t; LAS SVOBODK. HI aje že pričelo. Mizo \ ladivostoka so 4 ruski torpedočolni zasegli majhen japonski. trgovski parnik. Kapitana mj Rusi v jeli, parnik so pa s petrolejem |>olil:. in zažgali. Mornarji so se rešili 11.1 suho in tako sporočili to vest v Tokio. Iz Gadjedanira se poroča, da so Ja]x>nci (.h! 29. aprila vedno j>očasi napredovali. Svoje napredovanje so pa zakrivali z konjeniškimi oddelki in večjimi tolpami kitajskih roparjev. Ruske predstraže, ki so bile !ia levem in desnem krilu so se morale vsled ja|x>nskega prodiranja umakniti - svojih postojank. Na levem krilil >o >v ruske predstraže umaknile za reko Liao. Japonci so zasedli Palaoton. Salingan in Bat-sia. Vas Sabuds: ob železnici, severno od Centufa so Japonci zasedli in požgali. Ja|)onska armada se ceni na 390.000 mož. Iz Petrograda se poroča, da je marša! Ovama pričel z ofenzivo in da so se ruske predstraže umaknile do druge obrambne črte. Vojaški izvedenci menijo, da bode (>yama zasedel Kirin, |*>tem liode pa začel z obleganjem Vladivostoka, "Da lv Mail" poroča, da <0 se ja-ponske bojne ladije (»kazale okoli Koreje, da večji oddelek japonske-ga brodovja straži Vladivostok. Rusija. V Kersonu ^ kmetje zapalili grad kneza Lagareva. Tudi med kmečkim ljudstvom \ llesarabiji « vre. Krasni grad kneza Abatnaleka so kmetje jx>[)olnoma |>onišili. J udi iz Poltave prihajajo vesti o kmečkih nemirih. Vsled infamnega in zavratnega kozaškega napada na ljudstvo v Varšavi je socialno demokratična stranka izdala poziv na delavce, da takoj zastavkajo, Takoj prvi dan je zastavkalo 85 tisoč delavcev. Podivjani vojaki ni>o le dno 1. maja streljali na delavce, ampak so jih tudi kakor obsedenci ubadali z bajoneti. Nekateri vojaki so vdrli celo na dvorišča, da so zadostili zveri, ki se je zbudila v njih. V Lodzu je neki obsedeni in po-zverinjeni kozaft ustrelil neko žensko, ker je na oknu sloneča gledala na ulico. Ko so v Kališu verniki v cerkvi zafxLli neko patriotičuo pesen so uniformirani krvni p- — jtolkraji in vojaki z golim orožjem vdarili na nje. Več oseb je bilo težko ranjenih. V Varšavi je neki neznanec vbil policijskega komisarja v ulici I loza. V I.imIzu so pa štirje neznanci ustrelili policijskega komisarja, nekega detektiva ]>a smrtno ranili. Ljudstvo je vsled infamnega napada / dne i. maja razburjeno do skrajnosti. Ako pride ljudstvu kak policist v roke, ta gotovo več ne strelja in seka ljudstva. Tudi v N'ižnem N'ovgarodtl je prišlo do praske mej dijaki, ljudstvom in vojaki. V Moskvi je pričelo zborovanje zemstva. Navzočih je 132 odj>os-lancev. Vsi odposlanci zahtevaj« konstitucielno vlado, svoliodo govora. tiska in vere. V premogokopih v I,ud j i in An-gern jc razglasila vlada preki sod. X' Tiflusu je zastavkalo to tisoč hotelskih, gostilniških in hišnih vshižljencev. V Libavi so napadli revolucionar -ci 12 mož broječo eskorto kozakov, ko je uecega revolucionarca gnala v zajK)r in jo ]K)tolkli ilo ' zadnjega moža. Przojavuo so poroča z dne 6. maja, da kozaki huje gospodarijo v Varšavi, kakor turški neregularni vojak t-s' Maeedonijir Neki kozak jo nekega loletnega dečka presekal kar v dva dela. Vsled brutalnosti, nasilstev s katerimi vladajo ruski car, tolpa kne-zov-lo|K)vov in vladni lakaji ruski narod, je razburjenost v ruskem narodu tako velika, da se ruski narod vsaki živtjenski nevarnosti smeji, da bode i>rej ali slej vrgel tiranijo ob tfa, |H>gazil jo v blato, kakor so svoje dni naredili Francozje z bas-tiljo v Parizu in z vso kraljevsko kliko. Toliko je resnice: Carizeni ne ImmIo imel preje miru dnov'i njegovi so šteti — dokler ne bode poginil v >prenistvu kletve vsega človeštva v močvirju, katerega moči kri ruskih uuičencev in solze ruskega naroda. Avstrija. "Journal" poroča, da l>ode v jeseni avstrijski cesar Fran Josip obiskal talijanskoga kralja Viktor Fmanuela, ker jo v to papež privolil. \vs|rijski oesar jo spivjel ostavko železniškega ministra dr. viteza pl. \V i t teka. njegov naslednik je pa postal vladni svetnik Vrba. Za U i t tekom se železničarji gotovo ne bodo jokali. \Vittek se je dolgo časa držal v sedlu, slednjič je pa le šel tje, kamor bi moral žt zdavno iti, Ogrsko. Delavci stavbinske stroke v Peš:: so.dosegli |>o|)olno zmago. Sedaj imajo krajši delavni čas, pa boljšo plačo. Tako je [>ovsod. kjer so delavci složni in se ne dajo voditi za nos ..,! korumpiranih voditeljev ali delavskih lažiprijateljev — od ljudi, ki vidijo v ruskem carju še nekakega ljudskega odrešenik% Nemčija. V Nemčiji .>0 povsod svečano praznovali stoletnico pesnika Sclul-lera. Na zahtevo nemškega generalnega konzula so v Carigradu zaprli koburškega artista Albert Sauora. ker je s vi »jo l "letno hčerko prodal turškemu paši za -'4.000 kron. Po tritedenskem boju se pristaniščih delavci vrnili na delo. Delodajalci so priznali nekatere delavske zahteve. Krupp v Fsseiui je pomnožil svoji- delavce od 24.000 na ^o.ooo. ker prihajajo od vseli strani naročila za morilne priprave in orodje. Srbijo. V 1'elgradu je bila velikanska manifestacija za |>rv: majrtik, 1 >koli 20 tisoč ljudi jo korakalo z rdečimi prapori iti godbo na čelu v lopči-dor park, kjer so socialistični govorniki v daljših govorih tolmačili pomen prvega majnika. Iz tisočev grl je odmevalo: "živela rttska revolucija! i vel socializem!" Policija se je obnašala pametno 11 ni motila slavnosti, ker je vedela, da bi naletela slabo. Španija. V Španiji so zaprli na zahtevo braziljmiskega poslatfca Sarrima de Herrera, češ, da jp pripravljal in deloval za vstajo v P.raziliji. De Herrera je izjavil pred sodiščem, da je država CVmnani od 1872 seirt samostojna država in da ima pravico nabirati vojaške novince za omenjeno državo. Kreta. Iz Krete se noreča, da vstaja na otoku dobiva Čimdalje več privržencev. Princ Jurij je prosil Italijo in druge velesile za vojaško pomoč. Anlerinke vesth Fine dame hvalijo Uigelovval —T" Plutokratinje v Mmvaukee hvalijo dabroMČuost zoauega tatu Uige-lovva, češ, tla je na nekem dobrodelnem plesu plačaj za ložo $500. Pa kaj ee-to? Bigelo\v je dobival na le I o $100.000 plače, poleg je pa že skoro deset let kradel v banki, zakaj no bi 11a dobrodelnih plesih torej plačeval lože |{b $500? ( ) množili znanih roparjih tudi krožijo vesti, da so.bogatinom jemali, revežem pa dajali. A kljub Uinu jih nihče ni smatral dobrotnikom človeštva; pač pa so navadno umrli na 11 torišču. Res. krasna je današnja človeška družba! Naša odlična družba? Delegat je mednarodnega železniškega kongresa, na katerem mi bili zastopniki vseli kulturnih dežel. k>-do s čudnimi spomini v srcu odlia-jali iz dežele vsakovrstnih čudežev, Največji vtis je gotovo na nje napravil banket, katerega je priredila madama Fish, soproga kongresnega predsednika, ki jo s pttd-!■>!!' v naročju &pcejcf»wia t^šlo-g^s te. Kdor ni hotel ponižno prijeti k'vico gostoljubne dame pri sprejemu, la je lahko prijateljski stresel pudlovo desno taco. Se stari, modri I len \kiba bi moral nritrditi. da kaj tacega še ni bilo na svetu. Ali tuji delegat je so sedaj lahko prepričani, da imajo nekatere fine družabne ameriške dame pudlovsko neumne šege in navade. '/. dnure strani je pa dama Fisli pokazala, tla so da na polji družabne etikete še marsikaj izumiti. Mor-da se v tem smislu že bodočo /1110 zvrše kake spremembe. Fnkrat bi lahko v to služil novorojen kozliček, jx>tem osliček kasneje teliček ali maček itd., ako bi današnji prozaični ljudje le hoteli umeti velikansko idejo dame Fidi. Ameriški zakoni. \ South liend-u, Ind s,, aretirali vodjo cirkusa, ker je pri predstav opica kadila cigareto. To je \ resnici najsmešnejši slučaj, katerega jo do sedaj r«loe-nost ? t lovekti so dozdeva, tla so nekateri naši posta voda jale i direktno iz blaznice ušli. Tem nciiintiej-ša je zakonska predloga, telil rajs: jo sprejmejo. Mi >e .-mejenn. "modrim" mkonom, ' i -t V izbruh bitrotiiega in maščevanja želi ne >a puritanizma. Nekateri zakon1, katere so sprejeli postavoilajn: zlmri nekaterih držav velike ameriško republiko, prav lahko glede neumnosti in nepotrehe tekmujejo s krvnimi j puritanski zakoni. Ti zakoni k* dokazujejo, da ni nolvtia stvar 11a svetu tako neomejena kakor neumnost, p sobno če se jo vgyjezdila v 1110/ j ganili kakega narodnega izvoljenca. Strokovna društva v državi Ncnv Vork. v Iz sHatističnega izkaza, kateri je došel državnemu oddelku za delo, je razvidno, da imajo le tri države,na vsem svetu več strokovno organizi-, ranih delavcev kakor država New N'ork. Anglija jih šteje 1 ,(^02.308. Nemčija 1.276,811. Francija 71?.-57'» in Ne\v ^ ork na 400.000, \ državi N'e\v ^*ork pride na 18 sta-povnikov 1 organiziran delavec, v Angliji na 22. v Nemčiji na 44. na. Francoskem pa na 5 v Torej najbolje so organizirani delavci v državi New Vork, prii>o-ročamo jih vsem delavcem v |x>sne-manje. Premogarskl baroni so nezadovoljni. Premogarski baroni države Illi- nois mi se sešli v Springfieldiiv da se d. »govore, kako jim jo nastopiti proti zakoilu, ki določa, da morajo najeti nalašč posebne delavce pri vrtanju. Nekateri premogarski baroni trdijo", '"t.-i s,, iTni je Vršile delfivšlč*» po- godbo, ker s,, vplivale na |h)stavo-dajni zaslon, da jo sprejel toza- tloviii /;iKoii U adi preh-, o in provocirali splošen štrajk. I )eb nlajatei niso nikdar izbirčni v sredstvih, če se gre za njih malhe. Plenica dela predglnvico kapitalistom. Časniki poročajo, conzina je tudi izgubil nekaj miljončkov. /gube so imeli tudi Sch\vab in nekateri železniški mag-natjo Ročk Island klike. Ž drugo strani se pa čuje, da je mesarski kralj Armour največ spravil \ svoj žep. Tudi Arinourjev svak. znani 1*>rzni špekulant, I1. A. \'aleutine jo pobasal en miljonček tol. v svojo bisago. ■ Iji^lrtvu je v-s^eno, katera roparska klika pri delitvi plena najMj nai»olni svoje nenasitne malho. Iz popovskih krogov. Pastorja (i. \\ . Martina v iiar-ronu, \\ is. so suspendirali, ker je priznal, da «3 obtožl>e gospe Cora Studebaker |>roti njemu po|K)lnoma resnične. \ (irove, Ind. s(> pa zaprli |>a-storja l". ti. Sutherlina, ker je na suniti, da je v oktobru 111. I, umoril svojo ženo. Skandal je, da gospod vojskinih trum, s tacimi skušnjavami skuša svojo ponižne hlapce, kojih kraljestvo ui tega sveta. Atoderni Solomon. Sodnik \\'rij,rht v t hampaigrt o kraju je razsodil v tožbi, katero so vložili stariši dijaka Ralpli O. Ro-herts-a proti železniški družbi, ker je dijak pri neki železniški katastrofi izgubil življenje, da stariši d iaka nimajo pravico do kako odškodnine, ker so imeli > svojim sinom le stroške. Po nazofih jega razlagalca zak<»-nov bi se morali stariši ponesreče-Moga dijaka še zahvaliti železniški družlr, da jih je rešila troškov za sina—dtjaka. Tudi j>ota razlagalcev zakonov so čudna in neumlji-va. Aineriskn svoboda, Soilnik Alford, člen kriminalnoga sodnega dvora v ludiano|>olisu, Ind,, tolmači proticigaretni zakon [tako, da jo vsakega — konsumenta al* prodajalca pri komur se dobo papirčki ali tobak za cigarete, izstaviti prod |m»rotiH> sodišče. Soil-nik \\'hallou je pa \ se konzumente. pri katerih se je dobil tobak ali papirčki spoznal nekaznjivim. No. »edaj naj pa človek ve. kateri šolnik novi protiustavni zakon ',irav j razume? Odprta kupčija. V Alabauv-u, državi New "N'ork, mi moiio|)olisti sestavili cenik, v katerem >0 zalK'ležetle vse svote, s katerim; hbčojo plačati jtostavoda-jalce za uslugo pri sprejemu zakona, ki dovoljuje monopolistom vsaki dan izčrpati 400.000 konjskih sil iz vodopada Niagara. Marsikdo t*»de rekel, kaj me briga, ako kapitalisti posedujejo vodopad Niagare. Ali vsa zadeva ni tako nedolžna. Tu se daruje kapitalistu zlato-kop, ne da bi ljudstvo dobilo en cent odškodnine za darilo. Z druge strani se pa zopet kaže, da se kapitali- sti prokleto malo menijo, ako se vniči kak naravni čudež, če jim le_~ opustošenje narave nese denar. In" dokler bodo imeli na svetu prvo besedo oderuhi, skopuhi in druga e-naka sodrga, bode vedno tako ostalo, Denar iu zopet denar, to je njih princip, Mesarski knezi izmuznili iz zanjkel Mesarski trustjani so dobro študirali metodo maguatov olja in jo sedaj v ti preiskavi tudi vspešno izrabljajo. Kakor so pred loti magnati olja dovolili, da je eno rafinerijo, za olje [»»rušil ogenj, da so biie«Wničene tudi blagajniško knjige, tako so 11-tneli tu
