********
$ konoplan
induplati glasilo delovne organizacije ™	induplati jarše
LETO XXVI.	St. 12., DECEMBER 1977	CENA 0,20 DIN
družbenopolitične organizacije samoupravni organi vostvo DO in uredništvo Konoplana
******************************************************************************
c? cečn& 1978
********
Gibanje kakovosti in popustov na kakovost od 1975 do 1977 leta
Veliko se govori o kakovosti blaga, o nujnosti izboljšanja kakovosti izdelkov v vseh obratih, naredi pa se na tem področju veliko premalo. To nam dokazuje stalno naraščanje škarta. V letu 1976 se je povečal %
popustov na kakovost iz 2,73 % v letu 1975 na 3,37% in v letu 1977 na 3,40 %. Vsi ti popusti pomenijo nižji dohodek na račun slabe kakovosti.
Drug problem pa je renome INDU-PLATI. Doslej slovimo kot delovna
organizacija s kakovostnimi izdelki, vendar ta sloves kaj lahko izgubimo, če ne bomo ničesar storili, da se kakovost naših izdelkov dvigne.
Iz naslednjih podatkov je razvidno, kako se je zniževal odstotek I. kvalitete blaga od II. polletja 1975 pa do konca oktobra 1977 (tabela I.).
Iz zgornjih podatkov je razvidno, da količina I. kvalitete blaga, ki gre iz proizvodnje v skladišča, stalno pada. Če primerjamo odstotek I. kvalitete adjustiranega blaga in % I. kvalitete v obratih vidimo, da stalno narašča tudi škart zaradi materiala (preje) in delno tudi uslug: v letu 1075 — 3,1 %, v letu 1976 5,6 % in v letu 1977 že 9,5 % (tabela II.).
Pri kakovosti preje je glavni problem neenakomernost preje, neenakomernost številke preje in neenakomernost efekta.
Smatram, da je vsak nadaljni komentar odveč. Vsak lahko vidi iz podatkov, da bi lahko z vestnim delom prispeval k zmanjšanju popustov in s tem k večjemu dohodku — boljši kakovosti izdelkov.
Vodja kontrolnega oddelka Karolina Puhan, dipl. ing.
Tabela I.
Leto	obrat	% I. kvalitete
1975	tkalnica	94,0
	oplemenitilnica	95,3
	tkalnica	93,0
1976	oplemenitilnica	95,8
1977	tkalnica	91,6
	oplemenitilnica	96,8
Tabela II.		
Leto	% I. kvalitete adjust. blaga	vrednost popustov
II. poli, 1975	87,2	3,026.197,53 din
1976	83,2	8,906.853,77 din
1977	78,9	8,737.972,99 din
Nov izdelek - avtomobilska ponjava
Moderno oblikovana nova avtomobilska ponjava, pripravljena za serijsko izdelavo. Delo razvojnega oddelka.
Anketa o zavesah
Delamo v tovarni, ki ima v planu za leto 1978 preko dva in pol milijona tekočih metrov zaves. Z njimi se srečujemo na vsakem koraku, od predilnice in sukalnice, kjer se zanje pripravlja preja, pa preko tkalnice in plemenitilnice do skladišč — in ne nazadnje tudi v tovarniški trgovini, kjer je vsak od nas prav gotovo že kupil zavese za svoje stanovanje.
Zelo pomembno je, da delamo take artikle, kii so kupcu všeč. Pa se za spremembo zamislimo, kaj je všeč nam samim! Kaj nam pomenijo zavese? Kakšne barve in vzorce imamo najraje? Koliko smo pripravljeni plačati za kvalitetno zaveso? Koliko let imamo zavese? Vse to so vprašanja, ki jih najdete v anketnem listu, priloženem Konoplanu. Pri vsakem vprašanju izberite samo en odgovor in ga označite tako, da prekrižate kvadratek pred odgovorom. Le zadnje vprašaje je izjema — za vsak prostor (kuhinja, dnevna soba, spalnica) označite en odgovor.
Upam, da se bo vrnilo čim več izpolnjenih anketnih listov — oddate jih lahko tov. Seifertovi, urednici Konoplana, ali pa jih pustite pri vratarju.
Cirila Črne, dipl. ing.
71
70------------h
J
h
H
-4-
n
A
j
3
V
ti.
3
V
JU
1
v
<S
S
c
r.
o
14
T
Heteci

RADOMLJE Slika levo:
Izdelava stropa v novi proizvodni hali konfekcije v Radomljah
Slika desno:
Z dograditvijo dimnika za centralno kurjavo in montažo dveh peči bo kmalu omogočeno ogrevanje v obeh proizvodnih halah
Oblikovanje delegacij
V letu 1978 bo dosedanjim izvoljenim delegatom v delegacijah TOZD in DSSS potekla štiriletna mandatna doba. Koordinacijski odbor sestavljen iz predstavnikov družbeno političnih organizacij v DO je že izvedel evidentiranje možnih kandidatov za delegate.
DELEGACIJE BI BILE PREDVIDOMA OBLIKOVANE SLEDEČE:
Za soizvrševanje nalog zbora združenega dela skupščine občine Domžale se bo v naši DO oblikovalo 5 delegacij temeljnih organizacij združenega dela in delegacij DSSS. Po določbah statutov mora sestava delegacij ustrezati socialni sestavi delavcev TOZD oz. DSSS in zagotovitvi, da so v njej zastopani delavci vseh delov delovnega procesa. Predvidoma bi glede na število zaposlenih, posamezne delegacije štele: delegacija TOZD Proizvodnja 20 delegatov, delegacija TOZD Vzdrževanje, investicije in energetika 6 delegatov, delegacija TOZD Konfekcija 12 delegatov in delegacija DSSS 8 delegatov. V TOZD Restavracija in počitniški domovi in TOZD Industrijska prodajalna, ki nimata zaposlenih več kot 30 ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. Delo posamezne delegacije vodi vodja delegacije, posamezni izvoljeni delegati pa so za svoje delo odgovorni delavcem TOZD oz. DSSS.
Navedene delegacije TOZD in DSSS se s samoupravnim sporazumom združujejo v konferenco dele-
zbor združenega dela SO Domžale. S sporazumom o oblikovanju konference delegacij se ureja zlasti: način in postopek oblikovanja konference, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbor združenega dela, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerje med konferenco delegacij in delegacijami, materialni pogoji za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno-tehnič-nih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference delegacij.
Že v dosedanjem mandatnem obdobju so bile delegacije oblikovane kot je navedeno, razen delegacije v TOZD Konfekcija in TOZD Vzdrževanje, investicije in energetika. Prav tako je bil na zborih delavcev v TOZD in DSSS sprejet samoupravni sporazum o oblikovanju konference delegacij za delegiranje delegatov v skupščino družbenopolitične skupnosti.
Za delegiranje delegatov v skupščine SIS so bile oblikovane delegacije TOZD in DSSS, delegacije pa so se prav tako združevale v konfe-
V	bodoče bi v TOZD in DSSS oblikovali splošne delegacije v skupščine SIS, ki soizvršujejo funkcije z zbori družbenopolitične skupnosti in posebne delegacije za preostale samoupravne interesne skupnosti. Po tem načelu bi izvoljeni delegati istočasno že tudi oblikovali konferenco delegacij.
Pri delu delegatov in delegacij oz. konference delegacij je bilo v tem mandatnem obdobju opaziti vrsto neurejenih vprašanj, ki jih bo potrebno zadovoljivo rešiti. Predvsem je bila vedno prisotna premajhna povezava delegatov z bazo t. j. delovnimi ljudmi. Delegati na zasedanjih niso vedno zastopali stališča delavcev v celoti, predvsem zaradi: preobilice gradiva, ki ga je bilo nemogoče obdelati, nepravočasnega prihajanja gradiva (tik pred sejo), nezadostne aktivnosti delegatov itd.
