorko, martinovali ali proslavljali druge dogodke, zdaj narejena tudi nova asfaltna prevleka.
Tokratno četrto srečanje Šturmovčanov na Petrovi do-
mačiji pa še ni bilo delovno, ampak predvsem zabavno; zbranim, teh je bilo preko 70, so zaigrali in zapeli Veseli Jo-žeki, nato je sledilo zabavno tekmovanje v zabijanju žebljev v štor, kar je slišati veliko bolj enostavno, kot pa res narediti. Prvi zmagovalec prvega tovr-
stnega tekmovanja, ki si je prislužil veliko leseno medaljo, je postal Jože Milošič. Družabno srečanje se je nadaljevalo pozno v noč ob polnih mizah, pesmi in zdravicah ter s kovanjem načrtov za naprej.
SM
Cirkulane • Podpisana še ena pogodba z izvajalcem
Začenja se gradnja kanalizacije
Potem ko je bila nedolgo nazaj v občini Cirkulane podpisana pogodba za modernizacijo ceste v naselje Pohorje, se je nekaj dni nazaj zgodil še en pomemben podpis; župan Janez Jurgec in izvršni direktor izbranega izvajalca del, Cestnega podjetja Ptuj, Martin Turk sta namreč podpisala še 650.000 evrov težko pogodbo za izgradnjo dveh krakov kanalizacije.
Širitev kanalizacijske mreže v občini se tako nadaljuje v naseljih Medribnik in Brezovec, kjer bo predviden primarni vod v omrežje povezal še 50 novih gospodinjstev oziroma 170 občanov. Oba kanalizacijska kraka se bosta navezovala na že delujočo čistilno napravo v Cirkulanah z močjo 500 PE, ki bo s priključitvijo omenjene nadgradnje že praktično dosegla popoln izkoristek razpoložljivih kapacitet. S projektom dogradnje kanalizacijskega sistema se je občina tudi uspešno prijavila na razpis iz RRP, od koder bo po zaključku del upravičena do 300.000 evrov. Razliko, kot je povedal župan Jurgec, bodo deloma pokrili iz sredstev, ki jih občina prejme po 23. členu Zakona o financiranju občin (letos pričakujejo
dobrih 146.000 evrov), deloma pa iz denarja, ki se steka iz naslova komunalne takse.
Skupno bosta oba kanalizacijska voda merila slabe tri kilometre, večina trase pa teče ob regionalni cesti, kjer bo promet v času gradbenih del občasno delno oviran.
Kot je zagotovil Martin Turk, bodo dela zaključena do sredine septembra, sicer pa je to tudi datum, ki je zapisan v pogodbi, saj mora občina za pridobitev razvojnega (evropskega) denarja pravočasno zaključiti z investicijo in predložiti t. i. situacije oziroma fakture za poplačilo.
Z ureditvijo kanalizacijskih vodov v obeh naseljih bodo v Cirkulanah zaključili glavnino izgradnje občinskega kanalizacijskega omrežja; v srednjeroč-
nem obdobju je v načrtu sicer še izgradnja kraka v naselju Pristava, kjer pa bo potrebno
zgraditi tudi novo čistilno napravo.
SM
Cirkulanski župan Janez Jurgec in izvršni direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk sta podpisala pogodbo za izvedbo 650.000 evrov težkega projekta izgradnje kanalizacije v naseljih Medrib-nik in Brezovec.
Foto: SM
ABC ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE
Ž. i,v/Vr* is.|K
Nm I C,
D,
O.
V, A, R o,

Še nikoli doslej ni bila odločitev
tako preprosta. Izberite svojo kombinacijo A, B ali C, izpolnite ¡j pristopno izjavo in že ste zavarovani, ob tem pa še varčujete. T»
In kaj pridobite?
^ življenjsko in dodatno nezgodno zavarovanje,
I„ obročno varčevanje v skladih z možnostjo dodatnih * vplačil ter
C, fleksibilnost izplačil.
Sestavite svojo varnost. Enostavno, jasno in dostopno.
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST
triglav
modra Številka
(«nEED
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
Gorišnica • Uspešen tudi tretji Filmski festival'
Mladi filmarji ponovno presenetili
Gorišniški osnovnošolci so pod mentorstvom učitelja Boštjana Rihtarja uspešno izvedli tudi letošnji tretji, tokrat mednarodni Filmski festival mladih filmskih navdušencev; na festival je namreč prispelo kar 22 filmov iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz Avstrije in Italije. Zlati klas, najvišje priznanje za najboljši film, je letos po oceni strokovne žirije pripadel filmu gorišniških osnovnošolcev z naslovom Obsession pod režijskim vodstvom Tadeje Vaupotič.
»Vsebina filma govori o tem, kako se je pijan oče vrnil iz službe, s seboj je nosil pištolo in ustrelil svojo najmlajšo hči. Ta je umrla na rokah svojega brata, ki mu je pomagala najti stik z veliko dekleti, ki so mu bila všeč. Scenarij smo skupaj ustvarile Eva Vojsk, Tjaša Ljubec in jaz. Za tako vsebino smo se odločile predvsem zato, ker je večina filmov, ki smo jih naredili na naši šoli, bolj nekako nežno romantičnih, na 'izi', me pa smo želele narediti nekaj novega, drugačno zvrst filma in tako je nastala ta grozljivka,« je o najboljšem filmu povedala Tadeja Vaupotič.
Ob filmu Obsession, ki je tako po mnenju žirije kot po mnenju občinstva najboljši film letošnjega festivala, si je zlato priznanje prislužil tudi film Motoristi, prav tako izpod rok gorišniških mladih filmarjev. »Glavna tema filma je razlika med revnimi in bogatimi, ki smo jo v filmu ponazorile z motorji; revnejši otroci so imeli slabše, bogatejši pa dobre motorje. Tako je nastal tudi naslov filma, Motoristi, skozi celotno zgodbo pa se prikazujejo odnosi med revnejšimi in bogatejšimi mladostniki. Konec je dober; ker gre za šolsko poučno zgodbo: bogatim se zgodi nesreča, revni jim potem pomagajo in na koncu se spoprijateljijo. Scenarij sem napisala sama, v glavnih vlogah pa sta nastopila Denis Hrupič in Luka Horvat ter še precej drugih, kar okoli 30 mladih je sodelovalo,« je o drugem najboljšem filmu povedala Špela Bezjak.
Sicer pa je po oceni strokov-
Mladi, gorišniški filmski nagrajenci letošnjega Filmskega festivala z mentorjem Boštjanom Rihtar-jem: Špela Pernar, Primož Vidovič, Tadeja Vaupotič, Denis Hrupič, Špela Bezjak, Rebeka Kovačec in Rebeka Primožič.
ne žirije, ki so jo letos sestavljali filmska režiserja Amir Murato-vič in Miha Klep ter profesorica slovenskega jezika Tadeja Ferk, iz predvajanih filmov bilo razvidno, da sedmošolci filmski svet šele spoznavajo, osmošolci iščejo svoj pravi izraz, devetošolci pa so že pravi mojstri filmskega ustvarjanja.
Med 22 prispelimi filmi je žirija izločila sedem najbolj izstopajočih, ki so bili nato predvajani v večernem delu Festivala; ta je zaradi slabega vremena potekal v večnamenski gorišniški dvorani. Med najboljše filme, ki so prejeli srebrno priznanje,
so se uvrstili film Softibluz, ki so ga posneli pod režijo Produkcije mladih iz OŠ Brežice, Rdeča kapica, katere avtorica je Rebeka Kovačec, in Šolska lupa Primoža Vidoviča (oba iz OŠ Gorišnica), bronasto priznanje pa sta si prislužila filma Super punca (režija: Špela Šipek) in Team Zanessa (režija: Rebeka Primožič), oba prav tako iz Go-rišnice.
Posebnost letošnjega filmskega festivala pa je bila filmska delavnica z Amirjem Muratovi-čem, v okviru katere so mladi filmarji iz Gorišnice, Brežic in Jesenic ob pomoči znanega in
izkušenega režiserja posneli krajši dokumentarni film o izdelavi sirkovih metel pri domačem izdelovalcu Jožetu Muhi-ču. Mentor mladih gorišniških filmarjev Boštjan Rihtar je nad svojimi učenci navdušen in pravi, da so se odlično izkazali pri delu, odlikuje pa jih tudi izreden smisel za filmsko ustvarjanje, zato nagrade niso mogle izostati. Seveda pa v OŠ Gorišni-ca planirajo že naslednji, četrti Filmski festival: »K sodelovanju vabimo vse mlade, tako osnovnošolce kot srednješolce,« je še povedal Rihtar.
SM
Podgorci • Več igre, manj računalnika in televizije
Se znamo igrati z otroki?
V Vrtcu Podgorci so minuli teden pripravili projekt Igre naših babic in dedkov, ki je potekal ves teden in se je zaključil s prireditvijo, namenjeno staršem, v kateri so malčki pokazali, kaj so se v tem tednu naučili.
Kot je povedala Ana Valenko, ki je skupaj z Marijo Hržič nosilka projekta, so jih k tej dejavnosti spodbudili rezultati ankete,
ki so jo izvedli v januarju. Zanimalo jih je, koliko časa dnevno preživijo otroci pri računalniku in televiziji. Rezultati so bili
šokantni, saj je iz njih izhajalo, da v povprečju otroci ob popoldnevih preživijo minimalno dve uri ob igranju igric, gleda-
Najmlajši so se med drugim vozili na vozičkih in ugotavljali, kaj vse lahko počno z njimi.
nju risank oziroma ob računalniku, ki ga uporabljajo v druge namene. V vrtcu so opazili, da so vse manj aktualne igre z igračami in družabne igre. Zato so želeli obuditi igre, ki so se jih igrali nekoč, ko še ni bilo televizije in računalnika, pa tudi takšnih igrač, kot so danes, ne. K sodelovanju so pritegnili babice in dedke ter druge zunanje sodelavce, ki so jim pokazali, kako so se igrali nekoč. Otroci so se tako igrali s kuhinjskimi krpami, izdelovali so punčke iz cunj, peli pesmice in igrali na improvizirane instrumente, naučili so se različne rajalne igre, izštevanke, vozili so se z lesenim vozičkom, izdelovali stolčke iz trave ter plesali stare plese. Ob tem je Ana Valenko poudarila, da se moramo tudi odrasli naučiti igrati z otrokom: »Kajti bolj kot katerokoli igračo potrebuje otrok prijatelje. Starši smo lahko otrokovi zaupni prijatelji pri igri. Vzemimo si čas za otrokovo igro. Naučimo se igrati z otrokom.« V projektnem tednu so sodelovale vse štiri skupinice vrtca in vse vzgojiteljice. Vrtec Podgorci obiskuje 69 otrok. Kot je bilo videti, se jim je teden zdel zelo zanimiv, radi so prihajali in bili zelo ponosni na babice in dedke, ki so jim pokazali, kako so se igrali nekoč. Vsako jutro so začeli z vprašanjem: »Vzgojiteljica, vzgojiteljica, kdo pa danes pride?« Viki Klemenčič Ivanuša
Tednikova knjigarnica
Le kaj mislijo občinski veljaki?
... se sprašujem kot nič kolikokrat doslej, ko steče beseda o parkih, vrtovih, drevesih. Ob novosti založništva Buča Po zgodovinskih parkih in vrtovih Slovenije me je znova bridko prešinil spomin na čudovita, izjemna drevesa in park okoli gradu Tur-nišče. To je park, zatočišče moje mladosti: spominjam se žubore-čega bistrega potoka in lesenega mlinčka, ki mi ga je oče mimogrede postavil. Spominjam se beline zvončkov, ki so vsako pomlad v vsem sijaju obkrožali grajsko stavbo. Spominjam se neštetih potk med grmičevjem, šuma vej in ščebeta številnih ptic. In nenavadnega drevesa, ki seje kitilo z velikimi, lokvanjem podobnimi cvetovi. In tiste velikanske, mogočne lepotice - rdeče bukve, ki ji je težko najti par tudi v razvpitih, urejenih vrtovih. Spominjam se jezera, kjer so gnezdile vodne ptice. Hja, celo kopali smo se otročaji v jezercu, čeprav je bilo bolj plitvo in je mulj z zelmi strašljivo žgečkal po telesih, ki še niso povsem obvladala plavalnih veščin. Mama mi je pripovedovala ob moji očaranosti nad drevesi in vodo grajskega parka, kamor smo tudi otročaji lahko vstopili le, če smo nekoliko sklonili glavo, o lepotah parka Turnišče. Obokan vhod skozi grajsko obzidje je bil nizek, na kolesu je uspelo brez sestopanja vstopiti le najbolj spretnim. Nekoč so nepovabljeni lahko le kradoma uzrli lepoto zgledno urejenega parka. Ah, nazaj h knjigi, ki je bila povod za ta žalosten uvod.
V monografiji Po zgodovinskih parkih in vrtovih Slovenije na strani 175 beremo, da je moč videti na franciscejskem katastru iz leta 1824 vrtno zasnovo gradu Turnišče v maniri baročnih vrtov takratnega časa. Obstajajo viri, ki potrjujejo, da je bil vrt v drugi polovici 19. stoletja preoblikovan v krajinskem slogu, kot je razbrati iz franciscejskega katastra 1872, kar ni skrito strokovnemu očesu tudi danes. Krajinski arhitekt Miran Krivec zapiše v navedeni monografiji, da je danes podoba parka odmaknjena od idealne, saj dajeta tako stavba kot celoten vrt podobo zanemarjenosti. In nadaljuje, da kompleks, razen z gradnjo ceste na vzhodni strani, ni okrnjen. V parku je več izjemnih predstavnikov parkovnih soliterjev rdeče bukve, hrasta, lipe in platane. V vegetaciji je moč slutiti osrednjo dostopno os do dvorca. Ob prehodu iz nižje v višjo dravsko teraso so urejena naravna jezera, ki jih napaja voda Studenčnica. Danes so jezera v fazi zaraščanja in predstavljajo predvsem gnezdišče in življenjski prostor ptičev. Raba prostora, ki ga trenutno pravzaprav ni, in neposredne okolice, ki je namenjena intenzivni kmetijski rabi, vsekakor ne sodita k spomeniku takega pomena. Nekoč je bilo Turnišče ena od vodilnih posesti za vzrejo kasaških konj v Jugoslaviji... In še pravi krajinski arhitekt Krivec: »Dvorec s kvadratno zasnovo s poudarjenimi vogali in park sta redek primerek ohranjenega kompleksa v vzhodni Sloveniji. S primerno rabo osrednjega objekta in z njo povezano rabo parka bi z ustrezno vodeno prenovo lahko Turnišču vrnili nekdanji lesk in veljavo.« Mislim, da avtor zagotovo ni videl to pomlad umno obrezanih veličastnih dreves na vpadnici v mesto?! Ob tem je jasno, kaj mislijo o drevesih in njihovem pomenu občinski veljaki in strokovnjaki.
Miran Krivec je prispeval še zapis o parku dvorca Dornava, o parku gradu Borl ter drugih. Avtorji so še krajinski arhitekti: Petra Jernejc Babič, Vesna Kolar Planinšič, Nataša Koruza, Marvy Lah Sušnik, Andreja Mihelčič, Darja Pergovnik Cotič, Tanja Simo-nič. Glavni in odgovorni urednik pregledne, poljudnoznanstvene monografije je Mitja Simič, ki je v uvodu orisal pomen, pogled in žalostno usodo zgodovinskih parkov in vrtov v deželi. »Vrtnoarhitekturna dediščina« je sestavljena iz živih gradiv, zato je tem bolj nedopusten nestrokoven in mačehovski odnos. Monografija predstavlja parke in vrtove po pokrajinah, s fotografijami in zgodovinskim slikovnim gradivom. Monografijo Po zgodovinskih parkih in vrtovih Slovenije (199 strani, format 25 cm) je oblikovala Eda Pavletič, kije med drugim tudi oblikovalka revije Proteus. Knjiga je izšla s pomočjo Ministrstva za kulturo RS.
Liljana Klemenčič
Foto: vki
Ormož • Začelo se bo 12. Ormoško poletje
Poletje odpirajo Nizozemci
Do pričetka 12. Ormoškega poletja je le še nekaj dni, saj se bo pričelo v torek, 16. junija, zato je župan Alojz Sok s sodelavci predstavil potek letošnjega festivala. Pripravljalni odbor vodi Mateja Serec, v njem pa so o programu odločali še Peter Kirič, Mojca Gorjak, Željka Nardin in Marjanca Korotaj.
Župan Sok ocenjuje, da je program izjemno dober in upa, da bo letošnje poletje v Ormož privabilo veliko tistih, ki bi si želeli ogledati prireditve. Ormoško poletje bo odprl nastop amsterdamskega Crea orchestra. Festival bo trajal 17 poletnih dni in posamezne prireditve bodo na grajskem dvorišču, v primeru slabega vremena pa v Domu kulture ali Športni dvorani na Hardeku. Tam bo tudi druga letošnja prireditev - Festival tekmovanja godb. 23. junija zvečer bo na Humu maša za domovino in kresovanje. Dan pred dnevom državnosti bo odprtje razstave Taborsko gibanje na Slovenskem in 140 let Ormoškega tabora, nato pa osrednja občinska proslava ob državnem prazniku, sledil pa bo še 6. ormoški nočni ulični tek. Ormoško poletje se bo letos z eno prireditvijo preselilo tudi v Veliko Nedeljo, kjer bo na prizorišču med gradom in cerkvijo potekal tamburaški koncert KD Simona Gregorčiča z gosti -Petrovaradinskimi tamburaši in Zvonkom Bogdanom. 26. junija bo na ormoškem gradu simpozij na temo taborskega gibanja, na Žvabu bo odkrita spominska plošča Božidarju Raiču, v Mestni grabi bodo potekale športne igre Veter v laseh - s športom proti drogi, dan pa se bo zaključil s koncertom skupine Tabu. V nedeljo, 28. junija, bo gimnazijski večer, ki ga bo pričel nastop prleškega kantavtor-ja Tadeja Vesenjaka. Polno grajsko dvorišče pričakujejo tudi 1. julija, ko bo gostoval
Organizacijski odbor sta na tiskovni konferenci zastopala Peter Kirič in Mojca Gorjak.
Špasteater z Ženske&Moški. com. Dan po tem bo za pisano mednarodno dogajanje poskrbela folklorna skupina Carmen Lopez iz Kolumbije. Poletje se nadaljuje z gledališkimi predstavami - 4. julija bo predstava za otroke Gremo na vlak gledališča Unikat, 8. julija pa MGP Leticija in Luštrek. 11. julija bodo na račun prišli ljubitelji narodno-zabavne glasbe, nastopil bo ansambel Gašperji. V naslednjih dveh dneh se bosta zvrstili še kinopredstavi Revni milijonar in Ženske. Strnjen del Ormoškega poletja se zaključuje 18. julija s koncertom vokalne skupine Accape-lla Benjamin in mandolinske skupine Amos. Dve prireditvi
bosta še v avgustu, in sicer 8. bo slovesnost ob 140-letnici Ormoškega tabora in odkritje doprsnega kipa Božidarju Raiču, poletje pa se zaključuje 29. avgusta s koncertom skupine Elvis Jackson.
Nekatere prireditve so brezplačne, za druge pa vstopnice stanejo od 5 do 15 evrov in so na voljo uro pred prireditvijo ali v TIC med torkom in soboto od 10. do 16. ure.
Generalni sponzorji so Carrera Optvl, Jeruzalem Ormož VVS in Wienerberger opekarne Ormož. Da boste o poteku dogajanja dobro obveščeni , bodo skrbeli kar štirje medijski sponzorji, med njimi tudi Radio-Tednik Ptuj.
Mirko Šerod, vodja oddelka za finance na Občini Ormož, je predstavil še finančno konstrukcijo 40.000 evrov vrednega festivala. Finančni tok naj bi znašal okrog 31.000 evrov, okrog 14.000 jih načrtujejo od prodaje vstopnic in sponzorjev, 17.000 evrov pa naj bi primaknila Občina. V tej vsoti pa niso zajeta sredstva za praznovanje obletnice Ormoškega tabora, ki so na posebni proračunski postavki. Nekaj bodo letos prihranili tudi s tem, da ne bodo izdali posebne festivalske brošure, predstavitev vseh nastopajočih skupin in Ormoškega poletja pa bo v Ormoških novicah, ki bodo zaradi tega izšle prej.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Obeta se svojevrsten glasbeni dogodek
Pevka, ki je nastopala z Madonno
Pevka in avtorica knjige Otrok Tibeta Soname Yangchen bo skupaj s tibetanskim menihom Petjo Norsangom nastopila na več koncertih po Sloveniji, med drugim tudi v nedeljo na Ptuju.
Yangchen bo na Ptuju nastopila v nedeljo.
V sklopu omenjene turneje bodo izpeljani trije koncerti, prvi bo danes v prestolnici, drugi jutri v Mariboru, zadnji pa v nedeljo ob 18. uri v Domu kulture v Muzikafe-ju. Organizator koncerta je Društvo za boljši svet, ki je decembra lani Soname Yangchen že gostilo v Sloveniji.
Pisateljica in pevka, ki je s svojo življenjsko zgodbo o nezlomljivi volji, veri v dobro in neverjetnem pogumu navdihnila marsikoga, je bila rojena leta 1973 v Tibetu. Pri šestih letih je morala svoj dom zapustiti in delati v suženjskem razmerju pri bogati družini v glavnem mestu. Pri šestnajstih je s težavo zbežala iz Tibeta v Indijo, kjer je prvič okusila svobodo. Kmalu se je poročila in rodila hčer, ki pa se ji je zaradi pomanjkanja morala odreči. Splet okoliščin jo je nato pripeljal v Anglijo, kjer je zače-
la peti pesmi o svoji domovini. Njena prva zgoščenka nosi naslov Nepozabljena dežela, pred kratkim pa je izdala še drugo, ki jo je poimenovala Planota. O življenjski zgodbi Yangchenove je napisana tudi knjiga, svetovna uspešnica, Otrok Tibeta.
»Kako naj uživam v vsem, kar sem dobila, ko pa vem, da Tibet še vedno trpi? Moje ljudstvo so prisilili k molku, toda jaz lahko pojem v njegovem imenu,« je nekoč dejala Yangchen.
Pela je po vsem svetu, sodelovala pa je tudi z nekaterimi velikimi svetovnimi zvezdami, kot sta Madona in Lionel Richie. Večji del sredstev, zbranih na koncertih, nameni v dobrodelne namene, predvsem organizacijam, ki pomagajo njenemu ljudstvu. Na ptujskem koncertu pa bo z Yangchen nastopil tudi tibetanski menih Petja Norsang.
Dženana Becirovic
Foto: vki
Foto: DB
Poštenost v nogometu in politiki
Tekme NK Drava, ki se že nekaj let zapored bori za obstanek v prvi nogometni ligi, in slovenski politični prostor imajo veliko skupnega. Tako kot ima vsak navijač pravico dvomiti v dejansko poštenost zadnje tekme proti ekipi Aluminija Kidričevo, kjer so rdeči kartoni skupaj z neverjetno spremembo igre s strani gostujoče ekipe po prvih petnajstih minutah na našem mestnem stadionu odločili izid dvoboja, ima vsak volivec pravico spraševati se o poštenosti sodnikov in igralcev na političnem odru.
Neprijazni udarci, nepoštene odločitve, prepovedani položaji, dvojne igre puščajo na koncu dneva v gledalcu oziroma opazovalcu grenak okus. Kot analitik sem del političnega prostora in sem v nedeljo volil. Kot navijač sem isti dan sedel na stadionu. Komaj sem se uprl želji po predčasnem odhodu. Popolnoma razočaran sem opazoval organizirano športno predstavo in podal svoj glas na volitvah. Laži, spo-tikanja, afere, zarote so postale sestavni del našega javnega življenja.
Tako kot se na žalost večina Ptujčanov zaradi zadnjih nečastnih lastništev zgodovinsko slavnega NK Drava ne počuti čustveno vezana na mestno nogometno reprezentanco, se Slovenci počasi oddaljujejo tudi od svojih političnih predstavnikov. Smo demokracija, ki se izraža z nizko udeležbo volivcev, a v nedeljo smo dosegli najnižjo, sramotno točko. In edini razlog je kvaliteta politične ponudbe v naši državi.
Voditelji, državniki nimajo več nobenega zunanjega, višjega cilja, kot je bila v preteklosti osamosvojitev, Nato ali Evropska unija. Sedaj nam preostane samo še notranjepolitična debata, ki pa se v dvomilijonski državi ne razlikuje veliko od otroškega peskovnika.
Afera Patria je zaznamovala državnozborske volitve, afera Ultra pa evropske. V medijih se je govorilo le o tajkunih, bankah, lažnivcih, milijonih in slovenskih težavah. Volili smo parlament Unije, a morali smo se odločati na podlagi notranjepolitičnih neplodnih debat, kar pomeni, da naši predstavniki dejansko vidijo sami sebe kot center sveta, in kar je še huje, nimajo nobenega argumenta oziroma znanja, s katerim bi nam predstavili pomembnost institucije, ki z različnimi postopki sooblikuje našo zakonodajo, gospodarstvo in zunanjo politiko.
Gregor Golobič se je pustil ujeti na krhki točki, ki je moralno sporna, pravno-formalno pa brezhibna. Predsednik stranke Zares, eden največjih strategov lokalne politike -v evropskem smislu - je stopil na bananin olupek, ki mu ga je nastavil njegov največji tekmec Borut Pahor. Padel je na tako banalni točki, da se mu lahko bolj kot nepoštenost očita politična naivnost. Napaka bolj kot zakrivanje. Vendar kot je zapisal Talleyrand, eden od največjih čarovnikov svetovne politike, ki se je znal prodati za ministra vsakemu režimu, »naredil je nekaj hujšega od napake, naredil je zločin«.
Ker je želel prevzeti nadzor nad vsemi pomembnejšimi vozli slovenskega gospodarstva in politike z arogantnim napadanjem, mu je koalicija pripravila past. Vrnili so mu udarec na enak način in z enako bolečino. Pahor se je skušal znebiti najmočnejšega in briljantnega tekmeca ter pripraviti teren za bodočo veliko koalicijo z Janezom Janšem.
V trenutku, ko pišem ta članek, še ni znana odločitev, ki jo bo sprejel minister Golobič glede svoje politične odgovornosti. V resnici ni težko ugotoviti, da obstaja realna možnost, da se bo rešil oziroma da ga bo izjava kakšne ustavno višje institucije, na primer predsednika republike, rešila ali vsaj postavila v precej manj neroden položaj. Podporo volivcev je že dobil. Čeprav je nek minister republike, član vladajoče koalicije in torej partner ministra Golobiča nekaj dni pred volitvami veselo nazdravljal v nekem javnem lokalu v središču Ljubljane »na uspešno uničenje Golobiča« (samo dodatek Enciklopediji visoke politične kulture Republike Slovenije), je Pahor v resnici danes v precej slabši poziciji. Zares ni izgubil glasov, SD je pod 20 procentov, Janez Janša pa je nedvomno zmagal in dobil dva mandata, ki se jima bo pridružil še tretji, takoj ko bo postala veljavna Lizbon-ska pogodba in bo Sloveniji pripadalo osem predstavnikov v Bruslju.
Morebitni poraz Zaresa bi znal biti pravi potres za našo politiko. A se ni zgodil. Sedaj Kučanu ni potrebno takoj zamenjati konja, predsednik Turk lahko izjavi, da formalno gledano Golobič ni napravil nobene napake ali celo, da ga lahko razumemo, ker je želel le zaščititi uspešen del slovenskega gospodarstva, ali se sam kot kameleon spremeni in igra v gnili deželi danski se lahko nadaljuje. Samo nizki udarci in pohlepnost, še naprej nobene vsebine. Tako kot se razočaran navijač sprašuje, koliko denarja je bilo potrebno NK Drava, da je ostala v prvi ligi, se volivci sprašujejo, koliko slabega nam bodo še prikazovali politiki, preden bodo odšli v drugo ligo. Ker 73 odstotkov od nas jih več ne prenese! Ne prenese njihove ozkoglednosti, nekulture, notranje- in zunanjepolitične nesposobnosti. Triinsedemdeset odstotkov volivcev pa je najmočnejša stranka v tej deželi. Samo naj pride pravi voditelj ...
Laris Gaiser
Ptuj • 25 let društva upokojencev Ivana Rudolfa Breg-Ptuj
Ponosni na svoje petindvajsetletno delovanje
V Domu krajanov Breg, ki je te dni dobil tudi novo fasado, je bila 4. junija osrednja slovesnost ob 25-letnici delovanja Društva upokojencev Ivana Rudolfa Breg-Ptuj, ki so jo povezali z bogatim kulturnim programom in priložnostno razstavo, s katero so ujeli pomembnejše utrinke in obdobja iz bogatega 25-letnega delovanja.
Ob tej priložnosti so medse povabili tudi ptujskega župana dr. Štefana Čelana, predsednik ČS Breg-Turnišče Vladimir Ko-ritnik pa je podelil priznanje Viktorju Majcnu, nekdanjemu predsedniku Društva upokojencev Ivana Rudolfa. Med gosti so bili tudi predstavniki društev upokojencev iz Haj-dine, Ptuja in Turnišča, pokrajinsko zvezo društev upokojencev Spodnjega Podravja pa je zastopal Franc Koderman. Ob mešanem pevskem zboru DU Ivana Rudolfa Breg- Ptuj sta se s priložnostnim programom, ki je predstavljal izsek iz letošnje praznične prireditve ob 25. prazniku Vrtca Ptuj, predstavila vrtca Zvonček in Vijolica, glasbena šola Decima, OŠ Breg, ljudski pevci KD Staneta Petroviča Hajdina, tamburaška skupina Zlate strune Miklavž pri Ormožu, folklorna skupina Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, DPD Svoboda Ptuj, tajnica društva Marjana pa se je oglasila s predstavitvijo kronike društva v rimi.
Skozi 25-letno bogato društveno dejavnost je vodil
Foto: Črtomir Goznik
Skozi 25-letno delovanje DU Ivana Rudolfa Breg-Ptuj je vodil predsednik društva Emil Milan Masten.
predsednik DU Ivana Rudolfa Breg-Ptuj Emil Milan Masten. Na začetku so bili upokojenci nekdanje KS Ivana Spolenaka vključeni v veliko društvo upokojencev Ptuj. Pred 25 leti so postali samostojni, po izgradnji lastnega društvenega doma pa se je društvena dejavnost zelo razmahnila. Ustanovni občni zbor je bil 7. decembra leta 1984. Že takoj na začetku so imenovali tudi različne komisije, da bi v delo društva pritegnili čim več upokojencev, ki bi
našli svoj smisel za aktivno delovanje. V vseh letih so ohranili stabilno članstvo, številka se giblje čez 200. Do leta 1990, dokler ni bila končana gradnja, je društvo delovalo v Koruzjaku, kot so Dom krajanov skupnosti Ivana Spolenaka imenovali krajani, pod tem imenom ga večina pozna še danes. V ureditev lastnega so vložili 4107 prostovoljnih delovnih dni ali 587 dni. Dom so zgradili na zemljišču, ki jim ga je odstopila takratna krajevna skupnost.