  • licaje, ki so čuvali knjige, jo še tajnost, katero jo pa lahko uganiti. Mesarskim knezom se ne bode vič dokazalo, ker se jim sploh noče dokazati. Ostalo lv>lc vse pri starem kakor pri Rockefelleru, ki bi bil, />' rlavnei nrvsil nirirncfasti jopič, ako bi naši sodniki ne imeli velikanskega rešpekta napram zastopnikom denarne vreče, ako bi zadovoljno no zamižali, če se gre za prvake a la Rockefeller ali Armour. Stavka voznikov v Chicagl. Delodajalci so kot stavkokaze importirali morilce, ubijalce, tatove, sploh sodrgo, ki jo življenju in lastnini nevarna. Da bi tem ložje izvali organizirane delavce na boj, vozijo 1 ki čikaških ulicah prazne vozove na sprehod. S tem mislijo doseči dvoje: pomoriti nekaj organiziranih delavcev, drugič pa prisiliti vlado, da bi odposlala vojaštvo v o-bramlx> delodajalcev v lliicago. Delodajalci združeni v "Emplo-vers Association" so hoteli izsiliti lastnike voz in železniške družbe, da bi so jim v tem boju proti voz-nikoni pridružili. A naleteli so slabo, izjavili so vsi, da ostanejo neutralni. Stavka se vrši za stavkajoče voznike zelo ugodno, ker stavkokazi ti so zmožni izvrševati svoje nalo- Ker so razne banke v Chičagi darovale delodajalcem $50.000, je mestna delavska zveza sprejela resolucijo, v kateri pozivlje ameriško delavsko zvezo, da izdela zakonski načrt in ga predloži zvezni vladi, da se osnuje v /.dr. drž. poštna lira-., nilniea po evropejskem vzorcu. Colorndski kapitalisti hočejo organizirane delavce oropati za$l7 000.000. Posestniki rovov in plavžev v okraju Cripple Creek so proti organi/ranim delavcem, ki so združeni v 'AVcstern Fedoratiou of Miners" vložili odškodninsko toži« za S17.otx1.fKx1. Kapitalisti so si naročili najbolj premetene advokate na zapadu, da i»i s tem udarcem zatrli delavsko organizacijo. Pa j h zcl>e! Kapitalistični umori Iz \Vilkesbarro, Pa., se |K»roča, da -o jo pri dvigalu v Convnsrham rovu utrgala vrv. 10 premogarjov, ki so bili slučajno v dvigalu, ie U-niorjenih. \' Dul?oisn, Pa., v Eleonora rovu se je pripetila raztrelba. Dvanajst premogarjov je mrtvih, eden pa težko ranjen. V tvornici "Illinois Steel Co." v So. Chičagi se je razpočila posoda z razbeljeno kovino. Deset delavcev je ranjenih, dva bodeta vsled težkih poškodeb umrla. Somišljeniki naročaju in prlporočajt« -OLAS SVOBODE. Itazmot rivanje proletarea. Dne 2-j. junija bodo zborovali v Cbicag: zastopniki strokovnih organizacij, ki so uvideli, da je reorganizacija ameriških strokovnih društev potrebna. V tem smislu se je objavil manifest, katerega je priobčil tu
  • arkih. na pošti, v šoli, sanatorij ih, hotelih, perilnicah itd.) Oddelek za razpečavanje. ( Prodajalci, uradniki, vozniki, knjigovodje itd.) Oddelek za življenske potrebščine. (Tobačni delavci, mesarji, mlekarji, peki, pivovarna rjo itd.). Oddelek za poljedelstvo in rudarstvo. (Rudarji, pretnogarji, pastirji, poljski delavci itd.). Tako nekako bode izgledala nova delavska ameriška organizacija, k: bode lahko vspešno branila koristi delavcev, ki se bode počasi razvila v koojjerativno an samo lagal in to ga je spravilo v nevoljo Ker se je bilo že stemnilo, se je Erazem poslovil od žene, ki je v koči jokala in molila ter od 1 Milana in se olpcljal proti Polhovemu gratavil n zatdiš&u se je kričanje. Tedaj se je Laban |>ognaI in stekel kar so ga noge nesle, za Erazmovim vozom. Laban je tekel čez travnike in čez polja in kmalu zagledal Erazmov voz. V temi je razločil le to. da se okrog voza gnete več ljudi. Skril se je v visoko travo in se previdno, da bi ga nihče ne zagledal, plazil oroti vozuv Zdaj je tudi slišal jiosa-mezne glasove in koj na to je >i»oz-nal, da se je zgodil napad. Voz je bil prevrnen. Erazem je leial na tleh in neki mož mu je brisal kri > čela, dočim sta se dva druga moža trudila, da bi zvezala kočijaža, ki se je branil na vso moč in — dasi mu ie eden tiščal usta — vendar glasno ki ca! na pomoć. ■ Toda nikogar ni bilo. Daleč naokrog ni bilo človeškega bivališča, in kadar Se je zmračilo, ni nihče ho-d:l ti samotni in zapuščeni [>oti. Laban pa je tičal v travi, zadrževal sajto in se ni ranil, nego ,-amo gledal, kaj se godi. ilitro, hitro, ila kdo ne pride, je zdaj mož, ki - bi! >klonien nad Erazmom,, zaklical svojima tovarišema, ki sta se borila Š kocijažem. Laban je ta gla> takoj s j »znal in h |K>ma mu je bilo jasno, da tu ne gre za rop, nego za to, da se napadalci polaste Erazma. Čakaj, gluhi Tobija, je mrmra! Laban, tebi zagodem tako, da za-ec iz žepa in vezal Erazmu I roke, ko je kočijaš enega napadal-] cev tako sunil z nogo, da je odlete! | 11 padel. V tem trenotku je planil1 Laban pokonci, dvignil puško in tuleč kot volk skočil k vozu. Naj- j prej je zamahnil proti Tobiji in 11-darec ]*> glavi je !)il tako silovit, da se ie Tobija hipoma zgrudil brez zavest'. Zdaj se je obrni! Laban h kočijažu, a temu ni "bilo trčiva več pomoči. Mož, * katerim se je bori! kiičija/, st. je Labana prestrašil in izpustil kočijaža, V tem trenotku ga je že kočijaž podrl na tla. Drugi napadalec pa je ta trenotek porabil, da je zbežal proti gozdu, pustivši svoja tovariša na cedilu. Flitka je bila dobljena. Laban in kočtjaž sta najprej zvezala svoja jetnika, potem pa se obrnila k Erazmu, ki je bil prišel k zavesti in se ves začuden oziral okrog sebe _ — Kaj se je zgodilo? je vprašal Erazem in si brisal kri z lica. — Kaj še tega ne veste? se jc čudil Laban. Napadeni ste bili in i jaz, dolgi Laban sem Vas rešil. Zdaj se je tudi Erazem spomnil, j da je med vožnjo naenkrat padel konj, koj na to so pa priskočili tri j— možje in/prevrnili voz. Pri tem je bil padel tako nesrečno (A kamer., da se je na glavi močno ranil in izgubil zavest, tako, da ni vede!, kaj «e je pozneje zgodilo. Laban in kočijaž sta Erazmu no-maga!a na ,noge in na, voz in mu med ten natančno povedala, kako se "Je izvršil napad in kako je Laban >"• pravem trenotku priskočil na pomoč "ter reši! Erazma in kočijaža. Huje kakor napad sam je potrio Erazma dejstvo, da je bil vodja na-padakev samostanski stražar iz Bi-stre. Erazem in Laban nista niti trenotek dvomila, da jc bil gluhi Tobija prišel po prijorjevem naročilu z namenom, da se Erazma polasti in ga pripelje Celestinu pod nož. Ker deželna gosposka ni hotela pomoči prijorju Celestinu, je ta - ponoćnim najjadom poskusi! dobiti sovraženega Erazma v roke in se v tu -vrbo jh*1už;I gluhega Tob je Kočijaž in Laban sta tudi Tubi jo in njegovega jjomagača naložila na voz, dasi je kočijaž odločno plediral za to, naj se ju kot razbojnika obesi na prvo drevo, in se je jako nerad vdal .razmovi zahtevi, da jc napadalca izročiti pristojni gosposki. Končno je bilo vse pripravljeno za odhod. — Kako naj se ti zahvalim, dobri, zvesti moj Laban, je rekel Erazem, obrnivši se k svojemu rešitelju. Da ni bilo tel>e, bi bil že v nekaj urah v samostanski ječi in bi morda nikdar več ne videl belega dne. Rešil -i mi življenje, Laban, in jaz ne vem, kako naj l izkažem svojo hvaležnost. — Jaz pa dobro vem. je odgovoril Laban, o prav dobro in kmalu pride ča>, ku \ as bom na to s]»m-nil. — Zahtevaj kar hočeš, je odgovoril Erazem, jaz storim vse. lu predno se je Laban prav zaveda!, kaj se je Igod !«>, ga je Erazem iojel in j« »ljubil. ki č ju/, j v p. .gnal in voz m- je odpeljal pioti Polhovemu gradcu, Laban pa se je vrnil k samotni koči, kjer je bil [»stavljen za stražo. Na gradu so bili že v velikih skrbeh, da se Erazem tako dolgo ne vrne 111 vse je prihitelo na dvorišče. ko se je zasl šal ropot koles. Anka je prestrašena vzkliknila ko ~ je zagledala Erazma, ki je bil po ' obrazu ves krvav in jc imel olive- | zano glavo 11 tudi drugi so strmeli. Erazem je na kratko |>ovcdal, | kaj da se je zgodilo, med tem, ko 1 mu je Anka z vodo opirala rano, I dočim jc sodnik dal jetnika spra- , viti v ječo iti ju jc tam izprašrval. t Izvedel jc, kar sta bila Erazem in J Laban koj uganila, da jc bi! namreč j prijnr t "e les t 11 pos!a! gluhega I o- J bija, naj se z zvijačo ali s silo po- J kisli ubeglega meniha Erazma i'1 J ga -pravi v satu Man. Tobija je < p. »vedal, da -c jc že več dni jx>t kal j ( okrog Polliovega gradca in prežal na Erazma, njegova pomočnika pa da mu je preskrbe! polhovgraški župnik. 