V	bodoče bo potrebno urediti predvsem boljše informiranje delavcev, čeprav verjetno ne bo možno, da bi za vsako sejo zbora združenega dela SO oz. skupščine SIS sklicevali zbor delavcev oz. SC. Gradivo naj bi prihajalo redno in pravočasno v obliki izvlečkov in s krajšimi obrazložitvami. Potrebno pa bo organizirati tudi povratne informacije in zadolžiti delegate, da o svojem delu poročajo tako delegacijam, kot tudi delavcem, ki so jih izvolili.
Predvsem pa bodo morali izvoljeni delegati s svojim angažiranim delom zagotoviti, da bo delegatski sistem resnično zaživel.
gacij za delegiranje delegatov v	renco delegacij.	Matjaž Pavlin
Program za izvedbo določb zakona o združenem delu Rok za izvedbo: do 31. 12. 1977		
NALOGE IZ PROGRAMA:	FAZA NALOGE:	NOSILCI:
XII. Sklenitev sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka TOZD in sprejem pravilnikov o razporejanju čistega dohodka TOZD	4. Določitev predloga sporazuma in priprava za njegov sprejem ter sprejem pravilnikov	Odbor za samoupravne akte, EAS, finančni sek., pravna služba, sindikat, DS DO in TOZD
XIII. Sklenitev sporazuma — delitev sredstev za OD in pravilnikov o osnovah in merilih za vrednotenje dela TOZD in delovne skupnosti	5. Izvedba referendumov in sprejem pravilnikov	Pravna služba, sindikat, DS TOZD
DECEMBER 1977 Poročilo akcijskega odbora o ureditvi	dohodkovnih odnosov v skladu z zakonom o združenem delu	
Rok za izvedbo: do 15. 1. 1978		
NALOGA IZ PROGRAMA:	FAZA NALOGE:	NOSILCI:
XIV. Revizija aktov o uporabi sredstev skupne porabe	1. Izdelava osnutkov	Kadr.-org. sek., finančni sek., pravna služba
XV. Sprejem temeljnih samoupr. splošnih aktov, s katerimi se ureja delovno razmerje v TOZD in delovni skupnosti (pravilnika o delovnih razmerjih)	1. Izdelava osnutkov	Pravna služba, kadr.-org. sek.
Izmenjali smo izkušnje
V soboto, 19. 11. 1977 smo sindikalni aktivisti (člani izvršnega odbora konference, predsednik NO, blagajnik KOOS in predsedniki OOS) obiskali sodelavce v naši organizacijski enoti konfekcije v Mokronogu. O izmenjavi izkušenj pri sindikalnem delu med jarškimi in moltronoškimi sindikalisti Induplati smo se tako v Jaršah kot so se tudi v Mokronogu že dolgo pogovarjali in načrtovali obisk.
Ob prihodu v Mokronog sta nas sprejela predsednik IO OOS, tov. Drago Škarja in obratovodja tov. Kodrič, ki sta nas pospremila v šivalnico. Predvideli smo, da si bomo ogledali proizvodnjo, nato pa se o delu in problemih pogovarjali s člani izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata. Vendar so se dogodki nekoliko drugače zasukali. Razgovor se je začel odvijati kar med šivalnimi stroji, ki so v trenutku potihnili. De-
lavci so se zanimali o načrtih za selitev njihove konfekcije v prostore stare osnovne šole, ki jo je občina po dograditvi nove, moderne odstopila Induplati. Tu smo povedali, da selitev prej ne bo mogoča, preden se natančno ne predvidijo stroški za adaptacijo in se adaptacija izvrši.
Iz razgovora je bilo zaslediti, da jih najbolj pestijo trije problemi, ki jih ne bo mogoče v kratkem odpra-yiti — to so prostorska stiska, prevoz in topla prehrana. Prva dva problema bi se ob selitvi v prostore osnovne šole rešila, obstaja pa še vedno problem prevoza na delovno mesto, ki ga bodo morali reševati v okviru krajevne skupnosti.
Delavke so z delom in osebnimi dohodki zadovoljne. Pravijo, da so normativi dosegljivi, niso pa poenoteni. V začetku 1976. leta so dobili Poizkusne, nato pa trajne normative, ki so bili normirani na licu mesta, vendar se takrat v začetku še ni moglo predvidevati, kako se bodo delale kasneje posamezne faze. Zato so mnenja, da bi bilo nujno te normative uskladiti, ne pa jih poviševati.
Omeniti moram, da so delavke izredno pridne in vestne, saj tudi s 15% presegajo normo, fazo šivanja žepov celo 35 %, pri fazi šivanja polkrogov 30%, kritično je le robljenje.
Tudi ko smo si ogledali drugi prostor, kjer nabirajo rinke in krojijo, smo lahko videli hitrost pri delu, ki jim jo lahko kar zavidamo. Obenem dosegajo tu tudi naj večjo kakovost.
Med drugim smo se pogovarjali o Tovariški samopomoči. Tovariš Dra-
go Mrdjenovič, ki je član odbora Tovariške samopomoči je predstavil delo odbora in seznanil delavke s finančnim stanjem blagajne. Pozval jih je naj se vse vključijo v članstvo Tovariške samopomoči, saj jih še precej ni vključenih.
Vprašali smo jih, kako so seznanjeni o izvajanju zakona o združenem delu v Induplati in če njihove sindikalne skupine v redu delujejo. Povedali so, da sestankujejo res ne veliko, vendar se o nujnih stvareh pogovorijo in so z vsem na tekočem.
Težave imajo pri vodenju sindikalne blagajne. Pri tem delu jim bo na pomoč priskočila blagajničarka konference, tovarišica Boža Baškovič.
Ko smo se pozanimali, kako jim gre od rok kulturna in športna dejavnost, so priznali, da se tu res ne morejo pohvaliti. Delavke pravijo, da se športno rekreirajo kar doma pri kmečkem delu. Ne smemo pozabiti, da je ta predel pretežno kmetijskega značaja in se ljudje ukavrjajo tudi še s kmetijstvom.
Tov. Otmar Lipovšek, predsednik NO je predlagal naj bi se pomerili v kmečkih opravilih, saj gre predvsem
Razgovor sc je odvijal kar ob strojih
za skupno sodelovanje, ki naj se ne kaže samo pri delu, ampak tudi pri razvedrilu. Izziv je bil sprejet in obljubili so, da bodo razmislili o tem, kako bi se lahko organiziralo tako srečanje.
Ko smo se polni prijetnih vtisov poslavljali in se zahvalili za topel sprejem, se je v imenu delavk konfekcije v Mokronogu zahvalil tov. Kodrič. Poudaril je, da se je prvič v petih letih kar tu delajo — 3 v okrilju Roga, 2 pa v okrilju Induplati zgodilo, da bi se na tak način delavci med seboj pogovarjali. Zato jim ta obisk še več pomeni, saj upajo, da bo tesnejše sodelovanje res zaživelo. Zahvaljujejo se vsem, ki so ta obisk organizirali in omogočili.
Čestitajo nam ob Dnevu republike in voščijo nam srečno in pa uspešno Novo leto.
Predednik IO KOOS: Anton Ručigaj
Pred staro osnovno šolo v Mokronogu, kamor se bo preselila naša OE Konfekcija iz sedanjih pretesnih prostorov
Prostor, kjer krojijo in nabijajo rinke, je v isti stavbi kot šivalnica. Delavke so izredno pridne.
Ob 30-letnici tovarniškega tiska
V novembrski številki Konoplana smo obljubili, da bomo o zvezni proslavi ob 30-letnici izhajanja glasil OZD, ki je bila 2. in 3. novembra v Borovu, še pisali. Zato objavljamo članek iz Internih informacij republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije (7/1), ki so namenjene urednikom glasil OZD.