Foto: Črtomir Goznik
Jubilej je spremljal bogat kulturni program, nastopil je tudi Mešani pevski zbor DU Ivana Rudolfa Breg-Ptuj, ki mu dirigira Mitja Gobec.
Slovesnost ob odprtju doma je bila 9. junija 1990.
V vseh 25 letih so se v društvu trudili za čim bogatejše delovanje, da bi se v njem lahko dobro počutili vsi člani. Posebno skrb pa so vseskozi
namenjali vsem tistim članom, ki so potrebovali pomoč. Kot stalnica društvenega delovanja so obiski bolnih, slabše mobilnih in starejši od 80 let. Da bi svoje delovanje še bolj približali članom, bodo že v krat-
kem uredili tudi lastno spletno stran.
Po izbranem kulturnem programu in priložnostnih govorih je sledilo družabno srečanje z Urošem Sagadinom.
MG
Ivanjkovci • 25. srečanje ob dnevu upokojencev
Aktivni v športu in kulturi
Na jubilejnem, 25. srečanju ob dnevu upokojencev Medobčinske zveze društev upokojencev Ormož (MZDU) se je zbralo preko 700 udeležencev. V kulturnem programu so nastopili pevski zbori in folklora različnih DU, Ljudska godba Ivanjkovci, srečanje pa je v drugem, družabnem delu popestril ansambel Prlekija.
Srečanje je potekalo v lepem sončnem vremenu, saj je že skoraj tradicionalno tako, da dan pred srečanjem obilno dežuje, na dan srečanja pa vreme organizatorjem prizanese. Lep sončen dan je pod šotor v Ivanjkovce privabil več kot 700 upokojencev in številne povabljene goste. Med njimi tudi župane vseh treh občin Alojza
Soka, Jurija Borka in Mirka
Cvetka. Zelo počaščeni pa so bili organizatorji tudi, da je njihovo srečanje obiskala predsednica zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak.
Ob organizaciji takšnega srečanja je vedno velik izziv, ki pa so ga skupaj z DU Ivanjkovci, prizadevnimi člani in ob po-
moči KS Ivanjkovci in s pomočjo vseh treh občin uspešno rešili, je povedal Mirko Novak, predsednik MZDU Ormož, ki je v funkciji predsednika MZDU letos organiziral že šesto srečanje. Največji problem pri organizaciji takšnega srečanja so seveda finance. Pri tem je pohvalil vse tri občine, ki so se odzvale vabilu za sofinancira-
nje, nekaj sredstev pa so zbrali tudi pri sponzorjih, vendar je to dan danes težko. »Velika in zelo dobrodošla pridobitev pri organizaciji tovrstnih srečanj pa je občinski šotor, ki sprejme tja do 1000 ljudi in zelo smo zadovoljni, da se je občina odločila za nakup tega šotora, da nam ga ni treba iskati naokrog,« je povedal Mirko Novak.
Upokojenci, ki jih je v MZDU
Ormož združenih kar 2800, pa se sicer največ družijo ob športu in kulturi. Po večini od osmih društev upokojencev delujejo ribiške, kegljaške, balinarske, strelske in šahovske ekipe. Tekmovanja se vrstijo na nivoju medobčinske zveze, pokrajinske zveze, pa tudi vse do državnih prvenstev. V šestih društvih delujejo tudi pevski zbori in pri Sv. Tomažu je tudi folklorna skupina. Sama zveza društev pa poskuša delo in aktivnosti društev koordinirati.
Največji problem upokojencev so seveda nizke pokojnine, ki so v našem koncu Slovenije precej pod povprečjem. Mirko Novak se zaveda, da so razmišljanja o povišanjih pokojnin v teh časih le pobožne želje, tega najbrž tudi nihče ne pričakuje, kot je povedal, bodo veseli, če bodo pokojninski sklad uspeli obdržati v takšni kondiciji kot
doslej, da ne bi bila potrebna kakšna zniževanja.
Na srečanju so podelili tudi osem priznanj. Iz vsakega društva le po enemu članu, ki je bil najbolj aktiven v preteklem letu. Novak meni, da bi jih lahko podelili še več, ampak na upravnem odboru so se odločili, da bodo s priznanji bolj skromni, da jih ne razvrednotijo. Priznanja sta podelila predsednik MZDU Mirko Novak in predsednik DU Ivanjkovci Jože Polak. Za dolgoletno aktivno udejstvo-vanje v društvih so priznanja prejeli: Jože Borko (DU Miklavž pri Ormožu), Lizika Za-dravec (DU Ivanjkovci), Danica Ratek (DU Kog), Feliks Geč (DU Ormož), Stanko Pignar (DU Podgorci), Jože Turk (DU Središče ob Dravi), Malika Lah (DU Sveti Tomaž) in Olga Zoreč (DU Velika Nedelja) Viki Klemenčič Ivanuša
Okrog 700 upokojencev se je udeležilo srečanja, veliko jih je tudi nastopilo v različnih zborih in folklori.
Svečani spored so začeli člani novoustanovljene Ljudske godbe Ivanjkovci.
Foto: vki
Nogomet
Milec in Črnčič pomagala reprezentanci na EP Stran 16
NK Aluminij
To, da smo majhni, nas dela velike
Stran 16
Boks
Še teden dni do dvoboja Zavec-Miranda Stran 17
Kikboks
Bedenik-Raušl in Janže-kovič osvojila 2. mesti Stran 17
NK Boč
Končno dočakali napredovanje
Stran 18 Mali nogomet V Vitomarcih slavila ekipa Avtoservis Strašek Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Robert Furjan, športni direktor Laboda Drave
»
Na prvem mestu želja je Martin Milec«
Robert Furjan je vedno zanimiv sogovornik, ki je tokrat spregovoril o 94. minuti tekme v Domžalah, o odhodih najdražjih nogometašev, o mogočih okrepitvah Laboda Drave, o odnosih z Aluminijem, o navijačih in še o čem.
"Dolgo sem že v tem klubu, ki sem ga prevzel še v 2. ligi. Prav igralci, ki so si priigrali uvrstitev v 1. SNL si zaslužijo posebno omembo in zahvalo, ne glede na nekatere sedanje različne poglede in razhajanja v mišljenju. Takrat so bili pripravljeni sprejeti profesionalni način dela in so uspeli s prebojem v 1. ligo. Nikoli ne bom pozabil slavja ob osvojitvi 1. mesta v 2. ligi, bilo je fantastično," je začel Robert Furjan in nadaljeval: "Kljub šestim odigranim sezonam smo še vedno zelenci' med prvoligaši. Klub je šel v teh letih skozi številne turbulence, najvišje smo bili z igranjem v evropskem pokalu Intertoto in najnižje po odpovedi sodelovanja z Bwinom zaradi nerazumevanja države. Ta šok nas je držal vsaj kakšno leto, saj smo veliko stavili na to sodelovanje."
»Težje je voditi nogometni klub, kot podjetje s 1000 zaposlenimi«
Tudi letos ni šlo brez pretresov, saj ste npr. decembra ponudili odstop z mesta predsednika kluba.
R. Furjan: "Takrat sem si iskreno želel vzeti nekaj premora od nogometa. To odločitev bi pojasnil na primeru izjave predsednika celjskega prvo-ligaša (tudi direktor uglednega
podjetja), ki je rekel, da je težje voditi nogometni klub kot pa podjetje s 1000 zaposlenimi. Naj se sliši še tako smešno, a dejansko je potrebno v nogometu vlagati ogromno energije, da se obdržiš nad vodo."
Na koncu ste postali športni direktor.
R. Furjan: "Funkcijo predsednika sem jemal precej protokolarno: ne glede na vse očitke sem na ekipo vedno gledal z distance, čeprav sem na določene poteze, ki so se mi zdele neprimerne, vedno opozarjal. Na mestu športnega direktorja sem deloval povsem drugače: operativno sem se lotil stvari, ki so v domeni športnega sektorja. Na koncu se je na srečo pri rezultatih izkazalo, da precej uspešno."
Pri športnih direktorjih je vedno dilema: ali se postaviti na tribuno in opazovati dogajanje na igrišču z varne razdalje ali pa se postaviti poleg trenerja na klop, neposredno ob igrišče. Vi ste se odločili za drugo varianto.
R. Furjan: "Dolgo sem okleval, na koncu pa je prevladala misel, da lahko igralcem tako več pomagam v tistih 90 minutah, za katere se pripravljajo cel teden. Želel sem jim sporočiti, da živimo skupaj in da se borimo za iste cilje."
Znani ste po tem, da ste velikokrat zagovarjali igralce, tudi ko jim na igrišču ni šlo najbolje. V vlogi športnega direktorja pa ste jih sedaj nekajkrat tudi odkrito grajali.
R. Furjan: "Te izkušnje dobi človek pri delu z ljudmi; sam vodim različne skupine ljudi v športu in v podjetništvu že 20 let. Ne moreš jih dobiti s for-
TV je ključna
"Za razvoj in prihodnost slovenskega nogometa je ključno, da si na nacionalni televiziji zagotovi prisotnost vsaj po zgledu Hrvaške, če že ne Italije, Nemčije, Anglije, Avstrije, Švice, Danske ali nekaterih drugih nam primerljivih držav. Da nogomet ni šport št. 1 v Sloveniji, je zgodba, ki je ustrezala nekaterim drugim športnim krogom, sam seveda trdim, da je! Reprezentanco spremlja velika pozornost, ki bi se lahko prenesla tudi na našo 1. ligo. Združenje nogometnih prvoligašev je prvo, seveda ob nujnem sodelovanju z NZS, ki bi moralo poskrbeti za to. Če bi sam zasedal mesto v Ljubljani, bi bila to prva poteza: ne bi dovolil prenosa tekem reprezentance na RTV SLO, dokler bi imela takšen odnos do inkubatorja igralcev, ki igrajo za reprezentanco - to pa je 1. liga. Klubi bi lahko ob primerni odškodnini za TV-pravice zaživeli in se postavili v vlogo, ko bi lahko bili zanimivi za oglaševalce. To je povsem druga kategorija kot sponzorji in donatorji, ki sedaj napolnijo približno 70 %% proračuna, moralo pa bi biti ravno obratno. Drugače je tržiti tekmo, ki jo preko TV spremlja 100 tisoč gledalcev, ali pa tekmo, ki se igra za tisoč domačih gledalcev. Zaradi tega trdim, da je to ključno vprašanje razvoja slovenskega nogometa."
Foto: Črtomir Goznik
Robert Furjan, športni direktor Laboda Drave: »V preteklosti sem predvsem jaz, kot predsednik, storil napako, ko sem želel ekipo zadržati skupaj več let. Sedaj vem, da je vsakršno zadrževanje igralcev, ki jim tukaj ne moremo zagotoviti eksistence, nesmiselno.«
malno izobrazbo, to so samo življenjske izkušnje. Ni recepta za to, kdaj igralce pohvaliti, kdaj grajati, kdaj jih obremeniti s pritiskom in kdaj jim ga odvzeti; človek mora v določenih situacijah poslušati samega sebe, pa čeprav zgleda na prvi pogled poteza popolnoma neumna in se nihče ne strinja z njo. Potrebno je zaupati in verjeti vase in v svoje sposobnosti, sicer nimaš možnosti, da se iz-vlečeš iz težke situacije."
Eden od ključnih dogodkov v ptujskem klubu je bil ta, da Kronaveter po odigrani odlični sezoni 2006/07 zaradi poškodbe ni odšel v tujino. Se strinjate?
R. Furjan: "Seveda. Pred prvo poškodbo je bila ponujena cena zanj 1850000 evrov, s čimer bi si zagotovili mirno pr-voligaško plutje vsaj naslednjih pet sezon, ob drugih sponzorjih seveda. Še danes mi je žal, da na zadnji prvenstveni tekmi tiste sezone z Domžalami nisem
poslušal svojih občutkov: Rok bi moral tisto tekmo izpustiti, čeprav smo še imeli možnosti za osvojitev 2. mesta. Izpadlo je najslabše možno: izgubili smo tekmo, Rok pa se je poškodoval, zaradi česar je padel v vodo odmeven prestop."
Vroča tema: prestopi
Prestopi so tudi v tem trenutku najbolj vroča tema. Kakšno je stališče kluba: spustiti igralca ob primerni odškodnini ali ga poskušati zadržati?
R. Furjan: "V preteklosti sem predvsem jaz, kot predsednik, storil napako, ko sem želel ekipo zadržati skupaj več let. Sedaj vem, da je vsakršno zadrževanje igralcev, ki jim tukaj ne moremo zagotoviti eksistence, nesmiselno. Ob normalnih pogojih jim je treba omogočiti prestope v sredine, ki jim bodo
nudile možnosti za nadaljnji razvoj."
Bolj ali manj so že glasne govorice, da se Mariborčani zanimajo za vsaj dva igralca Drave.
R. Furjan: "Pri igralcih, ki imajo z nami pogodbe, smo odprti za vse: nam je vseeno, ali odškodnina pride iz Maribora ali iz Gradca, Siene ... Nam je pomembno, da se je z dobrimi igrami pri nas uveljavil in da s si prodajo zagotovimo sredstva za naslednjo sezono in nadaljnja vlaganja."
Prestopni rok pa ni enosmerna, ampak dvosmerna cesta.
R. Furjan: "Prihodi so vedno odvisni od odhodov. Prav zaradi tega si močno želim, da bi se letos zaključili prestopi Kronavetra in Ziliča. Prvi je že zdavnaj prerasel naš nogometni prostor, čeprav ga publika večkrat ocenjuje zelo strogo. Treba pa bi bilo upoštevati dejstvo, da je bil precej poškodovan in je zato potreboval precej časa za vrnitev v formo. Storili bomo vse, da mu pomagamo pri uresničitvi njegov želja. Drugi je naš igralec z največ odigranimi minutami, z največ doseženimi goli, nad njim je bilo storjenih največ prekrškov . Ne nazadnje smo z njegovo prodajo na Poljsko enkrat že dobro zaslužili."
»Modri kurenti so zakon!«
Oba omenjena igralca v zadnjem obdobju pri navijačih nista uživala popolnega zaupanja.
R. Furjan: "Tukaj pride do izraza pomanjkanje prvoligaške tradicije, ne samo na Ptuju, tudi na splošno v Sloveniji. V tujini, v klubih z dolgo zgodovino, navijači igralcem svojih klubov stojijo ob strani v dobrih in tudi slabih trenutkih, saj vedo, da igralci prav v slednjem primeru najbolj potrebujejo njihovo podporo. Pri nas tega žal še ni. Lahko igralec v preteklem krogu zabije tri gole in ima tri asistence, na prvi naslednji tekmi pa bo ob prvi napaki izžvižgan s tribun, kar ga
Recesija
R. Furjan: "Ravno zaradi tega želimo prodati naše najdražje igralce in s tem pridobiti dodatne prihodke. Število igralcev na pogodbi se bo zmanjšalo na približno 15, ob tem pa bomo štirim mladim domačim igralcem ponudili minimalne pogodbe. Računamo, da bomo za sezono porabili manj kot milijon evrov. Rad bi dodal, da je bil v tej sezoni povprečni proračun naših klubov 1. SNL 2,8 MIO evrov (podatki iz poročila komisije za licenci-ranje pri NZS, op. a.), mi smo porabili 1,3 MIO evrov, ob tem pa venomer poslušali govorice v mestu, kako zapravljamo denar. To je debata za ljudi, ki niso in ne bi bili sposobni voditi prvoligaša. Poznam pogodbe v slovenskem nogometu in vem, da so naše povprečne ali celo pod njim."
vodi v naslednje napake . Pri tem ne mislim samo na Ziliča: naslednjo sezono bo to kakšen drugi igralec in zgodba se bo ponovila. Želim si, da bi enkrat navijači spodbujali igralce pri zaostanku, npr 0:1 - to bi bila prava poteza, ki bi igralcem dala dodatne energije. Klub s takšnimi gledalci bi lahko imel bistveno boljše rezultate, saj so gledalci ena najpomembnejših sestavin vsakega kluba.
Kar pa se tiče Modrih kurentov: njih ne bi zamenjal za vse organizirane navijaške skupine v Sloveniji skupaj! V tej državi ni boljših, bolj zvestih, pripadnih svojemu klubu in igralcem. Znajo vzpodbujati igralce, ko jim ne gre, jih dvigniti z navijanjem. Modri kurenti so zakon, res so zakon. Poleg tega niso imeli niti enega incidenta celo leto s policijo, nobenega konflikta ali pretepa. Tudi drugod po Sloveniji so priznani kot fer in zaželeni navijači. Ne rabimo pretepačev, mi imamo odlično navijaško skupino. Ne bom pozabil tekme v Celju, po kateri je odstopil trener Besek in so Celjani vodili 6:0; še v 93. minuti so navijači vzklikali: Drava, Drava!"
Nadaljevanje na strani 16.
prvaOliga
NK Aluminij - to, da smo majhni, nas dela velike
Nadaljevanje s trani 15.
Omenili ste trenerja: bo Adnan Zildžovič ostal na klopi Drave?
R. Furjan: "To je v rokah upravnega odbora, vendar bom v primeru, da me pozo-vejo k nadaljevanju opravljanja nalog športnega direktorja, vztrajal na njegovem obstanku. V tem času, ko sva midva sodelovala, je naredil nekaj velikih stvari, največja pa je bila v 93. minuti tekme v Domžalah, ko je prekosil sebe, mene in vse druge. Takrat so vsi naši igralci popadali po igrišču, ker so se zavedali, da so v 2. ligi, naš trener pa je vpil: Fantje ni še konec, zabili ga bomo!' Ko je Grižonič podal dolgo žogo do Kelenca, je Adnan vpil Ogu Johnu, naj teče na drugo vrat-nico in Ogu ga je poslušal in zabil gol. Trener, ki ima to moč in ta motivacijski faktor, se bo razvil v vrhunskega trenerja. Ta zmagovalni duh, v kombinaciji z disciplino, ki jo gojiva oba, bi lahko v prihodnosti tudi z manjšim proračunom pomenil boljši rezultat Drave."
»94. minuta nas je združila za vselej«
Ta 94. minuta tekme v Domžalah je vtisnila sezoni neizbrisen pečat.
R. Furjan: "Ko smo prejeli gol v 93. minuti, sem pogledal levo in videl vse igralce na tleh, dobesedno, vsi z mislijo na 2. ligo. 94. minuta pa je bila tista, ki nas je združila za vselej! Ti fantje se lahko na treningih skregajo stokrat: ko pa bodo končali kariere, pa bodo svojim otrokom in vnukom zagotovo pripovedovali o tej minuti. Sam takšnega trenutka nisem doživel še nikoli prej. Imel sem se za trdnega, pa sem takrat spoznal, da vseeno nisem jeklen, saj so me popolnoma preplavila čustva. Po tekmi sem uvedel karanteno, ni bilo izhodov, vse smo podredili temu, da si čim prej zbistrimo glave in se pripravimo za prvo tekmo z Aluminijem. Fantom sem povedal, da to ne bo lahka tekma, saj
Izbranci Miloša Kostiča
so prvo tekmo kvalifikacij za uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo od 21. julija do 2. avgusta v Ukrajini, začeli z remijem proti Rusiji (3:3). Pri Sloveniji se je izkazal Rajko Rep, ki je zabil vse tri zadetke. Nogometaš MIK CM Celje se je med strelce vpisal tudi na tekmi z Nizozemsko (1:1). Vse štiri uvodne tekme so se končale brez zmagovalca, zato sta o potniku odločali zadnji srečanji.
Na odločilnem dvoboju so mladi slovenski upi slavili prvo, a sila pomembno zmago proti beloruskim vrstnikom, kar jim je prineslo vozovnico za EP. Za Kostičeve izbrance sta v polno zadela Anel Omerovič in Rep iz 11-metrovke. Srečanje med preostalima tekmecema, torej med Rusi in Nizozemci, se je končalo z zmago slednjih. Na zaključni del evropskega prvenstva se je uvrstil zgolj zmagovalec skupine, torej Slovenija.
Pomembno vlogo v tej ekipi
smo doživeli pravi šok, ki ga ni bilo lahko premagati."
Sledili sta tekmi z Aluminijem, na katerih pa ste zagotovo z eni očesom gledali tudi igralce v rdečih dresih. Kateri so najbolj zanimivi za Labod Dravo?
R. Furjan: "Igralce Aluminija spremljam precej podrobno že dalj časa in so za Dravo vsekakor zanimivi. Z Aluminijem se bomo zagotovo pogovarjali o možnosti menjav, posoj, česar koli. V tem trenutku je za nas na prvem mestu želja Martin Milec, zanimata nas tudi Andrej Dugolin in Jan Šimenko ter še kdo. Vse je odvisno od pogovorov med kluboma in od tega, ali bi se kdo želel videti v dresu Drave. Vse pa gre seveda preko denarja: če bomo sposobni ponuditi to, kar bodo v Kidričevem želeli, bi katerega od teh fantov zagotovo vzeli."
Rivalstvo daje športu poseben čar
Sta Drava in Aluminij
prešla fazo, ko sta se gledala postrani preko ograje?
R. Furjan: "To rivalstvo se je začelo že davno pred mano in g. Jevšovarjem; gre za velik emocionalni naboj, kar pa je v športu seveda prav in mu daje poseben čar. Vendar mora biti ta naboj izražen pri navijačih, pri gledalcih, v obeh krajih, tudi pri upravah obeh klubov med samo tekmo. Ko pa tekme ni, se morata upravi držati racionalnosti in sodelovanja. V zadnjih dveh letih je to sodelovanje potekalo v obojestransko korist, zares odlično. Sodelujemo z veliko klubi, a z Aluminijem v korektnosti sodelovanja ne najdem primerjave. Letos bi želeli to sodelovanje še okrepiti in bomo poskušali z njimi najti skupni dogovor o tem, da bi vse naše selekcije trenirale v njihovem centru, ki je brez primerjave najboljši v Sloveniji. Upam, da bo ob primerni odškodnini do dogovora tudi prišlo."
Kako vidite zadnje pripetljaje okrog (ne)igranja
sta odigrala tudi mlada člana Aluminija Martin Milec in Leon Črnčič, ki uspešno na-
Volitve v MNZ Ptuj
R. Furjan: "Tukaj bi bil zelo kratek: NK Ptuj (po registru), Drava (navijaško) in Labod Drava (tekmovalno) je bil, je in bo član MNZ Ptuj, razen če bo MNZ Ptuj vztrajal pri svoji odločitvi, da le-to nismo. Potem ne izključujem možnost včlanitve v drugo MNZ."
Grbca in Mandiča, ki sta v letošnji sezoni kot posojena igralca Drave igrala za Aluminij?
R. Furjan: "Vsa ta natolcevanja so plod burne domišljije; zame je bil npr. Mandič najboljši igralec teh dveh tekem. Glede Grbca bi rekel samo to, da je bilo prav njemu samemu najtežje: če bi igral in bi kot napadalec zgrešil priložnost, bi mu navijači Aluminija očitali, da je zgrešil namerno, če pa bi zadel, pa bi ga ob vrnitvi v matični klub gledali postrani Ptujčani. Jaz bi spoštoval vsako njegovo odločitev, vendar ga popolnoma razumem, da se je tako odločil. Sam na to temo z njim nisem spregovoril ene same besede. Če bi mi želeli, da ta igralca ne igrata za Aluminij, bi to sporočili Kidričanom preko predsednika, ki bi to zagotovo spoštoval, saj je naše sodelovanje na tako visokem nivoju. Vendar nismo."
Letos je malo priložnosti dobil Igor Radetič, ki je velikokrat izpadel iz ekipe kot četrti tujec.
R. Furjan: "Gre za dobrega igralca in pravega profesionalca, ki je zares dobil ob Ogu Johnu, Da Silvi in Žiliču malo priložnosti. Pogodbe z njim ne bomo podaljšali, menimo pa, da je zanj najbolje, da gre v klub, kjer bo dobil več priložnosti za dokazovanje. Ima tudi možnost pridobiti italijanski potni list in v tem primeru bi bil spet zanimiv za nas, saj smo šibki prav na desnem bočnem položaju, kjer lahko on uspešno igra."
Jože Mohorič
stopata tudi v članskem moštvu iz Kidričevega.
UR
Komentar in odgovor vsem, ki ob zadnjem nogometnem prazniku na Dravskem polju tako ali drugače niso ostali neopredeljeni ...
'A cane non magno saepe tenetur aper.'
(Pogosto tudi mali pes zaustavi vepra). Latinski pregovor.
Mogoče malo nenavadni začetek prispevka, a vseeno - športni park v Kidričevem postaja prepoznaven objekt v slovenskem športnem prostoru, ne samo na račun dobrih športnih dosežkov malega kluba', ampak tudi odlične infrastrukture, prizadevnega dela strokovnega kadra z mladimi in nenazadnje tudi po odločitvah nogometne zveze Slovenije, ki si je to okolje v zadnjem obdobju izbrala za vadbeni oz. pripravljalni prostor nogometne reprezentance Slovenije.
Nogometni klub Aluminij je klub z dolgoletno tradicijo , ustanovljen je bil leta 1946 na pobudo in s podporo takratnega TGA, danes Taluma. Nogometna šola NK Aluminij vključuje 240 igralcev od 6. leta naprej pa vse do članov; za strokovno delo z igralci skrbi 12 trenerjev, od katerih jih ima kar 5 profesionalno licenco, vsi ostali pa ostale potrebne licence za strokovno delo z igralci. Tekmovalne kategorije so naslednje: člani, mladina (U-18), kadeti (U-16), starejši in mlajši dečki (U-14 in U-12), starejši in mlajši cicibani (U-10 in U-8). Infrastruktura in objekti se razprostirajo na skupno 60.000 m2 površin, ki so primerne za vadbo in obsegajo: glavno igrišče, tri pomožna igrišča, veliko in malo igrišče z umetno travo, igrišče z mivko in ostale zelene vadbene površine. Prednostna usmeritev kluba in glavnega sponzorja kluba Taluma je bila in ostaja delo z mlajšimi nogometnimi selekcijami. Tako v športnem, še posebej pa v vzgojnem smislu. Poudariti velja, da na to kažejo tudi pretekli in trenutni tekmovalni dosežki kluba, saj so mladinci in kadeti v letošnji tekmovalni sezoni 2008/2009 zasedli skupno 4. mesto v 1. slovenski kadetski in mladinski ligi za Interblockom, Mariborom in Domžalami, kar
nas v mlajših selekcijah uvršča v sam vrh slovenskega nogometa. Ti fantje, ki so vzgojeni doma, že danes predstavljajo del članske ekipe. Še bolj pa se na njih računa v bodoče. Tem igralcem se v klubu posveča še dodatna pozornost, saj se le vrzeli na posameznih igralnih mestih dopolnjujejo z drugimi igralci, za katere pa se v klubu trudimo, da so tudi iz bližnje okolice. Prednost dajemo torej mladim iz tega okolja in tako nas tudi športni rezultati zanimajo predvsem v tem okvirju. Klub in glavni sponzor Talum ne nameravata podleči evforiji in praksi iz drugih okolij, kjer na račun tujih, visoko plačanih igralcev sledijo kratkoročnim ciljem in rezultatom, kaj hitro pa se tudi zgodi, da se pa takšne zgodbe končajo z razpadom celotnega sistema.
Tekmovalna sezona 2008/ 2009 je za nami. Dosegli smo zavidljive rezultate, ene izmed boljših v zadnjih letih obstoja kluba. Prav zaradi tega je potrebno čestitati vsem trenerjem, ki delajo v klubu, še posebej pa igralcem, ki so zastavljene naloge izpolnjevali na igrišču in ki so, ne glede na otežene okoliščine vztrajali in verjeli v uspeh. Tisti, ki so vmes obupali, so kaj hitro ugotovili zmotnost pri njihovih odločitvah. Dokazali smo, da lahko tudi majhen klub s pravilnimi usmeritvami na vseh področjih svojega dela parira velikim. In to nas dela še močnejše. Ostaja sicer grenak priokus po zaključku igranja dodatnih kvalifikacij prvega moštva za uvrstitev v 1. slovensko nogometno ligo, kjer nam po spletu izredno veliko naključij' ni uspelo. Ta naključja niso ostala prezrta iz naše strani, iz strani športnikov in javnosti. Komentarji so glede na splet okoliščin, ki so se zgodile ob drugi tekmi in na njej različni, naš komentar je samo en - naši fantje so v celotni tekmovalni sezoni in na dveh dodatnih kvalifikacijskih tekmah pokazali, da znamo tudi pri nas igrati nogomet, in to nogomet na zelenici in ne kjerkoli drugje. Ne samo igrati, tudi zmagovati brez pomoči drugih ...
Ob tekmovalnem delu aktivnosti v klubu, ki so bile že omenjene, pa se v prednostnih usmeritvah kluba NK Aluminij skriva mnogo več, kot je mogoče zaznati vsem očem, ki klub spremljajo od blizu in daleč. Prav je, da jih omenimo:
-	delovanje kluba ni osredotočeno le na športne cilje, ampak predvsem na delo, disciplino in vzgojo mladih ter pridobivanje različnih vrednot, kot so prijateljstvo, skupinsko delo, lojalnost in vztrajnost; podpora sponzorjev klubu NK Aluminij pomeni tukaj posredno tudi vlaganje v pomoč staršem pri vzgoji in izobraževanju njihovih otrok ter predvsem oblikovanju njihovih osebnosti za nadaljnje življenje;
-	otroci staršev, ki prihajajo iz bližnje in daljne okolice Kidričevega, lahko v popoldanskem času z nadzorovano vadbo pridobivajo psihofizično kondicijo; želja kluba je ponuditi otrokom in mladostnikom boljšo, predvsem pa bolj zdravo preživljanje prostega časa;
-	NK Aluminij šteje podporo sponzorjev in donatorjev dejavnostim v ožjem in širšem smislu, kamor se uvrščata tudi
šport in nogomet, kot njihovo družbeno odgovornost do okolja, v katerega je klub umeščen.
Prav slednje izmed navedenega in pa racionalnost ter skromnost v zastavljenih finančnih konstrukcijah delovanja kluba in odgovornosti, ki jo imamo do sponzorjev, donatorjev in nenazadnje tudi občanov Kidričanov, je razlog, da smo redki v tem športu, ki v današnji situaciji nimamo neporavnanih obveznosti do igralcev, trenerjev in ostalih. Tudi to nas dela drugačne od večine klubov v našem in višjem ran-gu tekmovanja. Skromnost na tem področju ostaja tudi naša nadaljnja usmeritev, saj se zavedamo, da lahko samo s takšno strategijo delovanja kluba v tej naši mali nogometni Sloveniji dolgoročno uspemo, da ne rečemo samo preživimo.
Celotna filozofija delovanja kluba kaže na to, da rezultati v klubu niso naključje. Sinergij, ki so se pokazale ob takšnem načinu dela in takšnih usmeritvah v klubu in ob njem, je veliko. Prav te so naša prednost in se jih dobro zavedamo. Predvsem se zavedamo stičnih točk med delovanjem kluba NK Aluminij in glavnim sponzorjem kluba podjetja Talum. Zavedamo se, da sredstva, ki jih podjetje namenja za to dejavnost, niso samoumevna, temveč so v veliki meri rezultat trdega dela delavcev v podjetju Talum. So dejansko darila, saj družba Ta-lum od tega nima prav nikakršnih ekonomskih koristi. In tudi ostali sponzorji in donatorji ne. Prav zato tudi vzgajamo naše fante v smeri poštenega odnosa do igranja nogometa v Kidričevem. Iz vidika opazovalcev in davkoplačevalcev pa smo žal v tem okolju in tem športu ter na takšnem tekmovalnem nivoju eni izmed redkih s takšno filozofijo.