1 Med tem, ko je sodnik Strn ša v ječi izpraševal jetnika, je Anka Erazmu spretno obvezala rano in smehljaje poslušala, ko se ji je zahvaljeval za njeno samaritansko delo. Erazem jo je držal za roko in ona mu ni branila; iz njenrh jasnih oči je odsevala sreča in v Erazmovi duši budila hrepenenje, da bi to cvetoče dekle pritisnil na svoje srce. Nekaj časa sta sedela molče drug 'poleg drugega in si gledala v oči. Ne da bi zinjl besedo, je Erazem položil svojo roko okrog njenega pasu in jo privil k sebi. Za hip se mu je uprla ali njena volja je omagala, njena glava se je -klonila nazaj in premagana je ležala na njer govi rami, tresoč sc tistega taj in-stvenega razkošja, ki ga obudi pn i polju!), Erazmova rana seje kmalu zacelila. t Htala je samo brazgotina, ki je segala čez čelo in lice ter dajala mladeniškemu obrazu nekaj marci-jal čnega. in ostal je spomin na do-godivii >e napad. Morda bi bil ta napad vzel Erazmu |*»guni za na-dalnje delo j>roti papistoin, saj je pokazal v strašni podobi, kako znaju rimski duhovniki sovražiti in kaku se ne ustrašijo nobenega hudodelstva, da se Odkrižajo svojih nasprotnikov, ali sreča njegova je bila, (la jc ravno t i-t i dan našel ne-voto, ki je bila pripravljena, deliti / njim sladkosti in grenkobe življenja :n ki je bila polna mladostne vneme za zmago evangelija. V tej skupni oduševijeriosti za evangelij in v ljubezenski sreči, se Erazem ni mogel vdajati prvini vtisom, ki jih je napravil nanj napad gluhega To-bije. Pogdm njegov 'ni bil uj>og-njen, n krepka jc b la slej ko prej njegova volja, da nadaljuje začeto delo. Podvizal se je toliko bo!: ker je bilo dogovorjeno, da gre naslednje leto v Tubingen študirat, da si ustvari eksistenco, ki rmi omogoči (ustaviti si svoje lastno ognjišče in (Mijieljati sodnikovo Anko pred altar. To ga je podžigalo, da je s j »odvojeno rieutrudnostjo nadaljeval oznanjevanje evangeljskih resni c. Ko je izvedela gospa Regina. da je Anka (»ostala Erazmova nevesta, je prihitela v Polhov gradeč, da čestita mladi prijateljici, a ko je objela Anko, ni mogla reči drugega nego "Blagor ti, da smeš »lušati glas svojega srca." Potem je »vojo glavo s težkimi temnimi kitami naslonila na Ank ino ramo in se razjokala ter s svojimi solzam: izdala prijateljici skrvnost in bolest svojega srca In prav ta dan je nanese! slučaj, da jc prijezdil na Polhov gradeč tudi Anton Magajna dn gospa Regina ni 1 mogla, odkloniti njegovega spremstva, ker sta imela isto pot. Molče sta; jezdila drug poleg drugega. Le sem in tja sta izpregovorila nekaj konvencionalnih besed in -e oba čtidila, da ravno med njima ni bil mogoč razgovor o vsakdanjih rečeh. Naenkrat ie gospa Regina ustavila svojega konja. — Nekaj se mi |x>kvari!o na sed-lu, je rekla: skoro bi bila s konja padla. Magajna je takoj skočil s konja, da popravi storjeno nezgodo. Preis-kal ie sedlo in rekel: — Jermen je odtrgan, prav p*l sedlom. Prosim, gospa« stopite doli, drugače ga ne morem popraviti. Magajna je sta! tik gospe Regi-ne in stegni! je roke, da Ui ji pomaga! s konja, ona se ni ganila. ()zirala se je nekako plaho, kakor bi iskala drugega človeka, ki ji naj pomaga, kakor bi ne zaupata Ma-gajni. Ko pa je vzrla njegovo a-s-no oko, ko jc videla njegov globoko zavest nad to nezaupnostjo razodevajoči pogled, tedaj je izpustila va- • jeti in položila svoje roke okrog njegovega vratu. In Magajna je trepetajočo ženo dvignil s sedla in jo rahlo postavil na tla. Samo trenotek jo je držal na rokah, samo trenotek je čutil njen dih. je bilo njeno telo v njegovi bližini, a ven-der je njegovo srce provzelo dotlej neznano blaženstvo. — Hvala, gospa Regina, je rekel Magajna kakor bi se hotel zahvaliti za njeno zaupanje, gospa Regina pa se mu je zahvalila z očmi, da tega zaupanja ni zlorabil. Hala se je bila, da jo poljubi. Sedlo je bilo kmalu popravljeno in zopet sta gospa Regina in Anton Magajna jahala drug poleg drugega in molčala, t »zira!a sta se [h» temnozelenih gozd h, obćudova'a jKilja, na katerih je vse zorelo, poslušala veselo žvrgolenje ptic. ali se vsaj delala, kakor da ju vse to rrhič-no zanima, in pri tem molčala. Saj o tem, kar jima je bilo na srcu. nista 'smela govoriti. (Dalje prlhndnJSM Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate alt druge važne reči za ttiožku za delavnik ali praznik, tedaj sc og. Insite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini, Čistim stare obleke in izdelujem nove P«— najnovejši modi in nizki ceni. JI KIJ M A MEK, 5SI S. Centre Ave. blizo lHr ulice I hlfago, III. Kdor IioČe kupiti delnice nove pnrobrodne družbe "The Frank Zotti Stenn sliip Co.". nuj nnj iše. izreze in pošlje ta le kii]x»n mi spodnji naslov. Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorpornted under llie Jnws t)f the State of Mnine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, Pkekidest. [Inkorporirana po državnih zakonih z glavnico $2. » komad, in Vnni prigibno ponijem svoto od....................dolarjev, katero u potrebi te v zgoraj jKivedano svrho, in delnice mi prej ko mogočo dopoaljite, S tem se razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku. Ime......................\......... Uli« a in št............................ Mesto in država...................... I)ne..................190,... Ceki, menice (trnte) in poitne nakasidce naj Fe j opijajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. NEKAJ D AMERIKANIZACIJI IN NAkjtNCIH, Pise P—c. Konec. Slovanska generacija (naraščaj) se pravzaprav do danes še neniore zapaziti med to mednarodno mešanico, ker je l>ila ta v tej dobi še jako majhna, in zato se je dosedaj zgubljala v valovju amerikanizacije — v tisto zmes. V tretjem naraščaju pa se znajo pokazali sledovi; in potem jedro. Seveda nikakor nemisli-mo tli, da bi se v Ameriki upeljal kak obligaten slovanski jezik. Reči tudi nemorenio, da bo- slovansko pleme najzadnje, ki lio vzdrževalo* to stopinjo, katera ie sedaj lastna nizozemski, angleški rasi. Vse te stvari so začeli znamenitejši ameriški republikanci prav strogo preiskovati, in sam Koosevclt je nekoč priporočal, naj se stara emigrantska — sedaj duševna sila Amerike ne zatre, ampak naj gledajo da se otroci teh množe. — Po natančnem računanju bi lahko že v Šesti generaciji bila teh Slovanov tako močna, da bi ono staro, ki so je vzdrževala preko 400 let prodrla. Do t!ej pa bi preteklo OkoTf 160 let.) iz predleztčt^a nu;n je t .c razvidno, da so pozne j i emigrant je — ker je to dežela zgolj emigrantov — tudi pozneji gospodarji tega dela; vendar pa vedno v obliki mešance, ki spremlja in preplavlja vso ameriško življenje. Amerikanci sami— to se pravi stari pokolenjeni emigranti — bi zato najraje videli, da bi se vsi vdali skozinskoz temu uplivu in živeli strogo j>o načrtih prvih emigrantov. Toda |x>trebe za ljudstvo, ki dela fizično, to so produktivni sloji, so danes pod tem kapitalističnim pritiskom vse drugačne, _____ku'.'.j5a..bil& z-3 .rasa. prvih .mvrai!.-. tov. To nam dokazuje dejstvo, da v prejšnih časih še ni bilo miljonar-jev; — ker bi se zate baje neizpla-čalo biti kot takim. Ker pa leži vrednost dela in dežele, sploh kapitala. v odvisnosti množine ljudi, torej tega jiotrebi — je umevno, da se je lov na denar pričel šele tedaj, ko je prinesel svojo vretlnost seboj in zajedno sredstvo — v izkorišče-vanje vrednosti — v tleht. Tako je nastala ta dežela jm> otrocih prvih emigrantov — zadnji čas jiosebej— ena najbolj prefriganih republik, ki se danes, po kratki dobi njenega razvoja zrcali z vso svojo moderno industrijo, kapitalom in kapitalisti, kakor s svojim komercijalizmom in hutnbugom nad evropskimi birokrati in absolutisti. V splošnem, hoče ameriško meščansko časopis ie vse te stvari napram vedno nanovo prihajajočim ljudem prikriti, zato najraje pokaže tiste malenkostne ' stvari tem neiz-kušencem, s kojim se zamotijo navadno otroci, ako jokaoj. — To delajo zato, ker se zavedajo, da odvrnejo stem vsako pozornost ud zvitih nakan ameriških izsesalcev na]>-ram njim. Ameriška vlada sama bi že zdavnaj zaprla ]K»t izseljencem ; a kapitalisti, ki so v večini senata in kongresa v to neprivolijo, ker stem, bi se javno ljudsko mnenje, prekmalu sčistilo — proti kapitalistom in revolucija bi bila kmalu tu. Ta enakomerni oritok in odtok izseljencev pa le vzdržuje in blaži sicer že precej napeto ozračje, iz katerega se nekoč pokaže elementarna sila nengnanih duhov.*) Prav zato smo mnenja, da je dolžnost naša oj>ozoriti in posvariti naše rojake proti napačni amerikanizaciji, ktere prave jwiti še nepoznajo. Hdir.o oravovarstvo, naorani nas-stavljenim zanjkam, ki jih ima razpostavljene republikanska stranka po vsi clezli, stranka, ki sili vedno nazaj v tiste blažene čase — je, da je vsak delava: oprezen in da se s svojih delavskih časnikov o i*>lo- !> žaju jjotiči. „ * » * * *Pa tudi v Evropi se stem izšel- j jevanjum revolucija precej ovira, ker daje nezadovoljnim slojem stem da se izselijo duška, ne samo njim, temveč tudi vladam. Izmed ostalih naseljencev preži ■ oficijelna struja ameriška plačana po kapitalistih pred vsem na otroke — bodoči faktor. Te namreč si hoće pripraviti v prvi vrsti, kot v na- domestitev in priprego nadaljni funkciji tega kalibra. Zato skrbe po očetovski, tla se čim preje zmel-jejo v to zmes in da potem čim preje postanejo zabavi j i vet lastnemu temperamentu. Ko se te tulade neizkuŠence par-fumira do amamljivosti ameriškega duha, se jim pokaže v prvi vrsti zaklade te nove zemlje, ter priporoči isto delavnost kakor je barje sami posedujejo. Vse to se zgodi I k) stari šegi starih ponavljajočih emigrantov. Te taktike se poslužujejo vedno, da vzdržc ozračje v ravnotežju. Ameriška oficijelna struja lioefc imeti, kakor vsaka druga vlada v Evropi — tope ljudi, ki naj imajo glavo le zato na vratu, da njim kimajo. Zato nemoremo dovolj o])oza'rjati na opreznost vseh naseljencev. Sredstvo za to, vidimo v časopisju. To časopisje pa je edino le delavsko časopisje, ki je priporočljivo, in v Ameriki imamo edino enega — in to je: "Glas Svobode". Edini ta list je delavski ! list, in kot tak tudi edini neustrašeni zagovornik delavskih interesov — v političnem in gos|xxlarskem o-ziru. Vsi drugi so jionižniki in zagovorniki te vlade, in zagovorniki v blato zavožene ameriške republike. Ko bi nekdanji ustanovitelji te velike republike ne bili licemerci in bi manje zaupali v liberalizem in tedanji sistem, ki je moral konečno roditi |tosledice, bi bila mogoče ta Amerika danes v resnici dežela svobodnih mož, in vladi se bi ne bilo potreba bati anarhistov niti socija-listov in družili prekucuhov. — Res je, da še stojimo pod neznosnim bremenom kapitalizma, toda zavedamo se, da bode prišel dan, ko se proletarjat za brezvestno upravo nekdanjih pra-naseljencev in njih potomcev, ki so hoteli imeti to veliko republiko vedno le za se in to le vsled sebične špekulacije — ižvesTiio maščuje . .'. ' Al/n P°šlj°ttl deuar v staro do- ! "Ml movino, obrniteHe zaupno na M. V. Kondu-ta, (»8H Loomis Str., Chicago, III. ' • : 1 CENA KNJIO. ' Katero se dobi pri uprav nistvu * "(ilas Svobode" poštnine prosto. 0 te ženske, $1.00 Spisi Zofko Kvedrove, §1.20 Marko Visconti, $1.20 Quo vadiš, $1.50 Trije Mušketirji, $250 ' Rele Noči. 25e, Husko-slov. slovar. $1.(50 Preko morja, :i5e, Kapitanova hči, H5e. Na bojišču, U5c, Vstajenje, $1.(50 Kletev nezvestobe, $1,(50 Križarji, 32.00 Reraeica, l8c. Islandski ribič, flOe, Kirdiali, M)c. Marica, 85c. •Iulij Cezar, 8<>e. Žrtev razmer, 25e, Koledar, 25c, ^ Slovensko angleški — reenlk jo izšel, Conn (50c, Denarne |k»- j šiljatve |K> money-orderjn na V. J. , Kubolka, Hox 744 New Vork, N.Y. J Rojaki v Cluvelandu in okolici j pozor! ^ Notarska pisarna. 