PROČ OD LAKIRANJA
Tovarniški tisk slavi letos 30-letnico svojega izhajanja, v jubilejnem letu, ko praznujemo 40-letnico Titovega prihoda na čelo naše partije in njegov visok življenjski jubilej.
Osrednja proslava ob 30-letnici izhajanja glasil organizacij združenega dela je bila v Borovu, kjer izhaja naš najstarejši tovarniški časnik. Slovesnosti so trajale dva dni: prvi dan so predstavniki glasil OZD iz cele Jugoslavije v pogovoru za okroglo mizo izmenjali izkušnje, zvečer je bila v Domu kulture v Borovu otvoritev razstave glasil OZD, naslednji dan pa je bila sldvesna seja, na kateri sta predstavnik zveze sindikatov Jugoslavije Mika Spiljak in predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Mi-lutin Milenkovič uredništvom glasil, ki izhajajo iajdlje, podelila priznanja. Pokrovitelj slovesnosti in slavnostni govornik je bil tovariš Mika Spiljak.
Dileme ne more biti več: glasila organizacij združenega dela so sestavni del informativnega sistema pri nas in če še kdo dvomi v to, je preozko in tehnokratsko zazrt zgolj v probleme znotraj svoje organizacije združenega dela. Zakon o združenem delu je nedvoumen, svobodna menjava dela je ena temeljnih in neodtujljivih pravic delavcev, ki svobodno združujejo svoje delo in v odgovoru z drugimi delavci svobodno razporejajo sredstva, ki jih mi vsi ustvarjamo za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb.
To je osrednja misel, ki smo jo na zvezni proslavi ob 30-letnici izhajanja glasil v OZD slišali na vsakem koraku in ob vsaki priložnosti: na okrogli mizi o vprašanjih obveščanja v združenem delu, govoru Božidarja Markotiča, glavnega in odgovornega urednika glasila kombinata Borovo, ko je odpiral pri-godno razstavo glasil, govoru Djura Stevanoviča, predsednika zveznega odbora za pripravo proslave ob 30-letnici glasil OZD v Jugoslaviji in nagovoru pokrovitelja proslave, predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije Mike Spiljaka. Ne gre za pomanjšana zvezna in republiška glasila, gre za nov in tipičen zorni kot, ki naj ga ob obravnavanju splošnih in samo za konkretno organizacijo združenega dela pomembnih vprašanj, osvetle glasila OZD.
V Jugoslaviji izhaja približno 1500 glasil organizacij združenega dela, ki jih natisnemo v nakladi 3,5 milijona izvodov vsako številko, od tega samo v naši republiki kar tretjino! Gre za dejansko sedmo silo, ki ne izziva samo začudenje in pa občudovanja, ampak nas vse, posebej pa sindikate, predvsem družbeno politično zavezuje.
Glasila organizacij združenega dela ni-
so v naši republiki samo najbolj razširjena — razstavni panoji, ki jih je organizator namenil posamezni republiki, so bili za glasila iz naše republike kar pretesi, saj so iz naše republike glasila predstavili predvsem z naslovnimi stranmi, na panojih nekaterih drugih predstavnikov pa je še zijala belina — organizatorji obveščanja, uredniki in novinarji glasil OZD so pri nas tudi organizacijsko in politično najtesneje povezani:	združeni so v 12 regionalnih
aktivov, ki jim vloga in pomen dnevno naraščata! Med organizatorji obveščanja, uredniki in novinarji glasil v OZD iz naše republike je tudi ob proslavi 30-letnice tovarniškega tiska v Borovu najbolj prišla do izraza želja in potreba po čvrstejši medsebojni povezanosti ter izmenjavi izkušenj — predlog za organiziran obisk proslave v Borovu je prišel iz vrst tovarniških novinarjev. Proslave v Borovu se je poleg delegacije, kot so jih poslale tudi druge republike, udeležilo na svojo pobudo (in v organizaciji komisije RS ZSS za obveščanje in politično propagando ter sekcije tovarniških novinarjev pri Društvu novinarjev Slovenije) še 35 organizatorjev obveščanja, urednikov in novinarjev glasil glasil OZD iz naše republike!
Razstava glasil OZD v Domu kulture v Borovu je bila izjemna: 1500 glasil je število, ki tudi nazorno ponazorjeno na panojih presega enostavno predstavo — gre za veliko avlo, do zadnjega kotička napolnjeno s panoji samo z naslovnicami 1500 glasil!
Organizator proslave Božidar Markotič je v otvoritvenem govoru med drugim zato dejal: »Tovarniški tisk Jugoslavije, kakor so se na začetku imenovala ta glasila, je avtentičen dokument časa. Vse do zdaj je ta tisk častno izvajal svojo družbeno politično funkcijo. Bil je eden od mejnikov poti, toliko pomembnega obdobja naše države, v katerem smo gradili najnaprednejšo družbeno ureditev v zgodovini človeštva — samoupravno socialistično družbo. Tovarniška glasila so sredstvo povezovanja delavskega razreda. To je tudi najpomembnejša družbeno politična naloga teh glasil. Obveščanje je pomemben dejavnik boja za samoupravljanje, glasila v organizacijah združenega dela pa pomembno sredstvo obveščanja.«
Osrednji del proslave ob 30-letnici izhajanja glasil OZD je bila skupna seja, ki so se je udeležili predstavniki vseh družbeno političnih organizacij in na kateri sta pokrovitelj proslave, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Spiljak, ter predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Milutin Milenkovič podelila priznanja uredništvom glasil, ki v posameznih republikah in pokrajinah izhajajo najdlje. Iz Slovenije je to priznanje dobil jeseniški »Zelezar«, ki s prekinitvijo med vojno izhaja že od leta 1937 dalje. Na slovesnosti, ki so jo delavci kombinata Borovo vzorno pripravili, sta govorila Djuro Stevanovič, predsednik zveznega odbora za pripravo proslave ob 30-letnici izhajanja glasil OZD, in pokrovitelj proslave, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Spiljak.
S slovesnosti, ki je lepo uspela — vsi udeleženci, tudi 35 organizatorjev obveščanja, urednikov in novinarjev glasil OZD iz Slovenije so jo ocenili kot koristno in spodbudo za podobna srečanja tudi v prihodnje — so poslali pozdravno pismo predsedniku republike, ki je v Borovo poslal svojo sliko z lastnoročnim posvetilom: Bralcem tovarniškega tiska Jugoslavije, Josip Broz-Tito, 2. 11. 1977.
NOVA OSNOVNA ORGANIZACIJA
Dne 17. 11. 1977 sva se s tov. predsednikom Mavricijem Grošljem odpravila v Peče, kjer je bila volilna in programska konferenca, torej ustanovni dan naše nove osnovne organizacije ZSMS »INDUPLA-TI«, Jarše.
Pričetek je bil določen za pol drugo uro, vendar smo začeli šele ob 14. uri, ko so se zbrale vse mladinke.
Prej smo izvolili organe, ki so potrebni za volilno in programsko konferenco. Nato pa smo pričeli z volitvami.
Izid volitev je sledeči: predsednica OO ZSMS Peče: URANKAR Ivica sekretarka OO ZSMS Peče: BAR-LIC Marija
članice predsedstva OO ZSMS Peče: KOS Milena, MAL Ivanka, URANKAR Majda kandidatke za koordinacijski svet ZSMS »INDUPLATI«, Jarše:
— REBOLJ Marija, VRANIC Vi-
delegatka za OK ZSMS DOMŽALE: TOMAN Fani Sprejeli so tudi naš program dela z nekaterimi manjšimi spremembami.
Nalog, ki čakajo novo vodstvo OO ZSMS Peče je veliko in upamo, da bodo v sodelovanju z našimi OO in OK Domžale uspele.