Na tem mestu je potrebno omeniti tudi Občino Kidričevo, ki je še posebej letos, ko je situacija v klubu zaradi zmanjšanega obsega virov financiranja povsem drugačna. Le-ta je vskočila in je razumela naše usmeritve. Predvsem pa smo veseli, da se tudi oni zavedajo, da je NK Aluminij tudi njen športni park, v katerem se veselijo in igrajo otroci od tukaj in iz okolice. Nasmehi veselih otrok, zadovoljstvo staršev in strokovnih delavcev ter pozitivna kritika Kidričanov pa nam dajejo navdih za dobro delo tudi v bodoče.
Vse navedeno in še kaj, na kar smo morda pozabili, je razlog za optimizem pri nadaljnjem delovanju našega kluba in našega športnega parka. Čisto na koncu pa naj povzamemo besede našega sekretarja, ki jih je zapisal pred zadnjimi treningi naših moštev v letošnji tekmovalni sezoni: "Vsi naši fantje lahko gredo na zaslužene počitnice ponosni in z vzdignjenimi glavami. V danih razmerah so v letošnji sezoni v vseh tekmovalnih rangih storili vse, kar je bilo mogoče, predvsem pa so iz kroga v krog dokazovali, kako se bori za barve kluba, ki mu pripadaš. Hvala fantje, vidimo se v naslednjih bitkah. Vojne še zdaleč ni konec ."
Upravni odbor NK Aluminij Predsednik: Zvonko Jevšovar
Nogomet • Reprezentanca U-19
Milec in Crncic pomagala reprezentanci na EP
MAXIM
PREDSTAVLJA
NEPQRRVNRN RAČUN
ZnVEC vsMIRIVIDR
DVORANA TABOR MARIBOR, 19.6. OB 18:00
Predprodaja vstopnic: Big Bang, Petrol, Kompas, Vstopnice.com, Eventim.si, Š.c. Barada, Dvorana Tabor in 24 ur na dan na 031 349 000
Boks • Dejan Zavec
i
Atletika • Pokal Slovenije
Se teden dni do povratnega dvoboja z Mirando
Tokrat brez kolajne
Vstopnice so že v prodaji ...
... in jih je mogoče kupiti v prodajalnah Big Bang, bencinskih črpalkah Petrol, poslovalnicah Kompas, Š.c. Barada, v dvorani Tabor ter na spletnih straneh vstopnice.com in eventim.si. Prav tako je vstopnice mogoče naročiti preko telefonske številke 031/349-000, ki bo odprta 24 ur na dan.
Cene vstopnic so različne - najnižje so za pozicije »Klopi Sever in Jug« in znašajo 15 EUR, po 25 EUR oz. 30 EUR so na voljo vstopnice na tribuni A, B, C in D, za 50 EUR pa si je mogoče zagotoviti vstopnice na parterju A, B, C in D (razpored sedežev si je mogoče ogledati na spletnem naslovu eventim.si). Na voljo so tudi zanimivi VIP paketi, v katere je vključena miza za šest oseb v neposredni bližini ringa ter pestra pogostitev med dogodkom (vključeno je tudi parkirišče). Cena takšnega paketa znaša 1000 EUR.
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec in Jorge Daniel Miranda bosta v petek, 19. junija, spet skupaj stopila v ring.
Finale atletskega pokala Slovenije, ki je minuli konec tedna potekal v Velenju, je prvi vrhunec atletske sezone na prostem. Kljub temu da nas do največjih tekmovanj na mednarodni ravni loči še lep čas, so številni slovenski atleti že dosegli rezultate na visokem nivoju, člani Atletskega kluba Ptuj pa so tokrat nastopili v okrnjeni zasedbi. Najboljša ptujska športnica Nina Kolarič še vedno vleče neprijetno poškodbo gležnja, zato se je nastopu v Velenju odpovedala, ostali člani aA-tletskega kluba Cestno podjetje Ptuj pa še niso pokazali vsega, kar znajo.
Ptujske barve so v članski kategoriji zastopali mladinci, najvišje pa se je uspelo uvrstiti Maji Veselič v teku na 3000 metrov. S časom 10 minut in 55,62 sekunde je končala tik pod zmagovalnim odrom, na polovico krajši razdalji pa je bila sedma (4 minute in 58,24 sekunde). Laura Pajtler je bila tokrat peta na 400 metrov (58,04 sekunde), na dvakrat
Tenis
Podravska rekreativna liga 2009
A-LIGA
Rezultati 4. kroga (8. 6.): TC
Luka - Kellersports 2:4, TD Duplek - TK Skorba 3:3, Kidričevo - Goriš-nica 5:1.
1.	KELLERSPORTS	4 15:9 6
2.	KIDRIČEVO	4 14:10 5
3.	TK SKORBA	4 12:12 4
4.	TC LUKA	4 11:13 3
5.	GORIŠNICA	4 10:14 3
6.	TD DUPLEK	4 10:14 3
Ekipa Kellersports je zmagala še tretjič, tokrat na gostovanju pri TC Luka, ter s tem zadržala vodstvo na lestvici. Gorišnica je doživela težak poraz v Kidričevem, s čimer je izpadla iz boja za vrh. Skorba in Duplek sta se razšla brez zmagovalca, kar je Skorbo pred zadnjim krogom obdržalo v boju za prvo mesto.
Pari 5. kroga: TD Duplek - TC Luka (v soboto, 13. 6., ob 9.00 v TC
daljši razdalji pa mesto niže (2 minuti in 20,07 sekunde). Peto mesto so si pritekla dekleta v štafeti 4 x 400 metrov, ki je tekla v postavi Pernat, Pajtler, Škerget in Ferš (4 minute in 18,52 sekunde). V močni sprinterski konkurenci je Mitja Horvat tokrat pokazal manj od pričakovanj, na 100 metrov je bil enajsti (11,24 sekunde), na 200 metrov pa deveti (22,40 sekunde). Soliden rezultat in sedmo mesto je dosegla štafeta fantov na 4 x 100 metrov, ki je tekla v postavi Tetičkovič, Dobnik, Plohl in Horvat (43,46 sekunde).
Rezultati ostalih Ptujčanov: Rok Grdina je kopje vrgel 51,12 metra, Nuša Turk je na 100 metrov z ovirami tekla 16,25 sekunde, Urška Škerget je tekla 58,79 sekunde na 400 metrov, Peter Dobnik na 400 metrov z ovirami 57,83 sekunde, Karin Pernat pa 71,23 sekunde.
UE
Duplek), Gorišnica - Keller (v ponedeljek, 15. 6., ob 17.00 v Gorišnici), Kidričevo - Skorba (v ponedeljek, 15. 6., ob 16.30 v Kidričevem).
B-liga
Rezultata 4. kroga: Skorba Gad - VSB Mravljice 5:1, Štraf - Kapo dol 3:3. Prosta je bila ekipa Kidričevo 2.
1.	KIDRIČEVO 2	3 14:4 6
2.	SKORBA GAD	3 11:7 4
3.	ŠTRAF	4 11:13 3
4.	KAPO DOL	3 8:10 3
5.	VSB MRAVLJICE	3 5:13 0
Pred zadnjim krogom si je 1. mesto in s tem nastop v A-ligi že zagotovila ekipa Kidričevo 2, še naprej pa bo zanimivo v boju za 2. mesto, za katero se borijo tri ekipe.
Pari 5. kroga: VSB Mravljice - Kidričevo 2 (v soboto, 13. 6., ob 9.00 v Slovenski Bistrici), Kapo dol - Skor-ba Gad (v četrtek, 11. 6., ob 18.00 v Goya tenis centru). Prosta je ekipa Štraf.
UR
Težko pričakovani dvoboj med Dejanom Zavcem in Jor-gejem Danielom Mirando, ki bo v petek, 19. junija, v mariborski dvorani Tabor, se vse bolj približuje.
Gre za povratni dvoboj med našim šampionom in argentinskim boksarjem z vzdevkom El Chino. Prvi se je zgodil na današnji dan (datum izdaje našega časopisa) pred natanko dvema letoma (12. 6. 2007). Dvoboj, ki se je začel izredno spektakularno, saj sta si oba boksarja že v uvodnih dveh rundah izmenjala veliko močnih in atraktivnih udarcev, je bil prekinjen v 3. rundi zaradi Dejanovega krvavenja iz arkade. Sodniki so takrat natančno zabeležili, da je do poškodbe prišlo zaradi Mirandinega nenamernega udarca z glavo in so dvoboj prekinili, rezultata pa niso razglasili - dvoboj je ostal brez odločitve (ND - non decision). Že takrat sta oba tekmeca javno izrazila željo po takojšnjem povratnem dvoboju, vendar do njega ni prišlo iz preprostega razloga: Miranda
Od 5. do 7. junija je v mestu Rimini (Italija) v organizaciji Yama arashi kluba iz Piacenze in svetovne kikboks organizacije WAKO potekal tradicionalni svetovni pokal, imenovan WAKO WORLD CUP »14. BEST FIGHTER«. Tekmovanje je potekalo v disciplinah semi, light in full contact, v vseh starostnih kategorijah kot tudi v vseh zvrsteh form ter prvič v novi disciplini light low kick.
Slovenci so letos dosegli zgodovinski uspeh, saj so osvojili 6 zlatih, 8 srebrnih in 11 bronastih kolajn ter bili ena najuspešnejših reprezentanc na letošnjem svetovnem pokalu. Klub borilnih veščin Ptuj je tokrat sodeloval s 7 tekmovalci in dosegel fantastičen uspeh, saj je v tako močni konkurenci osvojil dve 2. mesti in dve 3. mesti. Prvi kolajni sta osvojila Matic Bedenik Raušl in Filip Janžekovič.
Filip Janžekovič je med mladinci do 65 kg po vrsti premagal Daria Barutta iz Italije, Antonia Mania iz Italije, v če-trtfinalu Ishada Ahmadina iz Rusije in v polfinalu še Roberta Paderewskwga iz Poljske. V finalu je Filip po dobri borbi izgubil proti tekmovalcu iz Rusije in tako na koncu osvojil odlično 2. mesto.
Matic Bedenik Raušl je med člani do 70 kg v 1. krogu premagal Allesandra Simionia iz Italije, v 2. Giarensu Sigma iz Italije, v četrtfinalu Anona Cecera iz Nemčije, v polfinalu pa še Stiana Feinstadta iz Norveške. V finalu je Matic izgubil proti tekmovalcu iz Rusije in tako kot drugi Ptujčan osvojil odlično 2. mesto.
je naslednji dvoboj izgubil in ni bil več v igri za interkontinen-talnega prvaka.
Sedaj je vse pripravljeno, da se to vendarle zgodi in da se atraktivna tekmeca znova pomerita v ringu. Dejanov izkupiček v dosedanjih profesional-
Tilen Abraham je v svoji kategoriji med 21 tekmovalci osvojil 3. mesto. Tilen je v 1. krogu premagal Franceska So-rentini (Italija), v 2. kolu Matijo Žužinjaka iz Hrvaške, v četrtfi-nalu pa Cludovica Prestica iz Italije. V polfinalu je po izenačeni borbi izgubil proti domačinu Mateu Milaniju in osvojil še vedno odlično 3. mesto.
Naslednje 3. mesto je za Ptuj-čane v kategoriji članic do 55 kg osvojila Sabina Kolednik. Sabina je v 1. krogu premagala Valentino Corsonek (Italija), v četrtfinalu pa Glorio Toranno iz Italije. Te zmage so bili sama in tudi trenerji izredno veseli, saj je s to tekmovalko že dvakrat izgubila na evropskih in svetovnih prvenstvih. Sabina je nato po zelo dobri borbi v pol-finalu izgubila proti svetovni prvakinji Sandri Gill iz Anglije in na koncu osvojila odlično 3.
nih dvobojih je naslednji: 28 dvobojev, 26 zmag (14 s K. O.), 1 poraz, 1 dvoboj brez odločitve. 25-letni Jorge D. Miranda je bil v svoji dosedanji profesionalni karieri precej aktivnejši, saj je zbral že 39 nastopov, 32 jih je končal kot zmagovalec
mesto.
Tudi ostali tekmovalci iz Ptuja so prikazali dobre borbe:
Anej Štrafela je v 1. krogu premagal svojega nasprotnika, v četrtfinalu pa je izgubil proti svetovnemu prvaku Di Leu iz Italije. Luka Vindiš je v 1. krogu izgubil 9:10 z Mariom Colla-so iz Italije. Aleksander Ko-lednik je v kategoriji do 79 kg med člani v 1. krogu premagal tekmovalca iz Italije, v 2. krogu pa je po nerazumljivih odločitvah sodnikov izgubil in tokrat ostal brez vidne uvrstitve.
Po izjavi organizatorja je na tokratnem tekmovanju za svetovni pokal sodelovalo 1848 tekmovalcev iz 26 držav. Ob prisotnosti svetovnih, evropskih prvakov, zmagovalcev svetovnih pokalov in drugih mednarodnih turnirjev imajo rezultati naših tekmovalcev vsekakor določeno težo in so
(12 s K. O.), 6 kot poraženec, 1 dvoboj pa se je končal brez odločitve. Prav slednjo statistiko bi oba borca želela spremeniti sebi v prid: če pa bo dvoboj uspešno izpeljan do konca, bo to uspelo samo enemu ... Za številne Dejanove navijače ni dvoma, kdo je šampion, dokončna odločitev pa bo vendarle padla v ringu!
JM
pokazatelj njihove forme oziroma pripravljenosti.
Selektor Vladimir Sitar: »Rezultati na tej tekmi za svetovni pokal so fantastični ter toliko vrednejši, saj se je večina tekmovalcev morala prebiti kar čez nekaj borb, da je prišla do kroga, ki je prinašal medalje. Sicer pa o tem govori samo število prisotnih tekmovalcev.
Povedati je treba, da tokrat niso bili prisotni nekateri naši tekmovalci, kandidati za člane reprezentance, ki so že posegali po medaljah na tako velikih turnirjih, saj bi bil z njihovo pomočjo uspeh najbrž še večji. Med nosilci medalj nista tudi Aleksander Kolednik, Aleš Zemljič in Andrej Sande, ki so izgubili po nerazumnih sodniških odločitvah.
Vsekakor pa so rezultati kandidatov za reprezentante v kadetskih, mladinskih in članskih kategorijah zelo razveseljivi, kajti ustvarja se jedro ekipe, državne reprezentance, ki bo nastopila na evropskem kadetskem in mladinskem prvenstvu v Puli na Hrvaškem ter na svetovnih članskih prvenstvih jeseni v Avstriji in Franciji.
Uspeh Ptujčanov pa je seveda fantastičen in nam daje veliko spodbudo in motiv za delo naprej. Ptujski tekmovalci so pokazali veliko mero znanja in borbenosti, imamo pa še kar nekaj rezerv v izboljšanju kvalitete borb in bomo poskušali z ostalimi trenerji na Ptuju tudi tu narediti še korak naprej."
Na tekmovanju sta sodila tudi mednarodna sodnika Tončka Kaluža iz Ormoža in Edvard Štegar iz Ptuja.
Franc Slodnjak
Kikboks m Svetovni pokal - Italija 2009
Bedenik-Rausl in Janžekovič osvojila 2., Kolednikova in Abraham 3. mesto
Ptujska ekipa na tekmi svetovnega pokala v Italiji
Foto: JS
Nogomet m NK Boč	.
Končno dočakali napredovanje
V soboto so v Poljčanah doživeli velik nogometni praznik. Njihov nogometni klub Boč je v srečanju zadnjega kroga uspel premagati ekipo iz Pra-gerskega, s čimer je potrdil prvo mesto na lestvici 1. lige MNZ Ptuj - za nameček brez
poraza! V 77-letni zgodovini kluba je to prvi naslov za NK Boč v 1. MNZ Ptuj.
Najbolj zaslužni za ta uspeh so vsekakor igralci. Ekipa se je gradila že nekaj let, a je vedno nekaj zmanjkalo. Zaradi tega so vsako sezono zraven pripe-
ljali kakšnega novega igralca, ki se je dobro vklopil v ekipo. Igralci so prava »klapa«: tako na igrišču kot zunaj njega si pomagajo med seboj, se vzpodbujajo, ko komu ne gre, in se skupaj veselijo zmag. Že nekaj let zapovrstjo vodi to ekipo
Barve Boča so v tej sezoni branili naslednji igralci:
Robi Habjan, Dušan Curk, Primož Marzidošek, Rok Je-lovšek, Borut Šket, Dejan Fajs, Sebastjan Pinter, Robert Vehovar, Marko Štefanič, Andrej Črešnar, Vojko Volavšek, Jaka Babulč, Damjan Hajšek, Matevž Kralj, Ladislav Drosk, Matej Hajšek, Primož Sagadin, Blaž Grobin, Tomaž Robar.
Članska ekipa NK Boč - prvak 1. lige MNZ Ptuj
trener Bojan Brodnjak. »Ni
vedno lahko biti v vlogi favorita, še posebej, če ne igraš v popolni sestavi. Velika napetost in nervoza sta zato pogosto prisotni,« je povedal trener. Zelo zaslužna za uspeh je tudi uprava kluba s predsednikom Antonom Jelovškom na čelu. Ni lahko urediti vse potrebno za nemoteno delo v klubu, a s pomočjo ostalih privržencev jim je to uspelo. Vodstvu kluba so se tako uresničile dolgoletne želje: postati prvak lige in napredovanje v višji rang tekmovanja - Štajerska liga. Veliko generacij si je to želelo in se borilo za to, uspelo pa je tej. Sanje so se uresničile!
Danilo Klajnšek
Nogomet • Mladinska in kadetska liga MNZ Ptuj
Med mladinci Podvinci, med kadeti Gerečja vas
Minuli vikend so s tekmovanjem končali tudi v mladinski in kadetski konkurenci v ligah MNZ Ptuj. V povratni finalni tekmi mladincev je ekipa Pod-vincev (na sliki z vodstvom kluba) s 3:1 premagala sovrstnike iz Slovenje vasi in postala prvak v mladinski konkurenci na področju MNZ Ptuj.
V kadetski konkurenci pa je naslov romal v Gerečjo vas. Njihovi kadeti so namreč v Do-rnavi po streljanju 11-metrovk z 11:10 premagali domačo ekipo in ostali prvaki v kadetski konkurenci na področju MNZ Ptuj.
Danilo Klajnšek
Strelstvo m Regijsko prvenstvo z MK-orožjem
Naslovi Pšajdu, Visočniku in Golobu
V	preteklem tednu je na MK-strelišču v Kidričevem potekalo regijsko prvenstvo Severne regije v streljanju z MK-orož-jem v treh različnih disciplinah, za pionirje 30 strelov leže ter za člane na pištoli in puški proste izbire.
Naslov regijskega prvaka med pionirji je osvojil kidri-čevski strelec Niko Visočnik, ki je z 226 krogi in razliko treh krogov premagal najbližja zasledovalca, klubska kolega Aleša Pernata na drugem in Roka Oglarja z 214 krogi na tretjem mestu. Za trojico najboljših strelcev iz Kidričevega so se uvrstili trije strelci Impola, med katerimi je najvišji rezultat dosegel Luka Kaukler, ki se je s 186 krogi uvrstil na 4. mesto. Enako prepričljivi so bili Kidričani v ekipnem seštevku, kjer so s 663 krogi osvojili še ekipni naslov prvakov, ekipa SD Impol pa je s 405 krogi osvojila 2. mesto.
V	najštevilčnejši članski kategoriji v streljanju z MK-pišto-lo proste izbire 60 strelov so trojno zmago dosegli juršinski strelci, med katerimi je naslov regijskega prvaka osvojil Lud-
vik Pšajd, ki je s 538 krogi dosegel svoj letošnji najvišji rezultat in premagal letos najboljšega strelca na pištoli, klubskega kolega Simona Simoniča ml., ki je s 529 krogi osvojil 2. me-
sto, bronasto medaljo je osvojil Mirko Moleh s 521 krogi na 3. mestu. Med zasledovalci sta najvišji rezultat s 505 in 500 krogi na 4. in 5. mestu dosegla Ptujčana Simeon Gonc
Foto: Simeon Gönc
Med aktualnimi državnimi prvaki, tako v ekipni kot posamični konkurenci, ki bodo svoj naslov prvakov branili to soboto na DP v Ljubljani, je regijski prvak postal Ludvik Pšajd, nedotakljivost prvih treh pa sta potrdila še Simon Simonič ml. in Mirko Moleh.
in Matija Potočnik, najvišje uvrščeni kidričevski strelec pa je bil Matevž Mohorko s 494
krogi na 6. mestu. V ekipnem seštevku so prepričljivi naslov regijskih prvakov s 1588 krogi osvojili strelci SD Juršinci, na drugo mesto so se s 1444 krogi uvrstili Ptujčani, tretje mesto pa je osvojila domača ekipa SD Kidričevo s 1344 krogi.
V članski kategoriji strelcev s puško 60 strelov leže je naslov regijskega prvaka s 554 krogi osvojil Peter Golob iz Sveči-ne, drugo mesto je s 548 krogi dosegel kidričevski strelec Go-razd Maloič, na tretje mesto pa se je uvrstil njegov klubski sotekmovalec Uroš Mohorko, ki je dosegel 534 krogov.
Regijsko prvenstvo z MK-orožjem je predstavljalo kvalifikacijsko tekmo za DP, ki se bo odvijalo ta konec tedna v Ljubljani, generalka pa je odlično uspela predvsem juršinskim strelcem, ki bodo poskušali ubraniti naslov ekipnih državnih prvakov, enako pa bo poskušal tudi Simon Simonič ml., ki je aktualni državni prvak med posamezniki.
Simeon Gonc
Športni napovednik
Namizni tenis
Svečano ob 35-letnici NTK Ptuj
Ob 35-letnici namizno teniškega kluba Ptuj bo v gimnazijski telovadnici na Ptuju od 9. ure naprej nastop mladih članov NTK Ptuj, sledili jim bodo veterani, na koncu pa bodo nastopili še tisti igralci in igralke, ki nastopajo v 1. in 2. SNTL.
Zaključni del slovesnosti se bo nadaljeval v mehiški restavraciji De Poncho na Ptuju.
Nogomet
Zaključna prireditev MNZ Ptuj v Apačah
Medobčinska nogometna zveza Ptuj bo v soboto, 13. junija, skupaj z NK Apače v športnem parku v Apačah pripravila zaključno prireditev ob koncu sezone 2008/2009. Program:
16.30 - tekma sodnikov MDNS in trenerjev DNT 18.30 - tekma med reprezentancama 3. SNL/ŠNL in MNZ Ptuj 20.00 - svečana podelitev nagrad, priznanj in pokalov za dosežke v tekmovalnem letu 2008/2009.
Mali nogomet
Nočni turnir v Cerkvenjaku
Klub malega nogometa Cerkvenjak Gostišče pri Antonu prireja 13. tradicionalni nočni turnir v malem nogometu, ki bo v soboto, 13. 6., na igrišču pri OŠ Cerkvenjak.
Program:
13.30 - otvoritev in pozdrav
14.00 - turnir mlajših ekip
16.00 - turnir veteranskih ekip
19.00 - glavni turnir za prehodni pokal Gostišča pri Antonu
Organizatorji prijave sprejemajo do pričetka turnirja (prijavnina: 60 €). Informacije: 031 665 066, 041 518 588, 041 212 013
Nagradni sklad:
1.	mesto: 650 € + pokal + prehodni pokal
2.	mesto: 300 € + pokal
3.	mesto: 150 € + pokal
4.	mesto: praktična nagrada
Praktične nagrade za najboljšega igralca, strelca in vratarja turnirja. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno!
20-letnica zmajarskega kluba Lastovka
Pisalo se je leto 1989, ko se je skupina ljubiteljev letenja organizirala v klub z imenom zmajarski klub Lastovka. Le-ta letos praznuje 20-let-nico delovanja. Ob jubileju prirejajo v soboto, 13. junija, ob 14. uri na vzletišču Prvenci srečanje letalcev in ljubiteljev letenja.
Prireditev je namenjena širši javnosti kot dan odprtih vrat kluba. Na vzletišču bo mogoče videti veliko število letal, motornih zmajev, ULN-letal, motorna padala, radijsko vodene modele, balone in še mnogo drugih letalnih naprav. Program bo potekal skozi cel dan, prikazano bo letenje plovil, vrhunec prireditve pa bo nastop trenutno najboljšega pilota v akrobatskem letenju in pilota Red Bull Air race Petra Podlunška z letalom extra 330 sc.
Program prireditve:
-	do 13. ure prihod plovil na vzletišče
-	ob 14. uri svečana otvoritev in nagovor ter podelitev priznanj in zahval
-	predstavitev ultra lahkih letal, motornih zmajev, motornih padal, balonarstva, radijsko vodenih modelov
-	predstavitev Aerokluba Ptuj
-	akrobatski program - PETER PODLUNŠEK - EXTRA 330 SC
Vljudno vabljeni!
Otroci sonca
Tudi letos bo Twirling, plesni in mažoretni klub Lenart ob koncu plesne sezone organiziral največji plesni dogodek v Lenartu in okolici - prireditev Otroci sonca. Prireditev bo v soboto, 13. junija, ob 18. uri v športni dvorani Lenart.
Letošnja prireditev bo nekaj posebnega. Ne samo zato, ker bo že osma zapovrstjo, ampak tudi zato, ker se bo na njej predstavila njihova članica Maxime Emeršič, ki si je na državnem prvenstvu v Kranju zagotovila uvrstitev na svetovni pokal v Avstraliji. S twirling, plesnim, mažoretnim in gimnastičnim programom se bo predstavilo več kot 100 plesalcev, starih od 3 pa vse do 25 let. Večina plesalcev je članov domačega društva, povabili pa so tudi nekaj gostov (Plesno skupino iz vrtca Vanček ŠARH iz Maribora, Twirling in mažoretne, plesne skupine iz Pernice, twirling kluba Aninih mažoretk, twirling kluba iz Dornave in twirling kluba Benediških mažoretk). Prireditev bodo popestrili člani pihalnega orkestra KUD MOL iz Lenarta.
Vstopnine ne bo, prostovoljne prispevke bodo namenili za udeležbo Maxime Emeršič na svetovnem pokalu v Avstraliji.
Vljudno vabljeni!
Strelstvo
19. DP z MK-orožjem vseh kategorij
V soboto in nedeljo bo na centralnem strelišču v Ljubljani 19. DP v streljanju z MK-orožjem za vse starostne kategorije.
MK Interliga - G. turnir
V nedeljo bo v avstrijskem mestu Fehring zaključni šesti turnir Interlige v streljanju z MK-pištolo proste izbire.
DK, JM, SG
Mali nogomet
RLMN Haloze •
Medvedce korak pred naslovom
Rekreativna liga malega nogometa Haloze 2009 je pred zaključkom. Minuli konec tedna sta bila odigrana dva kroga, in sicer 10. in 7. krog (ta je bil prestavljen zaradi slabega vremena). Vodilna ekipa ŠD Medvedce si je po dveh tesnih tekmah in s štirimi osvojenimi točkami skoraj že zagotovila končno zmago. Po tesni zmagi proti ekipi TD Naraplje (3:2) je bil v soboto na sporedu veliki derbi med vodilnima ekipama. Derbi je upravičil pričakovanja, saj so gledalci videli dobro in napeto nogometno predstavo, v kateri je dolgo boljše kazalo ekipi Planjskega, ki je povedla 2:0. V nadaljevanju so boljše zaigrali igralci Medvedc in do konca srečanja uspeli izid izenačiti. Delitev točk pomeni, da so Medvedce na lestvici ohranile prednost treh točk in so pred zadnjim krogom (12. junija) tudi zaradi boljše razlike v doseženih zadetkih, skoraj že zmagovalci letošnjega tekmovanja.
Rezultati 10. kroga: ŠD Stopno - ŠD As Euroavto 2:7, ŠD Rim - ŠKD Sestrže 1:4, ŠD Medvedce - Naraplje 3:2, ŠD Breg - Abulc 2:6, ŠD Ptujska Gora I. - ŠD Žetale 0:2, ŠD Ptujska Gora II. - Planjsko 0:7.
Rezultati zaostalega 7. kroga: ŠD Ptujska Gora I. - ŠD Stopno 4:4, ŠD Ptujska Gora II. - ŠD Breg 5:0, Planjsko - ŠD Medvedce 2:2, ŠD Žetale - ŠD Rim 0:0, Abulc - ŠD As Euroavto 0:3 b.b., TD Naraplje - ŠKD Sestrže 0:3 b.b.
ŠD Juršinci
l. MEDVEDCE	lO	9	l	O	46:ll	28
2. PLAJNSKO	lO	8	l	l	38:11	25
a. AS EUROAVTO	lO	Z	l	2	35:11	22
4. ŠKD SESTERŽE 10		Z	O	a	24:l9	21
5. PTUJ. GORA II.	lO	5	O	5	34:35	15
6. ABULC	lO	4	2	4	30:30	14
7. ŠD RIM	lO	4	2	4	2O:24	14
8. ŠD ŽETALE	lO	a	a	4	23:29	12
9. TD NARAPLJE	lO	a	l	6	15:23	10
10. STOPNO	lO	2	l	Z	22:31	Z
11. PTUJ. GORA I.	lO	l	2	Z	19:34	5
12. ŠD BREG	lO	O	O	lO	6:56	O
Danilo Klajnšek
Gimnastika
Rezultati 4. kroga: ŠD Juršinci -Gradbeništvo Anžel 0:2, Vin. Toplak
-	KMN Vitomarci 3:1, Okr. Pri stolpu
-	Avtoel. Svržnjak 4:4, Inox ogr. Majcen - KMN Juršinci 7:2, Sadj. Lovrec
-	Mozaik team 10:2, KMN Mit mau
-	Kuki dom 3:1.
Vrstni red: 1. Vin. Toplak 12 (11:5), 2. Grad. Anžel 9 (8:0), 3. Inox ogr. Majcen 9 (13:9), 4. Sadj. Lovrec 7 (16:6), 5. Okr. Pri stolpu 7 (15:8), 6. KMN Mit mau 7 (11:5), 7. ŠD Polenšak 6 (7:11), 8. ŠD Juršinci 6 (7:8), 9. Avtoel. Svržnjak 4 (13:5), 10. Kuki dom 3 (7:11), 11. KMN Juršinci 0 (4:14), 12. Mozaik team 0 (3:19), 13. KMN Vitomarci 0 točk (3:21).
Franc Kukovec
DMN Lenart
A-liga
Rezultati tekem 19. kroga: ŠD
Pernica ml. - ŠD Destrnik-Virtuozi 7:4 (1:2), ŠD Žerjavci - ŠD Vitomarci 2:4 (1:3), ŠD Cerkvenjak Lotos ml.
-	DMNR Sand. Faž -Vartom 8:4 (3:2), M-trgovina Lormanje - ŠND Old Boys ml. 1:4 (1:3).