4 -> 4 1 / letujejo se vsa notarska dela 4 | (Vollmacht), kupna, dolžno pisma, 4 | prošnje radi vojaščino itd, Oddal- «( jeni rojaki dobe pismena ] to jasni la j brezplačno proti odškodnini pošt- ^ ,,im" Wi 11 lam Sitter J 2(5 Franklin Evtenslon i Lakeivooil, Oh h). i - < Importlrmi tobak iz stare domo- 4 vine. V znlogi imam f>o7, 1!1 in 4 17 kr., kakor sport, sultan in dam- j a ske cigarete. J. V0K0MN, \ 544 Hluo I slml A ve. ^ 'SOO moi zft { jevopivoin Rourlion \\'is-ky piti, finosmodke kaditi in se veseliti. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CAL. ' Prodajam vozne listke (aifkarte) za francosko črto- Havro Now Vork in nao-bratno; nadalje za Cunard črto Reka, Trst New Vork in unob-ratno. Francoski parniki vozijo po 15 dni, parniki Cunard črto pa po 12 1 I dni od Trsta ali Kuku do Ne\v Vorka, , Postrežba izborna na obeh črtah, Pošiljam tudi denar v staro domovino jmj dnovnenl kurzu in som v zvozi z najlioljšimi bankami v Ameriki in stari domovini. Vsa tozudovna vprašanja naj so pošiljajo na naslov; M. V. KONDA ''»Si I.....mi* St. Chicugo, 111. Vaclav Donat Izdeluje neopojne pijače hoiIotIco in mineralno vodo. \ 516 19. St. Telefon, Canal (5211(5 Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni. J0S. J K H AN, 459 \V. 18. St. Chicago, so priporoča za poprav-ljenjegod. instrumentov NAJEMNIK A VANA, IZDELOVALCA Bodovieo mineralno vodo in drugih nvojjojnih pijač. h-l Hi Pisk St, Tel. Canal 1405 Ako hoćete prlliranltl nekaj dolarjev, kupite peči In pohištvo pri NAS Jas. Tasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul, Chicago, III. Pozor! PozorI Slovenci. "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Svežo pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravno pijače najlioljšo in najfinejšo linijske smodko. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S. Centre k Chicago, III, Podpisani iiuznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, da som otvoril na voglu 18 Pl. in Loomis St. novourojeni S a 1 o o n. Polog tega imam prostorno dvorane za obdrževanjo sej in zabav. oglaBito so pri meni in pokažem Vam prostore. S s p oš t o yan j o m (Telefon Canal 72H1) J ON K Pil 1'OLACEK, (ifciri Loomis, cor. IS i't. Chicago, lil. KOŽNI LIŠAJ Nobena stvar ni bolj zoprna ženski, ki čisla svojo lepo polt. kot ostudni spuščaji na obrazu, rokah in vratu. Lišaj se pokaže vsled nečiste, nezdrave krvi. Vsled tega jKrmaga vuanje zdravljenje priščev, spuščajev, ogrcev i. dr. le prav tnalo ali pa čisto nič. Sčistite svojo kri in tako bodete odstranili vzrok bolezni in njene posledice bodo na to tudi kmalu izginile. Lišaj pa ni samo boleč, ampak tudi nevaren, ker se lahko konča v odprtih ranah. Pokaže se že na prvi |>ogled, da je kri slaba in da se jo ne sme zanemarjati. * Severov Kričistilec -Čisti, ojači in obogati kri ter prežene s tem vso nečistobo iz krvi. Izleči bule, srbine, lišaj, izpuščaje in sploh vse kožne bolezni. Vnetja sapnika. Ozdravite si ono l>ole.st v prsili ter tisti suhi, srbeči kašelj z uživanjem Severovesga balzamu za pljuča. Naj 1*> kašelj še tako majhen, nevarnost je vedno, da lahko postane hujši. Ne odlašajte! Italzam za pljuča ga b» ozdravil. Cena -'5 in 50 centov. Praske. 1 /.a vsako rano, prasko ali vnanjo » bolečino ni nobenega boljšega leka I kot je Severov« olje sv. (iotharda ako ga namočite na kos flanele ter |K)ložite na rano. To mazilo prepreči gnitje. Izleči pik in ujed ž i vali j, revmatične t>oli. slabost v križu, i. dr. Cena 50 centov. SjK>štovani gospod:— Pošljite mi še eno steklenico Vašega kri-čistilca, ker se je isti |K>kazal vspešnega v našo po|K>lno zado-voljnost.Ni namreč za me, ampak za mojo taščo. Na nogi ima namreč nezaceljivo r.i no ter so se ji delale vedno nove spuhline Toda (>o rabi Vašega leka so se spuhlitu vstavile in tudi oteka nje noge je oopolnonti prestalo. Vas Fr. Cap, Dardanelle, Ark . Iko ste omagani in st vedno čutite trudnim 7 v m bo Severov kričistilec spet kmalu pomaga} ■ na noge. Cena $i.oc Zlatenica je vzrok, da izgledate rumeni in se slab) počutite.'Nastane všled zaba-sanja v jetr h in Severov lek zn jetru iti ledvice je najboljša pomoč zojkt to. Po-krejičil bode vse telo ter spravil v red jetra in ledvic?. Cena 75c in $1.25. Slabost Izmenja splošno izgubo moči. 2iv-Ijenska sila in vir vse čilosti peša vsled tega ali onega vzroka. Vzrok temu je, da bolnik polagoma hira iti kmalu — umre. Severov življenski balsatn je najboljši krepčilec v takih slučajih. Povračuje telesu ono silo, ki se je polagoma izgubljala. Cena ,75c. Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj. W. F. Severa Co. cmLT » y,_____ "Glas Svobode" [The voice op LibektvJ \VEEKLY Publiahed by Tho Glas Svobode Co (»83 Loomis St. Ckioago, 111. ♦ Snt-TrJ Bi tli* l'>'*t OfflO" »l t'lllo«lin ID- " Swouil Cl&kk Multir Subacrlptlon $1.50 par year. Ailveri isemetus on agrMmetn. "Glas Svobode" lslde Tsaki petek >0 velja M AMERIKO: za celo leto................H-M ui pol leta ....... ........... 75c ZA EVROPO: u celo loto ............Kron 10 za pol leta j............kron 5 Prvi svobodomiselni list tčija dovrši z "likofom". To zna tudi naš "Luj-zek", kateri se je po vspešnem delovanju za vel. noč. spoved in bogu dopadljivom zadržanju v iKi/rešuo-sti skozi celi |K»t, prav |iosteno napil. Posledica tega bil je pa zopet ta neusmiljeni uk 1 uk 1, kateri ga je celo [>ot iz Sheboygana, do njegovega harema v Mihvaukee nadlegoval. Pa kaj to, saj je bil pa tudi dober "biznis" in zato se mu ne sme zameriti. A zameri se mu lahko kaj dntzega in to bi bilo 11. pr. grdo obrekovanje |>ošteniir ljudi. — Pa ker je to že Tvoja navada, "dragi Lujzek" in ker vem, da Tvoj smrdljivi nos nikogar v miru ne pusti, zato tudi vem, da se Ti vsak pdšten človek rajši izogne, samo da ne pride v dotiko s Tvojimi smrdljivimi, zemeljskimi ostanki. Kar sc je pa v kratkem zgodilo, pa presega vse meje farške surovosti in to me je napotilo, da setu stem le stopil v javnost. Moj znanec se je vozil |H> železnici iz Shebovgana v Mihvaukee. Sedel je v vozu in čakal da vlak odrine, Med tem pa ga iz njegove zamišljenost: zdrami neko plakanje in ko se ozre, vidi pred sabo, — koga,'čujte-in strmite, — samega božjega namestnika v osebi našega "Ltljzkakateri se je zibal kakor barka Krištof Kolumba. Ko se je nekoliko zavedel, spomnil se je tudi tistega plakanja, in glej čudo, prihajalo je iz "svetih" ust pijanega farja, kateremu so se od satne pož-rešuosti sline cedile po bradi in -lnioii apetfito — po posvečenem ovratniku, ker so imele tam več prostora kakor pa v njegovem žrelu, iz katerega je zopet in zopet prihajal ta neusmiljeni uk! uk! Bil je zelo zgovoren in se takoj lotil nekega rus. duhovna in mu začel razlagati verske resnice, i.e ta se je pa zbal, da bi se vinski duhovi v farjev eni želodcu ne raztogotili in prehitro na prosto prišli, zato sc mu je dobrodušno in še o pravem času umaknil. To pa našega gaspuda ni nič motilo in začel je udrihati po našem družtvu S. N. P. J. in rotil mojega znanca, da naj ne pristopi 'k temu, v katerem s,, tudi taki. ki nimajo nobene vere/ Tudi mu je zajHjve-dal, da mora tisto hišo v miru pustiti, v kateri se sedaj nahaja in se kam drugam preseliti. — Ali ni to že skrajna farška nesramnost, da poštene ljudi farji na najgTŠi način obrekujejo? Se li res takim nesram-nežem in pridaničem ne more do živcira priti? Izpametujte se. Slovenci in obrnite takim ljudem hrbet! — Meni se zdi, da je vsakemu duhovnu dana naloga, da razprtije med ljudstvom miri, ne pa sam dela. j Vem tudi, častiti gospod, — nekdaj j j v kuti sedaj v talarju — da Ti nase 1 društvo prav smrdi, a zato se ne i zmenimo, ker imamo ravno drugačen okus kakor Ti. Kar se pa vere tiče ima vsak ud vsakega društva S. N. P. J. popolno prostost. Ako hočeš pa vedeti za moje versko prepričanje, tedaj se potrudi k meni in zvedel bodeš, samo to Ti povem, da sem socialist. Moje ime Ti je v uredništvu na razpolago. Rdela stražu. V tujini in doma. stare domovine. Avstrijski profesor Philippovich je to leto potoval 1*> Ameriki. Obiskal je tudi Kanado. O11 piše v "Oesterr. Ruudsehau'', da /.jedinjene države, danes nimajo več nepose-deiie poljedelske zemlje, pač pa še Kanada. Zanimivalo ga je, da pogleda tudi to zemljo, to še posebno zaradi tega, ker je zvedel, da |>olje-delstvo v Kanadi posebno dobro U-peljujeja iz naše avst. Galicije izseljeni Rusini. Našel je tukaj kako kmetija nastaja, kako nastajajo vasi, mesta mej kmeti. Komaj 30 let >e obdeluje ta zemlja in posebno zahodna stran in že so si kmeti uredili delo in življenje najboljše. Kar je mogoče, m. dela z mašinatni na polju. Delavci so dragi: 75—100 kron na mesec s stanovanjem in hrano. N* najhujšem delu do 250 K. Po večjem stori kmet s svojo družino vse delo na polju. Dosti teh kmetov išče dela ]>o zimi, ali kedar na |x>lju ni nujnega dela, pri zgradbah železnic in cest. Mej temi kmeti in delavci se odlikujejo Rusini. Dosti čez 100.000 jih je že v Kanadi. Zemlja je )*» ceni. Le blizo mest. železnic dražja. Okolo 4—5000 kron |>orabi kmet, da si postavi poslopja in pribavi orodje in živino. In ko mašine- k«p vporsbi -šo • mv • l:-t v-mj-dar vse zmorejo ti pridni, pametni, varčljivi ljudje Rusini. Lansko leto so Rusini [>osla!i domu v staro domovino denarja okolo 5 miljonov kron. Tuji ljudje te Rusine hvalijo kot pridne delavce, pametne trgovce; kot poljedelci pa nemajo para. Govori se, da brez teh Rubinov zgradbe železnic ne bi še dospele do zdajšnjega zvršetka. Rusine hvalijo, da so miroljubni, pošte-ni ljudje, da se radi sami učijo in da radi pošiljajo svoje otroke v šole. — S praznimi rokami pridejo ti Rusini iz stare domovini in v kratkem času imajo svojo kmetijo v redu. Philippovich je obiska! Rusina, ki je pred to leti prišel reven - svojo ženo in dvema sinovima iz Avstrije v Kanado. Danes poseduje jix> hektarov, to je okolo 350 oralov zemlje. V kulturi ima še le too hektarov. < hi lasti 17 konj. 55 komadov goveje živine, 14 svinj, Leta J903 je spravil 800 meterskih stotov žita. In to veliko posestvo obdeluje sama ta familija: redko kakega druzega delavca najame. Pa seveda s kmetijskimi -troji, hi v Kanadi je trelia septembra meseca hiteti 7. žetvijo, da mraz nc uniči strni. Zemlja ni bogve kako rodovitna. Dosti je suhega sveta brez liost, dosti pa tudi močvirnatega z velik rni hostami. Mej Rusini v Kanadi se ne najde hudodelcev in tudi nemajo nalezljivih bolezni. V tem svetu ni govoriti o uradu štvu, o vladi. Ljudje brez teh ustanov prav lepo izhajajo 11 |R)sehno Rusini: Oni liogate, >0 siti, dobro rejeni in sčasom šolani ljudje: z