Novo izvoljenim članicam čestitamo in jim želimo pri delu veliko
uspehov'	Milena
Strokovno izobraževanje
DITT organizator strokovnega izobraževanja
Desetega novembra je Društvo inženirjev in tehnikov Jarše organiziralo predavanje O SODOBNIH POSTOPKIH PREDENJA DOLGIH VLAKEN. Predaval je mg. M. Nikolič.
Na predavanju smo se seznanili z novimi smermi razvoja predenja dolgih vlaken. Danes je zahteva rasti produktivnosti posredno povezana z večjo proizvodnjo predilnic.
Predilni sistem prstan-tekač-vre-teno, kjer dobi preja istočasno zavoje in se navija na cevko, dosega maksimum produktivnosti. Nove raziskave so pokazale, da je produktivnost večja, če se izloči navijanje iz delovnega mesta formiranja preje. V to smer so se razvili sledeči novi predilni postopki za predenje dolgih vlaken:
—	rotor sistem
—	dref sistem
—	self twist sistem X
selfil	/ rePco
Rotorski postopek je postopek Predenja z odprtim krajem, kjer se vlakna pripredejo v rotorju v že spredeno prejo. Priprava vlaken teče lahko po polčesanem ali po MR postopku, ki ga predlaga fa. Krupp. Pripravljen trak teče iz lonca preko dovajalnih valjev, z določeno hitrostjo, do valjev, ki snop vlaken izčeše in jih paralelizira. Usmerjena vlakna tečejo v kanal potom zračne vleke. V dovodnem kanalu je zavoljo rotacije podtlak, ki spo-reja vlakna tangentno na steno rotorja. Tu se zaradi inercije in obstoječih sil ter zato, ker je dovajanje vlaken hitrejše od odvajanja Preje, kontinuirano sprede.
Poznamo stroje z biaksialnim dovajanjem, kjer se vlakna dovajajo preko izčesalnega valja tangentno na rotor.
Druga vrsta strojev pa dela po postopku koaksialnega dovajanja. Pri tem se dovajajo vlakna v rotor Preko dveh česalnih valjev s tem, da je eden stožčaste oblike in nameščen v rotorju.
Pri rotorskem načinu predenja lahko predemo vlakna od 3,3 do 20 d tex in dolžine od 60 do 175 mm v nižje številke do Nm 30.
Predenje volnenih in sintetičnih vlaken je na sedanji stopnji razvoja še otežkočeno. Vzroki so v nečistoči in mastnosti vlaken, ki onesnažujejo rotor. Rotorsko prejo iz dolgih vlaken lahko uporabimo za različne namene (za izdelovanje dekorativnih tkanin, tafting preprog itd.).
Dref postopek predenja predstavlja formiranje vlaken in predenje v bobnih, ki se vrtijo s hitrostjo do 4000 obratov/minuto. Mikani trak se raztegne v dvocilindrični razte-zalki in pride v posebni česalni valj
z oblogo in pokrovom. Tu se vlakna razčešejo in transportirajo po obodu tamburja. Zaradi centrifugalne sile jih slednji odvzema in združi v snop, katerega usmeri zračni tlak v posebne cevke. Ta vlakna se na obodu vrtečega valja spredejo v odprti kraj preje. Posebni jermeni to prejo še dodatno zavijejo. Preja teče preko navijalnih valjev s hitrostjo 300 metrov/minuto in se navije na navitek.
Poznamo dref predilne stroje s 6, 12, 24 in 48 predilnih mest. Z raznobarvnimi vlakni dobimo zanimive barvne efekte preje. Investicijski stroški so pri tem postopku manj iš za 15 do 30 % glede na ostale postopke predenja. Dref preja je izdelana iz manj vitega jedra in bolj vitega oboda. Karakteristike so egalnost, manjša trdnost in večja raztegljivost.
Trdnost in enakomernost lahko primerjamo z mikano prejo. Trdnost preje se poveča z uvajanjem fila-mentne niti, kot nosilca preje. Uporabljamo jo za izdelovanje dekorativnih tkanin in za tehnične tkanine.
Repco postopek predenja ali self twist predenje sloni na postopku navideznega vitja. Predprejo vodimo od navitkov preko visoko razteznega polja do self twist valjev, ki z rotacijo okrog svoje osi in oscilacijo dajejo preji S in Z vitje. Prehod med vitjema je nevit ali ničelno vitje. Takšna preja je neuporabna, ker se na nevitem mestu
Na sestanku mladinske organizacije, ki je bil 18. novembra 1977, smo najprej pregledali zapisnik zadnje seje ter realizacijo sklepov.
pretrga. Z združitvijo dveh takšnih predprej se posamezna vitja medsebojno združijo, vendar mesta brez vitja predstavljajo še vedno šibke točke. Z etapnim premikom pred-preje pri združevanju se posamezna mesta vitja medsebojno kompenzirajo. Trdnost self twist preje je zaradi ničelnih mest še vedno manjša, zato takšno prejo ali sukanec dodatno sukajo, pri tem se zavoji porazdelijo tako, da ima sukanec le eno vrsto zasukov. Zaradi opisanih značilnosti je takšna preja primerna za izdelovanje efektnih sukancev.
Prednosti repco predenja so 12-krat večja proizvodnja, minimalna količina odpadkov, enostavno rokovanje in vzdrževanje strojev, za 45 % manjša poraba električne energije. Manjše mere teh strojev pa pomenijo večjo možnost izkoriščanja delovnega prostora.
SELFIL POSTOPEK
Slabosti ST preje (selftwist) ter drag postopek sukanja STT preje so danes premostili s proizvodnjo selfil preje. Pri formiranju ST preje na Repco predilnem stroju se dodaja filamentna nit, ki se razpreda v ST prejo in na ta način ojača delna ničelna mesta v preji.
Novosti v tej smeri je veliko. Kateri postopki bodo osvojeni in se naprej razvijali, bo pokazala praksa oziroma prihodnost.
Dipl. ing. Daliborka Podboj
Mladinska organizacija je po treh mesecih počivanja zopet začela delati. Nalog, ki jih nismo sproti re-
Nadaljevanje na 9. str.
Praznovanje 29.
Dneva republike
Objavljamo pozdravni govor:
TOVARIŠICE, TOVARIŠI,
SPOŠTOVANI GOSTJE!
Zbrali smo se, da proslavimo praznik republike. Morda je namen enak vsem tistim praznovanjem, ki beležijo naš čas, morda. Vseeno pa je treba letošnjemu praznovanju dodati pečat 60-letnice dogodkov v Leningradu, v Rusiji. Ideja socializma se je kot vihra širila med delavci. Združili so se v vojsko nepremagljivih in zmagovali v bitkah in vojnah.
V	splet letošnjih praznovanj uvrščamo tudi jubileje našega predsednika, maršala Josipa Broza-Tita. Visoka življenjska obletnica je povezana s štirimi desetletji vodenja in borb za svobodo življenja, za socializem in enakopravnost v svetu.
Dragi sodelavci in sodelavke!
Rojstvo socialistične Jugoslavije je sredina nekega dogajanja, ki sc je začelo z malimi in velikimi stavkami, se nadaljevalo z neposlušnostjo in s trdno odločenostjo, da želimo tudi mi, narodi Jugoslavije, svobodo in enakopravnost.
Klicu ljudstva sc je kot prva odzvala komunistična partija. Takrat, ko je fašizem s težko nogo teptal cvetočo Evropo, je vojska najhrabrejših in najbolj zvestih sinov in hčera stopila v boj. Pod vodstvom Tita in Partije so korakali tisoči, milijoni od zmag do zmag. Pesmi so jih spremljale v bitke in pokanje pušk je bilo za mnoge poslovilni zven od tega sveta. Padli so hrabri in zvesti sinovi domovine. Padli, prepričani, da njihove žrtve niso zaman.