1.	DESTRNIK-VIRT. 19 13 0 6 126:84 39
2.	M-T. LORMANJE 19 11 2 6 95:60 35
3.	CERKV. LOTOS 19 11 0 8 104:116 33
4.	VITOMARCI (-1) 19 10 2 7 103:87 31
5.	PERNICA ml. (-1) 19 10 1 8 119:123 30
6.	OLD BOYS ml. 19 9 2 8 92:89 29
7.	SAND. FAŽ -V. 19 5 2 12 79:118 17
8.	ŠD ŽERJAVCI 19 2 1 16 51:92 7
B-liga
Rezultati tekem 19. kroga: KMN
Cerkvenjak Gostišče pri Antonu	ml.
III - KMN Benedikt 4:13 (1:4),	ŠD Pernica veterani - KMN Sv. Trojica
9:15 (4:5), Rdeči vragi - KMN	Sv. Trojica II 8:9 (2:4).
1.	SV. TROJICA 19 16 2 1 163:64	50
2.	BENEDIKT (-1) 19 12 1 6 115:92	36
3.	RDEČI VRAGI (-1)19 10 0 9 101:90	29
4.	PERNICA V. (-6) 19 9 1 9 106:93	22
5.	CERKV.ml.III (-3) 19 5 1 13 61:121	13
6.	SV. TROJICA II 19 2 1 16 54:140	7
UR
Otroci so se predstavili
Gimnastika je osnovni, bazični šport, s katerim se ukvarja veliko otrok, ki so vpisani v Gimnastično društvo Ptuj. Slednje je imelo v soboto v športni dvorani Center zaključno predstavitev za šolsko leto 2008/2009. Skupno je na njej sodelovalo blizu štirideset otrok v starosti od četrtega leta naprej. Le-ti so obiskovali treninge gimnastike dva- do trikrat na teden.
Predstavitev je bila razdeljena na tri dele, in sicer na vaje na parterju, gredi in mali prožni ponjavi. Na parterju smo lahko videli prevale naprej, nazaj, stoje in rontat. Najtežje je bilo na gredi, kjer smo ob hoji po gimnastičnem orodju videli tudi mačje poskoke, kolesa in drzne seskoke. Najbolj atraktivno je bilo skakanje preko male prožne ponjave, kjer smo uživali ob saltah, šraubah in skokih raznožno. Otroci, ki so obiskovali treninge gimnastike, so se pred starši in prijatelji zares izkazali; večina jih je pokazala lep napredek. Najbolj prisrčni pa so bili najmlajši, ki gimnastiko zaenkrat jemljejo še kot igro. Ti so dobili tudi najbolj bučen aplavz, prav tako bučnega pa so dobili tudi mladi plesalci in plesalke, ki so prireditev zaključili.
Vsi otroci so dobili diplo-
me, podelili pa so tudi deset posebnih priznanj. Zahvale za prizadevno delo in dolgoletno sodelovanje so dobili Anka Osterman, Suzana Maltar, Nataša Ferčič Koltak, Breda Vidovič, Nataša Kante Flanjak, Rikardo Flanjak in Andreja Kante. Za prizadevno delo pa so priznanja dobile Anita Korošec, Gordana Kolednik in Tjaša Flanjak. Slednja je tudi daleč najboljša tekmovalka v Gimnastičnem društvu Ptuj in je letos v svoji kategoriji osvojila kar dva naslova državne prvakinje. Fla-njakova se bo skupaj z Jano Simonič kmalu odpravila tudi na zelo veliko tekmovanje, saj bosta zastopali ptujsko gimnastiko na mednarodnem tekmovanju šolarjev v Atenah, ki bo potekalo od 23. junija naprej.
Prireditev predstavitve Gimnastičnega društva Ptuj je vodila nova predsednica Marija Belšak, ki že snuje načrte za prihodnost, predvsem pa si želi, da bi se čim več otrok spoznalo z gimnastiko. Na koncu prireditve so otroci zaklicali nasvidenje jeseni in zares se bo z novim šolskim letom večina otrok vrnila v Gimnastično društvo Ptuj, ki pa takrat pričakuje tudi nekaj novih članov.
UR
Mali nogomet • 9. Sandijev memorial
V Vitomarcih 31 ekip
V soboto so v Vitomarcih pripravili tradicionalni turnir v malem nogomet, poimenovan Sandijev memorial. V prekrasnem ambi-entu in čudovitem vremenu se je ob igrišču zbralo približno 1000 gledalcev in 17 sodelujočih ekip v članski konkurenci, 6 med veterani, 3 ženske in 5 mladinskih, skupaj 31 ekip.
Gledalci so bili priča zanimivim športnim predstavam, največ nogometnega znanja pa sta pokazali ekipi Avtoser-vis Strašek in ŠD Rim, ki sta se uvrstili v finale. Zmagovalna ekipa Avtoservis Strašek je postala bogatejša za 660 €, drugo-uvrščeni nogometaši ŠD Rim so prejeli 260 €. Tretje mesto je pripadlo ekipi Avtoličarstvo Škrinjar iz Ljutomera, četrto in sladkanje v restavraciji Poma-
ranča pa ekipi O Sole mio.
V najboljšo peterko turnirja so bili izbrani Damir Repinc (naj igralec turnirja) iz zmagovalnega moštva kakor tudi Alen Mordej (naj vratar), Aleš Vrabl (ŠD Rim, drugič zapored najboljši strelec), Danilo Puk-šič (O Sole mio) in Dejan Kralj (Avtoličarstvo Skrinjar). Vsi našteti so prejeli lepe pokale in bogate praktične nagrade. Nagrado za fair play je prejela ekipa KMN Čakova.
Vinska trta najboljša med veterani
Med veterani so bili najpre-pričljivejši igralci Vinske Trte, ki so zmagali pred ekipo Prijatelji »29« - Lenart, med puncami pa simpatične igralke OŠ
Veteranska ekipa Vinska trta
Športne novičke
Kajak-kanu •
Tilen Vidovič prepričljivo zmagal
Brodarsko društvo Ranca iz Ptuja je bilo minuli vikend organizator tekme slovenskega pokala v kajaku in kanuju na mirnih vodah. Na ptujskem jezeru se je merilo petdeset tekmovalcev in tekmovalk. Z rezultati so bili zadovoljni tudi v domačem klubu, saj je Tilen Vidovič med mlajšimi mladinci v kategoriji K-1 na 1000 metrov zanesljivo zmagal in prvega zasledovalca iz Ankarana prehitel kar za petnajst sekund. Med mlajšimi deklicami je v disciplini K-420 Alja Senčar osvojila tretje mesto. Med deklicami v K-1 na 2000 metrov sta bili uspešni domačinki Eva Rob in Maja Vršič: Eva je bila druga, Maja pa tretja. Med dečki v K-1 na 2000 metrov je bil Žan Emer-šič peti.
Tilen na Madžarskem
V Madžarskem Solnocku se bo ptujski kajakaš Tilen Vidovič pripravljal na svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo potekalo v Moskvi od 31.7. do 2. 8.
Zmagovalna ekipa Avtoservisa Strašek
Destrnik-Trnovska vas. V mladinski konkurenci do 17 let so bili najprepričljivejši domači igralci, ki so v finalu ugnali NK Cerkvenjak.
Organizatorji že danes obljubljajo, da bo jubilejni, 10. turnir veličasten in največji do sedaj.
Darko Rojs
Rezultati, člani:
četrtfinale: Torpedo 07 - Avtoservis Strašek 0:3, O Sole mio - Gruda 8:2, Avtoličarstvo Škrinjar Ljutomer - KMN Čakova 3:1, Mlada Nada - ŠD Rim 0:5. Polfinale: Avtoservis Strašek - O Sole mio 2:1, Avtoličarstvo Škrinjar Ljutomer - ŠD Rim 0:2.
Za 3. mesto: O Sole Mio: Avtoličarstvo Škrinjar Ljutomer 2:3
Za 1. mesto: Avtoservis Strašek - ŠD Rim 5:1.
Postave prvih 4 ekip:
Avtoservis Strašek: Mordej A., Mordej R., Stres, Vojsk,Gajšek, Repinc, Ko-vačec
ŠD Rim: Pislak S., Krajnc, Pislak M., Frlež, Gajser M, Gajser T., Železnik N., Vrabl
Avtoličarstvo Škrinjar Ljutomer: Prša, Golob, Stajnko, Kralj, Rob, Rajh.
O Sole mio: Golob, Šnofl, Pukšič, Klemenčič, Kurnik, Kapun.
Mladinci - finale: Vitomarci Petlja - NK Cerkvenjak 4:0.
Ženske - finale: OŠ Destrnik-Trnovska vas - Ke te češ 2:0.
Veterani - finale: Vinska trta - Prijatelji Gostilna 29 Lenart 5:1
Postavi finalistov:
Vinska trta: Krajnc, Ketiš, Nemec, Gašparič, Kamenšek, Vrbnjak, Školiber, Lah, Magdič, Lovrec.
Prijatelji - gostilna 29, Lenart: Korez, Ploj F., Ploj Fr., Nedeljko, Bezjak, Ostojič, Čuček, Tetičkovič.
Priprave v Trogiru
Od 18. do 28. junija bodo jadralci BD Ranca odpotovali na klubske priprave, ki bodo potekale v hrvaškem Trogirju: v razredu 4.7 Vid Lah in Jure Medved, v Laser Radialu pa Uroš Judež. Ptujčani bodo vadili pod nadzorstvom priznanega hrvaškega trenerja Željka Katunariča.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo •
Zmaga v Lenart, stopničke na Ptuj
Mladi štajerski kolesarji so se v nedeljo udeležili dirke za veliko nagrado Pazina v hrvaški Istri. Tekmovalci lenarškega TBP so nastopili s petimi posamezniki, barve perutninarjev pa je zastopal zgolj Blaž Zelenko. Najuspešnejši je bil Andrej Rajšp, ki je v kategoriji starejših mladincev na 78,8 kilometra dolgi progi zmagal. Mesto na vrhu zmagovalnega odra si je zagotovil v sprintu s trojico hrvaških kolesarjev. Tudi med mlajšimi mladinci je zmaga kot tudi sedem naslednjih mest odšlo v Slovenijo. Prvi je ciljno črto sedem sekund pred glavnino prečkal Tadej Lemut
Dani Pšajd (desno) in Blaž Zelenko
Foto: Marjan Kelner
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Vidovič, BD Ranca Ptuj
(Hit Caslnos). Odlično tretje mesto In druge stopničke v sezoni je na 59,1 km dolgi progi osvojil Blaž Zelenko, tik za njim pa se je uvrstil Dani Pšajd (TBP). Še en Lenartčan, Marko Pav-lič, je zasedel osOmo mesto.
UG
Konjeniški šport •
Kasaške dirke v Krškem
Na kasaških dirkah v Krškem so zelo dobre rezultate dosegli tudi tekmovalci KK Ljutomer in KK Slovenske gorice Lenart. V prvem predteku šampionata za 3- do 14-letne slovenske kasače je Inter (Dušan Zorko, KK Ljutomer) osvojili prvo (1:15,4), Alain Delon (Janko Sagaj, KK Ljutomer) pa tretje mesto (1:15,6). V drugem predteku je Leonidas (Rene Hanže-kovič, KK Ljutomer) zasedel drugo mesto (1:14,6); skupna uvrstitev po dveh tekih: 2. Inter, 3. Leonidas. V drugi dirki je Art Bambino (Janko Sagaj, KK Ljutomer) osvojil 2. mesto (1:20,6), v 4. dirki je Mobi Dyck (Jernej Slavič, KK Ljutomer zmagal (1:17,4), Arisa (Mirko Šonaja, KK Ljutomer) pa je bila druga (1:17,5). V 5. dirki je slavila Selena (Franc Orthaber, KD Slovenske gorice Lenart) -1:17,7, v šesti pa sta vrh krojila Maxi Gerd (Mirko Babič, KK Ljutomer) s
prvim (1:15,3) in Lary King (Slavko Makovec, KK Ljutomer) z 2. mestom (1:15,4). Vse dirke so bile na 1600 metrov dolgi stezi.
Osterc zmagal v Italiji
Na kasaških dirkah v Trstu se je znova izkazala šestletna kobila Gazza d'Assolo (Zvonko Osterc, KD Slovenske gorice Lenart). Na vajetih italijanskega voznika Augusta Borg-hettija je na 1660 metrov dolgi progi s kilometrskim časom 1:19,0 premagala vse konkurente in zabeležila odmevno zmago.
Namizni tenis • Tudi Ljutomerčani na EP
Na 8. evropskem prvenstvu veteranov v namiznem tenisu, ki bo od 15. do 20. junija v Poreču, bo nastopilo 2500 tekmovalcev, starejših od 40 let. V moški in ženski konkurenci (posamezno in dvojice) je prijavljenih tudi 26 slovenskih igralcev namiznega tenisa, med njimi trije Ljutomerčani - Renata Zrinski, Darko Fijavž in Ivan Sklizovič. Nastopajoči pred odhodom na prvenstvo napovedujejo uspešno zastopanje regije, saj predstavljajo edini sestav iz Pre-kmurja in Prlekije. Nadejajo se vsaj ene medalje.
NŠ
Ptuj • Humanitarna pomoč za afganistanske otroke
Oblačila, obutev in vodnjak
Ivan Križanec iz Njiverc pri Kidričevem, ki je večji del svojega življenja posvetil slovenski vojski, je od 19. januarja letos v okviru mednarodnih varnostno podpornih vojaških sil ISAF (International Security Assistance Force) kot mentor in svetovalec afganistanskim vojakom v manjšem kraju v okolici Herata.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Ivan Križanec, prvi z leve, s prijatelji iz skupine korantov Poetovio, ki so se odzvali humanitarni akciji, pred veliko paleto humanitarne pomoči za afganistanske otroke.
Ptujski korant (Ivan Križanec) je v svoji demonski opravi med afganistanskimi vojaki in domačini povzročil veliko zanimanja.
Ko so slovenski vojaki in starešine ob vrnitvi na krajši dopust doma svojim ženam, domačim in prijateljem povedali, da vlada med prebivalci afganistanskih vasi še vedno velika revščina, da so ljudje, še posebej otroci, slabo oblečeni, da so bolj lačni kot siti, da v glavnem živijo še brez pitne vode in elektrike, je na pobudo ene od njihovih žena vzklila ideja, da bi afganistanskim otrokom, ki čutijo največje pomanjkanje, po svojih močeh poskušali pomagati. Humanitarno akcijo zbiranja obleke, obutve, učnih
pripomočkov so slovenski vojaki začeli po raznih krajih Slovenije, zbirati pa so pričeli tudi denar za izgradnjo prepotreb-nega vodnjaka z zdravo pitno vodo v vasi, kjer živijo.
Ivan Križanec je o vsebini humanitarne akcije seznanil tudi svoje prijatelje v društvo korantov Poetovio Ptuj, kjer aktivno deluje že nekaj let. In njegovi sotovariši so idejo o humanitarni pomoči vzeli nadvse resno ter takoj pričeli zbirati nova in tudi rabljena, a dobro ohranjena otroška oblačila, obutev in šolske po-
trebščine. V dobrih 14 dneh so člani društva in njihovi sorodniki zbrali veliko vsega, z drugimi besedami: za eno veliko letalsko transportno paleto ali skupaj prek 600 kg oblačil, obutve in šolskih potrebščin. Prispevali pa so tudi denar za gradnjo prepotrebnega vodnjaka v vasi, kjer živijo tudi slovenski vojaki.
Po nam dosegljivih podatkih so slovenski vojaki zbrali več tisoč kilogramov oblačil, obutve in šolskih potrebščin ali skupaj za tri velike letalske
transportne palete. Vse skupaj bodo s prvim naslednjim transportom slovenske vojske prepeljali v Afganistan, kar naj bi se zgodilo predvidoma že prihodnji teden, ter tam razdelili med tiste, ki so pomoči najbolj potrebni. Vsekakor gre za pomembno in nadvse humano in tudi posnemanja vredno akcijo pripadnikov slovenske vojske, v katero so se nadvse uspešno vključili tudi člani društva Ko-ranti Poetovio iz Ptuja.
M. Ozmec
Avto Šerblnek d.o.o. I Zagrebška cesta 85, Maribor | tel.: 02/450-35-40 | PE Ptuj, Mariborska cesta 68, Ptuj | tel.: 02/788-54-00, mbt.: 041/786-916
Podlehnik • 10. ribiško tekmovanje policistov
Tudi tokrat najboljši domačini
Čudovito okolje ribnika v Podlehniku je bilo v torek, 2. junija, prizorišče 10. tekmovanja policistov z območja Policijske uprave Maribor v lovu rib s plovcem, ki se ga je udeležilo blizu 100 pripadnikov policije z območja mariborske uprave, odlično pa so se odrezali domačini.
Kot je povedal glavni organizator srečanja Miran Brumec, predsednik policijskega športnega društva Podlehnik, se je na 10. ribiško-športnem srečanju med blizu 100 pripadniki policije z območja policijske uprave Maribor za tekmovanje v ribolovu odločilo 39 policistov. V dobrih štirih urah v glavnem zelo uspešnega lovljenja rib s plovcem so člani komisi-
je iz Ribiške družine Ptuj vse ulovljene ribe, ki so jih hranili v tekmovalnih mrežah, skrbno stehtali, nato pa so jih vrnili v vodo.
Zaključne slovesnosti z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo pokalov ter praktičnih nagrad so se udeležili tudi direktor Policijske uprave Maribor Daniel Lorbek ter župana občine Podlehnik in Videm Marko Mau-
čič ter Friderik Bračič.
V konkurenci posameznikov je imel največ ribiške sreče Robert Mesiček iz ekipe IPA Štajerska, ki je ujel natanko 10.000 gramov rib, drugo mesto si je prilovil domačin Miran Bru-mec s PP Podlehnik z 8.600 grami rib, tretji pa je bil prav tako domačin Silvo Gabrovec iz PP Podlehnik, ki je ujel 8.500 gramov rib.
V ekipni konkurenci so bili tudi letos najuspešnejši člani domače ekipe PP Podlehnik I pred drugouvrščeno ekipo IPA Štajerska, tretje mesto pa so dosegli člani ekipe IPA Štajerska II.
Ribiško-športno srečanje policistov v Podlehniku so nadaljevali s skupno malico ter tova-riškim druženjem.
-OM
Foto: M. Ozmec
Najboljši trije v konkurenci posameznikov so bili (z desne): Silvo Gabrovec, Robert Mesiček in Miran Brumec.
Foto. M. Ozmec
Ob podlehniškem ribniku je tokrat svojo ribiško športno srečo preskušalo 39 policistov z območja PU Maribor.
Od tod in tam
Videm • Srečanje starejših
Foto: ZG
Na binkoštno nedeljo, 31. maja, je bilo srečanje starejših občanov in bolnikov, ki ga pripravljata župnija in občina v sodelovanju s Karitasom. Svečanost so polepšali pevci na novem koru pod vodstvom gvardijana p. Slavka Stermška. Ob koncu maše je vse navzoče pozdravila tudi Metka Hliš in prebrala pesem, ki jo je prav za to priložnost napisal p. Tarzicij Kolen-ko. Vse navzoče je nagovoril tudi domači župan g. Friderik Bračič, ki zna prisluhniti domačemu kmečkemu in bolnemu človeku. Nato so slovesnost nadaljevali v okrepčevalnici Pri treh lipah s krajšim kulturnim programom, sledilo je kosilo in družabno srečanje. Manjkalo ni tudi lepe domače ljudske pesmi.
Zdenka Golub
Podlehnik • Trojiško žegnanje
Foto: ZG
Trojičani so ponosni na haloško katedralo, ki stoji na griču nad podlehniško dolino. Redovniki dominikanci so leta 1654 zgradili mogočno baročno cerkev z lepim oltarjem v čast Sveti Trojici. V
nedeljo, 7. junija, so praznovali godovni dan cele župnije, zavetnika sv. Trojice in samostana. Dan prej, v soboto, pa je praznovala tudi občina 10. obletnico svoje ustanovitve. Teden dni prej, na binkoštno nedeljo, 31. maja, pa je potekala na podružnični cerkvi, posvečeni sv. Duhu na Rodnem Vrhu, žegnanjska slovesnost s procesijo, ki so jo spremljali ljudski pevci.
Zdenka Golub
Veržej • Obletnica šolstva
V občini Veržej se je pred točno 280 leti prvič omenjalo šolstvo, kot je razvidno iz zapisov ver-žejskega rojaka dr. Frana Kovačiča, pa se je leta 1729 kot tamkajšnji prvi učitelj omenil Jurij Erlich. Podatki govorijo tudi o pomembnosti nekdanjega Marijanišča v Veržeju, ki je v prvi polovici prejšnjega stoletja s svojimi posebnimi izobraževalnimi programi zaznamovalo intelektualno raven na območju vsega Pomurja. V tem zavodu naj bi delovala šola na področju kmetijstva, izvedla pa sta se tudi dva gospodarska tečaja. Tam je po prvi svetovni vojni delovala zasebna nižja gimnazija. Naslednja izobraževalna prelomnica v Veržeju je bila leta 1949, ko se je v Marijanišču ustanovil vzgojni zavod za otroke iz vse Slovenije, leta 1959 pa se je zaprla podružnična osnovna šola do 5. razreda. Vzgojni zavod je za otroke, ki so v njem bivali, imel lastno osnovno šolo. Veržej je novo osnovnošolsko zgradbo dobil pred štirimi desetletji, deset let pozneje pa še nov vrtec. Letos mineva natanko 20 let, odkar so se preselili še v novo stavbo vzgojnega zavoda. V sistemu šolstva je za Veržej izjemnega pomena leto 2007, ko sta država in občina dorekli in parafirali ustanoviteljske pravice. Do podpisa tega dokumenta so namreč v okviru Vzgojno-izobraževalnega zavoda Veržej skupaj delovale enote šola, vrtec in vzgojni zavod, kar je edinstven primer v Sloveniji. Z določitvijo ustanoviteljskih pravic so se pred kratkim pričela tudi naložbena vlaganja v šolske objekte.
NŠ
Nagradno turistično vprašanje .
Sprostitev prinašajo tudi naravoslovne poti
Za mnoge je letošnji dopust odplaval po vodi zaradi gospodarske recesije in finančne krize. Tako se bodo tistim, ki si že doslej niso mogli privoščiti dopusta, pridružili novi. Čeprav se vsi ti ne bodo mogli pobahati pred sosedi in prijatelji, da niso dopustovali v eksotičnih in drugih deželah, pa jim bodo lahko povedali, da je dopust lep tudi doma, še posebej, če si obiskal kakšen bližnji kotiček, ki ti je sicer vedno dosegljiv, a ga zaradi pomanjkanja časa v preteklosti nisi mogel obiskati.
Povabili vas bomo na ptujske kulturne poti, sprehodite se po poti Ivana Potrča in Matije Murka. Iz zloženke, ki jo je izdala jo je Mestna
občina Ptuj z besedilom Viktorije Dabič, predsednice društva Zreli vedež, ustanovljenega pred dvanajstimi leti iz želje po druženju,
Foto: Črtomir Goznik
Zloženka Ptujskih kulturnih poti
Piše: Uroš Žajdela • V Mavretaniji (11.)
Zapletena dežela
Po opravljenih obmejnih formalnostih na senegalsko-mavretanski meji, ki se nahaja v vasici Rosso, naju je prijeten gospod, domnevno mavretanski policist v civilni obleki, pospremil do vaškega parkirišča, kjer se je bleščala nepopisna paleta pločevine mercede-sov. Nikjer na svetu ne prevladuje kult nemškega avtomobila tako vidno in močno kot ravno v Mavretaniji. Skorajda ne opazim druge znamke avtomobilov. Mercedes ima predvsem statusni pomen v družbi.
Poskušam odkriti možnost javnega prevoza do prestolnice, a sem pri tem sila neuspešen. Vozniki v trušču ponujajo svojo storitev. Pogajamo se za ceno, vendar voznikom ne zaupam. V takšnih primerih nikoli ne izberem najcenejšega ponudnika, saj mora biti razlog nižjih cen. Zaradi precejšnje agresivne nagajivosti se umaknem iz trušča. Usedem se in pokadim cigareto, nakar v daljavi opazim mlajšega gospoda, ki se predaja užitkom sonca in pogledom na Saharo. Deloval je precej umirjen in zaupanja vreden voznik. Dogovoriva se za zmerno ceno.
Že v Sloveniji črni mercedesi z zatemnjenimi okni stereotipno predstavljajo dvomljivo poštenost lastnikov, v državi, kot je Mavretanija, je seveda ta občutek nepopisno močnejši. Upam
na pravo izbiro, saj je vožnja dolga. Ob cesti se nahaja le nekaj nomadskih vasi, sicer pa nas obdaja brezmejna Sahara.
Preden smo uspeli pobegniti organiziranemu kriminalu obmejne policije, naju je precej skrivnostno prišel pozdraviti še gospod s črnim klobukom, ki naju je le nekaj dni pred tem svaril pred nevarnostjo obmejnih delavcev. Podali smo si roke, saj sva v popolni naivnosti verjela, da so vohunske igrice za nama. Izmenjali smo nekaj kratkih besed, nakar je voznik precej nerodno speljal z odprtimi vrati. Po nekaj trenutkih vožnje smo uspeli vrata vendarle zapreti, na pogled precej prijazen gospodič na sosednjem sedežu pa nama je z mrkim pogledom svetoval o previdnosti na področju pogovarjanja in zaupanja ljudem.
"Ta Mavretanija je precej zapletena država" sem pomislil ob tem, ko mi je saharski veter krasil moje lase s saharskim peskom. Fantastični pogledi stika nepreglednih sipin z modrino atlantskega oceana popotnika preprosto ne pustijo ravnodušnega, kakor tudi ne številne policijske, mnogi bi celo rekli militantne, nadzorne točke, ki si sledijo vsakih 30 kilometrov. Na udaru so predvsem tujci, vendar ne pomnim tako prijaznih nadzornih policistov
spontanem učenju in preživljanju prostega časa v naravi, boste izvedeli vse potrebno. Dobili jo boste v Turistično-informativnem centru Ptuj. 9. junija je preteklo tudi natanko devet let, odkar je bila tudi po zaslugi tega društva na rojstno hišo pisatelja Ivana Potrča nameščena spominska plošča. O ptujskih kulturnih poteh smo spraševali tudi v predzadnjem nagradnem turističnem vprašanju, a pravilnega odgovora žal nismo dobili. Tudi Mi-trejska pot, ki se začenja od mostu za pešce, nas bo obogatila, predstavljena je v zloženki o pohodniških poteh. Vabi tudi Srakačeva pot, ki je predstavljena v zloženki KD dr. Franceta Prešerna Videm pri Ptuju. Najmlajša izmed naravoslovnih in kulturnih poti pa je naravoslovna učna pot Berl, ki nas popelje v svet dravskih nabrežin in mrtvic. Skrivnosti Drave se najlepše razodenejo
kot ravno v Mavretaniji. "Nadzorujemo predvsem prihod tujcev v našo državo, saj jih želimo zaščititi" je pripovedoval brkat policist v eni izmed številnih obcestnih barak in nadaljeval " v naši državi je še zmeraj veliko islamskih ekstremistov, ki v svoji želji po »jihadu« ali sveti vojni, teroristično delujejo zoper prišlekov iz krščanskega sveta". Zahvaljujoč obcestnim nadzorom je Mavretanija vsekakor mnogo varnejša država in z velikim veseljem sem ob vsakem postanku pokramljal z tamkajšnjimi policisti, ki so venomer z veseljem pripovedoval najrazličnejše prigode. Ob poti pa nas je še naprej navduševala saharska pokrajina, kjer so prebivalci sprejeli tradicionalen, nomadski način življenja. V želji po odkrivanju primernih »poljedelskih« površin v obliki oaz, se ljudje selijo iz kraja v kraj, saj so razmere za preživetje tistih nekaj ovac in koz izjemno skrajne. Posledično je njihovo bivališče le velik šotor in nekaj preprog. Vse v težnji po večji in lažji mobilnosti. V daljavi opazim karavano kamel ki se povsem prosto sprehaja po puščavi v upanju na kakšno poslastico redkih dreves. Peščena fantastika mistične realnosti. Pravljično podobo neskončnih razsežnosti je nekoliko pokvarila novica o zelo omejenem delovanju mednarodnih transakcij v Mavretaniji. "V prestolnici sicer imamo bankoma-te, vendar zaradi precej slabega dotoka energije, le-ti pogosto po več tednov ne delujejo" nama je pripovedoval sopotnik. "To bo še zanimivo": pomislim z nekaj več kot 100 eur v žepu. Po dobrih štirih urah vožnje prispemo do zadnje obcestne nadzorne točke, kjer je bila najina prtljaga dodobra pregledana. Izjemno vojaško strogost na obrazu policista je zamenjal otroško, nagajivo prikrit dvom ob pogledu na spodnje perilo moje punce. Prenehal nama je iskati morebitne teroristične pripomočke, ob tem pa kar ni mogel skriti svoje sramežljivosti. V poznih popoldanskih urah smo prispeli v prestolnico Nouchakout, ki premore kar 800 tisoč prebivalcev in še vsaj toliko nomadskih priseljencev.
Nouakchott
Ob prihodu v to mavretansko velemesto te sprva preseneti zelo omejen dostop do električne energije, kulturni šok pa so nedvomno povsem temne osrednje ulice mesta. V Mavretaniji je električna energija zelo pomembna dobrina in jim posledično ne pade niti na pamet, da bi vpeljali javno raz-
v skritih mrtvicah, rečnih rokavih, poplavnih logih, brzicah in prodi-ščih. O Berlu smo več napisali tudi v letošnji prilogi Gremo na počitnice. Tisti, ki jih hranite, boste tudi iz teh prilog Štajerskega tednika izvedeli več o kulturnem in naravnem bogastvu, ki ga skriva bližnja okolica in
svetljavo na mestne ulice. Mesto je površinsko izredno veliko in izredno "nepregledno". Popotnik se zaradi izredne podobnosti uličic zlahka izgubi v labirintu peščenih uličic, predvsem v večernih urah. V takšnih razmerah moraš določiti orientacijsko točko, ki ti predstavlja rešilno bilko v primeru nezaželenega odtavanja. Težava je na-
kjer se bomo zagotovo nadihali svežega zraka, povrhu pa še duhovno obogatili. Na nas pa čaka tudi ginko, ki so ga člani društva Zreli vedež posadili ob 101. ščipohodu v Ljudskem vrtu na Ptuju, da bi opozorili na propadanje dreves in negativen odnos do okolja. Na Ptuju propadajo vsi kostanjevi drevoredi, upati je, da bodo nova drevesa posadili, še preden bodo stara v celoti propadla. Ptuj pa še vedno čaka tudi na zloženko, ki bo vodila od mozaika do mozaika v mestnem jedru.
Danes sprašujemo, koliko je dolga naravoslovna pot Berl. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 19. junija. Nagrada za pravilen dogovor sta vstopnici za kopanje v termalnem parku Term Ptuj.
mreč v tem, da se večina namestitvenih zmogljivosti skriva v majhnih uličicah. V prestolnici Nouakchotta je bila orientacijska točka osrednja cestna žila, saj le ta in še morebiti nekaj manjših, premore asfaltirano podlago, vije pa se mimo vseh pomembnih mestnih storitvenih objektov.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Tradicionalna polnomadska naselja v osrčju Sahare. Nomadi na določenem področju oblikujejo stalno naselbino, v katero se vračajo v določenih letnih mesecih, sicer pa večino časa preživijo v premičnih šotorih.