uradniki nimajo posla. Cotto živijo. V teh krajih iu mej temi ljudmi se vidi, kako malo je potreba vlad iu uradu štva. Iz teh resničnih podatkih pa tudi sledi, da zamore l^i-ko ljudstvo le nič vredna vlada uničiti. Kaj pravi avstrijska vlada k temu, da sodoma v Galiciji rusinski kmeti analfnbetni berači, tukaj in tudi j to drugi Ameriki pa tako čvrsti ljudje?! — Menda vendar ni na-I rod kriv, da je na svoji rodni plo-doviti zemlji siromak! — Dobro bi bilo preračuni t i, koliko [»ošljejo denarja na leto Slovenci iz tujine domu. Velike številke bi bile. V Belo Krajino na Kranjskem so na leto pošiljali rbjaki več kakor ]»ol ftiljona goldinarjev. Vinograde v Beli Krajini so ti denarji obnovili. Dobro bi bilo poriniti pod nos številke tega denarja av- j strijskim vladam. Kaj bi avstnij-! ski Slovani doma lahko storili ve- j likega dela kot kmeti, kot trgovci, I industrijetiti delavci in podjetnika, koliko bogastva bi zbirale te pridne slov. roke, ako bi avstrijske vlade le količkaj imele pred očmi produktivno delo narodov, ali bi le količkaj čislale slovanske mase! — Slovani Avstriji nimamo za nič hvaležni biti. Strokovna društva in Slovenci v Coloradi. Vsakemu bratu-trpinu je znano, da je položaj rudotopilmčarja zelo težaven v ti državi. Ali malo teh revežev se zaveda,,da sta večinoma le njih brezbrižnost in nemarnost zakrivili, da žive pusto življenje v popolni hlapčevski odvisnosti od ]Kw ljetni ka. Ako si delavec sani nc pomaga, mu tudi delodajalec ne bode pomagal. Znano je tudi, da 3 ali 4 ljudje ne morejo preosnovati sedanjih razmer. Ako hočejo delavci kaj doseči je pred vsem potrebno, da se združijo, da se vpišejo W. F. oi" M,, ki ]>ogumiio brani koristi svojih siuov-delavcev, ki sc žulijo in trudijo za svinec, da zamore j o kapitalisti zapravljati ilato ' vlačn-gami. "\Vester11 Pcderation of Miners" je edina vaša sila, s katero se lahko branite proti poželjivosti in pož-rešnosti kapitalistov. Ako se bodc-te ogibali svoje lastne organizacije, tedaj vas bodo kapitalisti še bolj zaničevali. psovali, zatirali in izsesavali, ker ste zadovoljni, da delate dvanajst ur za tako majhno plačo, ki bi se smela po pravici nazivati le napoj n ina. Vsa nasilstva Peabodija je zakrivila nesloga rudotopilničarjev v Denvcr-u, Pueblo. Salida in Lead-viltu, ker so nekateri samogoltni, nevedni reveži garali mesto stavkali, iu tako brn-ili nož za svoje puntarske bratc-trpine v Denver-u. Pomislite vendar koliko tisočakov >0 razdelili kapitalisti {Klicajem, goljufom in hinavcem raznih vrst, da bi obdržali Peabodij,. A ker to mi šlo, so napeli vse svoje sile, da so se znebili Alva Adamsa, ker je te vrste ljudem jxjšten guverner trn v peti. Le mislite, koliko tisočakov so kapitalisti izdali ob volitvah, kasneje pa v Denver-11, da so ohranili svojo nadvlado. Vse te tisočake pa morate sedaj vi zaslužiti — napolniti morate znova kapitalistične malhe. V tem boju za pravice delavcev so člani \V. F. of M. mnogo trpeli. ( »ni vedo, da so v preteklem času napravili marsikatero zmoto. Oni se ne jeze na Slovence, ki jim v tem kritičnem času kažejo hrbet, ampak oni le žel, da s jim pridružite, da ustopite v organizacijo. In re>. skrajni čas je, da se tudi slovenski delavci priČno organizirati, ker drugače bode nas kapitalistična pest še povsem drugače tiščala k tlom, "Glas Svobode ' je v dveh številkah prinesel "manifest" in "poziv na shod", v katerem sc zrcali silna borba naprednih ameriških delavcev zoper brezsrčno kapitalistično kliko, V ti veliki borbi pa med unijami koraka 11a prvem mestu \V. F. of M. Skrajni čas je dragi rojaki, da se zdramite iu vstopite v čete zavednih delavcev. Ako trdite, da vas stane denar, je to resnica. Ali pomislite, da si potom organizacije — unije priborite boljše plače, boljše živ-ijenske razmere. Torej naprej, v unije! .1. Klemena? — Ogrski socijalni ilemokrntjc so zborovali velikonočne praznike v Jhidapešti. Maksirn (iorki j«- na smrtni postelji, •'etika r/ipidtio napreduje. Naš zastopnik Frank Miklnvee obiskuje rojake v državi Puunsvl-tuiiiji. Onima pravico jHibirnti naročnino za list. sprejemati naročila za knjige in oglase. Vseui somišljenikom ga toplo priporočamo. Uprcmtiltvo "Glas Svobode". OBLEKE ZA ODRASLE IN DEČKE Za to sezono, priredili smo za v pregled in prodajo izvrstno skladišče raznih oblek prve vrste. Za nizko ceno si nabavite fino blago. ('eno so 01) 85,00 -1>0 $20.00 Vogal Blue Island k in IS ulice. JELINEK «V MAIElt, lastnika. 8.000,000 nkrov proste ZEMLJE. Stric Sam inva še nekaj ^pmfjrač, kaii ri oddaja po i'10 aktov v obsegu v okrajih StuiBinau, K idile r, Lognn, McTntosli, \Yells, MeLean, Burleigh? Emnions, Mart on, Olive, Moreer, Stnrk, in Billings, North Dnkoto, še ceneje kot po 20 centov aker Nizke vozne cene preko NORTHERN PACIFIC ŽELEZNICE. i Za informacije pišite .('. \V, Mott, General Kiuigralion Agent. St. Paul: /a cene pa A. Mntho\vs, (Jen. Agt, Pass. Dept,, 20SK. ('lark St. Clilca-go, 111. 365-36/ Blue Island k, na vogalu 14, ceste. Svetovno/nuni trgovci z obleko za mo/-ke iu dreke, V naši zalogi so naprodaj jHniiladaiiske obleke najrazličnejšega kroja. Delo solidno, blago 1rpe7.no, cene pn nizke. Močkc obleke od $6.50 do $33.00 Površniki od $8.50 do $18.00 Obleke za dečke iu otroke od $.'1.50 do 87.50 S A' 11 zelene varstvene znamke zn vsaki koitind, knterega'kupite. Obiščite nas in prepričajte se. Slovenska Narodna Podporna Jednola. h sedežem v Chicago, lllinoi«. predsednik: John Stonich, 555» S. Centre Ave., Chicngo, 111. Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 511» Power Str., JohnstowBv Pn. L tajnik: Mahtin Konda, «iH:t Loomis St.., Chicago, 111. Poni. tajnik: Frank Petrič, (188 Loomis Str., Clyengo, HI. Blagajnik: Frank Klobučar, 1)617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. i Dan-. Badovinac. P. (>. Hox 193 La Salle, 1II. Nadzor- 1 j0ilN Veržcaj, 074 W. 21#t Pl., Chicago, 111. mki: | Anton Mladič, 134 W. lUth Str., Chicngo, lil. IJos. DOLLERr7 Wulker Str., .Jamesville, Wis. Martin Potokab, 664 S. Centre Ave., Chicago. III. Mohor Mladič, (517 S. Centre Ave., Chicago, 111. .... I Jotis Versčaj, (574 W. 21st Pl., Chicago, III. Bolniški J jC8 X>ullek, 7 Walkor^tr., .lamesvillo, Wis. odbor: | xntqn Mladič, 134 VV. 19th Str., Chicago, III. Odbor S. N. P. d. ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja se vse člane, ki imajo vprašanja doodbora, da pravočasno doposlje.jo svojo dopisu prvemu tajniku. VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na L tajnika Martin Konda; denarne pošiljat ve pa blagajniku Frank Klobučarju. Društvene vesti. Društvo "Slavi.la" ftt. t. S. N. P. J. v Chlcagu, 111., ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Narodni dvorani na 687 S. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 \V. 25th S t., Chicago, III. Bratsko društvo "Triglav" St. 2. "S. N. V. J " v La Salle, lil., Ima avoje redne mesečne soje vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob Vi 2 url popoldan, v I prostorih -M. Kumpa. V društvo VBtopl lahko vsak Slovan ne glede na vero-Izpovedanje In politično prepričanje, j D. B&dovinatz, tajnik • Društvo "Adrlja" 61- 3. "S. N. P. J.", y Jofinstowi, r* imn. svoje redne mostne seje vsako zadtio nedeljo v mosten oh 2 url popoldan na 725 IJroad Alley. K mnogoštevilnem vstopu v o-menjeno društvo vabi Odbor. Društvo Bratstvo št. 4 "81. N. P. J." v Steel, O., Ima Bvoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu, ob 2 uri popoldan v prostorih brata K. Deru&ča. Odbor. Društvo "Naprej" 11. 5 S. N. P. J. v Clevelandu Ima svoje rodne mesečne Beje vsak prvi četrtek zvečer v mescu v društvenih prostorih na 1778 St. Clalr Str.. Cleveland, O. Društvo "Bratstvo" flt. 6 S. N. P. J. v Morgan, Pa., ima svoje redne mesečne Beje vsako četrto nedeljo t mesecu ob 2 url popoldan v prostorih br. Fr. Miklaufiča na Sygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu društvu valil Odbor. Društvo "Zarja" št. 15 "S. N. P. J", v Kavensdale, \Vash., ima svoje redne mesečne seje vsako zadno nedeljo v mesecu, v dvorani g. F. LUdovlk-a v Raveiiedalc. \Vasta. Odbor. pri-lvo "Delavec" št. 8. H. N. 1'. J. * hii. '"•> lma ;;v°Je rodne mesečne «eje VBako prvo nedeljo v mesecu ol> 2. url pop. v društvenih prostorih brata Jak. Tisola, 90t9 Greenbay Ave. • Slovensko narodno bratsko pirtlpor-no društvo "Bratstvo Naprej" št. 9. "8. N. P. J.", v Yale. Kans., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 url dopoldan, v slovenski Narodni dvorani pri sob. Dolari. K mnogoštevilnem vstopu v omenjeno društvo valil najuljudneje Odbor. Frank Leveč, tajnik. Kamp 31, Pittsburg. Kans. Društvo "Bratoljub" št. 7. S. N. P J. v Claridge. I'a, Ima svojo redne mesečne seje v: ako prvo nedeljo v me-mesecu v dvoran! nemške zveze ob 9 url dopoldan. Somišljeniki se vabijo v društvo Josip Kravanja, tajnik. Ilratsko društvo "Sokol" št. 11 spa-dajočo v "S. N. I' J,", v It08lyn. Wash., Ima svoje reduo mesečno bojo Vsako prvo nedeljo v mesecu pri br ivan Malenšek-u. Za vstop v društvo su vabijo vsi Slovani v llosljnu In okolici. Društvo "Edinost" št. 12 "S. N. P. mesečne seje vsako prvo sredo v mesecu ob K uri /.večer v Murray U jut llouse. M. Zugel, tajnik. P. O. Hox 127 Murray, Utah Društvo "Edinost" št. 13 "S. N. P. J.", v Wheling Creek, O., Ima svoje rodne mesočme seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih br. Josip Hora. K mnogobroj JteJii vstopu v -druitvo. vabi. vljudno. Odbor. Društvo "Sloga" št. 14. "SI. N. P. J." v \Vuukegan, II!., ima svojo redne me-sočne sejo vsako prvo nedeljo, točno ob 2 uri popoldan v Jerebovi dvorani na 10. cesti. ■JUUfvj 'Olb-BK fdJpUV Društvo "Trdnjava" št. 10 "S. N. P. J.", v Itock Sprlngs, Wyo., Ima svoje rodno mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu ob 9 url dopoldan Drušlvanikl naj se vdeleiujejo sej redno in točno, oh enim pozivljemo rojake da pristopijo v mnogoštevilno i čilo društvo. Ivan Lebor, tajnik. Društvo "Sloga" št. IG. "S. N. P. J." v Milwaukee, Wls., Ima svoje mesečne soje vsako prvo nedeljo v mescu, t prostorih brata C. Hoffbaucrja 136 Reed St. Fran Budna, tajnik Društvo "Bled" št. 17 "S. N. I'. J." v Ijorain. O., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih brata Vr-banka. Alexander Selchnitzer, tajnik, C78—lOth Ave., Ix>rain, O DhlMvto "Orel" št. 19 "S. N. P. J." v Stone Citv, Kans. inia svoje red-! ne mesečne seje vsako Četrto nedeljo v mesecu. Društvenikl naj se vdeležu-JeJo redno ln točno, ob enim im»/.1v1J Rasparjeva državna lmiika. 