V	tem krvavem plesu so našli naši voditelji čas in kraj, kjer so se dogovorili za obliko in strukturo nove države Jugoslavije. Sklenili so, da postanemo socialistična zveza republik, ki se na federativni osnovi združuje v narodno republiko Jugoslavijo. Naši predstavniki so se v Jajcu dogovorili, da bomo tudi v prihodnje cenili vsa prizadevanja, ki bodo nam in tudi drugim narodom pri- Dramska sekcija Foto-kino klub Mavrica v skeču »Zveza«
Iskrene čestitke novosprejetemu članu ZKS — Cirilu Orehku
dogodek v tem stoletju. Strgali smo spone jetništva in zaničevanja. Zavihali smo rokave in začeli obnavljati našo domovino. Nikoli jo nismo imenovali drugače. Ko je bilo treba postoriti to in ono, nismo vprašali kdo, ampak smo poprijeli za delo vsi ter tako z naglico, ki ji ni primere v zgodovini, naredili iz požgane in oropane Jugoslavije napredno, svobodno državo.
Štirideset let snovanja in utrjevanja naše oblasti je čas, ko smo iskali naj-
Osnovna organizacija ZK Induplati je na svoji redni seji 9. 11. 1977 obravnavala aktualnosti na političnem in gospodarskem področju (družbena samozaščita, obravnava samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter za skupno porabo združenih TOZD in DSSS, obravnava problematike v DO itd.) in o pripravah za proslavo 29. novembra. V pripravah na proslavo sta sodelovala tudi ZSMS in KOOS Induplati, glavni organizator pa je bila prav OOZK v Induplati.
Proslava je bila 26. 11. 1977 v sejni sobi DO in je zelo uspela, saj je imela bogat kulturni program.
Nastopal je Dekliški pevski zbor Domžale pod vodstvom tov. Nara-ločnika, recitatorji OS Josip Broz Tito in dramska skupina Foto-kino kluba Mavrica, Radomlje.
S kratkim nagovorom je navzoče pozdravila sekretarka OOZK Mirjana Kavčič, ki je nato podelila članske izkaznice novosprejetim članom ZKS Induplati.
nesla svobodo in človeku dostojno življenje.
Zmaga nad fašizmom je bila največji
bolj primerno obliko za našo pot v socializem. Prevzem delovnih sredstev v upravljanje je bilo revolucionarno delo. Kot vedno, so tudi tem prvim korakom sledili novi, smelejši. Jasno smo se zavzeli za najširše sodelovanje pri vodenju in upravljanju. Delegatski sistem postaja resničnost in podobno utrjujemo tudi način dela ter merjenje prihodka in dohodka.
To, tovarišice in tovariši, je naše delo. Vseh ciljev še ne poznamo dovolj, zato se bomo tudi v prihodnje odločali za dialektično prilagajanje, kjer bomo videli hibe in pomanjkljivosti.
Sodim, da je današnja slovesnost primerna, da spregovorim tudi o uspehih, ki jih dosegamo v Induplati. Našo delovno organizacijo sestavlja danes že pet temeljnih organizacij združenega dela in ena delovna skupnost. Naši delavci ne prihajajo na delo samo v Jarše, ampak tudi v Peče, v Mokronog in v Mengeš. 2e na začetku prihodnjega leta pa bodo nekateri izmed nas šli na delo v Radomlje, kjer nastaja nov obrat, ki v ničemer ne spominja več na opekarno, ki je morala zapreti vrata delavcem in prenehati s svojo dejavnostjo. Ravno ta ugotovitev kaže, da je naš program dela pravilen, ker smo delo prenesli v kraje, kjer ga ni bilo.
Induplati je velika tekstilna delovna organizacija, največja v občini Domžale. Sloves o naših izdelkih gre v vse kraje Jugoslavije. V tujini nas poznajo nekateri veliki trgovci. Neizprosen boj za obstoj na tržiščih nas sili, da pri delu pazimo in izdelamo samo kvalitetno blago, ker ima le takšno ceno in mesto v domači in mednarodni trgovini. To, sodelavci, je želja družbenih in političnih vodij v Induplati. To je pot, ki jo moramo iti, da bodo praznovanja to, kar bi radi, da bi bila. Naš čas je označen s preobrazbami. Gre za drugačno gledanje in ocenjevanje. Gre za nove oblike denarnega gospodarstva, zavarovalništva in dela. Novi obrisi se kažejo v transportu in trgovini. Spremembo doživlja zdravstvo in šolstvo. In tudi mi.
Spreminjamo miselnost in jo osvobajamo zastarelih spon, iz katerih še do nedavnega nismo mogli.
Želim, da v Induplati pri teh preobrazbah ne bi zaostajali. Zato mi je v posebno zadovoljstvo, da danes in tu izročim članske izkaznice novim članom Zveze komunistov Slovenije, ki so se že odločili, da stopijo v vrste najbolj napredne politične organizacije, ki nas je vodila skozi krvave bitke in preko samoodpovedovanja, iz politične teme, v svobodo in napredek.
Vsem vam želim prijetno praznovanje Dneva republike, novim članom ZKS pa, da bi jim današnji dan ostal v najlepšem spominu in v zavesti, da naloge niso nikoli končane, pa družba zato pri-
čakuje, da bomo člani ZK, kar so poslej tudi naši novosprejeti, prispevali svoj delež tako kot ga znajo in kolikor ga zmorejo.
Želja vseh je, da bi se podobne prireditve večkrat organizirale, da bi tako omogočili neposrednim proizvajalcem tesnejši stik s kulturo. Zato bomo morali poiskati rešitev v večjem prostoru, o katerem smo že govorili.
Pozdravljamo pa, da so se vabilu odzvali tudi predstavniki krajevnih skupnosti Preserje in Jarše-Rodica.
Mirjana
Dekliški pevski zbor Domžale
S SESTANKA 00 ZSMS »INDUPLATI« JARŠE
Nadaljevanje s 7. str.
Sevali, se je nabralo veliko in krepko bomo morali pljuniti v roke, če bomo hoteli vse zamujeno nadoknaditi. Tekmovanje za najboljšo osnovno organizacijo traja samo do februarja 1978. Zelja vseh nas je, da bi se čim bolje uvrstili v tekmovanju, če pa bomo hoteli to doseči, bomo morali v tako kratkem času še veliko narediti.
Nadalje sva s tov. predsednikom podala poročilo o volilni in programski konferenci v novo ustanovljeni osnovni organizaciji TOZD Konfekcija Slamnik Mengeš — obrat Peče. Tudi priprave za obisk v Mokronogu in na OK Trebnje so v teku.
Osem mladink in mladincev se je Prijavilo za prostovoljno delo pri ureditvi sejne sobe Induplati, v kateri bo proslava v počastitev Dneva republike.
Nadalje je pogovor stekel tudi o še dveh solidarnostnih sobotah za novo obratno ambulanto v letu 1978. Člani predsedstva bomo apelirali na vse mlade v naši delovni organizaciji, da se ostalih dveh solidarnostnih sobot udeležimo 100 %.
Ustanovili smo tudi pohodno enoto.
Komandir čete: CERAR Ivan komisar čete: KOBILICA Marko namestnik komandirja čete: KOŠČAK Zlatko.
Prosili smo tov. Bredo Kurzweil, da nam bo povedala nekaj o izvajanju Zakona o združenem delu v naši delovni organizaciji.
Pogovarjali smo se že o pripravah na praznovanje Novega leta.
Predloge bomo zbrali do prihodnje seje in jih nato realizirali.