Foto: Uroš Zajdela
Fantastična Sahara, ki te na vsakem koraku znova in znova preseneča....drevo sredi peščene sipine.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Izkoristite ugodnost - sezonske karte za Termalni Park
Odrasli 280 EUR
Otroci (5-15 let) 198 EUR
Sezonska karta se izda na ime in je opremljena s sliko ter
velja za neomenjeno Število vstopov v Termalni Park
v obdobju od 25.4.-15.9.2009
'/ V
Termalni Park1
TémwPfctj

GEMINA

Festival zdravja narave in ljudi
Zavrtimo svet na bolje 19.-21.06.2009
Fotografski vikend z Arnetom Hodaličem
19. in 20.6.2009 v Grand Hotelu Primus Kotizacija 20 EUR (študenti in dijaki 10 EUR)
Poetoviona Vas vabi
Srečanje upokojencev Slovenije Sobota, 20. i., ob ll.OOvTermalnem Parku
Promenadni koncert pihalnega orkestra Ptuj z NUŠO DERENDO
21.6. ob 20.30 v Amfiteatru Termalnega Parka	Tentialtli Park
Vstopnina 10 EUR	^^
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Grand Hotel Primus
Termalni Park
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kako dolga je naravoslovna pot Berl?
Ime in priimek:_
Naslov:_____
Davčna številka:
Kuharski nasveti
Bazilika s
sončničnimi semeni
Sestavine: 3 jabolka, 2 šopka bazilike, 6 dag sončničnih semen; za preliv 2 jabolki, 2 dl jogurta, sol, poper, 4 žlice sezamovega olja, balzamični kis ali limonin sok po okusu.
Priprava: Baziliko operemo in ji osmukamo liste. Jabolka olupimo in narežemo na rezance (takoj jih pokapamo z limoninim sokom, da ne oksidirajo). Baziliko in jabolka prelijemo z omako in jih potresemo s sončničnimi semeni.
Preliv: Jabolka olupimo, jim odstranimo pečke in jih na drobno narežemo. Zmešamo jih z jogurtom in po okusu dodamo kis ali limonin sok. Solimo, popramo, dodamo olje in zmeljemo.
Gratinirane bučke s proseno kašo
Sestavine: 4 srednje velike bučke, 10 dag sira, 8 dag kuhane prosene kaše, pol, poper, 2 jajci, česen, sojina omaka, 2 dag rastlinske margarine; za preliv 1/2 l mleka, 1 dl rastlinske smetane, parmezan, sol, poper, sveža bazilika.
Priprava: Bučke prevre-mo v slanem kropu, jih po dolžini prerežemo in izre-žemo sredico. Na kocke narežemo sir in sredice bučk. Te prepražimo na maščobi, solimo, popramo, dodamo sir in jajca. Nazadnje dodamo še kuhano kašo. S tem nadevom napolnimo bučke, jih damo v pomaščen pekač in prelijemo s prelivom. Tega
naredimo tako, da vse sestavine zmešamo in začinimo. Pečemo pri temperaturi 180 stopinj Celzija.
Sojini zrezki z žafranovo omako
Sestavine: 14 dag sojinih zrezkov, 6 dag čičerikine moke za paniranje, 1/2 l olja za cvrenje, zelenjavno-ze-liščne začimbe, 2 žlici sojine omake, poper, morska sol.
Priprava: Zrezke namočimo v vodo, ki smo ji dodali sojino omako, sol, zelenjavno začimbo. Nato jih nekoliko prevremo, ohladimo in malo ožamemo. Paniramo jih v či-čerikini moki in jih ocvremo v vročem olju. Ocvrte prelijemo z žafranovo omako.
Žafranovo omaka: 4 dag margarine, 3 dag sojine moke, 3 dl zelenjavne osnove, sok 1/2 limone, muškatni orešček, 1 dag žafrana, 1 dl kisle ali rastlinske smetane.
Priprava: naredimo beša-mel, tako da razpustimo margarino, dodamo moko, zalije-mo z zelenjavno juho ali mlekom ter dodamo začimbe in nazadnje še smetano. Poleg ponudimo pire krompir ali pa slan krompir z narezanim pehtranom ali drobnjakom.
Pirin narastek s suhim sadjem
Sestavine: 6 jajc, 15 dag rjavega sladkorja, 15 dag mlete pire, 10 dag orehov, 5 dag gladke moke, 1 pecilni prašek, 6 dag sončničnega olja, rum, vaniljev sladkor, 3 žlice medu, 6 dl zgoščenega jabolčnega soka, cimet v pra-
Tačke in repki
Doberman pušča kapljice urina
Bralec iz okolice Ptuja sprašuje za nasvet, saj njegov 10 let star kuža pasme doberman pogosto pušča urin po kapljicah. Drugače je kužek v dobri kondiciji, vesel, ješč, ni kastriran in živi predvsem v pesjaku. Lastnika skrbi, da se za temi simptomi ne skriva kaj resnega?
Redko se primeri, da bi urin uhajal samcem, pa navadi se to dogaja psičkam, pri katerih je ta težava bistveno pogostejša. Pri psih se lahko pojavi nehotno uhajanje urina ali strokovno imenovana inkotinenca, ne glede na to, če je pes kastriran ali ne. Pri psičkah pa je to v največji
Foto: Iz knjige Janeza Štruklja: Jedilniki - za vsakogar nekaj
Gratinirane bučke s proseno kašo
Foto: Iz knjige Janeza Štruklja: Jedilniki - za vsakogar nekaj
Sojini zrezki z žafranovo omako
hu, 20 dag narezanih posušenih jabolčnih krhljev.
Priprava: Pripravimo testo iz jajc, sladkorja, medu, mlete pire in moke. Primešamo še olje. Pekač namažemo in ga napolnimo z biskvitno zmesjo, dodamo narezane in prevrete jabolčne krhlje ter spečemo v pečici pri temperaturi 180 stopinj Celzija.
Pečenega polijemo z razredčenim jabolčnim sokom, v katerega smo zmešali cimet. Biskvit narežemo, okrasimo s svežimi jagodami in nabri-zgamo s stepeno sladko smetano.
Iz knjige Janeza Štruklja: Jedilniki - za vsakogar nekaj
meri pojav pri steriliziranih samičkah. Uhajanje urina je pri starejšem psu lahko posledica prevelike ohlapnosti mišice zapiralke v mehurju ali v sečnem kanalu. Do te ohlapnosti lahko pride zaradi različnih vzrokov. Pogost vzrok je stres, ki ga je povzročil strah, veselje ali preveliko
Foto: Emil Senear
razburjenje živali. Tako uhajanje je prav tako pogosto pri mladih psih, na primer, ko pride lastnik domov in se ku-žek neizmerno veseli, takrat mu lahko uide nekaj kapljic urina. Enako se lahko dogaja tudi pri starejših psih. Vzrok uhajanju so lahko tudi organske bolezni, kot so obolenja ledvic, težave s hormoni, odpovedovanje jeter, sladkorna bolezen. Pogost vzrok je lahko infekcija sečnih poti, mehurja ali celo ledvic, čeprav je pri vnetnih procesih pogosto moteno tudi splošno stanje živali. Pri vnetjih dobi urin tudi zelo močan oster vonj, ki je posledica razgradnje bakterij. Nenadzorovano lahko kužek pušča urin tudi zaradi urinskih kamnov v mehurju ali sečevodu. V tem primeru je urin pogosto obarvan rdeče, kar pomeni, da je prisotna tudi kri. Kri v urinu je lahko tudi znak tumorskih procesov v sečnih poteh ali ledvicah.
Kot vidimo, je za puščanje urina pri samcu kar dosti možnih vzrokov. Treba jih je sistematično obdelati v sodelo-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
vanju z lastnikom in njegovo anamnezo. Anamneza pomeni lastnikovo videnje bolezni. S pravilno uporabo in pridobitvijo anamneze lastnika in kliničnim pregledom psa lahko najdemo vzrok za nastalo težavo in hkrati tudi zmanjšamo stroške diagnostike. Kot sem že omenil, je vzrokov za težavo toliko, da lahko pridejo v poštev prav vsi diagnostični pripomočki, od analize krvi in urina do rentgenske diagnostike, ultrazvočne diagnostike, kontrastnega RTG-slikanja in diagnostične laparotomije. Treba se je racionalno in strokovno odločiti o vrsti diagnostike in tako z optimalnimi stroški najti vzrok za težavo in vsekakor čim prej pristopiti tudi k zdravljenju.
Lastniku dobermana svetujem, da se oglasi s kužkom v veterinarski ambulanti, po možnosti prinese s sabo vzorec urina in z veterinarjem se bo pogovoril o diagnostiki in zdravljenju svojega kužka. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vid - češenj sit
Mesec rožnik, bogat po izbiri v domačem vrtu pridelanih vrtnin in sadja ter ozaljšan z dehtečim cvetjem, z bujno rastjo in razvojem na vsakem koraku po vrtu prijetno preseneča. Da se ne bi srečevali z neprijetnostmi, poskrbimo z rednimi opravili, obdelavo, prehranjevanjem, nego in varstvom vrtnega rastja, ki naj bo venomer spremljano z rodnostjo in ljubeznijo v stiku z vrtno naravo.
V	SADNEM VRTU zore v zgodnjem poletju zoreče sorte sadja in jagodičevja. Sredi meseca junija bo sveti Vid že češenj sit, češnjam bodo sledile višnje, jagodičevje, črni in rdeči ribez ter kosmulja, zaključuje pa se tudi pobiranje vrtnih jagod. Ko smo se že nekoliko potešili in osvežili s plodovi pomladi zorečih sadnih vrst in sort sadja iz domačega sadnega vrta, sadnemu drevju opravimo še poletno rez, odstranimo poškodovane veje, odrežemo navpično rastoče mladike bohotivke, pregoste veje, ki so se v rasti usmerile v napačno smer vzgojni obliki drevesne krošnje, znižamo pa lahko tudi drevesni vrh na dosegljivo višino. Drevesa z močno obloženim sadnim pridelkom, drevesa, ki vidno v rasti zaostajajo in imajo bledikavo listje, pognojimo. Za dognojevanje uporabimo mešana lahkotopna rudninska gnojila, pripravljena za dohranjevanje sadnemu drevju, ki pa naj bodo uporabljena v določenih odmerkih najkasneje še v mesecu juniju, da bodo imela še pravočasen učinek na tvorbo cvetnega nastavka meseca avgusta ter da s kasnejšo uporabo ne bi zavlekla vegetacije v pozno jesen in slabo dozorevanje lesa ter slabšo odpornost na zimskopozebo. V juniju spremljamo naravno redčenje plodov poleti in jeseni zorečih sadnih sort. Če opazimo, da je naravno redčenje plodov prekomerno, je to znak, da so se v drevesu pojavile motnje v rasti, prehrani ali obdelavi ali pa da je prizadeto njeno zdravstveno stanje, za kar imamo še dovolj priložnosti v času vegetacije ukrepati in vplivati na razvoj drevesa, če pa naravno redčenje ni dovolj, pomagamo z ročnim tre-bljenjem plodov tako, da približno na vsak pedenj po dolžini rodne veje pustimo najbolje razviti plod.
V	OKRASNEM VRTU po vsakem obilnejšem dežju, ki zbije in zaskorji zemljo, cvetlične gredice in zemljo pod okrasnimi trajnicami plitvo zrahljamo, gredice pa zdrobimo, da preprečimo prenaglo izhlapevanje talne vlage. Cvetlične nasade plevemo, odstranjujemo odcvetele cvetove, poškodovane ter obolele prizemne liste in poganjke. V pregostih nasadih okrasnega rastja izločimo v rasti zaostale rastline, da je med rastlinami več zračnosti ter prostornosti. Rastline, ki se med seboj ne zasenčujejo in gostijo, so tudi bolj zdrave in odpornejše, njihova rast in tvorba cvetov pa buj-nejša in bogatejša.
Se ves mesec rožnik sadimo gomolje gladiol, dalij in kan za pozno cvetenje. Meseca maja neuspelo zasaditev cvetličnih gredic z enoletn icam i lahko opra vimo še do konca junija, le da sadike ne bodo prerazraščene, še zlasti, če niso vzgojene s koreninsko grudo, ko je potrebno pogostejše zalivanje, dokler se ne primejo.
Prikrajševanjepoganjkov z odcvetelimi cvetovi vrtnic in drugih velikocvetnic podaljšuje njihovo dobo cvetenja oziroma spodbuja tvorbo novega cvetnega nastavka, rastline pa utrjuje v odpornosti pred rastlinskimi boleznimi. Glicini-ji po cvetenju izrežemopregoste, poškodovane ter starikave veje, krepke poganjke pa vodimo ob opori v vodoravnem položaju, na njih zrastle mladike pa krajšamo na reznike z 2 do 4 listi, iz katerih se bodo razvili cvetni brsti.
V ZELENJAVNEM VRTU meseca junija vrtnine dosežejo vrhunec bujne rasti in razvoja, še posebej že so zato ugodne vremenske razmere, dovolj vlage ter toplote. Ob ugodnih rastnih pogojih za vrtnine pa so tudi ugodni pogoji za rast plevelov ter razvoj rastlinskih bolezni in škodljivcev. Z obdelavo, nego in varstvom vrtnin jih najbolj učinkovito omejujemo ter odpravimo. Kumaram, ki jih je napadla kumarična plesen, okužene liste potrgamo, rastline pa poškropimo s pripravki, kijih uporabljamo vinogradniki proti peronospori in pepelnici na vinski trti.
Miran Glušič, ing. agr.
lAfek 12. junija-18. junija
12-petek S*	13-sobota &	14 -nedelja	1$ - ponedeljek
16-torek	17-sreda #	18-četrtek *	
Vedno več je dokazov, da nas prava »bitka« šele čaka ... (2. del)
Takoj po objavi testa so se začela pojavljati vprašanja, zakaj imajo banke časa ravno 6 mesecev. Kriza je namreč tu, stanje v gospodarstvu se slabša, časa ni, pa vendar 6 mesecev (politika in bankirji pa zatrjujejo, da je krize praktično že konec).
Zelo kmalu pa se je razblinilo tudi to vprašanje. Trg nepremičnin, ki se je sesul, predstavlja predvsem stanovanja in hiše, saj tega niso bili sposobni odplačevati posamezniki oz. fizične osebe. Sedaj pa se bliža drugo, mogoče še precej hujše obdobje, za katerega se dejansko v tem trenutku lahko spet samo ugiba. Na trgu namreč obstaja še ena vrsta nepremičnin, ki pa jih odplačujejo podjetja. Govorim o t. i. »commercial property« sektorju, torej trgovskih centrih, poslovnih stavbah, proizvodnih halah itd. Ker se bodo v tem letu morali reprogramirati ti krediti in ker so podjetja v težavah, zaradi česar ne bodo dobila ustreznih kreditov (zagotovo pa ne po pogojih izpred krize), lahko posledično resno poči še ta trg.
Po velikosti je ta trg nekajkrat večji od tistega, ki je cel svet pripeljal v to krizo in strinjam se z analitiki, ki pravijo, da bo ob morebitnem poku »commercial property« trga vsa kriza do sedaj samo uvod oz. vrh ledene gore. Ta test bank je namreč po njihovem prepričanju prvi resni znak, da centralna banka in vlada v ZDA že pripravljata manipulativne ukrepe za take razmere, saj tiskanje denarja tukaj ne more več pomagati. Pok tega sektorja je prevelik celo za tiskalnice denarja v ZDA. Če se razmere resno zaostrijo, bodo vsaj v začetni fazi lahko mirili paniko in se izgovarjali na ta test bank in njihovo pripravljenost na take razmere. Tudi zaplemba nepremičnin fizičnim osebam je v mesecu aprilu dosegla nov rekord, čeprav so bili podatki o gibanju tega trga prvič nekako ali če rečemo, presenetljivo pozitivni. Bik pa se zaradi svojega zaleta ne more zaustaviti in verjetno je, da se bo prej zaletel, kot pa zaustavil in pomislil, če bi bilo pametno nekoliko zadihati, preden se zapodi naprej.
V zadnjem tednu je tako ob norenju bika prišlo na dan še nekaj novic. Močno je završalo, saj je bonitetna hiša S & P (med tremi največjimi na svetu) znižala kreditno ustreznost Angliji iz stabilne ocene na negativno. Država je kljub temu obdržala najvišjo AAA-bonitetno oceno, vendar se predvideva, da jo lahko izgubi v prihodnjih dveh letih. Predvideva se namreč, da bo lahko že v obdobju med leti 2009 in 2013 dolg države dosegel 100 % BDP.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: HIV
Vprašanje: S partnerjem sva okužena z virusom HIV. Kakšna usoda naju čaka?
Odgovor: Iz astrološke karte je moč sklepati, da imate zelo pestro življenje in da ste svojo srečo iskali dolgo časa. Ali ste jo že našli? Po mojem mnenju še ne, kajti iskati jo boste morali v sebi. Ko ste pisali to vprašanje, ste bili pod velikim pritiskom in najedal vas je tudi dvom. Okužba z virusom HIV je resna in problema ste se lotili resno. Omenjeno je dobro. Res pa je, da ste o tem še premalo poučeni in da se boste morali še marsikaj naučiti. Vi osebno ste zelo navezani na svoj dom in svojega parterja. On je zelo močna in prodorna oseba, ki prav gotovo prihaja iz tujine. Ni dobro, da se toliko obremenjujete s tem, le kaj vam bo prinesla prihodnost, ampak da pogumno stopate naprej in oblikujete vsak dan. Zdi se, da tako vas kot vašega partnerja čaka solidna prihodnost in da bosta morala upoštevati določena priporočila zdravnika. Od nekdaj ste zelo radi hodili po robu in sedaj je čas, da vajeti usode vzamete v svoje roke in se odločite, kaj si želite. V prihodnje bodo štele modre odločitve. Resnica je tista, ki osvobaja in vzemite si okužbo z omenjenim virusom kot dar. Kajti ko bo bolezen postala vaša prijateljica, boste lažje uvideli smisel. Prav gotovo se obremenjujete s tistim, kar se je zgodilo v preteklosti, časa ne morete zavrteti nazaj. Dobro je, da vas vodi modrost srca in tako boste našli določen smisel. Nakazano je, da imate močno intuicijo in da se morate poslušati. Ugodno bo dejstvo, da na vse pogledate iz drugega zornega in se zavedate, da je naše
življenje mnogo prekratko za obremenitve, ampak stopate pogumno naprej po svoji poti. In še ena modrost, naj bodo vaše odločitve v bodoče zelo premišljene. Srečno!
Šifra: Ob zori upanja
Vprašanje: Zanima me, če me čaka še kaj' življenja, kajti živeti z alkoholikom ni bilo življenje. Z obupom ugotav^am škodo na sebi in obeh hčerkah, ki je nastala zaradi vztrajanja v takem zakonu. Kakšna bo moja prihodnost?
Odgovor: V najtežjih situacijah življenja nam ostane dvoje - upanje in vera. Oboje je vsako na svoj način smiselno in prinaša obliž na rane. Toliko in toliko časa ste se pač poniževali, ampak ste potem zbrali moč in naredili korak naprej k osvoboditvi. Določeni dvomi še vedno obstajajo in čas je, da se svoje preteklosti resnično rešite. Pospravite svoje stanovanje in se ločite od tistih reči, ki vas bremenijo. Morda je ravno sedaj pravi čas, da se lotite pleskanja stanovanja in naredite prenovo. V nekem prenesenem pomenu vas prenova čaka tudi v vašem srcu. Z leti se nabere marsikaj in zapisujte si svoje občutke in morda jih od časa do časa tudi narišite. Vsak dan veliko hodite in se zamoti-te, ni pa dobro, da razmišljate o svoji preteklosti in o tem, kaj bi morali spremeniti prej. Kajti za
Duševno zdravje
Permisivna vzgoja
Alenko iz Podlehnika zanima, kakšna je permisivna vzgoja, saj so ji v šoli rekli, da tako vzgaja svojega sina in da to ni dobro zanj, saj bo imel težave v življenju. Sama pa misli, da sina razvaja. V čem je torej razlika, zanima Alenko.
Ljudje pogosto zamenjujejo razvajenost s permisivnostjo. Res se to pogosto v vzgoji prepleta, čisti model vzgoje razvajanja ali čisti model permisivne vzgoje pa le redko srečamo v resničnem svetu.
Permisivna vzgoja je tista vzgoja, ko starši otroku popuščajo pri postavljanju zahtev in omejitev in se otrok oblikuje bolj ali manj po svoje. Svobodo odločanja starši prepustijo otroku prezgodaj, to je takrat, ko še otrok za svobodo ni zrel in še nima razvitega jasnega stika s samim seboj. Otrok si pri permisivni vzgoji ne izoblikuje jasne samopodobe, saj je sploh ne potrebuje, ker ne čuti potrebe po postavljanju meje med »jaz« in »nejaz«. Otrok preprosto doživlja, da vse, kar ga obdaja, pripada njemu, da ima do vsega pravico, da je torej vse »jaz«. Tak otrok torej ne zna in ne zmore sprejemati omejitev in ne zmore kakovostne komunikacije.
In kdaj torej govorimo o razvajanju? O tem govorimo takrat, ko starši sicer otroku postavljajo zahteve in omejitve in določajo meje, včasih lahko stroge meje in previsoke zahteve in včasih je tudi razvajen otrok v družini, kjer je kazen (tudi telesna) običajno vzgojno sredstvo. Ker pa se starši bojijo, da bi zaradi svojih zahtev in strogosti izgubili naklonjenost in ljubezen svojih otrok, poskušajo to naklonjenost in ljubezen obdržati za vsako ceno in si jo kupujejo z najrazličnejšimi ugodnostmi - od materialnih dobrin do raznih privilegijev. To lahko počneta oba starša ali le eden od njiju.
mag. Bojan Šinko
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
www.poravnava.si
080 13 14
NOVO, NOVO, NOVO PRVI V SLOVENIJI
BREZPLAČEN OBISK NAŠEGA PRAVNEGA SVETOVALCA TUDI NA VAŠEM DOMU PO VSEJ SLOVENIJI.
vse pride pravi čas.
Hčerki se bosta vsaka na svoj način znašli. Splošno znano je, da celo svoje življenje na nezaveden način vlečemo vzorce svojih staršev. V nekih danih situacijah na instinktiven način reagirata podobno kot vi. Življenje jima bo ponudilo vse in zavedajte se, da ima sleherni posameznik svojo nalogo, ki jo mora izpolniti in se iz nje naučiti. Učenje vas čaka še naprej in nikoli ne morete reči, da ste dosegli vse. Kajti ravno učenje je tisto bistvo, ki daje upanje in pokaže pravo pot. Prepričan sem, da vam je prihodnost namenjena in da boste doživeli še veliko prijetnosti. Od vas je odvisno, ali boste uvideli svetle točke prihodnosti in se soočili s tistim, kar vas čaka. Če boste razmišljali pozitivno, bo tudi življenje prijetno in harmonično. Sreča se vedno skriva na strani pogumnih ljudi. Dobro je, da se odpravite tudi v naravo in da hodite na sprehode. Sprosti in z energijo vas lahko napolni tudi delo na vrtu. Včasih je pravi blagoslov, da znate uživati v majhnih trenutkih. Pomembno je tudi, da ne pozabite, da se morate imeti radi in da sledite svojim sanjam, tistim skritim v vaši duši.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Krvodajalci
19. februar - Marica Vidovič, Dolena 19/c; Damjan Golob, Kicar 140/c; Jerneja Čeh, Juršinci 74/a; Janez Žerovnik, Golobova 3, Ptuj; Emil Šterbal, Slovenja vas 1; Maksi-miljan Črnko, Selska c. 29; Branislav Svenšek, Žetale 105; Matej Munda, Mladinska ulica 6, Kidričevo; Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Boris Emeršič, Kraigherjeva 22, Ptuj; Darinka Holc, Senčak pri Juršincih; Brigita Čuš, Mezgovci 64/a; Mirko Horvat, Podgorci 62; Boris Klinger, Borovci 3/a; Barbara Kokol, Skorba 19/a; Darko Čuš, Mezgovci 64/a; Edvard Lubec, Biš 43; Stanka Lah, Pongrce 15; Klementina Prevolšek, Tržec 2/b; Branko Leben, Rimska ploščad 17, Ptuj; Katarina Holc, Za-gorci 81; Goran Brenholc, Mali Bre-brovnik 22; Silvo Kocuvan, Vitomarci 4/a; Dragica Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj; Ernest Dobrajc, Kungota 56; Franjo Rozman, Potrčeva c. 42, Ptuj; Jožef Veselko, Sp. Ključarovci 4; Miran Valenko, Draženci 10/b; Miroslav Špindler, Bratonečice 15/a; Aleksander Lovrec, Peščeni Vrh 15, Cerkvenjak; Robert Vesenjak, Potrčeva 48, Ptuj; Karina Pintarič, Zagorci 61/a; Igor Kvar, Ritmerk 1/a; Vlado Bedenik, Kočice 25; Tomaž Valenko, Senešci 73; Anton Gavez, Korenjak 11; Robert Merc, Ul. Jožefe Lackove 22, Ptuj; Miran Plejnšek, Rucmanci 30; Jože Mohorič, Slovenja vas 39/d; Fredi Kmetec, Podvinci 40.
23. februar - Majda Turk, Vin-tarovci 64; Barbara Vidovič, Slomškova 12, Ptuj; Dušan Krapša, Nova vas 112, Ptuj; Srečko Sitar, Lancova
Poravnava odgovarja
Vprašanje
Na obisku pri sodelavcu me je ugriznil pes, ki ni bil privezan in je prosto tekal po vrtu. Ko sem stopil iz hiše, da bi odšel domov, je nenadoma proti meni pritekel pes in me ugriznil v levo nogo. Ali sem upravičen do kakšne odškodnine, če sodelavca ne želim tožiti? Urban, Ormož
Odgovor
Če ima vaš sodelavec sklenjeno stanovanjsko zavarovanje, to zavarovanje krije njegovo odgovornost za škodo, ki jo povzroči kot imetnik domačih živali in ste upravičeni do odškodnine iz tega naslova. Če pa nima sklenjenega stanovanjskega zavarovanja, razen po sodni poti niste upravičeni do odškodnine. Lastnik psa vam mora dati kopijo stanovanjske police, napisati pa vam mora tudi izjavo, s katero bo potrdil, da se je dogodek dejansko zgodil.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov PORAVNAVA, Vodnikova ulica 2,2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor naših pravnikov, ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št 080 13 14.
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2
tebLrIzTpE^ 080 13 14
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
vas 58/b; Avguštin Ros, Planjsko 7; Stanko Kurbos, Videm pri Ptuju 28; Stanislav Beranič, Cesta na Haj-dino 17; Dušan Pšajd, Bišečki Vrh 16; Janez Zavec, Zgornji Leskovec 9/b; Irena Gajšek, Placar 7; Andreja Gajšek, Žetale 99; Aleksandra Turk, Slovenja vas 34/a; Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj; Boris Ilec, Gorca 81/a; Emil Pravdič, Rucmanci 6, Vojko Dražkovič, Starošince 34; Marjeta Pšajd, Bišečki Vrh 16; Stanko Hriberšek, Stojnci 137/c; Tatjana Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju; Kristina Vindiš, Ptujska Gora 3; Gregor Ljubič, Pacinje 27/a.
26. februar - Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Alojz Rozman, Hum pri Ormožu 27; Robert Stajnko, Razlagova 52, Ljutomer; Igor Podpla-tnik, Obrež 1; Milenka Malek, Podvinci 75; Janko Pihler, Moškanjci 27; Dragan Radolič, Soviče 7/a; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1; Sebastjan Leto-nja, Ul. B. Kraigherja 25, Kidričevo; Franc Marušič, Zgornji Velovlek 22; Boris Čuš, Hlaponci 5; Franc Kump, Senčak 11; Alojz Gojčič, Starše 43; Franc Majcen, Podlože 40; Franc Sa-kelšek, Volkmerjeva 24, Ptuj; Ignac Skaza, Slovenja vas 42; Branko Kro-šl, Lovrenc na Dravskem polju 2; Vla-sta Krajnc, Ločič 1/a; Danijel Sužnik, Jiršovci 15; Vlado Mohorko, Kungota 11; Marijan Pernek, Zg. Hajdina 104/d; Roman Sok, Moškanjci 124; Roman Železnik, Nadole 4; Branka Galun, Sestrže 48, Majšperk; Vesna Šuligoj, Apače 59/a; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Drago Smolinger, Golobova 8; Zlatko Kosec, Moškanjci 118; Marija Feguš Friedl, Volkmerjeva 28, Ptuj; Marjan Cajnko, Nova
vas 100/b, Ptuj; Anton Zelenik, Vin-tarovci 36; Peter Kovačič, Jelovec pri Makolah 3; Janez Plajnšek, Tovarniška 1, Kidričevo; Dragica Grmič, Paradiž 67, Cirkulane; Janez Čeh, Volkmerjeva 9, Ptuj; Zdenka Šijanec, Skorba 38.
2. marec - Silvija Mencigar, Ulica Nikola Tesla 15, Radenci; Bela Bohnec, Spodnja ulica 54, Lendava; Kristofer Bohnec, Spodnja ulica 54, Lendava; Darinka Jernejšek, Sto-perce 52; Franc Vindiš, Soviče 18; Matej Bezjak, Tržec 43; Matjaž Ki-tak, Stoperce 71/a; Andrej Matjašič, Krčevina pri Vurbergu; Anton Jus, Kupčinji Vrh 39, Stoperce; Radko Stojnšek, Kupčinji Vrh 33, Stoperce; Silvester Bedenik, Kupčinji Vrh 3, Stoperce; Antonija Kidrič, Grdina 7; Adolf Kopše, Stoperce 82; Marjana Dolšak, Stoperce 52; Katarina Dre-venšek, Zakl 38/c; Majda Kidrič, Grdina 25; Ivan Stojnšek, Kupčinji Vrh 33; Dragica Kidrič, Grdina 25/c; Aleš Ozvaldič, Dravci 2; Janez Golob, Kupčinji Vrh 2; Marija Tašner, Ločič 25; Jože Žnidarko, Stoperce 32; Nataša Martinčič, Pacinje 26; Ivan Leskovar, Zg. Sveča 9; Boštjan Žunkovič, Grdina 2; Alojz Lubej, Zg. Sveča 16/a; Jožica Zelenko Flajšman, Janežovski Vrh 14; Srečko Gajšek, Zg. Sveča 14; Ksenja Habjanič, Stoperce 78; Franc Leskovar, Zg. Sveča 19; Boris Frlež, Zg. Sveča 16/c; Marija Petrena, Prežihova 19, Ptuj; Boris Žnidarko, Stoperce 32; Igor Levstik, Zlatoličje 35; Borislav Habjanič, Stoperce 78; Vera Kopše, Stoperce 82; Rafael Hronek, Stoperce 22; Ivan Sledič, Stoperce 23; Franc Kidrič, Grdina 25, Stoperce.