523 Blue Island Ave, Chicago. III. plačuje od vlog I. jati. pa ;H) jun. in (m 1 L jul. pa do HO doe, |>o odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na" vse dole sveta in prodaja se tudi vozne litri ke (šifknrte). Denar se posojuje na jx>sestvn in zavarovalne police. POZOR NA NOVOST! Pomlad se bliža. Zato sem se pripravil in oskrbel za to sezono z bogato zalogo raznovrstnih obuval. Kakor za damo, tako imam tudi -za gospodo raznovrstna obuvala, vsako od teh jo delano po najnovejšem modernem kroju. Tudi za dečke, deklice in baby1s imam trpežno in lično blago. Vsakemu lahko ustreženi jk> okusu, naj si bodo da hočo kilo čevlje iz kaksnegakoli usnja ali platna: belega, rdečega, rjavega, k črnega, rmonega in gladkega. Ker vsako zimo razprodani skoraj vso zimsko obutev, je torej umevno, da mi je spomladi možno založiti risto sveže in času primerno blago. Vse to blago prodajani po primirili coni. Pridite in pro prečni i se bodete! M. KARA, 760 ju/, llalsted nI. med H> nI in 16 Pl. Chicago, 111. Hermanekov An^clika balzam jY najboljšo krepilo. Kodar telo slabi in se njega moč einidalje boljinbolj znmnšuje tedaj potrebuje želodec kropila za prebavljenje, da o jači ereva in ledvice. Hermanekov angclika balzam so proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki so potrebno za ojačenje telesa in utrditev zdravja. A-ko postane kri nečista, se pretaka nepravilno in poBtaja nizkrojena, telo ne dobiva dovelj jakosti, torej slalti in razpada, pristopno je boleznim, nervoznosti, slaliemu prebavljonju, izgubi slasti do jedil, nespečnosti. Polog se pa prikazujejo še druge bolezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hermanekov a u ge tika balzam je najboljši kričistilec. in kropilo, ki vedno pomaga, ako telo slalii. fltaj)" Celili Tor: po pošti Kf»<\ "tcitt Izdeluje in prodaja edino J. C. Hermanek, lekarnar, 585 Ho. Centre Av. Chicago III. Potrebne reči in predmeti po nizki ceni_ za ta teden. Ta speclelna ponudba velja le za ta teden. — Poštna naroČila se ne jemljejo v poštev za te predmete. Ako kupite za 5c, že dobite premijski kupon. Hranite jih dobrol "Toil du Nord" fino blago raznih vzorcev, v najrazličnejših barvah. Prejšna cena 12>yc jd. iJ 1. ^ Sedaj le ................ Ženske bluze Iz "gln«hania" svetle ali ttmne barve jki najnovejšem kroju. Stano komad .................*J I "Gingham" za predpasnike v največji Izberi. 0 Stane jd le .......... Rdeče blago za blazine — barva catantlrana bIiiK'> prve 4 vrste. Stan«' jd In . 1 /2 ^ Fino blago za ženske obleke v naj- 1 vi^ji Izberi svetle ali temne Q /* barve. Stane Jd le....."/2 V Karirano blago za obleke različne barve, v največji Izberi in iz pristne volne Stane jarcl le ..................—Ol- 36 palcev iiroko črno blago trpežno In lično. Stane Jd le................— Ženske jopice brez rokavov Jako fino delane. Navadna cena 10c komad. Sedaj pa le....... Moike črne nogavice, barva garantirana, pletene brez roba. Navadna cena za par 12Vfcc. 7 C -.daj pa le ..................1 ^ Spodnje perilo za dečke rmene barve. srajc«' in spodnje hlače. Mera: ud :M do 31, Navadna cena 50c. Prodajamo sedaj 4 komad po,................. ' j Možko perilo, srajce ali spodnje hlače. Mera od Do do 40. Navadna cena 50c. Stane OCJr^ se.laj le ...................^^ Povrhne hlače in jopice za delo v raznih barvah In razne mere. Z vsakim parom delavska čejilca zastonj.............OVlC' Hlače za dečke do kolen črno ali modre barve. Mera: 1 do 14. 1Qf Stane tiar le .........................I Obleke za dečke raznega kroja. Mera: Od do 1"» let, obstojKe Iz ......$1.95 Ženski čevlji I/, najfinejšega usnja. I t. dvojnimi podplati, po naj- 1 <1Q s novejši mudi. Cena .......\ • L>s Molki čevlji iz najboljše teletine, patin Iranu usnje. Švicarska zagrinjala yd široka. Stalna cena 1"Jd. f Prodajamo sedaj le po..... Fini damski klobuki po najnovejši modi. Nekateri vredni $3.50. A mi jih prodajamo j (j C^ Fino okraiene avbice za otroke različnega kroja. Stane vsaka le............." ^ Fine bele avbice. — Okrašene po franco/.kl modi. A C/* Stane vsaka le............... Prod ti j ti lec STONICH, vprašajte po stev 22. 561565^565 BLUE /SLAND AVE> Vesti iz jugoslovanskih pokrajin, — Tako ho farba uuše ljudstvo! "Slovenski Gospodar" poroča v svoji zadnji številki usmrti nekoga slovenskega romarja v Rimu in piši! med drugim tudi to le: "Potok popoldne smo še obiskali "svete stopnico" blizu Luteranske cerkve, Poljubil jo še tam krvav »led Gospodov; to so namreč ono stopnice, . na katerih ji- v Jeruzalemu pokazal Pilat Gospoda ljudstvu, da bi imelo usmiljenje z njim. Na vsaki stopnici bo še vidi krvav sled našega Zvellćarjn" — Taksne bajko, ki se jim mora smejati vsakdo, ee ima le mrvico zdravega razuma, prinaša ''Slovenski Gospodar" svojim čitateljem kot golo in dokazano resnico! Popi res hočejo ljudstvo na vsak način ohraniti v temi in v nnjabsurdnejšem praznovorstvu-Saj vendar Ili misliti, da bi sumi verjeli tako izmišljotine starih historičnih bab! Ubogo naše ljudstvo, ki mora probavljati takšno "duševno" hrano! — lztirali so z Reke urednika v hrvatskem in v italijanskem jeziku izhajajočega lista "Socijalista", To je pač najpreprostejši način izne-biti so političnega nasprotnika, a mogoč je samo tam, kjer vlada sila, ne pravica. — Usmiljenje z reveži. Z Vipavskega se "Slov. Niir." piše: Klerikalci ne znajo drugega, kakor hujskati. Vsaka stvar jim je v ta namen dobra in če j« nil jo priv-lečejo za lase na dan. Zdaj so začeli prav po farško hliniti posebno usmiljenje do revežev. Reveži se smilijo vsakemu človeku in kdor .....* "i'uiu kiij Hhia; jim' tudi'"pomaga, kolikor pač more. Pri liberalnih hišah ui revež še nikdar zastonj potrkal, na farovška vrnta pa že marsikdaj, A kaj bi govorili I Će imajo duhovniki knj srca za reveže, lahko vsem naenkrat pomagajo. Urez števila je dobrotnikov, ki so izrodili cerkvi večje in manjšo svote za podpiranje revežev. Na sto-tisočo je tega denarju. Zakaj ga duhovniki ne porabljajo za tisti namen, za kateri je bil podarjen. Ven s tem denarjem, ki je bil darovan za reveže. I tog ti kar je božjega, cesarju kar je cesarjevega pa tudi revežem kar je bilo zanjo dano. Vsak berač bi postal lahko posestnik, ko bi cerkev razdelila to, kar jo prejela za reveže. 8 kakšno pravico se maste prelat je in korarji in fajmoštri z denarjem, ki jo bil darovan za rove že V Pa tako jo vodno, seveda samo klerikalci požro vse. kar jim pride v roko. Ko je |K)tres zadel Ljubljano, se je po cerkvah nabi/alo za prizadeto ljubljansko prebivalstvo, a ves nabrani denar je izginil v farški hisiigi ? Lov na testamente. Se ob smrtni uri nima dandanes človek več miru pred duhovskim nasil-stvom in dukovsko požrešnostjo. Posebno kranjski tehanl Koblar lovi testamente, kakor dresiran lovski vjjA divjačino. t'e izvoha kje le nekaj krajcarjev, se že začno zalezovanje. Umirajoče trpinči na vse načine, naj mu izroče svoj denar ali naj ga volijo škofovim zavodom. Znanu je pravda zastran "daritve med živimi", pri kateri je bil Koblarju plen iztrgan iz rok; znano je tudi njegovo postopanje pri raznih drugih slučajih. Danes naj pribijeni nov slučaj, Ljubljančanka gospudićuit Remšak je v zadnjih letih živela v svoji vili na Primskovem pri Kranju, Ko jo obolela, jo je začel tehaiit Koblar zalezovati, dasi je vedel, da je iz prepričanju liberalka. Najprej jo jo lovil s sladkimi iH-sedami, po tem pa struno čedalje bolj napen-jal in napo sled prav po hudičevsko trpinčil. Zahteval je I'»000 K za škofove zavode. Pritiskal je na bolno gospodično kolikor je mogel in ji grozil z vsemi peklenskimi strahovi, ako no da zahtevan i hI>( XX) K. Gospodična Remsakova je vi»č-krat tožila, da vso svoje življenje ni trpola takih groznih muk, kakor tisto dni, ko je hotel Koblar izpro* čuti iz nje (>loži v « posteljo. Sove je "nihče" odgovo- jf ren za njo. J Zu vse želodčne, živčno in krvno ,3 bolezni itd, je najlioljše, zdravilo, 3 Trinerjevo, zdravilno, greh ko vino S izborno krepoalo iz naravnega I vina. Dobiva se v vseh lekarnah in pri J izdelovalcu Josip Trineru 799 So. ] Ashland Ave,, Chicago, 111. Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo BBIVMCO. 300 W. 1K. St. ('Iiicago. Največja slovanska tvrd k ti Emil Bacliman* 5HO So. Centre Ave. ( Iilcago. Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge ptrebščine. 1'ozor rojaki!!! Potujočim rojakom j>o Zdr. državah, onim v Chičagi in drugim po okolici naznanjam, da točiui v svojem novouroje-iiini "saloouu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsukovrstna vina. Unijske amodke na razpolago. Vsaco-niu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna poetrei. ha zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 'i!7 S. Center Ave. blizo Uf ulico Chicaoo, III. Edina vinurna, ki toči najboljše kalifornijska in iinportiranu vinu. Kdor pije naše vino, trdi, da ie ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došlil Kdor se želi tožiti in naučiti angleško brez učitelja naj si nabavi najnovejši Slovensko—angleški—rečnik. Knjižica je jnko razumljivo sestavljena, poleg angleških be-sedi nahaja se pravilno izgovarjanje Istih. Oblika knjižice jo žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi. CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. Denar pošljite i>o Money Orderju uli pa v znamkah na naslov V. J. K11 belka, 1*. 0. Box 744 Ne« Vork N. V. Trgovec delavec gospodinja otrok vsi morajo jesti. Srečni so, ki lahko delajo in kojim jed diši. Ako hočete ohraniti si moč iu zdravje, rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino To vino je naravni pridelek. Izdeluje se iz naravnega vina in iz impbrtirunih zdravilnih evropskih zelišč. Ta lek deluje direktno nu želodec s tem, ilu gu krepi in vsposobi zu pre-bavo hrane; toruj včinkuje tudi na čruva, da se završi prebavni proces popolomu. VSA HRANA, ki se je prebavilu pravilno, se spremeni v čisto kri. ki je podloga zdravju, lepoti in življcneki moči Trinerjevo zdravilno grenko vino ozdravi vse želodčne bolezni, vse nepravilnosti v ere v ah, vse nepravilnosti uu jetrali, vse krvne in kožne bolezni, vse živčne bolezni, nespečnost. Ako se počutite slabo, tedaj pijte Trinerjevo vino. To vas IkhIo zopet oživilo. Mogoče, ženske in otroci smejo rabiti to vino, ker je naravno in zdravilno. Se dobiva v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER 799 So, Ashland Ave. Chicago, III. Trinerjov brinjeveo ozdravi vse bolezni na jetrah in žolču. Prideluje se iz kranjskega brinja. ......m i / • \ \f J r\ Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne^ slike razne velikosti. DružbiiiNk« in društvene skupino. Ženitovaiijnke in •troi-je sliki n* naša upecialltefa. Cene primerne in solidne. 