Milena
*
*
★
*
*
*
*
*
*
*
★
*
★
*
★
*
★
*
*
★
*
★
*
*
*
★
*
★
*
*
*
★
*
*
POPRAVEK
Bralcem se opravičujemo, ker je bilo v novemberski številki Kono-plana nekaj napak, ki jih je delno zakrivil tiskarski škrat, delno pa mi v uredništvu.
Zato je:
Mika in ne Miha Spiljak;
Iz Mengša in ne Mengeša;
Grad Bori je na desnem bregu Drave in ne Donave;
V	članku »Vtisi s strokovno politične ekskurzije« pa je v 7 odstavku izpuščena tiskana vrstica — pravilno je: »Najlepša zgradba je prav gotovo banka, ki je vsa iz marmorja. Zelo sta lepa tudi park in spomenik narodnega heroja Veljka Vlahoviča.«
V	istem članku je: reka Sana (v Bosni) in ne Sava.
V	članku »Kolekcija 1978« ne
ustreza napis pod četrto fotografijo — »bum« v prodaji je artikel 3299/150 cm in ne artikel na fotografiji.	Uredništvo
nas razgovor
NOVI KNJIGI
V novembrski številki Konoplana smo obveščali, da so nekateri delavci — krvodajalci naše delovne organizacije dobili posebna priznanja Rdečega križa na svečani prireditvi, ki jo je organiziral občinski odbor Rdečega križa v Domžalah koncem oktobra.
Med štirimi »najvišjimi« odlikovanci je bil tudi naš sodelavec Ivan Pirc, ki je za petdesetkratno darovanje krvi prejel posebno zahvalno diplomo. Tovariš Pirc se je vabilu na razgovor Konoplana rad odzval.
Pred nedavnim smo našo knjižnico obogatili še z dvema novima knjigama, ki sta izšli v založbi Komunista:
Todo Kurtovič:
OBVEŠČANJE V SOCIALISTIČNI SAMOUPRAVNI DRUŽBI
Tov. Pirc se je rodil 30. aprila 1926. leta in je doma na Viru. V Induplati je že od 19. oktobra 1947. Letos je praznoval 30-letni jubilej zaposlitve v naši DO. Od leta 1953 je dvoriščni delavec (pred tem je delal v suhi predilnici) in pravi, da mu je to delo bolj všeč kot prejšnje, saj je tudi bolj zdrav.,
podeljuje
Tov. Pirc, kdaj ste prvič darovali kri in kakše občutke ste takrat imeli?
Prvič sem kri daroval 1953. leta. Pobrali so nas kar s »šihta« pa smo šli v Domžale.
Res nisem imel takrat naj lepših občutkov, ker mi je bilo po odvzemu krvi malo slabo. Pa se vseeno nisem ustrašil in sem šel drugič spet.
Zakaj ste se odločili, da boste krvodajalec?
diplomo
PIRC Ivan

Zato sem se odločil, ker je vsak dan toliko nesreč in je prav, da na tak način pomagam, če lahko. Danes jo jaz dam, jutrii jo bom lahko že rabil.
Kadar kri še posebej nujno rabijo, me kar pokličejo. Imam dobro kri krvne skupine 0.
Poklicali so me tudi, ko je bil potres v Skopju. Kar ponoči sem moral iti. Ko pa je bil lani potres na Primorskem in so me tudi poklicali, nisem mogel sodelovati, ker sem kri dal teden dni prej v redni krvodajalski akciji.
Diploma za 50-kratno darovanje krvi
Kako ste se počutili, ko ste letos dobili priznanje — posebno zahvalno diplomo?
Ja, dobro; potem smo šli še malo proslavljat v gostilno, da smo nadoknadili kar smo darovali.
Diplomo bi pa moral dobiti že pred dvema letoma, saj imam v krvodajalski izkaznici vpisano že 75-kratno darovanje.
Ste pred tem že dobili priznanja?
Dobil sem srebrno in zlato značko in pa diplomo za 25-kratno darova-je krvi. Srebrno značko dobi krvodajalec po 5-kratnem darovanju, zlato pa po 10-kratnem.
Imate kot dolgoletni krvodajalec kakšne ugodnosti?
Nimam. Mislim pa, da bi takii stari krvodajalci lahko imeli kakšne ugodnosti. V Ljubljani so me na krvodajalski postaji večkrat vprašali, če imam v tovarni za to kakšne ugodnosti. Lahko hi šel za kak teden zastonj na morje ...
Tov. Pirc, kaj bi še povedali?
Na žalost opažam, da je v vrstah krvodajalcev vse premalo mladih. Gredo enkrat, dvakrat pa opustijo. Na krvodajalskih akcijah sem največkrat videl le znane obraze.
Pravim, naj bi se čim več mladih vključilo med krvodajalce! In še to: dokler bom zdrav bom vedno dajal kri.
Urednica
Delo aktivnega družbenopolitičnega delavca in publicista, sekretarja v izvršnem komiteju predsedstva CK ZKJ Toda Kurtoviča predstavlja bogat izbor besedil, ki so nastala v času pomembnih sprememb v naši družbi ter izrazitega soočanja starega z novim. Knjiga omogoča celovit pregled aktualne problematike, ki zadeva ustavno preobrazbo sistema obveščanja. Saj obravnava mnogo vprašanj, od zasnove sistema obveščanja prek svobode tiska in družbene kritike do knjižnega trga in tiskane besede sploh, tako da je svojevrsten dokument boja Z K za nove odnose na tem področju.
Knjiga je razdeljena v tri poglavja. V prvem teče beseda pretežno o politični teoriji sistema obveščanja v socialistični samoupravni družbi. Članki in govori v drugem poglavju obravnavajo v glavnem strukturo in organizacijo obveščanja, tretji del pa stališča pisca o izvajanju sistema in teorije obveščanja v naši neposredni praksi.
Zaradi vsega tega bo knjiga — z uvodno besedo sekretarja IK predsedstva CK ZKS F. Šetinca — močno spodbudila in pripomogla k razvoju sistema obveščanja v razmerah, kakršne ustvarjamo v naši socialistični samoupravni družbi, in bo v veliko pomoč vsem, ki želijo k temu prispevati svoj delež.
Lazar Moj sov:
SODOBNI SVET IN MI
Namestnik državnega sekretarja za zunanje zadeve, pred leti predstavnik Jugoslavije v Združenih narodih in sedaj edini kandidat za predsednika letošnjega zasedanja generalne skupščine svetovne organizacije, se tokrat prvič v slovenščini predstavlja našemu bralcu s serijo člankov, predavanj in govorov, ki jih je imel — kot diplomat predvsem v tujini in pri nas v glavnem niso bili objavljeni — o treh pomembnih temah: mednarodno delavsko gibanje, Združeni narodi ter sodobni svet in mednarodni odnosi.
Avtor, ki ima za seboj tudi bogate in publicistične izkušnje, obravnava razgrnjeno problematiko analitično in precizno, obenem pa tudi živahno in zanimivo. Knjiga ima posebno poučno in dokumentarno vrednost tudi zategadelj, ker daje pregled stališč, ki jih je imela Jugoslavija v določenih razdobjih in konkretnih situacijah do posameznih mednarodnih vprašanj in ki jih ima do tistih največjih problemov, ki so tudi danes aktualni za ta razburkani svet. S tem popularnim priročnikom o problemih sodobnega sveta in mednarodnih odnosov zapolnjuje Komunist zelo aktualno potrebo našega političnega življenja.