Slo POP novice
Četrti single z albuma Moj svet Marka Vozlja ima naslov Mavrica. Pesem je bila napisana lansko pomlad in ima po Markovih besedah pozitivno sporočilo in naboj, obenem pa je popotnica sončnim dnem, ki prihajajo. »Zadišalo bo po morju, rodile se bodo nove ljubezni in na plažah se bodo v mraku oglasile kitare. Šolske, študijske in delovne dni bo za nekaj časa zamenjala mavrica brezskrbnih in težko pričakovanih dopustov. Ljudje in naši občutki smo kot mavrica - sonce in dež, ogenj in led, solze in smeh, vse to je mavrica na poteh našega življenja.«
Avtorja glasbe in besedila sta Marko Vozelj in Robert Smrekar, avtorji aranžmaja pa so Denis Beganovič, Matej Mršnik in Dejan Radičevič, ki so pesmi tudi dali svoj glasbeni pečat.
;k-k-k
Slovenska glasbena scena je postala bogatejša, saj se ji je pridružil Luka Markus, bolj znan kot glavna moška vloga v muzikalu Briljantina, je v nabito polni dvorani Hotela in Casinoja Kongo predstavil svoj prvenec z naslovom Tvoje telo. Melodija in aranžma sta delo Damjana Pančurja, besedilo je nastalo izpod peresa Igorja Pirkovi-ča, pesem pa je bila posneta v studiu Pancho Production. Po svojem debitantskem nastopu je Luka postregel še z odlomkom iz že omenjenega muzikala in s pesmijo Sandy. Med nastopi so občinstvo zabavali tudi simpatični glasbeni gostje, skupina 4play. Za konec pa je Luka skupaj s svojo spremljevalno skupino zapel tudi nekaj svetovnih uspešnic, za piko na i pa še presenetil z rokovsko verzijo svojega svežega glasbenega izdelka.
Sicer pa ima luka tudi svojo spletno stran: www.luka-markus.com.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. ,10. . MIT: STIK
9. JAN PLESTENJAK: . PRIDE, PRIDE DAN 8. ANJA RUPEL: NISI MOJ
7. ice: živim' brez navodil
6. TABU: NAMESTO SRCA 5. MI2: PORNO ROMANTICA 4. FLIRRT: ZBIRAM VSE, KAR NOSILA JE 3. STEREOTIPI: ELEKTRIKA 2. SAMUEL LUCAS: KJE SI TI 1. GAL: ČAS BO NA MOJI STRANI
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Elda Viler
Radio-televizija Slovenija, v sodelovanju s Festivalom Ljubljana, organizira gala koncert Poletna noč, s katerim bodo obeležili jubilejnih 50 let glasbene kariere priznane pevke Elde Viler.
Koncert bo v torek, 16. junija, s pričetkom ob 21. uri na poletnem odru v Križankah v Ljubljani.
V Križankah bo Elda Viler nastopila skupaj s številnimi glasbenimi gosti večera: Ano Dežman, Zdenko Kovačiček, Otom Pestnerjem, Galom Gjurinom, Edvinom Flisar-jem, z Mladinskim pevskim zborom Stična in drugimi. Slišali bomo največje uspešnice našega časa, kot so skladbe S teboj, Na deževen dan, Zlati prah imaš v očeh, Vzameš me v roke, Lastovke itd. Glasbenike bosta na odru spremljala Big Band in Simfonični orke-
ster RTV Slovenija. Dirigent koncerta bo Lojze Krajnčan. Prireditev bo povezovala televizijska voditeljica Bernarda Žarn, hkrati bosta potekala radijski prenos in televizijsko snemanje koncerta.
Elda Viler je začela glasbeno pot v šestdesetih letih, v zlatem obdobju slovenske popevke. Ko so veliki slovenski skladatelji, pesniki in teksto-pisci napisali lepo, toda zahtevno skladbo, iskreno, neposredno, iz čistega navdiha in nikakor z mislijo na uspeh in priljubljenost, so rekli: »To je pa za Eldo!« Toda skladbe so postale hit in ostale večno
Filmski kotiček
Terminator: Odrešitev
Vsebina: Leta 2018 je John Connor, junak prvih treh delov, že odrasel in izklesan mož. John sicer še ne vodi upornikov proti Skynetovim robotom, ki želijo iztrebiti človeštvo, a je eden izmed najboljših vojakov. Nenadoma se iz preteklosti pojavi nenavaden človek, Marcus Wright, ki se spomni le, da so ga leta 2003 usmrtili kot večkratnega morilca. John je do Marcusa sila nezaupljiv, a ker Skynet pripravlja svojo zadnjo ofenzivo, ki bo po-metla s človeštvom, se morata skupaj odpraviti v srce Skynetove tovarne robotov, kjer bosta našla odgovore na vsaj svoja vprašanja ...
Največji razlog za uspeh te franšize najbrž leži v dizajnu kovinske lobanje. Človeška lobanja zaradi podobe mrtve-
Terminator: Salvation
Igrajo: Christian Bale, Sam Worthington, Moon Bloodgood, Anton Yelchin
Režija: McG
Scenarij: John D. Brancato in Michael Ferris Žanr: ZF akcijski Dolžina: minut Leto: 2009 Država: ZDA
ga obraza in s svojo mračno napovedjo smrti ljudi spravlja v nemir že od nekdaj, a je hkrat ravno zaradi tega nekako morbidno hladno privlačna. James Cameron je pred 25 leti za svoj režijski prvenec ta pretresljiv predmet nadgradil v kovinskega in s tem mrazeče občutke ob pogledu na lobanjo le še poglobil. V filmu se je s tem rodila t. i. »hipna estetika,« torej dizajn, ki je tako privlačen, da gledalca pribije na zaslon (nekakšen prednik tega so dizajni v izvorni Vojni zvezd, od Dartha Vaderja do imperialnih lovcev). A Terminator filmi niso počivali le na dizajnu, temveč so ga avtorji ovili v tehnično in vsebinsko pr-vovrstnost. Čeprav so na prvi pogled to »le« običajni akcijski filmi, gledalci nekje med slikami čutimo tisto značilno človeško moč do življenja, ki se pojavi le, ko je vse okoli nas smrt (režiser Cameron je to idejo pilil skozi svoje naslednje filme in jo do konca izpilil v Titaniku). Mehanizirana brezčutna prihodnost polna železnih okostnjakov, ki se-jejo smrt, je zato naravnost čudovit poligon za hvalnice človeški vztrajnosti in neu-ljivi volji do življenja. To
lepe. Elda Viler je iskren in odličen interpret zahtevnih, a brezčasnih melodij, ki se ne starajo in jih prepoznavajo generacije oboževalcev. Njen izjemen glas, tako samosvoj, da ga prepoznaš med tisočimi, in ljubezen do petja jo dela tako posebno glasbeno izvajalko. Legendarna skladba Lastovke, ki jo je skomponiral Jure Robežnik v slogu lahkotnega pariškega pouličnega
napeva s harmoniko v glavni vlogi spremljave, je Elda Viler z vso notranjo močjo, žarom in glasovnimi sposobnostmi zapela in za vedno ostala v naših srcih.
Koncert Poletna noč obljublja večer prijetnih melodij in nostalgičnih spominov na čas in ljudi, ki so ustvarjali in ustvarjajo slovensko brezčasno kancono.
MZ
Foto: RTV SLO
Elda Viler v družbi simfonikov RTV SLO
je pravzaprav tisti ključni nevidni element, s katerimi sta prva dva filma ganila nezavedno v gledalcih in kritikih ter tako postala del splošne pop kulture.
Ko je glavni avtor franšize odkorokal, so nasledniki napačno sklepali, da zasluga za uspeh leži le v 'hipni estetiki.' Predvsem Terminator: Odrešitev sloni zgolj na tem, saj so poleg rednih terminator-jev uvedli še razne neumnosti, kot so mototerminatorji, kača terminatorji in velikanske robote. Vsi so sicer prav lepo karizmatično dizajnira-ni, a žal kot protiutež filmu umanjka ključni človeški element. Le nekje na sredini filma smo deležni enega samcatega stavka stranskega lika, ki pove topel in nežen stavek o tem, kaj je človek, nato pa film zopet preide v rapidno
montažo video spotov, pardon, akcijskih prizorov, ki pa so pravzaprav le zelo hitra obnova najboljših prizorov iz prvih treh filmov (vključno s pesmijo Child of Mine). Tako smo priča infantilne-mu toboganu, ki ga sestavlja 90 % prazne in glasne akcije in je videti bolj kot reklama za igrače. Tudi klasični grški motiv soočenja (amnezične-ga) glavnega junaka s svojim stvariteljem in nato uporom proti njemu je zaradi prepogoste uporabe v filmih zadnjih nekaj let (Matrica, Bourne itd.) tako izpran, da je že dolgočasen, pa tudi sicer je vsebinsko odveč. Če zaradi slabega finančnega uspeha tega filma napovedane nove trilogije ne bo, kakšne večje škode ne bo.
Matej Frece
* Published by Glu	•* Published by Gametoft
Pogoji uporabe B^onga porabniki predptečniške letefonije - prebite starce na vašem računu. Orregcote prejemanje wap povezav in GPRSAJMTS prenos podalkc« Rjslan SMS je zaračunan po ceniki operaterja (Mofctiel, Simobil. Detaef J. cena powainega sms-a je 1,88 EUR. I uporabo Korfive se Strm,ate s sptešnim pogqi na w^vsmscitynet'lvniunga. Balunga je naročniška sttriev ¿n uporabnikom prinaša rtajvei 5 sporočil na mesec z wap povezavo db gatorijie, iz kaiere si lahko ratožio 3 vsebine brez doplafila Cena spoicdla je 1,88 EUR. V vse ceneje vštet D0V. Od pogodbe.ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odsropiii kadarkoli. Odjava iti step na 3030. Reklamacije. 02-4 £44-595, icklamacije^arnscfiyxicv Ponudnik; "IhreeAres Koban&Co. djio., Zg. Bistrica 22,2310 Slov. ftswea. Oeiekics laz> je zabavna aplikacijaki ne zagotavlja txrosii pri preverjanju resničnosti izjav posameznika fingerprint Matchmaker js zabavna aplikacija, kisimuha jemanje prstnih odtisov in ne zagotavlja točnosti rezuWa
SESTAVIL
EDI KLASINC
VZDEVEK DIRKAČA AGOSTINIJA
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (TELLY)
AMERIŠKI METALEC KROGLE (DALLAS)
JUNAŠKA PESNITEV
IRANSKI ŠAH (REZA)
PREBIVALEC IDRSKEGA
SKUPINA PTIC V LETU
ALEŠ KERSNIK
SAMOROG
VITEK LOVSKI PES
NOETOVA BARKA
IGRALKA HLEBCE
LESENA BARAKA
ODMAŠEK
SPISEK TISKOVNIH NAPAK
VELIKA GRAJSKA SOBA
UDAREC Z NOGO, BRCA
RADIJ
SLAVKO OSTERC
MESTO V FRANCIJI
PAVLA ROVAN
OBLASTVENI ODLOK
OTOK OB IRSKI
HRVAŠKO NASELJE
VETROBRAN-SKO STEKLO
NADA, UPANJE
ZADNJA PLAT
DENAR, MONETA
NAŠ STATIK
DOMAČE GROZDJE
HRVAŠKA PEVKA ŠTEFOK
IRENA AVBELJ
SONČNA PRIPEKA
KARTON ZA SPISE
KRAJ POD KOZARO (SRBSKO TABORIŠČE)
VRH LEDENE GORE
PRITOK GANGESA
IZ BESED BETON + TIN
UDELEŽENEC RAVEA
SVILENA TKANINA
GLAS
PROCESNI RAČUNALNIK
ZDRAVILNA RASTLINA
FRČANJE
SOBNA RASTLINA (SPATIFILUM)
GROBO DOMAČE SUKNO, RAŠEVINA
INDIJSKI HRAST, TIK
Ugankarski slovarček: BEAR = otok ob Irski; BENTONIT = glinena usedlina; LONG = ameriški metalec krogle (Dallas, 1940-); NUNATAK = vrh ledene gore; ODEON = glasbena dvorana; OMARSKA = kraj pod goro Kozaro, nekdanje srbsko taborišče; RIP = procesni računalnik; ROŠ = slovenski statik in strokovnjak za preskušanje materialov (Mirko, 1879-1962).
■^eieunu 'eiejjs 'eiei 'e>jsjeuj0 '^udso
'ojpi 'anow 'sejjv '!AE|ned '}9| '¡jh 'dn 'gotous 'da 'du 'eoeíuasai 'guo~| 'soy 'o>jJ!|/\| 'ey 'isoua|>j 'eunegz 'ojq 'seieAes 'jbasj 'jesg 'e>jje 'o§v 'liuoiusq 'ej>iv 'SAiiq 'uospo 'e>|A9s ;ouAejopoA le^uezu^ a) Aa^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 13. junij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Damjan Zagoršek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bez-jak), vmes ob 21.15 Modne čvekanje in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
NEDELJA, 14. junij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI
IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). PONEDELJEK, 15. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
TOREK, 16. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30,
7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc Tarkuš). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slod-njak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.
17.30 POROČILA. 18.00 Oddaja v živo. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Radio Ptuj). SREDA, 17. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karo-lino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Robin). ČETRTEK, 18. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Mateja To-mašič). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Robin). PETEK, 19. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl z dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu-šič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
imeli v načrtu. I
Horoskop
OVEN
Osrečevali vas bodo ljudje, skozi pogovor boste zoreli tako na osebni kot duhovni ravni. Vsekakor bo rdeča nit tedna komunikacija in intelektualne dejavnosti. V ljubezni se bo odvijala romanca, ki prinaša harmonijo in dobre iztočnice za naprej. Blesteli boste finančno.
BIK
Na delovnem mestu se bodo zahtevale pridne roke. Seveda boste dosegli tisto, kar boste Kljub povečani meri obveznosti si boste morali vzeti čas zase. Sprehod po gozdu vam bo pričaral notranji mir. Krvni tlak vam bo dvignil partner, a zmagala bo ljubezen.
DVOJČKA
Pričakovati je, da vas bo spremljala povečana tišina in da boste ravno v samoti dosegli notranje ravnovesje. Na delovnem mestu boste morali biti bolj prožni in verjeti v dobro. Ugotovili boste, kaj vas veseli in kaj je tisto, kar osreči. Partnerjevi nasveti bodo vzpodbudni.
RAK
Na svoj način se boste posvetili umetniškim in kreativnim navdihom. Daleč v ospredju bo želja po družini, kjer se boste odlično počutili. Prijateljevi namigi bodo nekaj, kar vam bo veliko pomenilo. Raziskovali boste tisto, kar vam je uganka. Na delu bo več sprostitve.
LEV
■Tj Imeli boste polne roke dela in obveznosti. S svojo energijo boste lahko motivirali druge ljudi. Največ se boste naučili v tem tednu skozi opazovanje okolice. V ospredje bo prišla tudi trma, ki ima slabe in dobre lastnosti. Odzovite se klicu narave in se napolnite z adrenalinom.
DEVICA
Če bi iskali skupni imenovalec tega tedna, bi ga našli v delu. Prav gotovo se je po vašem mnenju nabralo veliko obveznosti, ki jih boste postopoma uredili. Ljubezen bo tisti univerzalni jezik, ki vam bo v samopomoč. Predajte se športnim aktivnostim (kolesarite).
TEHTNICA
Pred vrati je poletje in tako se boste v tem duhu tudi sami predajali določenim užitkom. Kljub temu vas bo klicalo delo in obveznosti. Zapisujte si svoje občutke. V dvoje je življenje lepše in tako boste rasli in zoreli skozi partnerski odnos. Denar: odlično.
ŠKORPIJON
Pokukali boste v svet skrivnosti in v vse tiste zadeve, ki so vam bile neznanka. V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje, ki vam bodo pokazali druge razsežnosti. Popazite, kako izgovarjate besede in bodite premišljeni. V ljubezni bo želja po povečani romantiki.
STRELEC
Počutili se boste kot pravi pustolovec in raziskovali svet čustvenega življenja. Če ste že našli svojo sorodno dušo, bo prišlo neizbežno učenje in prilaganje. Če ste še samski, verjemite, da vas bo kmalu zadela Amorjeva puščica in boste svobodi pomahali v slovo. Služba - odlično.
KOZOROG
Planetne energije vam bodo naklonjene pri izražanju čustev. Izpiliti se boste morali v romantiki. Če imate otroke, se boste od njih največ naučili. V duhovnem smislu bo pozitivno, da negujete svojega notranjega otroka. Uvideli boste, da ste na pravi poti. Uživajte!
VODNAR
Največ energije in motivacije boste porabili doma. Življenje je naravnano tako, da bo potrebno zavihati rokave in se lotiti obveznosti, s katerimi ste odlašali. Ni dobro, da iščete lažje poti, kajti so zgolj zavajajoče. Sledi čas povečane skladnosti in romantičnih avantur.
RIBI
Morje usode bo valovilo v prijetnem vetriču in zdelo se bo, da bo vaša barka prijetno plula. Dom bo oaza, kjer boste poleg miru našli tudi svojo muzo kreativnega ustvarjanja. Uspehi na delovnem mestu se bodo odvijali skozi skupino ljudi. Blesteli boste v komunikaciji.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Osrednja poročila Radia Ptuj, od ponedeljka do sobote ob 17.30!
REBOLJ
Ptuj • Pogovor s Sabino Remar
Kako je Sabina Remar izklesala svoje telo
Ena najlepših slovenskih manekenk Sabina Remar, ki je po lepotnih odrih začela stopati pri rosnih 16 letih, ima za seboj že zavidljivo manekensko kilometrino in tudi kopico laskavih nazivov. Simpatična lepotica, ki sodi med najbolj postavne manekenke, pa je te dni izdala tudi priročnik z naslovom Kako sem izklesala svoje telo. V njem skupaj s Tomažem Ozmecem piše o tem, kako je sama dosegla želeno postavo, sočasno pa tudi svetuje, kako zaživeti zdravo.
Pisanje priročnika Kako sem izklesala svoje telo
sta avtorja začela pred nekaj več kot letom dni. Sleherna stran je nastajala premišljeno in natančno, saj sta želela predstaviti celostno sliko zdravega načina življenja, katerega predpogoj sta ustrezna prehrana in redna fizična aktivnost. Namen priročnika je spoznati zdrav način življenja ter bralcem pomagati pri doseganju želene postave, v kateri se bodo počutili zadovoljne in samozavestne. »V življenju je tako, da moramo tudi nekaj žrtvovati, če želimo doseči zastavljeni cilj. Nekatera odrekanja so pri tem neizogibna, včasih pa povsem nepotrebna in so posledica nevednosti, nepremišljenosti ter premajhne pozornosti. Da moramo jesti, ker tako zahteva naš 'motor', ni stvar navade, ampak preprosto dejstvo,« je v priročniku zapisala simpatična Sabina.
Kdaj in kako je prišlo do ideje, da izdata priročnik?
»Sama sem se v nekem trenutku odločila, da spremenim svoj način življenja in začnem živeti bolj zdravo. Zato sem spremenila svojo prehrano, se začela redno re-kreirati in posledično dobro ohranjati svoje zdravje, kar je najpomembneje za vse nas. To svoje znanje, izkušnje ter navade sem si želela deliti tudi z ostalimi ter jim na tak način tudi pomagati.
In ravno v pravem trenutku sva se srečala s Tomažem Ozmecem, s katerim sem sodelovala že prej za obliže, ki je imel nekako isto idejo. Skupaj sva se usedla, se pogovorila in naredila plan priročnika.«
Kako sta si razdelila
Tomaž Ozmec
Foto: Miran Juršič
delo?
»Tomaž je poskrbel za vsebino v pravi obliki, jo spravil na papir ter vse organiziral glede tiskanja. Skupaj sva dorekla vse v zvezi z obliko, sama sem dodala še fotografije in svojo osebno besedo, ki je na zadnji strani, sedaj pa imam ogromno dela še s samo promocijo priročnika.«
Ali ste že kdaj prej razmišljali o tem, da bi izdali kako knjigo? Morda tudi o svojme življenju?
»Da bom izdala tako uporaben in kvaliteten priročnik, si nikoli nisem mislila. Zato sem ga še toliko bolj vesela. Je pa res, da že nekaj časa delam na svoji prvi knjigi in kar nekaj časa bo še trajalo, da se uresniči prva izdaja, saj želim, da je napisana s srcem in ne le kot še en knjižni produkt. O čem bo govorila, pa naj ostane še skrivnost.«
Komu je namenjen priročnik?
»Priročnik je namenjen vsem, ženskam in moškim, ki si želijo živeti zdravo, brez odrekanja in nepotrebnih razočaranj ob neuspelih dietah oziroma na splošno tistim, ki si želijo spremeniti svoj ne-
Sabina Remar
zdrav način življenja.«
Po čem se razlikuje od ostalih knjig, ki se lotevajo hujšanja?
»Priročnik ni osredotočen na diete, ki največkrat niso učinkovite, temveč na nek zdrav življenjski stil, ki ga vzamemo za svojega. In vse to je v njem opisano oziroma razloženo na zelo enostaven način, ki se približa vsakemu uporabniku. Torej uporaba priročnika in posledično lepo, zdravo in vitko telo ni plod enomesečne diete, temveč rezultat zdravega načina življenja.«
Kako dolgo sami prak-ticirate takšen način življenja, kot ga opisujeta v priročniku, in v čem je bistvo?
»Takšen način življenja prakticiram že vsaj eno leto in sedaj si res ne predstavljam živeti drugače. Bistvo je, da so spremembe ogromne in da se je moje počutje v tem času zelo izboljšalo, tako kot tudi moja samozavest, prebava, koža ter želja do dela. Seveda ne smem izpustiti povečanja nivoja energije in kondicije.«
Foto: Miran Juršič
Simpatična manekenka je dosegla želeno postavo ravno z načinom življenja, kot ga z Ozmecem opisujeta v priročniku.
Kako hitro se poznajo rezultati ob upoštevanju navodil iz priročnika?
»Rezultati so seveda odvisni od posameznika. Zase lahko trdim, da so se prvi rezultati pokazali že po prvem mesecu.«
Kaj je najtežji del pri hujšanju oziroma doseganju želene postave nasploh?
»Najtežji del je tudi najbistvenejši, in sicer sprememba tehnike in načina prehranjevanja, saj je naše telo dolga
leta pridobivalo popolnoma napačno, nezdravo hrano in se temu tudi prilagodilo.
Lahko pa rečem tudi, da je zelo težek del vsega tega sam začetek, pri katerem še ni opaznega napredka in zaradi katerega lahko ljudje največkrat tudi obupajo oziroma vržejo puško v koruzo, ker pričakujejo takojšnje pozitivne rezultate in velike spremembe. Potrebno je vztrajati in ne stopati po vsaki vadbi na tehtnico.«
Sodite med najlepše in
najpostavnejše slovenske manekenke. Ali se kdaj naveličate tega, da je treba zmeraj biti v formi, ali je to enostavno postal način življenja?
»Hvala za kompliment. Že od nekdaj sem imela bolj manekensko postavo, vendar sem ob vseh napornih potovanjih in snemanjih ugotovila, da to enostavno ni dovolj. Potrebno je biti fit in v dobri kondiciji, vse to pa se začne z zdravim prehranjevanjem in redno telovadbo.
Slednje imam sedaj že v krvi in to je enostavno moj način življenja. Tega ne počnem samo zaradi lepega videza, temveč predvsem za svoje zdravje in boljše počutje.«
Veliko žensk vam zavida vašo postavo. Kakšen nasvet imate za tista dekleta ali punce, ki same s seboj niso zadovoljne?
»Tudi sama imam napake, vsi jih imamo. Potrebno jih je sprejeti, saj so konec koncev naše in se odločiti, da bomo te napake poskušale odpraviti. Odločiti se moramo najprej v svoji glavi, da lahko nekaj udejanjimo v realnosti. Ni dovolj si samo želeti.«
Moj predlog za začetek je:
Vsako jutro si vzemite čas zase in pojdite v naravo teč, se dobro razgibajte. Tudi plavanje je super varianta. Jejte petkrat na dan v zmernih količinah, kar je tudi dobro opisano s primeri jedilnika v priročniku.
»Marsikdo misli, da bo čez noč shujšal in da bo fit. A to ne gre. Treba je VZTRAJATI. Bodite torej vztrajni in ne stopajte po vsaki vadbi na tehtnico. Vadite redno in pri tem predvsem UŽIVAJTE«!
Dženana Bečirovič
Ptuj • Gostovala izjemna glasbena predstava
Izjemni glasbeniki, ki dišijo po klovnih
Odlična glasbena predstava Solistika, ki je na 39. tednu Drame v Kranju prejela nagrado občinstva, je prejšnji teden gostovala tudi na Ptuju. V Domu kulture v Muzikafeju so duhoviti virtuozi na različnih inštrumentih pripravili nepozabno gledališko-glasbeno poslastico.
		4L- 9 s^T W	I" - r-'
		ImL^1"-' 'hH h mrf \ ESP^t \	sHUsHE m *n
	K«	BV i^wmSfiM* h mm Z1//- Wämr	V*- ^ Foto: DB
Solistika, ki jo je režiral Branko Završan, je glasbena predstava, v kateri sam igra Hermana Ježa Mlajšega, samozvanega pesnika in radijskega napovedovalca, ki v svojo oddajo povabi dva izjemna glasbenika. Virtuoza, ki nista le odlična igralca, ampak sta tudi dejansko na svojih inštrumentih neverjetno spretna, sta Boštjan Gombač in Marko Brdnik. Glasbenika, ki sodita v sam vrh slovenske instrumentalne glasbe in ki v predstavi zaigrata na nešteto inštrumentov. A vendar se po nečem razlikujeta od drugih instrumentalistov. Duhovi-
tost, ki ponavadi ni sestavi del na koncertih resne glasbe, je rdeča nit celotne predstave.
Njuna tekmovalnost, dokazovanje, samoljubje in podtikanja ustvarijo izjemno zgodbo, v kateri se radijski koncert prevesi v pravo pravcato tekmovanje glasbenih solistov. Iznajdljivost in zapleti so zato neizogibni. V svoji nepredvidljivosti in trmi ne sledijo nikakršnim pravilom, temveč odkrivata nenavadne zvoke, ki se odlično zlivajo z osnovnimi glasbenimi temami. Čeprav se solista na glasbenem tekmovanju, katerega neposredni prenos se predvaja na radiu,
znajdeta kot edina tekmovalca, program odlično popestrita. Ker radio ne prenese tišine, sama igrata kar uro in pol.
Izjemna in nevsakdanja predstava, ki je prejela nagrado občinstva na 39. tednu Drame v Kranju, že žanje uspehe tudi po drugih evropskih državah. V Sarajevu so si prislužili nagrado za kreativno virtuoznost, neizpodbiten dokaz kvalitete pa je dejstvo, da so vse predstave, vključno s ptujsko, razprodane. Čez nekaj dni pa se odpravljajo tudi čez lužo, na gostovanje v Argentino.
Dženana Bečirovič
Knjiga meseca
Sonja Votolen:
V meni je dež
Slovenska pesnica Sonja Votolen je vse bolj uspešna tudi na širših evropskih tleh. Zlasti v romanski kulturni skupnosti je njena tenkočutna poezija zelo priljubljena. Zadnje čase se ji vrstijo številni prevodi, nagrade in sodelovanja na tujih odrih, konec lanskega leta pa je izšla (ponovno, a tokrat kot dvojezična zbirka) knjiga V meni je dež.
Gre za pesniško zbirko, s katero je pesnica vstopila na pesniško sceno leta 1990. Knjiga, ki je tedaj izšla v samozaložbi, je zdaj natisnjena na novo. Izšla je v zbirki Zarja (Collana Zarja), ob slovenskih pesmih pa so italijanski prevodi izpod prevajalskih prstov Milke Jolič, s katero Sonja sodeluje že vrsto let.
Zakaj torej stara nova knjiga kot knjiga meseca?
Najprej zato, da se spomnimo zbirke, od katere je preteklo že skoraj dvajset let. Besedna zveza iz naslova ima seveda globok simboličen pomen - V meni je dež. Pesniški dež, ki je iz ustvarjalke izbruhnil in »nadeževil« mnoge slovenske literarne revije, literarne večere, deževale pa so tudi samostojne knjižne izdaje. Po tej, iz leta 1990, še: Malin (1993), Piščal (1996) in Songarei (2001).
Pesnica je objavljala v domala vseh slovenskih literarnih revijah, njene pesmi pa lahko najdemo še v nekaterih tujih revijalnih izdajah. Njene pesmi so bile večkrat tudi v go-steh na radijskih valovih; zlasti na Radiu Slovenija v oddaji Literarni nokturno.
Knjigo V meni je dež (In me c' la pioggia) pa smo uvrstili v rubriko tudi, da preberemo kakšen zanimiv italijanski verz - tudi tisti, ki italijansko ne znamo. Bralcem v priporočilo: prepustite se pesniškemu toku, pozabite, da ne veste italijansko (za tiste, seveda, ki jezika ne obvladajo), prepustite se ritmu in likovni podobi besed. Zna biti zelo zanimivo. Za tiste, ki pa vam italijanščina predstavlja malo malico, pa bo ta knjiga še posebej dobrodošla.
Tretje, zakaj, pa je še najbolj preprosto: ker je to odlična poezija. Kratka, zgoščena in globoko izpovedna. Ki pronica kot dežna kapljica. A v tej drobnosti je moč. Ta se izkazuje v pesničinem obvladovanju preprostih besed in besednih zvez, ki jih postavlja v nove, sveže lege. Pesniška zbirka V meni je dež bo tako tudi nekaj za jezikovne sladokusce.
»Ko dovolim, / da zlezejo / vame,« je zapisala Votolenova. Kajti za nežnimi lirskimi legami, ki jih ponujajo njeni verzi, se skrivata obširna filozofija in znanost o ustvarjalnem procesu. V igri pesem sta namreč vsaj dva temeljna akterja: pesnik, ki pesem ustvari, ki ustvarja dež besed, in bralec, ki dovoli, da se v njem nabere pesniška deževnica. In v pesniški govorici Votolenove so zanimivi motivi narave, zlasti nebo, drevesa, veter in cvetovi prepredajo umirjene stihe.
Je pa to predvsem zbirka bližin, ki so v resnici daljave. Sonja se namreč nenehno poigrava z odprtim prostorom, s prezračeno geografsko ploskvijo, ki nastane v igri čustvene (psihične) bližine in fizične (geografske) oddaljenosti. Njen subjekt stremi nekam ...
Hrepenenje je silnica, gonilo ljubezni in ustvarjanja. Čeprav je tako med dvema osebama velika prostorska razdalja, sta si v duševnem smislu zelo blizu. Kot bi nam hotela sporočiti, da dalje kot smo si fizično, bliže smo si v miselnem, čustvenem, duševnem - izkušnja, ki se sicer v življenju velikokrat potrdi: »Dovolj je, / da pogledam / v večeru toneče / nebo, /pa te najdem./Ali da pobožam / belo brezino / skorjo, / da te občutim. / Dovolj je / let ptice / nad poljem, / da si spet / moj ječar. (pesem Dovolj je)«.
Takšnih in podobnih verzov je v dvojezični zbirki še veliko. Impresije, ki se vrstijo, zamrznjeni trenutki, ki čakajo, da jih preberete in morda najdete tudi kaj zase. Ali pa bodo oni našli vas ... Saj veste, kako je to v poeziji - tista čarobnost, ki jo je težko docela opisati, jo analizirati, ji pripisati vzroke.