391-393 Blue Island Ave, vogal H. Pl. Telefon Canul 287 " Nad 30 let _ so jo obnašal T Dr. R1CHTERJEV 1 ' 8vbtovni, prhnovi.jkni "SIDRO" Pata Expeller kot najboljfti lek zoper REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd. In razne reumatlčno neprilike. SAflOt Ud. la SOct. t tmk lek»rn»h L P. A^Rfchtef&Co. a 21S Puri Street, ^ New York. ^ LIEBICH Slovenski fstagraf poznat nioj Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše veliko in malo slike po najnižjih cenah. SO—H<> Ene I Id Ive. ('LEVELAND, O. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM! ZA MOKE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. I. ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti (e v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako beiezen, popolnoma in temeljito spozna. ZntorciJ, rojaki Slovenci, v alučaju du Vam Jo troba zdravniške pomoči vbiti ml prlporoćamo mu iti o In odlno lo tc^a Hluvnutcu In Izkućonejjazdruvnlku ker so nijcdt n drugi zdravnik ne moro ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on. OZDRAVI VSE BOLEZNI, ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen m radi tega ozdravi vse liiožke in že isko bolezni bodisi akutne ali pa zastarele (kronične); Za to tudi jamči >:\ popidnu ozdravljenje vstlt-tooleznij, kakor; bolezni mi plutah, pršili, Želodcu, črevali, ledvicah, jetrah, mehilrju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni voltini, bolezni v grlu, nosu, glnvl, nervoznost, živčnebolezni, prehndo utripanje in bolezni srca, katar, pre-h laje nje, naduho, bronhijalni, pljučni in prani kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepra-vilno probavljanje, rovaiatizom, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato Žilo (hemoroide), grižo uli preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božja-st, slabosti pri spolnem občevanju, polueijo, nasledke izrabljevnnja samega Bebe, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni nn očeh, izpadanje Ins, luske ali prh na glavi, srbenje, HSnje, mazoljo, ture, hraste in rane, vse Ženske bolezni na notranjih organih. nourastečni, glavotiol, neredno Diosečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tndi vse oatale notranje in zuiiajue bolezni. On jo prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tajne možke in žensko spolne bolezni, kakor tudi „sifilis", točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostano tajno). Ženskam in moškim se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo Hvojo spolno bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanom mesečnem neredu, naj se takoj do njega obrnejo. BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: Ozdravljena od akutne bolezni ženskih organov — narodnega mesečnega čiščenja, belega toka — bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčne bolezni. Slovenka: M. HEGLER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo. Slavni gospod Profesor! Naznanjam Vam da som sedaj popolnoma zdrava. Vaša zdravila somi za-dostavnla za popolno ozdravljenje — ui"je težke bolezni vsled katero sem tr-pela nad tri leta in katero sto me Vi edini popolnoma ozdravili, Srčno so Vam zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slo-veneein ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik. Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna. Mari Hegler Bohemian Ave 1239 Pueblo, Colo. Ozdravljen od kronično bolezni želodca in notranjih prebavilih organov. Cenjeni gospod profesori Vam naznanjam da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil ni Beta zdaj Čisto zdrav in vesel kakor poprej tu delam žo en mesec. Vam pošiljam mojo sliko, kosem bil pri vojakih v ol kontri Austriji. Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor. Johan Strah. Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-sliveje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku. Zato, itko ste slabostui, bolni, ako izgubljate moči ali trpito na kterikoli bolezni, ee jo vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite, natančno vašo bolezen navedite starost in čas, kuko dolgo ste že bolni tur pošljite pismo na tu le naslov; Dr. E. C. Collins Madlcal Institute 140 WEST 34th STREET, INEW YORK, N. Y# In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in popolnoma ozdravili Slovenec: JOHN STRAH M. W. Feromt Str. — Mnailon, 0. RAZNO. — Ligttorijanjska morala. Kakor smo že zadnjič kratko poročali, je bil v Mftinzu \vormski stolni prost M nizi zaradi onečaščenja in telesno poškodbe šolskih deklic obsojen v enoletno jočo in lf)U mark denarne globo. Mulzijo bil colibatar prvo vrsto. So no 14 letna šolska deklica Zitnermann se mu je zdela všeč in pripravna za njegovo strasti. Sprva jo je obdolžil, da občuje s trgovskim vajencem Wernorjent.-Ko mu jo deklica to odločno zanikala, jo je vprašal, če ve, da njuna sott-čenkn Schmidt oboujo z imenovanim vajencem. Ko jo odvrniln.da no ve, ji jo rekel: Ako ne priznaš, da si občevala ž njim, dal to bom v ječo ali zavod za poboljšanje,kjor boš ostala do 20, letu. Pri tem jo jo silil, da mora podpisati, da jo občevala z vajencem, češ, da jo vajenec to priznal, Ko so jo deklica branila, ukazal ji j«« iti iz sobe, na kurje prišla v soljo Sclimit, na kateri jelOKlovoljevuJ božji namestnik svojo strast. Coz nekaj časa je u-kazal deklici Zimmermnnn zoj>ot vstopiti in rekši, da je Schmidt jKulpisnla, dajo občevala z vajencem, jo tudi njo prisilil. Podpi-savši jo izjavila Zimmormann, da jo laž, kar je podpiBnla. lllugoBlov-ljenu roka proštova je pri tem zamahnila po deklični glavi s tako silo, da je dekle šo tri dni potem čutilo bolečine v glavi. Za uho jo jo tako udaril, da so ji uhani padli iz ušes iuda je imela na udarjenem mestu zelenkaste in višnjeve podpi« t!«-- -.Potom pretf-panju jo morala Schmidt iz solto, na karseje katoliški prelat z drugo deklico zabaval. Deklica se je branita, češ, da jo greh, kar počne ž njo. A Malzi jo je potolažil /. besedami: ('o z Wornerjem to počnož,jo greh če pa z menoj, pa nimaš nobenega greha. Prost je pred sodiščem seveda vse tajil in sploh nastopal kot pravi mojster v hinavsčiui, toda dokazi za njegovo krivdo so bili uničevalni in sodišče ga je obsodilo v zgoraj navedeno kazen. Ta slučaj, ki pravzaprav že ni več slučaj nam kaže, v kaki nevarnosti so to-likrat naši otroci in kako obćeko-ristno jo našo prizadevanje, da rešimo mladino posvečenih colibatar jov. Klerikalno sleparije. Kako [»trobita ji' na Francoskem ločitev cerkve od državo, dokazuje pravda, ki se ravnokar vrši v Parizu. Trgovec s stari nam i Looleroctpio je umrl lani kot večkratni milijonar, dasi je : začel kupčijo z neznatnimi sredstvi ; Mož je bil vedno pobožen, na stara lota pasejo pootročil, da so ga du-! hovniki popolnoma dobili v svojo pest. Kazni duhovniki iti menihi ; so se vedno gostili pri njem, nekateri so so sploh trajno naselili v njegovi hiši, da so mu neprestano I govorili o večnih mukah, ki čaka jo njegovo dušo, ako no bo svojoga premoženja daroval v "svoto" namene. Ker mu je še brat, katerega jo zelo ljubil.prestopil k protestantom ter postal pastor, govorili so itm duhovniki šo bolj na srce, da jo njegova dolžnost, tudi bratovo dušo odkupiti hudiču. In ko je umrl, se.je res našel testament,v katerem jo zapustil celo svojo premoženje fanatični vojvodin ji de la Hoolto-foncaule-KsIissae. Pokojnik pa je vojvod in jo tako malo poznal, tla jo j še vtestameutu njeno ime napačno pisal. Takoj ji' bilo jasno, da jo vojvodi uja le posredovalna oseba za samostane, ki sami ne smejo ničesar podedovati. In vojvodinja je pred sodiščem priznala, da je Leclerecqua le enkrat v življenju videla', ko so jo duhovniki k njemu peljali. Starinarjevi sorodniki so vsled tega vložili tožbo proti veljavnosti testamenta ter bodo naj-brže tudi zmagali. — Zmaga dunajskih mizarjev. Hud j« boj končan nn Dnnaju,ki je trajal 15 tednov in ki so ga vodili z vso trdovratnostjo in vztrajnostjo na obeh straneh. Začeli so podjetniki 8 tem, da bo zaprli delavcem solidarno vso delavnico, liotoo jih tako prisiliti, da sprejmejo reakcionaren delavni red in da so odrečejo vsakega zboljšanja glede mezde in delavnega časa. Stem so mislili tndi popolnoma uničiti mizarsko organizacijo. Ali ravno organizacija jo v tem velikanskem boju pokazala svojo veljavo. Ona jo v prvi vrsti pomagala, da so mogli delavci prebiti boj, kije se-daj končati s sijajno zmago mizarjev, Dosegli so deveturni delavni čas in sicer tako, da delo ob Jli zvečer konča. Ta krasni uspeh bi tudi slovenskim delavcem lahko pokuzal, da ni zboljšanja brez organizacijo, da pa so z organizacijo, ako jo dobra in močan, lahko vse doseže, kar no presega ravno ljudskih moči. — Opozarjamo vse rojake v Chicngi, da je g, duri j Mamek odprl svojo lastno prodajalno na oNi Centre Ave. Vsotu Slovencem v Chicngi in okolici ga toplo pri-poročamo. Pojasnilo. Na razna vprašanja, katero so došla glede blokov za tiskovni sklad in da se vsa akcija krivo ne tolmači, izjavljamo to le: V prvi vrsti se bode tiskovni sklad vporu-bil za izdajo v poljudni besedi pisanih znanstvenih in socialističnih knjižili, katero jo oddajati odjemalcem za nizko ceno, da sotako omika in izobrazba širita med najširšo bIoj'h slovenskega naroda. Akb bi bilo ugtkliiolzditf 1 poseb: no znanstveno socialistično revijo v ameriški republiki bi se za ustanovitev to revijo vporabil denar tiskovnega sklada. Slovenski socialistični klub v Chicagi nima najmanjšega vzroka, da bi nastopil proti lastnikom "ti 1, Svobode", dokler je list pisan v toni duhu in tem tonukakordo sedaj: pač pase l»odo člani slov. soc, kluba trudili, tla se število odjemalcev lista poveča. Slovenski socialistični klub v Chicagi želi, do bi vsi slovenski ameriški listi pisali za preosnovO dauašnj«' kapitalistične človeške'-družbo — za socializem. Denar, sploh tiskovni sklad o-stune lastnina vseh slovenskih ali jugoslovanskih ameriških socialistov, le o vporubi njega d o loč u slovenski socialistični klub,v Chicagi v dogovoru z drugimi slovenskimi ali jugoslovanskim socialističnimi kulbi v Ameriki in jKisameznimi sodrugi, kojim jenemogočo, du bi bili člani kakega kluba. Končno priporočamo,da vstopijo vsi sodrugi za "t i las Svobodo", ki se neustrašeno bori za pravice tlačenih slojev. Urez izobrazbo in omiko ostanemo sužnji. A, Poravno, A. Prcšern, predsednik tajnik. KJE STA Matej in Nikolaj Luzar oče in sin? liila sta jiri meni na hrani in stanovanji, jmtem sta pa zginila brez sledu. Kdor vć za nju, naj sporoči Ivan Po-terllun 122'J Eilor Ave., Pueblo, Colorado. Kuharica, slovenske ali hrvatsko narodnosti dobi takoj službo proti mesečni plači 2") (ol. stanovanjem iu hrano. Plačam rad tudi 30 tol. pravi osebi. Ponudbe naj se |H»šljojo direktno meni: Nick Predovieh lk>x 5<55. Salida, Colo. nameravate obiskati svoje RMJ sorodnike v Btari domovini, če jih želite vzeti v Ameriko, tedaj pišite za pojasnila in vozno cene M. V. Konda-tu, 683 Loomis Str., Chicago, III. DNEVNI KUKZ. 100 kron avstr. velj. Je $20.50. Ten*u J« pridjatl ie 10 ceatov za p^atnln«. 