BETI Metlika
Spoznali smo BETI
SINDIKALNI IZLET OPLEMEN1TILNICE
V soboto 12. novembra smo se v prekrasnem jesensko sončnem jutru in v veselem razpoloženju, za katerega je od jutra do večera s harmoniko v rokah skrbel naš Stefan, odpravili z avtobusom na malo daljši sindikalni izlet kot lansko leto in sicer v Belo Krajino. Prvi postanek smo imeli v Trebnjem, kjer smo se okrepili z okusno in izdatno malico, si nato ogedali v parku tamkajšnjo »Formo vivo«, katere oblikovalci so z mnogo iznajdljivosti uporabili za svoje skulpture les oziroma kovino in od katerih smo najbolj občudovali Jurčičevega Krjavlja. Nato smo nadaljevali pot preko Novega mesta in Gorjancev v Metliko, kjer so nas v tovarni BETI prijazno sprejeli v njihovi sejni sobi, nam opisali nastanek in razvoj tovarne, nato so nam pa še pokazali proizvodne obrate. Izvedeli smo, da je tovarna še razmeroma mlada, saj so lani praznovali 20-let-nico, odkar se je ime BETI (Belokranjska tekstilna industrija) prvič Pojavilo. Korenine razvoj a segajo sicer v leto 1948, ko je bilo v Črnomlju ustanovljeno invalidsko podjetje Pletilstvo, katerega naslednica je bila tovarna trikotaže Belokranjka in po preselitvi iz Črnomlja v Metliko se je preimenovala BETI.
Po preureditvi prostorov nekdanjih vojaških barak 1960 leta so bili dani vsi pogoji za nezadržni napredek, ki je privedel do priključitve novoustanovljene Belokranjke iz Črnomlja 1969, pletilstva Doko iz Dobova in Pletilstva Dolenjka iz Mirne peči
(obe 1964). Število zaposlenih se je večalo iz leta v leto. Sedaj jih je 1200. Stare stroje so zamenjali novi, neustrezne prostore so izpodrinile sodobne proizvodne hale, izboljšala sta se kakovost in obseg izdelkov in Beti se je kmalu uveljavila tako na domačem kot na tujem tržišču kot odličen proizvajalec kopalk, kombinež, pižam, spalnih srajc, pulijev, trenirk, diolen lofta za kostime, plašče in krila, volne za ročno in strojno pletenje ter polyamid lin polyester preje.
Po končanem ogledu tovarne Beti,
smo si ogledali tudi znamenito Vinsko klet Metlika, kjer zori znana metliška črnina. Po zanimivi razlagi njihovega strokovnjaka so nam pripravili tudi degustacijo metliške črnine in belega vina belokranjca.
Od tam nas je pat vodila dalje v Črnomelj, kjer so nas v Viatorjevem hotelu postregli z zelo dobrim kosilom. V veselem razpoloženju smo se tam zadržali vse do večernih ur in ob slovesu sklenili, da tako prijeten izlet čimprej ponovimo.
Katja Kharn
Okrogli pletilni stroji, na katerih nastajajo BETI pletenine
Vtisi s strokovno-politične ekskurzije
(Nadaljevanje)
Od Banja Luke do Jajca nas je ločila še 69 km dolga pot. Jutranje razpoloženje je za trenutek skalilo deževno vreme, a z upanjem, da nas morda le presenetijo sončni žarki smo se odpravili na pot.
Cesta ob strugi reke Vrbas je znana po svojih zahrbtnih, nevarnih krivinah, saj so marsikaterega neprevidnega voznka, ki jih je zgrešil pogoltnili vrtinci reke.
Ce vas bo slučajno pot zanesla tam mimo, naj omenim, da gradijo novo cesto, ob kateri se na levi strani razteza 1338 m visoko Pogorje, na desni pa je Manjača, z višino 1485 m. Cesta se torej vije med hribovjem, voznike pa opozarja na izredno previdnost.
Med napetim opazovanjem okolice smo skoraj pozabili na čas, da smo bili presenečeni, ko smo zagledali slapove Plive v zgodovinkem mestecu Jajcu.
Jajce ima zanimivo geografsko lego. Obdano je s hribovjem, ki daje videz naravne lupine. Staro mestece Jajce globoko v kotlini pa je kot jedro.
Tu so bili 29. XI. 1943 postavljeni temelji naše nove domovine. Prav je, da o tem nekaj napišem (čeprav te zgodovinske dogodke vsi poznamo), saj smo pred nekaj dnevi praznovali naš največji praznik — rojstni dan republike.
29. in 30. novembra 1943. leta se je protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) drugič sestal v malem bosanskem mestecu Jajcu (prvič v Bihaču 26. 11. 1942). Tega zasedanja se je udeležilo 142 poslancev iz vseh pokrajin Jugoslavije. AVNOJ se je proglasil za vrhovno zakonodajno izvršilno oblast in je sprejel izredno pomembne sklepe, kot so: da morajo imeti v novi Jugoslaviji vsi naši narodi enake pravice, da mora pri upravljanju države sodelovati ljudstvo, da se podeli vodji NOB in najzaslužnejšemu borcu tovarišu Titu naslov maršala Jugoslavije, da se kralju Petru II. prepove povratek v Jugoslavijo.
Sklepi ustavnega značaja so ustanovili vrhovne državne organe nove Jugoslavije, zato je datum tega zasedanja dan, ko je nastala nova država in je napisan na grbu naše države. To je mejnik v vsestranskem razvoju naše socialistične dežele.
Na mestu, kjer je AVNOJ zasedal stoji danes muzej, v katerem smo si ogledali film, ki prikazuje dogodke iz NOB, drznost in junaštvo takratnih borcev.
Po površnem ogledu mesta — kar naprej nas je preganjal čas — smo se zbrali v avtobusu, da bi nadaljevali začrtano pot mimo Pljivskih jezer. Cesta se vije vzdolž jezera in se odcepi med barvito poraslim hribovjem naprej po cesti AVNOJA. Od tu do Bihača je še 145 km. Svet je tu nekoliko odprt, raztegnjen med hribovjem in pašniki. Opazovalca narave prevzame nepopisna lepota teh krajev. Naš naslednji cilj je bil Drvar.
Na poti v Drvar smo se peljali mimo mesteca Ključ, ki je znan po lesni industriji. Okolica je bogata z lesom, za katerega pravijo, da je najbojši kar jih raste iz trdih tal. Tudi tu je minaret in zanimivo pokopališče s samimi manjšimi spomeniki, ki so približno 1 m visoki ošiljeni kamniti stebriči.
Znan kraj je nato Bosanski Petrovac, tipično bosansko naselje. Leta 1942 je bil tu kongres zdravnikov.
V	Jesikovcu pa je partizanska bolnica. Kraj je zanimivost za slehernega turista.
V	mestu Ključ se cesta na levi odcepi za Drvar. Tudi ta del poti je zanimiv. Na desni sili skalnat svet v višino in sonce lesketajoče barva vrhove, na levi pa se spušča v prepadne doline, iz katerih se temni čudovit raven les, ki daje videz zelenice.
Tudi Drvar je znan iz zgodovine NOB.
25. maja 1944. leta so skoncentrirane sovražnikove sile napadle malo mestece, kjer je bilo zbrano vodstvo našega revolucionarnega boja s tovarišem Titom na čelu. Cilj, da bi dobili glavnega voditelja — Tita v roke živega ali mrtvega je spodletel. Ljubezen naroda in borbenost, sta bila glavna faktorja, ki sta ščitila glavni štab in maršala Tita ob desantu na Drvar.
Nadaljevanje na 14. str.
Koča preti Titovo skalo v Drvarju
Spomenik padlim v Drvarju
šport
XIV. OBČINSKE SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE —
DOMŽALE 77
Letošnje sindikalne športne igre se zaključujejo. Udeležba na igrah je bila zelo uspešna.
Komisija za šport in rekreacijo pri Ob SS Domžale je organizirala tekmovanje v sledečih disciplinah: veleslalom, mali nogomet, namizni tenis ekipno, dvojice in posamezno, šah ekipno — posamezno, streljanje z zračno puško ekipno — posamezno.
Kaj bomo še organizirali?
Odbojko ter kegljanje, če bomo uspeli dobiti dvorane ter kegljišča (problemi z organizacijo).