A zakaj ji sploh bi?!
David Bedrač
Literarno kolo (69) • Tone Partljič - 2
Zizek, zaba in zoga
Tone Partljič je s posluhom za mladostnika napisal dve zbirki imenitnih spominskih črtic, v katerih je ubesedil številne otroške in mladostniške izkušnje, ki jih je preživel v Pesnici ob Mariboru. Živ jezik, humorni vložki, preprosta fabula, v kateri pa je vendarle tudi neko globlje sporočilo ...
Že besedna zveza iz naslova Hotel sem prijeti sonce nam pove, da je pisatelj otroštvo povzdignil na simbolično raven. Otroštvo je zanj prostor lepega, sproščenega in tudi v številnih intervjujih je povedal, da je bilo to eno, zanj lepših življenjskih obdobij, če ne celo najlepše. Otrok je zanj neobremenjeno bitje, ki s svojimi pogruntavščinami nenehno raziskuje sebe in svet naokrog. Vsemu temu pa v juhi otroštva doda še ščepec drznosti, radovednosti in seveda domišljije. Tako želja po tem, da bi prijel sonce, le ni tako nemogoča, saj vemo, da je v otroški psihologiji to še kako resno in verjetno.
Stik z mladostniki pa je Partljič ohranil tudi kasneje, saj je bil po osnovni izobrazbi učitelj angleškega in slovenskega jezika. Tako je po učiteljišču v Mariboru poučeval v več krajih, diplomiral pa je leta 1965, in sicer na takratni Pedagoški akademiji v Mariboru. Zadnjih sedem let svojega učiteljskega dela je učil na Sladkem Vrhu, potem pa je delal kot dramaturg in umetniški vodja v Slovenskem narodnem gledališču in Mestnem gledališču Ljubljanskem.
Ob neprekinjenem pisanju in umetniškem udejstvovanju pa moramo omeniti še njegovo politično kariero. Kot poslanec Državnega zbora RS je deloval od leta 1990 do leta 2004. Obdobje štirinajstih let torej, v katerem se je dodobra seznanil s politično in družbeno situacijo v naši državi, hkrati pa je spoznaval, kako, po katerih mehanizmih deluje politika.
A pisanju je ostajal zvest. Kot tudi svojim štajerskim koncem. Vendar ni nikoli podpiral zaplotništva, delitev na štajerske in ljubljanske konce. Še pred kratkim je v enem od televizijskih intervjujev povedal, da se mu zdi tako gledanje ozko in povsem nepotrebno, ker vodi k drobljenju že tako majhne narodne skupnosti.
Če se je Trubar spopadal z najbolj grobimi začetki, je France Prešeren oral ledino na drugem področju. A tudi on je bil tam, na začetku ...
Na začetku neke strašljive zgodbe o literarnem molku in poniževanju slovenskega jezika, ki je imel pred Prešernom zelo nizko stopnjo spoštovanja. Kar je najbrž žalostno: ne samo s strani tujcev, pač pa tudi domačih ljudi. Seveda jim ne gre zameriti, saj je šlo pretežno za neizobražene mase, ki so jih že od malih nog prepričevali, da je slovenski jezik namenjen le pogovorom z živino na paši in medsebojni ko-
TONE PARTLJIČ
»Nisem Štajer(e)c. Slovenec sem, ki ima na Štajerskem svoj dom in samo tam lahko pišem,« je še izjavil pisatelj, ki je sicer tudi strastni ribič, za svoje pisanje pa je prejel več vidnih nagrad. Če omenimo le tiste »najtežje«: Nagrada Prešernovega sklada (1980), Levstikova nagrada (1982), Gru-mova nagrada (1984) in Gla-zerjeva nagrada (2005). Slednjo je prejel s strani Mestne občine Maribor za življenjsko delo na področju kulture. Navsezadnje je z mestom Maribor močno povezan tudi zaradi Borštnikovega srečanja, kjer je sodelavec že nekaj let.
Med zanimivosti iz njegovega življenja sodi zagotovo tudi njegov priimek, saj se - naj se sliši še tako nenavadno - edini v družini piše PARTLJIČ s črko J. Vsi ostali člani njegove družine se namreč pišejo PARTLIČ brez J. Do te težave je prišlo pri krstu, ko mu je duhovnik, ki je krst izvajal, dodal modni dodatek k priimku, dodatni J, in takšen priimek je ohranil vse do današnjih dni.
In če smo že pri črki J, lahko navežemo na zbirko Hotel sem prijeti sonce še črko Ž.
Kdo se namreč ne spomni ene od črtic o malem filozofu, ki je imel tako govorno napako, da je namesto glasu Ž izgovarjal Z.
»Nekaj časa so me klicali tudi kozji filozof, ker sem imel toliko povedati o naši Meki. To me ni jezilo, prav trpel pa
munikaciji revnejših slojev. Brez višjih estetskih vrednosti torej.
In Prešeren je bil - tako kot Trubar - poslan na spolzek teren nemirnega duha, ki je moral skozi težke življenjske preizkušnje. In kot Trubar je tudi on sledil cilju, ki si ga je zastavil. Čeprav je moral skozi kopico neodobravanj in čeprav je tvegal mirno življenje, v katerega se tako radi zakopljemo in živimo v sivem povprečju, kjer je najmanj razburkano in najmanj boleče.
Prešeren je močno izstopal iz povprečja. Ljubljansko življenje je razburkal s svojim divjim načinom življenja, literarni svet
sem, ko so mi dali vzdevek Zizek. Že to, da so mi pravili Parkl in se tako norčevali iz mojega priimka, na katerega sem bil tudi jezen, mi ni bilo vseeno: ampak Parkl, kozji filozof, Tonalona, vse to ni bilo nič v primerjavi z vzdevkom, ki se me je prijel zaradi mojega uveljavljanja v šoli ...,« je zapisal uvodoma k zgodbi o Zizku, ki bi moral biti Žižek.
In potem pisatelj duhovito, v zanj tako značilnem humori-stičnem slogu, nadaljuje, kako mu je oče zabijal, kaj in kako mora reči, da ni ZOGA, ampak ŽOGA, da ni ZABA, ampak ŽABA in tako naprej. Zatem pa v zgodbo vplete odločilen preobrat: »Te govorne napake nisem čisto odpravil, niti ko sem začel hoditi v šolo.«
Koliko smeha in norčavosti je mladi kozji filozof pognal v zrak nekega razreda, kamor je vstopil, ko je revež iskal Žižka. Pri tem je namreč vprašal: »Zdravo, je Zizek tu?« In po prostoru se je razlegel huron-ski smeh. A Partljič v literaturi zna opraviti s takimi mučnimi trenutki. Mučnimi seveda za otroka, za mladostnika, ki se mu vrstniki rogajo. Tudi najtežje predela s strojem humorja, tudi največje stiske zmehča, da postanejo spet zabavne in se dotaknejo bralca. Kar pa je seveda odlika dobrih mladinskih del.
»Kako leto ali kaj so me klicali ZIZEK. Če bi bil močan, bi jih pretepel. Šele zdaj po mnogih letih vem, da zizek - niti ni kaj tako slabega. Takrat pa sem trpel. Ni čudno, saj ni lahko iti po cesti, pa se vsi za tabo derejo...,« so pretresljive vrstice, ki imajo tudi močan vzgojni podton. Prav take vrstice so lahko staršem, pedagogom, in tudi mladim, ki velikokrat ne skoparijo z žaljivimi izrazi za sovrstnike, pomembno pomagalo za razumevanje otrokove in mladostnikove psihologije. Največkrat »vžgejo« bolj kot suhoparni psihološki članki.
Partljičeve črtice iz obeh zbirk pa nas nagovarjajo tudi
z izjemnimi, za tisti čas celo nepojmljivimi pesnitvami, ob vse to pa so se prilepile še številne politične ideje, ki so aktualne še danes.
In če je z vrhunskostjo svojih pesnitev dokazal, da je slovenščina bogat in dinamičen jezik, ki lahko poseže po najvišjih estetskih dimenzijah, je s svojo svobodomiselnostjo rušil zidove, takrat krščansko še vedno zelo obremenjenega človeka, saj je utiral pot svobodnemu izražanju in svobodi misli.
A če je pri Trubarju manj znanega o njegovih čustvih, tistih najbolj intimnih in skritih, in si
k spoznanju, da se otroci in mladostniki niso ne vem kako spremenili. Saj veste, to je tisto večno vprašanje: Ali danes so mladi res toliko »hujši« od mladih nekoč?
V	svojem otroškem jedru, kot kaže, ne. Navsezadnje so tudi danes igrivi in radovedni in kdaj pa kdaj poredni. A tisto, kar se je spremenilo, je svet okoli njih; svet nenehne naglice, računalnikov in čedalje večjega občutka samozadostnosti in zapiranja v sobe, kjer sta običajno edina družba računalnik in medmrežje.
Prav zato je dobro, če mladim ponudimo takšno branje. In radi berejo Partljičeve črtice, saj so zgodbe, ki jih je zapisal, aktualne še danes. Četudi se dogajajo v nekem drugem času, četudi marsičesa, kar je opisano v knjigi, danes ni več, je jedro enako in mladi se bodo v njegovih zgodbah še kako prepoznali.
Je pa na seznamu črtic v obeh knjigah še obilo smeha in zanimivih zgodb. Pisatelj je o teh otroških pripetljajih povedal, da so mu bili vsi ljubi in po svoje poučni in da mu je prav vsaka črtica pri srcu. Tako boste, če se boste lotili branja SONCA ali pa TRAVE, deležni posrečenih zgodb o tem, kako je pisatelj z bratom kozo peljal h kozlu, kako mu je na tla padel sladoled, kako je vrgel ribico v blato in še je tega.
V	zbirka Slišal sem kako trave raste pa Tone obravnava nekoliko težje vsebine. Tudi perspektiva, s katere se je pisatelj lotil pisanja, je zelo raznolika. Starost pripovedovalca je različna. Le-ta namreč raste pred našimi očmi - morda tudi od tod analogija z naslovom celotne zbirke. Pisatelj se tako loti kopanja po preteklosti in med duhovite dogodke, ki jih ne manjka in so vezani zlasti na šolski prostor, primeša še motive in teme, kot sta občutek krivde ob smrti stare Preglove ali pa motiv očeta in njegovih čebel, ki ju poveže v motiv strahu in neustavljivega minevanja.
Kakor koli že - Tone Partljič ostaja ena osrednjih oseb slovenske književnosti, ki je vrezala občutne sledi v literarno deblo pripovedništva in dramatike. Na nas pa je, da se sprehodimo po njegovem ustvarjalnem gozdu in vsake toliko z debel preberemo, kaj je vrezano vanje ...
David Bedrač
lahko danes samo predstavljamo, kako mu je moralo biti, je bil Prešernov medij kot nalašč tudi za te, najbolj osebne zgodbe. V njegovi poeziji je tako veliko verzov, kjer nam da jasno vedeti, da mu marsikdaj ni bilo lahko, da bi bil mnogokrat raje neobremenjen z znanjem in vedenjem in da bi živel kot kmet, ki mu ni potrebno neprestano o čem razmišljati. Veliko je verzov o strahu, obupu, neskončnih stiskah, ki so bile posledica ujetosti velikega duha v majhen, ozek prostor, ki ga ni razumel. A svoji naravi je ostal zvest do konca. Kot Trubar. Živel in umrl je za velike cilje.
Nam pa ostane, da se jima vedno znova zahvaljujemo. In da iz njune zgodbe povzamemo še kaj: morda več trdnosti, odločnosti in borbenosti!
David Bedrač
Literarni dvojčki - 26
Bilo je nekoč, na začetku
... (Trubar-Prešeren)
Podgorci • Počastili 100-letnico kulturnega društva
Podgorci so peli in plesali
V soboto je v kulturni dvorani v Podgorcih potekalo že 5. zaporedno srečanje na vaškem folklornem festivalu, ki postaja iz leta v leto zanimivejši, prepoznavnejši ter kakovostnejši. Istočasno pa je bila to tudi druga v nizu prireditev, posvečenih praznovanju 100-letnice Kulturnega društva Podgorci.
Folklorna skupina v KD Podgorcih deluje nepretrgoma že 32 let, danes pa jo vodita Monika Roškar in Gorazd Mušič, ki je hkrati avtor odrske postavitve. Kot je bilo slišati na prireditvi, ki jo je vodila Natalija Škrlec, izhaja podgorska folklorna skupina iz skrivnostne obsedenosti Podgorčanov s plesom, ki jim je bil po verovanju starejših položen že zibelko: »Skupina predstavlja žlahtno žetev neštetih rodov vriskajočih plesalcev, ki so se rodili in se še rojevajo s to izrazito potrebo po lepem ritmičnem gibanju. Ta mehkoba jih je popeljala na številne folklorne nastope po domovini. Že štirikrat tudi na državno srečanje folklornih skupin.« Folklorni dejavnosti v KD se je kasneje priključila tudi skupina ljudskih pevk sestre Nedeljko, ki so ena redkih skupin ljudskega petja, ki še goji grleno petje. Zelo uspešno skupino vodi Ivanka Majcen.
Zadnja se je društvu priključila skupina ljudskih godcev: Ivan Pleh, Vlado Pri-gl, Anton Kosi in Anton Kos. Skupino vodi Vlado Prigl.
Prav aktivnost v kulturnem društvu je spodbudila podobno dejavnost na šoli, kjer so ponosni na svojo otroško folklorno skupino. Sobotno odrsko postavitev
Folkloristi KD Podgorci v novih delovnih oblekah.
Ljudski godci - Ivan Pleh, Vlado Prigl, Anton Kosi, Anton Kosi.
so poimenovali Igramo se in plešemo, prikazovala pa je deško pastirsko igro »svinka-nje«, ki so jo včasih zaigrali vaški pastirji s svojimi palicami za preganjanje dolgega časa, dekliško igro z izšte-
vankami, ki se po njihovem izzivanju konča s skupnim poskusom plesa. Skupino vodi Matejka Majcen.
Tudi v Turističnem društvu Podgorci imajo že nekaj časa prav tako folklorno
Ptuj • Nenavaden obisk v našem uredništvu
skupino, ki kot nekakšna veteranska folklorna skupina prisega na plesanje v krogu. Zaplesali so splet z naslovom Odhod k vojakom. Skupino vodi Stanko Kukovec.
S pesmijo in plesom so se predstavili domačini, za popestritev dogajanja pa so v goste povabili sosednjo Folklorno skupino Prosvetnega društva Ruda Severja iz Go-rišnice, ki jo vodita Tanja Mi-halinec in Slavko Prejac, ter priznano Folklorno skupino iz Dragatuša v Beli krajini, ki združuje skoraj 100 članov in deluje že 53. leto. Skupino vodi Tadej Fink.
Folklorna skupina KD Podgorci se je v svojem drugem nastopu predstavila z novimi oblačili, ki predstavljajo delovno nošo naših prednikov ob prelomu prejšnjega stoletja. Gre za panonski tip noše, za katero so značilna bela dvodelna ženska in moška lanena oblačila ter bela naglavna ženska pokrivala in kučme ali klobuki pri moških. Takšno nošo zasledimo v naših krajih do leta 1890. Ker so bile te obleke namenjene za delo, so podgorski folkloristi za to priložnost pripravili tudi poseben delovni splet z naslovom Iz zemlje gre v trto, v katerem so prikazali delovni postopek stiskanja grozdja.
Viki Klemenčič Ivanuša
Danica in Silvo iz Melbourna v živo
V sredo, 3. junija, smo v uredništvu Radia in Tednika doživeli nevsakdanji obisk naših zvestih bralcev in poslušalcev, Danice in Silva Šterna, ki že skoraj četrt stoletja živita v avstralskem Melbournu.
Morda se še spomnite prvega obiska zakoncev Štern v našem uredništvu 13. avgusta 2006 ob njunem tedanjem obisku v domovini. In kot sta tedaj obljubila, da se čez približno tri leta spet vidimo, sta svojo obljubo držala. Ker so obiski naših zdomcev iz tako oddaljenih krajev zelo redki, smo jima tokrat posvetili nekoliko več časa.
Z veseljem ju je pozdra-
vil direktor Jože Bračič, ki je bil nad obiskom prijetno presenečen, v prisrčnem pogovoru sta nekaj svojih vtisov o življenju v Melbournu zaupala novinarjem v redakciji Štajerskega tednika, odgovorni urednici Radia Ptuj Ane-mari Kekec, vodja tehnične redakcije Štajerskega tednika Slavko Ribarič jima je podrobneje predstavil, kako nastaja naš časopis, ki ga zve-
Foto: M. Ozmec
Naša gosta iz Melbourna sta bila presenečena nad novo tehnično opremljenostjo studia Radia Ptuj.
sto prebirata tudi Danica in Silvo Štern in veliko drugih rojakov v oddaljeni Avstraliji ter drugod po svetu. Med ogledom radijskega studia ju je z veseljem tudi radijski voditelj Marjan Nahberger, naša gosta pa sta bila prijetno presenečena, ko sta videla, da je naš studio prenovljen in na novo tehnično opremljen.
Tudi v pogovoru ob kavici smo od naših avstralskih gostov izvedeli veliko zanimivega. Veselilo nas je, ko smo izvedeli, da komaj čakata na sveže novice iz domačih krajev, saj sta redna naročnika Štajerskega tednika. V Melbourne sicer prihaja z nekajdnevno zamudo, pa vendar sta vsake številke posebej vesela, saj Štajerski tednik redno prebirata. Danica in Silvo pa sta tudi redna poslušalca Radia Ptuj, ki ga spremljata prek interneta, še posebej ob nedeljah, ko se nam Danica pogosto oglaša po elektronski pošti s kakšno glasbeno željo ali s pozdravi za njene domače v Dražencih.
Povedala sta nam tudi, da je recesija dosegla tudi Avstralijo, vendar posledic za sedaj še ne čutijo tako izrazito kot drugod po svetu. Imajo pa v Avstraliji velike težave zaradi pomanjkanja vode, saj veljajo strogi varčevalni ukrepi. Tako zaradi prepovedi zalivanja vrtov zbirajo vso vodo iz pralnih strojev in jo potem uporabljajo za zalivanje trave. Tudi pranje avtomobilov je prepovedano, z vodo pa morajo varčevati tudi pri umivanju in kopanju, saj je država v vodne pipe vgradila posebne časovne ventile, ki se po 4 minutah zaprejo. Zaradi splošnega pomanjkanja vode na avstralskem kontinentu v zadnjem času gradijo več »tovarn«, ki proizvajajo pitno vodo iz morske.
Danici in Silvu Šternu se za prijazen obisk zahvaljujemo, želimo jima prijetno bivanje v domovini, še posebej med domačimi v Dražencih, pa seveda srečno vrnitev v Avstralijo ter na skorajšnje ponovno snidenje.
-OM
Od tod in tam
Ptuj • Lubaj razstavlja v Super mestu
Foto: M. Ozmec
Bojan Lubaj, član likovne sekcije Delavsko prosvetnega društva Svoboda Kidričevo, v teh dneh razstavlja nekaj svojih novejših likovnih del v prostorih trgovskega centra Super mesto v Ptuju.
Gre za ciklus del, ki so nastala v zimskem času, zato so motivi v glavnem zimski. Sicer pa se Lubaj intenzivno pripravlja na odprtje svojega likovnega ateljeja z razstaviščem, ki ga ureja ob svojih vinogradih v Repiščah. Bojan Lubaj je namreč znan tudi kot odličen pridelovalec predikatnih vin, saj je nosilec številnih domačih in mednarodnih vinskih odličij.
-OM
Lešnica • Biseroporočenca Kuharic t
Foto: zasebni arhiv
Minulo soboto sta Amalija in Franc Kuharic z Le-šnice 33 praznovala 60 let skupnega življenja. Pri praznovanju biserne poroke se jima je pridružilo čez 80 gostov. Civilni delporoke je opravil župan Alojz Sok kar v vaškem domu, saj bi bile stopnice ormoškega gradu za slavljenca prevelik izziv. Cerkveni del poroke pa je v velikonedeljski cerkvi opravil Anton Košar. Bise-roporočenka Amalija seje iz bližnjega Šardinjaprimo-žila na Lešnico, kjer sta si z možem Francem uredila dom. Franc je bil sprva mlinar, saj je podedoval mlin, ko pa je ta dejavnost počasi začela usihati, si je delo poiskal v Avstriji. Amalija je skrbela za dom, manjšo kmetijo in kar šest otrok, ki so se jima rodili v zakonu. Nesreča jim ni prizanašala, saj jim je leta 1955pogorel dom. S pridnostjo sta Amalija in Franc poskrbela, da so imeli Marijica, Cilka, Stanka, Franček, Jožica in Miran topel dom, v katerega se danes z veseljem vračajo. Prav to in hvaležnost, ki jo izkazujejo staršema, ki ju pestijo tudi zdravstvene težave, se zdi biseroporočencema največja sreča. Veliko veselja imajo v družini tudi s 13 vnuki in 5 pravnuki.
Viki Klemenčič Ivanuša
V. Tomaž • Ciciban poje in pleše
Otroci vrtca pri Sv. Tomažu, ki pojejo v otroškem zboru, so se v sredo, 3. junija, udeležili 39. srečanja »Ciciban poje in pleše«, ki je potekalo na velikem odru Gledališča Maribor. V zbor vrtca Ježek je vključenih 15 predšolskih otrok. Vsako leto sodelujejo na reviji Cicido v Ormožu in na letnih koncertih. Na instrumentih jih spremlja učiteljica Darja Horvat Žganec. Tudi v Mariboru jih je. Pomagali soji tudi pevci, ki so igrali na lesene grablje, kuhalnice in riplanke. Spremljal pa jih je tudi orkester. Po vzpodbudni oceni strokovnega spremljevalca Tomaža Habeta so vzgojiteljice ponosne na svoje pevce in hvaležne staršem, ki jim prisluhnejo in z njimi sodelujejo.
Zlatka Kaučič
Foto: vki
Foto: vki
Mali oglasi
STORITVE
BETONSKI IZDELKI - robniki, škarpniki, ploščice itd. Čeh Franc, s. p., Dornava 79 b, Dornava. Tel. 02 755 07 21, 041 694 702.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
UGODNI izkopi vse vrst, rušitve objektov, tlakovanje, asfaltiranje, preboji cestišč, kanalizacija, meteorne vode. Tel. 041 648 255. GMG Elmont, d. o. o., Žnidariče-vo nabrežje 12, 2250 Ptuj.
NPK - pridobite si nacionalno poklicno kvalifikacijo - voznik, po starem programu. Avtošola PREDNOST, d. o. o., Nova cesta 1, Ptuj, tel. 041 938 518.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
J'LASTh
Izvajamo krovska, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
%milumed
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 74 5 01 43 www.milumed.si
VARČNA - okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
KIPERSKI IN HIAB prevozi do 5 kubičnih metrov. Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, 2250 Ptuj, tel. 041 676 971.
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, De-strnik, GSM 031 666 751.
POMOČ IN OSKRBA, ko ne zmorete ali nimate časa, pridemo k vam na dom. Škerget Jože, s. p. Sagadinova ul. 1, Ptuj, tel. 040 993 778 in 02 788 59 88.
ZA DOMAČE ŽIVALI in rastline poskrbimo na vašem domu (voda, sprehod, hrana). Škerget Jože, s. p., Sagadinova ul. 1, Ptuj, tel. 040 993 778 in 02 788 59 88.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO
PRODAM suho luščeno koruzo, tudi večjo količino. Telefon 764 5821, 051 682 055.
PRODAM traktor, kovinski koruznik, vinogradniške sohe in reporeznico. Telefon 031 615 795.
KUPIM enoosno traktorsko prikolico od 3 do 4 tone, originalno ali domače izdelave s kiperjem ali brez. Tel. 041484 577.
NESNICE rjave, grahaste, črne, stare 13 tednov, prodam, 3,30 EUR, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, telefon 792 35 71.
PRODAM nakladalko SIP, 16 m3. Telefon 041 588 741.
TRAKTOR, vinogradniško-sadjarski, Valpadana 1330 HST-REV, s kabino Mauser s 130 urami in nov pršil-nik Zupan, 200 litrov, prodam za 14.500,00 €. Tel. 041 557 021.
KUPIM samonakladalko SIP 26 in tračni obračalnik SIP 220. Telefon 041 261 676.
PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33 zjutraj do 10. ure in popoldan od 16. ure.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 051 632 814.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Telefon 051 667 170.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo, dobro plačilo. Tel. 041 679 937.
KUPIM traktor in kmetijske priključke, tel. 041 358 960.
BELE KOKOŠI in peteline, težke 4 kg, po 3,60 € za žival. Naročila po telefonu 040 531 246 ali 688 13 81. Re-šek, Starše 23.
PURANE, 9-tedenske, težke od 3,5 do 4 kg. Naročila sprejemamo na tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
KUPIMO BIKCE simentalce, težke od 70 kg naprej. Tel. 031 443 117.
PRODAM vrtne kosilnice, dvotaktne, za hribe (veliko in malo), in rezervni motor. Tel. 040 672 188.
PRODAM suho luščeno koruzo. Tel. 783 32 41.
PRODAM dve breji telici in dve breji kravi, stari 4 leta. Tel. 719 21 47.
DOM-STANOVANJE
MENJAM trisobno nelastniško stanovanje v Kidričevem za manjše. Telefon 041 915 368.
APARTMAJI na otoku Viru, blizu Zadra, 20 m do plaže, kamnita ali peščena. Več informacij na tel. 00385 95 8449 677 ali 0049 1601 906924.
UGODNO oddamo apartma v centru Izole zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 os., min. 45 EUR/dan. Tel. 041 764 693.
ODDAM 2,5-SOBNO stanovanje na Ptuju v hiši, delno opremljeno, cca. 80 m2. Tel. 041 478 482.
NA PTUJU oddam enosobno stanovanje. Tel. 031 240 838.
ODDAM opremljeno garsonjero na Ptuju. Tel. 051 300 605.
NEPREMIČNINE
PRODAM večnamensko gradbeno parcelo v Apačah pri Ptuju. Telefon 041 281 348.
PO IZJEMNI ceni prodam novo obnovljeno trisobno stanovanje, dva kilometra iz centra Ptuja. Telefon 030 396 757.
NA PTUJU, center mesta, prodam dvosobno stanovanje v izmeri 76 m2 - pritličje. Telefon 031 784 619, 031 619 562.
KUPIM hišo na Ptuju ali v okolici. Tel. 070 826 526.
UGODNO prodam gradbeno parcelo na Ptuju v velikosti 14,5 ara. Tel. 031 684 075.
MOTORNA VOZILA
PRODAM osebni avto Mazda 323 sedan, letnik 98. Tel. 031 615 796.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
ZAPOSLITEV
GOSTIŠČE SIVA ČAPLJA iz Trnovske vasi redno zaposli natakarico. Zaželene izkušnje. Informacije: 02 75 75 400, 070 82 16 16.
KMHD01T w
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p.
Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 GSM: 041 670 434
• MARKIZE		
• AL-U ŽALUZIJE		17.00
• ROLOJI		17.00
• LAMELNE		20.00 20.00
ZAVESE		20.30
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
Prireditvenik
flIMiliMTJiHiBllfi
C 02/22 80110
SoliS d.
Razlagova 24, Maribor
I
or I
#
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po o. 0038549 372-605
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanorc 1, Ptuj (ob Mariborski cedi), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odplačilo_
¡m
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Krvodajalci
5. marec - Vladimir Borko, Obrež 61, Ormož; Dragan Kokot, Svetinje 7; Maksimiljan Senjor, Podgorci 1/c; Ivanka Borko, Obrež 61, Ormož; Alojz Ivanuša, Frankovci 30; Milan Šegula, Podvinci 91/a; Marija Prelog, Mar-kovci 52; Marjana Kokol, Nova vas 17/a, Markovci; Bogomir Brumen, Ciglence 59; Livija Meglič Bohak, Sovretova pot 41, Ptuj; Lidija Vastič, Ul. 5. prekomorske 16, Ptuj; Slavko Petrovič, Dravinjski Vrh 69; Roman Kostanjevec, Zagojiči 21; Brigita Vrtačnik, Zabovci 29; Sandi Obran, Zamušani 41; Matej Pelcl, Štajngrova 7, Benedikt; Slavko Burjan, Hajdoše 53/a; Lidija Šilak, Nova vas 24/b, Markovci; Marjan Rajh, Gerečja vas 37/e; Janez Kokol, Kicar 66; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurbergu, Ptuj; Stanislav Vrtačnik, Markovci 7; Milan Mikolič, Čermožiše 63; Ivo Baklan, Orešje 198.
9. marec - Valerija Zadrave, Podgorci 1/b; Stanislav Tomažič, Dolga lesa 10; Dušan Najvirt, Celestrina 11, Maribor; Tamara Škrinjar, Gorišnica 66; Boštjan Bedenik, Doklece 7/a; Matej Cvilak, Žetale 57; Ivan Skok, Žetale 49; Igor Kokol, Dravinjski Vrh 68; Greta Galun, Nadole 11; Boris Fekonja,
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02/252 48 26, 041 750 560.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 »I043
Petek, 12. junij
11.00 Lenart, v knjižnici, Cekin za mladega avtorja, pisanje počitniških dnevnikov, zgodb, pesmi, stripov ... ter klepet s slovenskimi avtoricami: Natašo Kramberger, Heleno Koncut Kraljič ...