4GOO. času primerna povest iz prihodnjih dob. Po Tzorih dr. Niimha napisni dr. Nevesekdo. v. "Pijanec je bil v mladosti svoji," nadaljuje učitelj" "in pil jc, kar se je dalo piti. Nekdaj je pijan zabredel v ženski oddelek. Čista devica mu pride naproti. Kaj sc zgodi? Satan ga zmoti tuli hudo, da oberoč goreče in strastno objame to devico. Vrgli so ga v ječo in mu dali v roke knjige blaženega Antona od Kala. Zopet prečudno s pokor j en je! Tako silno sc je skesal zločina svojega, da je pograbil ostro sekiro in si odsekal levo roko, s katero je nekdaj objel nedolžno devico. Tako se je s|>oko-rit oče Kozma!" "Zakaj pa joka sedaj?" "Ker po njega mnenji pokora sc ni dovršena P "Kakoli ne?" "Saj si vendar cul. da je oberoč objel devico. Z obema rokama jc grešil, kaznit pa si jc samo jedno roko!" "Naj si po odseka se drugo!" "Kako li, ako si je že prej odsekal levo roko?" "Res, nemogoče! Oče Kozma joka tedaj zato, ker si ne more odsekati še desnice, s katero je objel nedolžno devico?" "Tako je, takšen je vir žalosti njegovi! Neprestano si želi še tre-... . tje jHiiOmadeževane roke. da bi si i njo odsekat pregrešno desnico!" "Čuden, čuden svet!'' Sedaj pristopiva k četrti celici. "Tij je oče < Icrvazij!" izpregovori spremljevalec. Na tleh v celici je ležal na pol oblečen človek; samo umazano rjuho je imel ovito okolo sebe. Valjal se je |>o zelenji; v roki pa je držal bič, > katerim sc je tleskal sedaj po suhih kolenih, sedaj po rjavem hrbtu. "Kaj je to zelenje?" vprašam radovedno. "Koprive I" "Kakšne so zasluge očeta Gerva-zija?'1 "Posebnih zaslug nima," odgovori mi profesor. "Svojo kri pokori sedaj. V mladosti ni bil nič prida. Postopa« je bil in denar — dobil ga je po strijci kanoniku — trosil je s polnimi rokami. To je jedini človek, kateremu se je posrečilo, da je preslepil kohorto starih devic in se v temni in viharni noči priklatil na ženski oddelek. Porodil se jc — |«>misli, amicel — porodil ^e je otrok na ženske*t oddelku, in povila ga je devica, ki pri naboru ni bita potrjena za zakon! Groza in trepet! Prišel je poseben papežev nuncij, da preišče vso stvar, in končno so očetu (iervaz jti dokazali, da je on provzročil vse zlo!" "Groza! Groza!' vzkliknil sem. "Kaj se jc zgodilo nji?" ".Nji? \'prašaš celo? Kar sc je moralo zgoditi! Sreilr ljubljanskega polja so postavili lesen oder, na njem pa so ji cvetoče toda pregrešno telo trli s koles«-ni, dr kler ni izdihnila. Truplo >o sežgali in pepel izročili vetru, da ga je raznesel na vse štiri strani. Ali ni bila t«> pravična kazen nje pregrehi?'' "Da, tla! Tudi pri nas v Sibiriji kaznujejo prav tako takšna zlt»dejstva 1" "Vidiš torej, z življenjem je plačala prestopek grehotnega telesa svojega! Gervazija pa bi bili morali izročiti krvnikom, da bi ga obesili na vrslice, ujedam v hrano! Tako za|x>veduje poseben dekret nad škofa Jakopa XXXII." "Zakaj se ni zgodilo tako?" "Ali si že čul. da bi bili kdaj obesili človeka, kateremu jc bil strijc kanonik pri katedrali svetega Nikolaja? Nikdar ne, in tudi očeta Gervazija niso smeli obesiti!" "Tudi v Sibiriji bi ne bili obesili takega netjakal" "Obesili ga torej niso. Zaprli so ga v ječo in mu dali v roke knjigo blaženega Antoda od Kata. Čitat in čitai je, in končno spoznal, da jc človeku kri največja sovražnica. Navdihnila ga je milost božja, in vpisal se je v bratovščino iskrenih bičajrjev, ki si pregrešno telo bičajo Ix) nezmotnih navodilih blaženega Antona od Kala! Od tedaj si je neusmiljeno tepci kožo svojo, in iz-vestno mu je večni bog žc davno oprostil nekdanjo pregreho. Posebnih zaslug pa vender nima." "Kako se mu je odprl stolp blaženih spoznavalcev svete teorije?" Ker je bil najstarejši v bratovščini ■skrenili bičarjev. Moj llog, spoz-navalec, ki si z bičem mesarijo kožo svojo, imamo |h> mestu preobllo: kjer se družijo ulice, tam jih vidiš po dva in še več; kar izkušajo sc, kako bi se prekosili z naj krutejšimi udarci! Toda vsi pričakujejo iz težka, kdaj bode umrl bičar v svetem stolpu, da bi sc izpraznilo njega mesto. Vendar veliko jc ^klicanih, malo izvoljenih!" "Čuden svet! Čuden svet!" Oče Gervazij je v tem neprestano i>okal z bičem jk> temni svoji koži in rjul nekako tako, kakor zaboden vol, ki je ušel mesarju iz klavnice. "Ako ti je j k) volji, pojdiva v sosedne celice!" ogovori me učitelj z vseučilišča Svetega Simplicija. Molče stopam za njim. "Evo ti očeta Krispina!" V celici ugledam suhega človeka, katerega so zgolj kosti in kite. Tičal jc v kotu sključen na tleh in neprestano obračal oči proti nebu, kakor bi onda zrl bogalpa žarečem prestolu. Upalili lic je InT, iu žolta koža jc pričata, da boleha na želodci in jetrih. "Kakove so zasluge očetu Kriš-pinu?" vprašam jako radoveden. '' Nvi zrctitc!' '--odgovori mi spremljevalec i>otiosno. "Kakor je videti, mož obilo strada." "Le malo je iu živi samo ob travi, kakor rase j*) divjem polji." "Samo ob travi? Ni mogoče!" "Ni mogoče! Pravičniku ni nič nemogoče! In ali nisi čital v svetih knjigah, da >c je kralj Nebukadne-car nekaj let pascl ob sami travi? Pit je velik grešnik in ni veroval v pravega lloga. in pravičnik pred Gospodam bodi slabši od kralja Ne-bukaduecarja? Zatrjujem ti na večno življenje, da živi oče Krišpin ob travi, kakor io rode pusta polja!" "Kaj je pregrešil, da sc pokori tako strogo?" "To mu je baš neprecenljiva zasluga, da ni pregrešil ničesar! Čudi se mu. zakaj oče Krišpin je najj)o-polucjši sad, kar so jih obrodile svete knjige blažega Antona od Kala!" "Kako to? "Popolnoma umevno! Blaženi mož se je vglobil z vso dušo v sveto berilo, in dodelila se mu je :zredua milost, da je'spoznal pravega duha, - katerim je pisal blaženi Anton. Spoznal je, da sta človeštvu vir pregrehe govorica ii.i želodec. Od[>o- . veda! >e je obema, izrekel sveto ob-Ijulx), da ne izpregovori odslej nobene besedice, in da si "zbere zeleno travo v jedino hrano želodcu svojemu. Iu ta obet izvršuje že mnogo, mnogo let! Kar je bilo dodeljeno kralju Nebukatlnecarju, moglo se ui odreči pravičnemu čestitcu blaženega Antona od Kala! Čudi sc stoletju, v katerem živimo!" "Vedno tedaj molči?" "Neprestano, in svoj želodec si krmi samo z zelenimi bilkami. Ali ni to sad svetih knjig, kakor ga ne |K)zna zgodovina? Ali sc ti ne kaže tu steza, na kateri človek niti ne more srečati pregrehe? Oj, blaženi, preblaženi oče Krišpin!" Res jame sedaj oče Krišpin jesti zeleno travo, katero so na zlatem krožniku postavili preden j. Vrtil jc oči in strVkal, kakor bolnik, kateri mora uživati grenko zdravilo. "Čudna zemlja! Čudna zemlja!" "Sedaj dos|>eva k šesti celici!" izpregovori stari moj znanec, "čudil se IkkIcs še bolj 1" "Dobri prijatelj." odogvorim mu, "doslej sem videl toliko popolnostij, da hi moja duša ne mogla prebiti ničesar I Ako ti je drago, krenšva dalje (Jo patra polkovnika." "Skoda! V stolpu je še obilo izvrstnih spoznavalcev svete teorije. Ali željam tvojim sem pokoren hla- |>ec!" Tedaj si se mi zopet prikazal večni „angetj Azrael! Razširila se je kupola nad mano, in jxxl jasnim nebom so sc mi prožite preti strme-čhn očem zemlje šire ravnine, kakor tudi golicave, zakrite z večnim snegom ! Na Himalaje najvišjem ledenem vrhu pa je sedel poslanec Gospodov, okrog njega se je tajalo, in vodovje, rešeno stoletnih spon, drlo je nizdolt! ter preplavljalo in podsipalo rodovite livade. Azrael, pa je pritiskal 'ognjevito dlan ua čelo, za katerim,jc kraljevala večna modrost, in iz" njegovih silnih oči j so lile solze, ki so kakor iskre švigale nizdolu na ubogo zemljo, In kamor je padla solza, posušili so se vrelci zelene matere zemlje, in cvetoča polja so se izpremniia v grozno puščavo. Človeštvo pa je tiste dni vzdihovalo in tožilo, da jc večni Gospodar, vsemogočni bog, jjoslal stišo v dežele in zatrl, kar bi bila rodila zelena ruša! . . . Toda to ui bila suša, to je bila solza angel jat Azraela, katero je jokal zaradi zaslepljenosti zbeganega človeštva! r VI. Krenila sva nato iz dvorane svetih spoznavalcev blažene teorije in za bosonogo stražo stopala |x> dolgem hodniku — kakor jih je bilo brezštevilno v mestnem ozidji — dokler pismo prisopihali pred otem?" vprašam boječe, "ako sc je odpravil prelat-polkovnik že k {»očitku?" "Potem lahko spiš tukaj na tlaku do ranega jutra!" odgovori mi trdi vojak iu odide v notranje prostore. "Tukaj je torej stanovanje patra [jolkovntka,1' prične jvrofesor. "Itla-gost mu, kdor je polkovnik bosonogi telesni straži!" "Ali se mu godi dobro?" "Preizvrstno! Sob ima štiriindvajset in stražnikov tudi štiriindvajset P "Toda ali jih mora vzdrževati vseli štiriindvajset ?" "Kaj še vprašaš? Dvanajst mu jih vzdržuje zadruga krojačev, dvanajst pa zadruga čevljarjev." (Dalje prthodnjlf.) I&ČEM Alojzija Tomazinn, doma iz Logatca na Notranjskem. Kdor vć za njegov naslov, nuj gu pošlji' na "Gt. Sv." Anton Turek (lili UO ulica. Chicugo. III. Listu v podporo. Vesela družba pri Kurol Dernu- ču.....................$0.25 Odprta sva moderno urejeno gostilno na 155 Displefne ulici in voglu Min Ine- kjer bode v a točila pivo prve vrste, pristna naravna vina iu Izborilo žganje, linijske smodki ni razpolago. V obilni se priporo- čava vsem rojakom, bratu »Jakob iti Jože Polaiisek. Na prodaj |x>se8tvtt proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Vprašajte za imenik. J. F. Stepina, Odvetnik, notar in zastopnik za prodajo posestev. 352 W. IHth 8t. Ihleago, III.1 Najmodneja iu najboljša trgovina Spomladnih oblek in površnikov. V zalogi imamo največji izbor oblek in jjovršuikov za odrasle in dečke po najnižji coni na zapadni strani mesta. Obleke od s <>. naprej, površniki" " 8. Naročene obleko izdelujemo po najnovejši iliodi na trgu. Cene nizke, Obleke po naročilu delane od $14. naprej. Velik izlx»r oblek za dečke, otroke in drugih potrebščin za gospode. Pridite in prepričujte se pri staro znani tvrdki. Telefon —Canal 111»8 Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave, Telefon Canal 4JB Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. \VEISBKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. SLIKA PREDOČUJE uro za gospođe z zlatom prevlečeno (gold filled). Pokrovi so jumčeni m 20 let. Ko"- lesovje itnn Io knmenov in je najboljšega sistema "Spriugfield IIL Movement" 1'Ssize, 4 -Vsled ziiiiiuie cene stane s«*«lnj le $14.50 Ako želite dobro in trpežno uro po nizki ceni. si jo lahko naročilo sedaj. Kolesovje se jamči zu tri leta. > Jacob Stonich Hi* E. Mmlison St. Clileago, III. v /