Ptuj, kegljišče na Dravi, kegljanje, prireditev ob športnem vikendu ŠD Podlehnik
Kidričevo, teniško igrišče, teniški turnir, prireditev ob športnem vikendu ŠD Podlehnik
Cerkvenjak, na igrišču pri OŠ, turnir v malem nogometu Cirkovce, večnamenska dvorana, dobrodelni koncert, večer vam bodo s humorjem in glasbo obogatili člani trobilnega kvarteta Crescendo Vurberk, na gradu, Grk Zorba Slovenska Bistrica, na gradu, Komunaliada 2009, posvet in predstavitev aktualnih tem
Juršinci, pod šotorom na športnem igrišču, slovesnost ob 80-letnici PGD Gabrnik
Videm, razstava Intarzij Voja Veličkoviča »Občinske značilnosti in grbi«
Sobota, 13. junij
8.00 Ptuj, zbiranje na Ranci, 1. pohod v nordijski hoji 9.00 Lenart, na dvorišču knjižnice, Otroške delavnice 9.00 Ptuj, kegljišče na Dravi, kegljanje, prireditev ob športnem vikendu ŠD Podlehnik
Kidričevo, teniško igrišče, teniški turnir, prireditev ob športnem vikendu ŠD Podlehnik
Ptujska Gora, blagoslov prenovljenega prezbiterija 10.00 do 20.00 Ptuj, Šolski center, enkratna razstava z več kot 300 živalmi: kuščarji, aligatorji, pajki, dvoglavo želvo ... Prvenci, na vzletišču, 20. obletnica zmajarskega kluba Lastovka Majšperk pri OŠ, turnir v odbojki na mivki, organizira ŠD Majšperk Bistrica ob Dravi, Dom kulture, 11. srečanje veteranskih in upokojenskih folklornih skupin Veterani 16.00 do 19.00 Ptuj, prostori Kinološkega društva, 15. tradicionalna Pomladna vetrnica
Hajdoše, gasilski dom, svečana predaja novega gasilskega vozila GV1 Spodnji Velovlek, tekmovanje v mokri hidrantni vaji za memorial Jožeta Horvata
Cvetkovci, pod šotorom na športnem parku Ledna, 10. srečanje vaščanov
Maribor, SNG, velika dvorana, 45. letni koncert Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora, Vsak konec je začetek Ormož, v gradu, predstavitev možnosti samozdravljenja z meditacijo Svetloba&moč
Majšperk, amfiteater OŠ, zgodovinski spektakel Prigode na gradu Mansberg
Cerkvenjak, igrišče pri OŠ, 14. tradicionalni nočni turnir v malem nogometu za prehodni pokal Gostišča pri Antonu Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, ustanovni večer Charter night Lions kluba Ptuj, CID, Metal koncert Majšperk, Planinsko društvo, organizira izlet na Veliko planino Slovenska Bistrica, športni park in vojašnica, Komunaliada 2009 - delovna in
športna tekmovanja prijavljenih ekip Juršinci, pod šotorom na športnem igrišču, slovesnost ob 80-letnici PGD Gabrnik
9.00
10.00
14.00 14.00 16.00
16.00 17.00
19.00
19.30
20.00
20.00
20.00
20.00
20.30
Nedelja, 14. junij
8.00 Bukovci, nogometno igrišče, gasilsko tekmovanje območne gasilske
zveze Ptuj - združeno s tekmovanjem za pokal vasi Bukovci 10.00 do 20.00 Ptuj, Šolski center, enkratna razstava z več kot 300 živalmi:
kuščarji, aligatorji, pajki, dvoglavo želvo ... 11.00 Žetale, dvorana občine, osnovna šola ter hodnik nove občine, razstava slik Ex-tempora Žetale 2009 13.00 Grajena, športno igrišče, 17. memorial v nogometu v spomin na
Romana Krajnca, zraven domače ekipe bodo nastopile nogometne ekipe iz Rogoznice, Apač in Podvincev 14.00 Podlehnik, ob ribniku, rekreacijski tek 15.00 Podlehnik, športni park, športne in družabne igre 16.00 Bistrica ob Dravi, Dom kulture, 11. srečanje veteranskih in upokojenskih folklornih skupin Veterani 18.00 Ptuj, Dom krajanov Budina-Brstje: Koncert MoPZ Jezero ob 10. obletnici, gostuje MePZ Radenska iz Radencev 20.00 Ptujska Gora, cerkev Marije Zavetnice s plaščem, orgelski koncert v čast in zahvalo izvajalcem, dobrotnikom in prijateljem Ptujske Gora
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Predsednik kanadskega senata obiskal Ptuj. Sodelujoče na Kurentovanju 2009 sprejel ptujski župan. Javna predstavitev študentskega raziskovalnega projekta. Računalniška abeceda za starejše v Ljudski univerzi Ptuj. Predstavitev knjige Rimski vsakdan v Petovioni, literarno srečanje s pisateljem Ivanom Sivcem. Vaščani Šalovcev se veselijo nove pridobitve. Tradicionalna košnja na grajskem griču. Slavnostni koncert ob 100. obletnici rojstva skladatelja Radovana Gobca. Spoznajmo Makedonijo v sliki in besedi. Nova video tehnika osvaja svet. 5. folklorni festival. Z glasbo v sobotni večer.
Kino Ptuj
12., 13. in 14. junij ob 17.00 Art program: Kar brez skrbi - komična drama. Ob 19.00 Noč v muzeju 2 - komična pustolovščina. Ob 21.00 Angeli in demoni - triler.
Zagorci 56/b; Andrej Štajnberger, Žetale 94; Kristina Štajnberger, Žetale 94; Majda Pulko, Žetale 93; Anton Butolen, Žetale 80; Sonja Kukovec, Bukovci 85/b; Izidor Štajnberger, Žetale 94; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Roman Karo, Gorišnica 1/b; Rudolf Jernejšek, Stoperce 52; Anton Brenholc, Rjavci 21; Stanko Pulko, Žetale 52; Martin Prevolšek, Čermožiše 45/c; Branko Frangež, Podlože 49/a; Gorazd Kozoderc, Skorba 51; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Simona Vogrinc, Čermoži-še 44; Roman Fras, Trnovska vas 30; Janez Vogrinc, Čermožiše 44; Brigita Stojnšek, Nadole 12; Irena Hohnec, Nadole 15; Janez Letonja, Žetale 57. 12. marec - Marija Kaučič, Sodinci 37; Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Daniel Kaučič, Sodinci 37; Špela Dolšak, Stoperce 52; Katarina Petrovič, Dragovič 8; Milan Leber, Vičava 29; Štefka Majcen, Zagorci 3/a; Miroslav Pavalec, Juršinci 42; Janez Furman, Zagorci 71; Alojz Horvat, Juršinci 77; Franc Jus, Žetale 23; Franc Ratek, Gabrnik 1; Janko Arnuš, Orešje 116; Milan Kvar, Grlinci 9; Jožef Rižnar, Bodkovci 38; Irena Rajh, Gabrnik 34/a; Branko Loren-
čič, Dragovič 36/b; Martina Bohinc, Dragovič 39; Terezija Perša, Zagorci 63/a; Janez Čuš, Gabrnik 20; Dušan Samec, Jenkova 11, Velenje; Davorin Šegula, Bodkovci 42; Franc Simonič, Gabrnik 3; Matej Kovačič, Zavčeva ulica 7, Ptuj; Rok Osterc, Sakušak 52; Štefka Plohl, Sakušak 52; Tadej Lah, Javornik 33, Ravne na Koroškem; Milan Kostanjevec, Grlinci 20; Srečko Horvat, Kukava 29; Igor Turnšek, Gerečja vas 41/I; Dragan Gošev, Rogaška c. 1, Ptuj; Janez Bedenik, Kočice 25; Marija Novak, Kukava 1; Miran Koser, Vintarovci 29/b; Marija Kovačič, Juršinci 43; Bojan Brečko, Bukovci 38; Marjan Munda, Juršinci 27/b; Janez Goričan, Placar 11/a; Ivan Vičar, Rotman 18; Jelica Divjak, Grlinci 10.
16. marec - Albert Jeršin, Ritmerk 16; Samo Šala, Obrež 31, Središče; Robert Horvat, Kolodvorska 15, Središče; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Andrejka Plohl, Mestni trg 3, Ptuj; Vinko Kokol, Dornava 1/a; Ludvik Skela, Dobrina 65/b; Dragica Gajšek, Vintarovci 73/a; Nedeljka Bušnja, Žmaučeva 4/c, Maribor; Mihael He-rega, Panonska 5, Ptuj; Milan Golob,
Dornava 142/b; Marjana Rodošek, Sedlašek 112; Saša Murko, Majšperk 60/a; Franc Vidovič, Mezgovci 51/a; Anica Bedrač, Rimska ploščad 15, Ptuj; Alojz Horvat, Juršinci 19/a; Janez Malinger, Skorba 27/c; Radivoj Dovečar, Strjanci 33; Borut Bezjak, Cankarjeva 6, Ptuj; Branko Firbas, Moškanjci 76; Sabina Kralj, Krčevina pri Vurbergu; Franc Lovrenčič, Krče-vina pri Vurbergu; Igor Ritonja, Sp. Polskava 202/a; Miran Zagoršek, Mezgovci 28; Anton Butolen, Žetale 42; Branko Majerič, Selska c. 6, Ptuj; Zlatko Štrucl, Dravinjski Vrh 2/b; Kristina Vidovič, Mezgovci 51/a; Marjan Korpar, Mezgovci 53/a; Jožica Ku-kovec, Placar 7/a; Roman Šoštarič, Kukava 7; Janez Škerjanec, Tibolci 19/b; Marjana Kmetec, Soviče 17; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Vlado Potočnik, Vičava 29; Terezija Belšak, Slomi 14; Majda Jurgec, Cirkulane 81; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Marjana Rižnar, Pacinje 5/b; Alen Štucl, Dravinjski Vrh 28; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Miran Zavec, Mala Varnica 8; Davorin Arnuga, Bel-šakova 31, Ptuj; Dragica Pislak, Nara-plje 28; Štefka Arnuš, Dornava 56/c.
SC Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 12. junija 2009
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
Servisne storitve le 24 EUR z DDV
Cena velja za vse tipe vozil starejših od 3. leti
Znamka		Barva	Letnik	Cena (€)	
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI		ČRNA	2004 (T)	10.190,-	
BMW320D		ČRNA	2001	7.790,	
FIAT PANDA 4X41.2 8V CLIMBING, 5V		SREBRNA	2008 (T)	9.990,-	
FIAT PUNT01.216V, 3V		SREBRNA	2003	3.990,-	
FIAT PUNT01.216V		BELA	2003	3.000,-	
FIAT BRAVA 1.9 JTD		BELA	2001	3.290,-	
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC..5V		SIVA	2003 (T)	7.990,-	
OPEL CORSA 1.3 DTI.3V		BELA	2006	6.490,-	o
RENAULT CUO		SREBRNA	2001	3.990,-	i
RENAULT ESPACE 1.9 DCI.5V		T. SIVA	2004	9.590,-1	
SKODA FABIA COMBI 1.4TDI5V		SREBRNA	2007(T)	9.490,-	o
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V		SREBRNA	2005	10.990,-	1—
					
	AC — P r? S				
| Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000					
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
				
PRODAJA			VOZI L	
I Znamka Letnik		cena	Oprema	Barva
skoda fabia 1,4 mpi	2002	4.190,00	prvi last.	sv. modra
vw passat1,8 t highline limuz.	1998	3.700,00	prva reg. 1999	kov. modra
renault laguna 1,9 dciexpr. limuz.	2004	7.200,00	prvi last.	kov. mišja
fiat punt01,2 sx	2002	3.350,00	prvi last.	črna
peugeot 4061,8 st limuz.	2000	3.240,00	avt. klima	kov. srebrna
bmw 3181 limuz.	2001	8.450,00	serv. knjiga	kov. sv. modra
renault grand espace 1,9 dci	2004	8.950,00	redni servis	kov. srebrna
opel astra 1,6 karav.	1998	3.150,00	klima	kov. bela
opel vectra1,616vigl plus limuz.	1997	2.850,00	prvi last.	kov. b. rdeča
fiat punt01,2	2004	4.700,00	serv0 volan	rdeča
skoda fabia 1,4 mpi classic	2001	3.570,00	prvi last.	kov. srebrna
bmw 530d avt. karavan	2000	7.450,00	avt. d. klima	kov. m. siva
renault megane 1,9 dci	2002	6.250,00	klima	modra
opel zafira 2,0 dt1selection	2002	6.150,00	klima	kov. srebrna
nissan primera 2,0 avt. limuz.	2002	7.500,00	serv. knjiga	kov. m. siva
renault thalia1,416vrt	2001	3.250,00	prvi last.	kov. srebrna
peugeot 406 st	1996	1.980,00	klima	zelena
renault megane scenic 1,6 ern	1998	2.740,00	klima	kov. t. modra
rover 2141	1996	1.570,00	air bag	kov. srebrna
Skoda octavia 1,8 tsuí limuz.	1999	3.700,00	prvi last.	kov. srebrna
fiat multipla 1,616v	2004	7.900,00	serv. knjiga	kov. modra
citroen berling01,41multis.	1999	2.790,00	serv0 volan	kov. zlata
peugeot 206 break 1,41	2002	4.900,00	klima	kov. zelena
toyota auris 1,4 dd4d terra	2007	13.350,00	serv. knjiga	rdeča
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUSTI
Roletarstvo Arn us
PVC okna, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata
(0
Ivan Arnuš, s.p. | Mariborska cesta 27b | 2250 Ptuj 02 788 54 17 | 041 390 576 | fax:02 788 54 18 www.roletarstvo-arnus.si | info@roletarstvo-arnus.si

ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIZEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brazje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmall.coin
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
ALFA 1471.9 JTD		2005	8.390,00	KLIMA	KOV.SIVA
AUDIMA.9TDI KARAVAN		2000	5.100,00	AVT. KUMA	SREBRN
CHEVROLET LACETiM.6		2007	7.980,00	KLIMA	KOV.SREBRN
CHRAYSLER SREBRING CABRIO		2003	12.900,00	KLIAM	ČRNA
MAZDA 626 2.0 KARAVAN		2000	3.490,00	AVT. KUMA	BELA
MERCEDES SIX 230 KOMPRESOR		1998	7.950,00	KLIMA	KOV.SREBRN
OPEL ASTRA 1.9 CDT1 COSMO UMUZ.		2005	8.870,00	AVT. KUMA	KOV.ČRNA
OPEL VECTRA 2.0DTI UMUZINA		2002	6.690,00	KLIMA	BELA
OPEL ZAFIRA 2.0 DTI		2003	7.300,00	KLIMA	KOV.fANA
PEUGEOT 407 ST 1.6 HDI COMFORT		2006	9.950,00	AVT. KUMA	KOV.SIVA
RENAULT IAGDNA 1.9 DQ COMF. EXPR. LIMUZINA.		2006	8.680,00	AVT. KUMA	KOV.SIVA
RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1.9 DCI		2007	9.580,00	AVT. KUMA	KOV.ČRNA
ŠKODA FABIA 1.4 TDI		2007	7.980,00	KLIMA	BELA
VW GOLF IV 1.9 TDI UMUZINA		1999	4.590,00	AVT. KUMA	MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN.		2000	4.980,00	AVT. KUMA	KOV.BOR. RDEČ
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	K	CENA™	OPREMA	BARVA
AUDI ALLRDAD 3,0 TDI Q	007	55.900,00	AVT. KUMA	KOV.ČRNA
AUDI Q7 01IATTRG 3,0 VB TDI DPF Tipt.	006	52.990,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 3:318 d	04	9.990,00	KLIMA	KOV. ČRNA
CRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	003	9.490,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FIAT ST1LG 1,9 JTD DYNAMIC	006	7.590,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD FOCOS 1,6 lüCi Futura	005	7.190,00	KLIMA	KOV. MODRA
OPELASTRA 2,0	001	3.990,00	KLIMA	BELA
PEUGEOT 106 XN PACK	999	1.550,00	TDNIRANASTEKÜ	KOV. SREBRNA
ROVER SERUA BOO: 925 SI	996	2.790,00	AVT. KUMA	KOV. ZELENA
VW POLO 1,4	003	5.990,00	AVT. KUMA	ČRNA
FIAT SCUDO VAN. 2,0 JTD	002	5.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULTKANGOO EXPRESS 1,5 DCI	006	7.400,00	SERV. KNJIGA	BELA
RENAULT GRAND ESPACE PRIVILEGE 2.	04	14.390,00	AVT. KUMA	ČRNA
PEUGEOT 2061,41	2005	5.990,00	KLIMA	KOV. SV. SIVA
Na zalogi preko 40 vozil.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
I Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
.prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko meseca junija med
ostalim preberete o kemičnem redčenju jablan, o jabolčnem zavijaču, o poletnih zelenih delih v vinogradu, slovenskih klonih
vinske trte in o vinogradniških traktorjih; v prilogi Vrtnine pa o tem, kako namakamo, in o novi zakonodaji za ekološko kmetijstvo. Revija Sad - 20 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
¿LiiïA^jiLLugy^
fcff
Jj-jj Vi- J
0000* ^NAGRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU
Spomladanske ugodnosti
Adriatica Slovenice na Ptuju in v Ormožu!
Za vas smo pripravili dva bona, ki ju lahko uveljavljate ob sklenitvi novega stanovanjskega in avtomobilskega zavarovanja.
Pričakujemo vas na predstavništvu AS-a na Ptuju in v Ormožu.
AS, Predstavništvo Ptuj
Trstenjakova ulica 1, Ptuj T: 02 780 6800
AS, Predstavništvo Ormož
Vrazova ulica 5, Ormož T: 02 740 0204
AdriaticSlovenica F
Zavarovalna družba d.d, • Članica Skupine KD Group ^H
datum	1 PRIREDITEV	vstopnina
torek, 16. junij	Grajsko dvorišče (v primeru slabega vremena - športna dvorana na Hardeku): ob 21. uri Nizozemski orkester: CREAORCHESTRA (Amsterdam)	S EUR
sobota, 20. junij	Športna dvorana na Hardeku: FESTIVAL TEKMOVANJA GODB	-
torek, 23. junij	Hum pri Ormožu: ob 19. uri MAŠA ZA DOMOVINO, KRESOVANJE	-
sreda, 24. junij	Grad Ormož: ob 18. uri POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ-ORMOŽ: RAZSTAVA »Taborsko gibanje na Slovenskem in 140. let OrmoSkega tabora« Grajsko dvorišče: ob 19. uri OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI (Ormoški rogisti, Miklavževski oktet, Harmonikarski orkester GS Ormož pod vodstvom dirigentke Darinke Vidovič, prof., KD Simon Gregorčič Velika Nedelja) Kerenčičev trg: ob 21. uri 6. ORMOŠKI NOČNI ULIČNI TEK	-
četrtek, 25. junij	Velika Nedelja pri gradu: ob 20.30 uri TAMBURAŠKI KONCERT KD Simon Gregorčič Velika Nedelja Gosti koncerta - Petrovaradinski tamburaši in Zvonko Bogdan	8,10,12 e (¡ttndenti, predprodaja, redna prodaja)
petek, 26. junij	Grad Ormož: ob 11. uri SIMPOZIJ »Taborsko gibanje na Slovenskem in 140. let Ormoškega tabora« Žvab: ob 18.uri ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE BOŽIDARJU RAIČU NAŽVABU Mestna graba: VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI (športne igre v mestni grabi) Grajsko dvorišče: ob 21. uri Koncert glasbene skupine TABU	5 EUR
nedelja, 28. junij	Grajsko dvorišče: ob 20. uri TADEJ VESENJAK-prleški kantavtor Grajsko dvorišče: ob 20.30 uri GLASBENI VEČER GIMNAZIJE ORMOŽ z gosti GAL GJURIN IN GALERISTI	-
Prodaja vstopnic poteka na Enoti turistično informacijskega centra v gradu Ormož (telefon: 02 741 53 56) vsak dan od torka do sobote od 10.00 do 16.00 ure ter eno uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. V primeru dežja ali hladnega vremena bodo prireditve v Domu kulture Ormož.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.iah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
eui dfeietoc www.radio-ptuj.si
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
PE1EK 12.B.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 13.68.00 Zaključni koncert OŠ Markovcl 9.30 VRATA MED ZVEZDE 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica -odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Festival pesmi o vinu 2009
NEDELJA 14.6.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Kronika Občine Hajdlna 11.00 Oddaja Občine Videm 12.00 Oddaja ŠKL
13.00 Koncert Pihalne godbe Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Košnja trave na Destrnlku 18.00 VRATA MED ZVEZDE
PONEDELJEK 15.6.
8.00 Zaključni koncert OŠ Videm 9.00 VRATA MED ZVEZDE 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 20.00 Festival pesmi o vinu 2009
V SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar nas je nenadoma zapustil nam dragi
Bojan Orovič
Vedno boš v naših mislih, srcih in vedno boš del nas. Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žena in otroka z družinama
Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo vam v slovo.
ZAHVALA
Ob izgubi tete
Veronike Potočnik
IZ VIDMA PRI PTUJU 14
se iskreno zahvaljujemo vsem za sveče, sv. maše in vsem, ki so nam pomagali s kakršnokoli pomočjo.
Vsi njeni
Delila si sonce, delila si smeh, bila si vzor nas vseh.
Prišla je bolezen, ki nam te je vzela, je počitek ti dala, ki ga nikoli, ljuba mama, sama najti nisi znala. Bila si opora in luč v našem življenju, ko živela si, ljubila si nas vse, le skrb in delo si poznala,
od vsega truda z bolečim srcem si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše žene, mame, ome, tašče
Genovefe Ljubec
roj. Kranjc
IZ GRAJENŠČAKA 64 A
se iskreno zahvaljujemo za cvetje, sveče, izraženo sožalje. Hvala vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti ter darovali za svete maše Zahvala govornici in duhovnikoma za opravljen obred in sveto mašo.
Žalujoči: mož Mirko, sinovi in hčerka z družinami
Na Farmi Draženci bomo prodajali osnovna sredstva na način videno-kupljeno z zbiranjem pisnih ponudb v zaprtih ovojnicah.
Ogledi osnovnih sredstev so organizirani v petek, 12. 6. 2009, in v ponedeljek, 15. 6. 2009, med 11. in 13. uro na Farmi Draženci, d. o. o., Draženci 10 a, Hajdina. Seznam opreme bo na razpolago na dan ogledov.
Pisne ponudbe bomo zbirali do 19. 6. 2009 - te morajo ta dan prispeti na sedež družbe Perutnina Ptuj, d. d., Potrčeva 10, 2250 Ptuj, s pripisom »NE ODPIRAJ, PONUDBA ZA NAKUP OSNOVNEGA SREDSTVA, FD, d. o. o.
IN PIHALU (¡¡BRESTUPTUJ
TERME PTUJ - AMFITEATER
nedelja, 21.6.2009 ob 20.30 uri
Predprodaja vstopnic: recepcija Grand hotela Primus, TIC Ptuj, 2 uri pred koncertom na blagajni Term Ptuj (10 € z ddv)
Usoden dan, teman za vselej te je vzel nam, šel si bogu...
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
Jožeta Zupaniča
IZ UL. ŠERCERJEVE BR. 14
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje in sveče. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, g. župniku Marjanu Feslu za opravljen cerkveni obred, g. Šegulu za poslovilne besede, Društvu upokojencev Ivana Rudolfa Breg, kolektivu Čisto mesto Ptuj ter kolektivu Boxmark iz Kidričevega.
Hvala za odigrano Tišino in pevcem za odpete pesmi slovesa. Posebna hvala bratu Martinu za vsestransko pomoč.
Žalujoči: žena Štefka, sin Rajko in hčerka Vanja z družino
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj mirno, tiho v grobu spiš, a z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega brata in strica
Jakoba Rogača
IZ TRNOVCA 17 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Zahvala gospodu patru Slavku, pevcem ter pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
Barbare Hemetek
IZ CIRKULAN 1
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem podjetja ADK in SCT, predstavnikom Občine Cirkulane, ŠD Cirkulane, OO SLS Cirkulane in OO SLS Gorišnica.
Hvala g. dekanu za opravljen cerkveni obred, pevcem, govorniku in pogrebnemu podjetju Mir.
Posebej iskrena hvala osebju internega oddelka Bolnice Ptuj in patronažnim sestram. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Skromno si živela, v življenju mnogo delala in trpela; ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj mirno, tiho v grobu spiš, le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, babice in tašče
Mine Hrženjak
IZ DRENOVCA 2, ZAVRČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, stisk rok, besede tolažbe, hvala za darovane sveče, cvetje in svete maše, prav posebna zahvala ge. Hedi za molitve, ge. Marti za besede slovesa, g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošem ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! Tvoji najdražji: mož Anton, sin Bojan z družino in hčerka
Darja z družino
PU Maribor • Nadaljevanje evropske akcije Alcohol & Drugs
Črna kronika

Tokratni rekorder napihal 1,42
Da bi preprečili poslabšanje prometnovarnostnih razmer, predvsem pa vožnjo pod vplivom alkohola in prepovedanih drog, so policisti Policijske uprave Maribor od 1. do 7. junija izvedli evropsko usklajen poostren nadzor »Alcohol & Drugs«. V času nadzora so še bolj poostrili nadzor nad vožnjo pod vplivom alkohola in prepovedanih drog.
Poostrene aktivnosti so policisti izvajali vsak dan med rednim delom, dodatno pa so izvedli še en poostren nadzor. Policisti so ustavili 1974 vozil, izdali 445 plačilnih nalogov, podali 67 obdolžil-nih predlogov in izrekli 57 opozoril. Ugotovili so 87 kršitev tujcev, ki so na kraju plačali 89 denarnih kazni. Začasno so odvzeli 2 vozili in iz cestnega prometa izločili 3 vozila.
Policisti so odredili 1193 preizkusov z alkotestom, 93 preizkusov je bilo pozitivnih. 4 vozniki so odklonili preizkus alkoholiziranosti, policisti pa so 10 krat odredili strokovni pregled (8 strokovnih pregledov zaradi ugotavljanja prisotnosti prepovedanih drog). Začasno so odvzeli 86 vozniških dovoljenj (783 zaradi alkohola in 3 zaradi drog). Pridržali so 47 voznikov.
Najvišja izmerjena hitrost je bila 111 km/h, najvišja izmerjena koncentracija alkohola v organizmu je bila 1,42 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Pri 21 voznikih so ugotovili koncentracijo alkohola, ki je presegala 0,76 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.
Policisti bodo poostrene aktivnosti v cestnem prometu nadaljevali, da bi dosegli ugodnejše prometnovarno-stne razmere v letu 2009, je sporočil Bartolo Lampret, tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor.
In kaj so policisti ugotovili na našem, spodnjepodra-
vskem območju?
4.	junija ob 0.50 so policisti PP Ptuj na Ptuju ustavili 28-letnega voznika kolesa z motorjem iz Ptuja. Ugotovili so, da je v cestnem prometu vozil motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,04 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
5.	junija ob 19.50 so policisti PP Slovenska Bistrica v Slovenski Bistrici ustavili 42-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Slovenske Bistrice. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,06 miligrama alkohola na liter izdihanega zra-
ka. Voznika so pridržali.
5.	junija ob 23-50 so policisti PP Ormož v Cirkulanah ustavili 48-letnega voznika kolesa s pomožnim motorjem. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,20 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
6.	junija ob 1.10 so policisti PP Gorišnica v Ormožu ustavili 36-letnega voznika motornega kolesa iz okolice Ormoža. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 0,98 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
6. junija ob 3.50 so policisti PP Gorišnica v Ormožu s
svetlobnimi znaki in sireno ustavljali 45-letnega voznika motornega kolesa iz Hrvaške. Voznik med vožnjo na glavi ni imel zaščitne čelade ter ni upošteval modrih luči in kratkega zvočnega signala za ustavljanje, temveč je z nezmanjšano hitrostjo peljal naprej. Po približno enem kilometru je voznik motornega kolesa zavil na dovoz pred hišo. Ko je policisti pristopili do voznika, je ta ravno sestopal z motornega kolesa. Policisti so odredili preizkus z alkotestom, ki je pokazal 0,90 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, vendar se z rezultatom ni strinjal in ni podpisal zapisnika. Zato
so policisti odredili preizkus z etilometrom, ki je pokazal vrednost 0,99 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
7. junija ob 1.25 so policisti PP Ormož v Ormožu ustavili 40-letnega voznika kolesa iz okolice Ormoža. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,06 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
7. junija ob 0.10 so policisti PP Ptuj v Vintarovcih ustavili 54-letnega voznika traktorja iz okolice Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,42 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Ur
Gruškovje • "Ulov" na mejnem prehodu
Tihotapil cigarete
4. junija ob 11.30 je na mejni prehod Gruškovje prispel 36-letni državljan Bosne in Hercegovine z osebnim avtomobilom nemškega registrskega območja, na katerega je imel priklopljen lahek priklopnik.
Pri kontroli vozila so poli-	temeljito pregledali in v njem	stopek delavcem carine, ki so
cisti ugotovili, da ima lahki	našli 256 zavojev cigaret	cigarete zasegli in ga za pre-
priklopnik dvojno dno. Zara-	različnih znamk. Policisti so	kršek denarno kaznovali.
di tega so ga skupaj s cariniki	tujca predali v nadaljnji po-	Ur
Danes bo dopoldne še pretežno oblačno, ponekod v osrednji in severni Sloveniji bodo še posamezne plohe. Popoldne se bo postopno zjasnilo. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, ob morju okoli 15, najvišje dnevne od 20 do 24, na Primorskem okoli 26stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo večinoma sončno in postopno bolj vroče.
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: arhiv Carinske uprave
V čelnem trčenju dva mrtva
9. junija ob 15. uri je 57-letni moški iz okolice Maribora vozil osebni avtomobil iz smeri Pernice proti Lenartu. Na ravnem in preglednem delu ceste, približno 200 m pred Črnim lesom, je iz neznanega vzroka zapeljal čez prekinjeno črto na nasprotni vozni pas, po katerem je v tistem trenutku pravilno pripeljal 52-letni voznik osebnega avtomobila iz okolice Maribora. Vozili sta čelno trčili in obstali delno na vozišču in delno na cesti. V prometni nesreči je bil 57-letni moški hudo telesno poškodovan, njegova 85-le-tna sopotnica iz okolice Maribora in 52-letni moški pa sta na kraju nesreče umrla. Poškodovani je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor.
Izza ovinka z motorjem v avto
8. junija ob 15.35 je 26-letni moški iz okolice Oplotnice vozil osebni avtomobil po Ulici Pohorskega bataljona iz smeri Čadrama proti križišču s Partizansko cesto v Oplotnici. Ko je pripeljal do križišča s prednostno Partizansko cesto, kjer za njegovo smer vožnje pred križiščem stoji prometni znak »Ustavi«, se je z vozilom ustavil, nato pa zapeljal v križišče v trenutku, ko je z njegove leve strani po Partizanski cesti iz smeri Straže pripeljal 21-letni voznik motornega kolesa Yamaha YZF 1000, ki je tik pred tem prehiteval voznika osebnega avtomobila. Voznik motornega kolesa je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje s sprednjim delom motornega kolesa trčil v levo bočno stran osebnega avtomobila. Po trčenju je voznik motornega kolesa, ki med vožnjo na glavi ni imel pripete zaščitne čelade, padel po cestišču in obležal hudo telesno poškodovan.
Oropal natakarico
6. junija okoli 20.30 je neznani storilec vstopil v gostinski lokal na Ptuju, v katerem se je v tistem trenutku nahajala le natakarica. Najprej je z nasprotne strani točilnega pulta prosil natakarico za vodo, zatem pa je v roke vzel žepni nož in od nje zahteval denar. Odgovorila mu je, da denarja nima, zato je zahteval, naj mu izroči denar iz na-takarske denarnice. Natakarica mu je izročila 30 evrov. Zahteval je še mobilni telefon, a mu ga ni izročila. Storilec je nato odšel iz lokala neznano kam. Policisti zbirajo obvestila, da bi ga izsledili.
Vlomi, tatvine
V noči s 4. na 5. junij je neznani storilec vlomil v gospodarsko poslopje v bližini Slovenske Bistrice. Iz notranjosti je odtujil alkoholne pijače, motorno in električno žago ter zaboj z orodjem. Premoženjska škoda znaša okoli 1700 evrov.
Med 4. in 7. junijem je neznani storilec iz parkiranega osebnega avtomobila na dvorišču stanovanjske hiše v Zgornji Bistrici odtujil vsa platišča s pnevmatikami. Premoženjska škoda znaša okoli 1000 evrov.
Med 5. in 9. junijem je neznani storilec z gradbišča avtoceste izven naselja Draženci odtujil gradbeni stroj - minibager znamke Yanmar VIO15PR2A, ser.štev. YMRVIO-15H7YY29284. Premoženjska škoda znaša več kot 20000 evrov.
fnmmnm-
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata 3	zapornice
^ ključavničarska dela ? manjša gradbena dela
O Dupleška cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 00 141
SELITVE OP A PO 2
041 748 832 S3S,