Naša udeležba na Ob Sšl je bila tudi letos dokaj množična in uspešna.
Že takoj na začetku tekmovanja smo zmagovalci v veleslalomu moške ekipe, ženska ekipa pa je v veleslalomu zasedla 2. mesto.
Mali nogomet:
Nastopilo je 16 ekip v malem nogometu. Naši fantje tudi tokrat niso razočarali, srčno so se borili za barve Indu-plati.
Prvo mesto je osvojila ekipa Mlino-stroja, 2. mesto SOb Domžale, 3. mesto Induplati Jarše itd.
Zanimanje za mali nogomet je zelo veliko, iz leta v leto nastopa in sodeluje več sindikalnih ekip tudi iz manjših kolektivov in ustanov.
Namizni tenis — ekipno moški
Namiznoteniški turnir smo izvedli v dvorani Induplati, kjer so najboljši pogoji za organizacijo takih tekmovanj. Tekmovanja so trajala dva dneva — 17. 11. in 19. 11. 1977.
V	ekipnem tekmovanju je sodelovalo 12 ekip sindikalnih organizacij občine Domžale. Borbe so bile zelo zanimive in napete, saj je nastopilo tudi nekaj zelo dobrih tekmovalcev. Prvo mesto je letos osvojila ekipa Leka, 2. mesto Melodija Mengeš, 3. mesto Helios Domžale, 4. mesto Induplati Jarše, 5. mesto Mlinostroj Domžale, 6. mesto Papirnica Količevo, 7. mesto Biro 71, 8. mesto Poklicna šola Domžale I. itd.
Dvojice
V	dvojicah je nastopilo 8 parov.
Prvo mesto je po težki borbi osvojila
dvojica Heliosa: Jesenšek—Lenček. Premagala sta naša tekmovalca: Pipan M.— Štirna, ki sta tako pristala na odličnem 2. mestu; na 3. mestu sta igralca Melodije Banfi—Iskra, 4. mesto Biro 71: Benko—Lenič itd.
Posamezno moški:
V	konkurenci posamezno v namiznem tenisu je sodelovalo 15 tekmovalcev. Igralo se je na izpadanje na 2 dobljena seta. Igre so bile težke ter le najboljši so se prebili do polfinala in finala.
Prvo mesto je osvojil Lenček Jože iz Heliosa, 2. mesto Banfi Jože iz Melodije, 3- mesto Jesenšek Stane iz Heliosa, 4.
mesto Benko Janez iz Biroja 71, 5. mesto Svoljšek Stane ZD Domžale, 6. mesto Lenič Blaž iz Biroja 71 itd.
Sah ekipno:
Šahovski turnir smo organizirali v mali dvorani KC Domžale. Udeležba v šahu je bolj skromna. Nastopilo je 6 ekip. Prvo mesto je osvojila po zanimivih dvobojih Papirnica Količevo, 2. Mlinostroj, 3. Induplati Jarše, 4. Melodija, 5. Tosama, 6. Poklicna šola.
Našo ekipo so sestavljali: Ingo Paš, Brane Zupan, Jože Gerbec, Ignac Hajdinjak ter gost iz Traka Tone Božič.
Za uspeh jim čestitamo.
Sah posamezno:
Sah posamezno smo organizirali v naši sejni sobi.
Sahisti so bili presenečeni nad tako lepo dvorano ter izrazili željo, da bi se organiziralo še kakšno tekmovanje v občinskem merilu, saj so v naši dvorani idealni pogoji.
Nastopilo je 16 članov. Konkurenca je bila zelo močna, saj so bili med njimi mojstrski kandidati ter prvi in drugi kategorniki.
Prvo mesto je presenetljivo osvojil Skok Jože DPO — Domžale, 2. Vavpetič Vide — Papirnica Količevo, 3. Hribar
Kot vsako leto: veliko možnosti — a nobena ne pade dol
Janez — Papirnica Količevo, 4. Zupančič Peter — ŽTP Domžale itd.
Za Induplati je nastopil samo Ingo Paš. Zasedel je 12. mesto.
Streljanje zračna puška, ekipno:
Streljanje je bilo na strelišču Induplati Jarše, tekmovanje pa je odlično organiziral tov. Vavpetič Stane. Nastopilo je 16 moških in 2 ženski ekipi.
Med ženskimi ekipami je prvo mesto osvojila ekipa Induplati Jarše v postavi Porenta Slavi 127 krogov, Tomc Ana 126, Podboj Daliborka 83 krogov, skupno 336 krogov. Drugo mesto je zasedla ekipa Mojca Lukovica z 272 krogi.
Tudi med moškimi ekipami je prvo mesto zasedla ekipa Induplati Jarše v postavi Rihtar Franjo 172 krogov, Vavpetič Stane 170, Simič Miro 168 ter Lavtar Dane 163 kroge, skupno 673 krogov. 2. mesto je zasedla ekipa Papirnice Količevo, tretje Hidrometal Mengeš, četrto Helios Domžale, peto Poklicna šola Domžale.
Posamezno:
ženske: l. Grošelj Marija, Helios, 140 krogov, 2. mesto Porenta Slavi, Induplati, 127, 3. mesto Tomc Ana, Induplati, 126 krogov.
Posamezno:
moški: nastopilo je 170 tekmovalcev.
1. mesto je osvojil Pleško Janez, Papirnica Količevo 173 krogov, 2. Rihtar Franjo, Induplati 172 krogov, 3. Grmek Domine, Avtoservis 170 in Stane Vavpetič, Induplati 170 krogov, 5. mesto Šimic Miro, Induplati 168.
Našim tekmovalkam in tekmovalcem čestitamo ob doseženih uspehih in jim želimo še v bodoče uspeh in zadovoljstvo na športno rekreacijskih tekmovanjih.
Športni pozdrav
Franc Majdič
SREČANJE STRELCEV TOSAME - DITT JARŠE
V petek, 11. novembra so se pomerili strelci Tosame in DITT Jarše v streljanju z zračno puško. Po dvournem boju je zmagala ekipa Tosame z rezultatom 692 : 687 krogov.
Posamezni rezultati:	
TOSAMA	krogov
1. Kovač Janez	158
2. Kos Ivan	157
3. Peterka Anton	142
4. Klopčič Stane	140
5. Kerč Janez	95
Skupaj	692
DITT JARŠE	krogov
1. Rihtar Franjo	177
2. Simič Miro	162
3. Repnik Franc	139
4. Andromako Danijel	125
5. Zupan Brane	84
Skupaj	687
IZOBRAŽEVANJE
V letu 197G smo podpisali Samoupravni sporazum o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SII Sloveniji za razdobje 1976—1980.
Program izobraževanja vsebuje:
—	program izobraževanja in usposabljanja za poklice,
—	program skupnih nalog.
Sredstva za izvedbo znašajo:	programov	po tem sporazumu		v SR	Sloveniji
			v ntllij. din		
	1977	1978	1979	1980	skupaj
Programi srednjega in visokošolskega šolstva Programi skupnih nalog	1302 225,7	1411 319,5	1507 477,5	1725 588,2	5945 1610,9
Skupaj	1527,7	1730,5	1984,5	2313,2	7555,9
Zbrana sredstva planirana na podlagi poslovnega uspeha organizacij združenega dela za leto 1976, znašajo za leto 1977 din 66,462.000.—
Za vzgojo tekstilnih kadrov v letu 1977 na področju SRS bomo porabili od planiranih din 36,231.000 din ali 54,5%, za programe drugih pa bo 45,5% od zbranih sredstev tekstilne industrije.
V letu 1977 sc na šolah tekstilne stroke vzgaja sledeče število učencev oz. študentov:
—	poklicne šole 1.332 učencev;
—	srednje šole 809 učencev;
—	višje šole 61 študentov;
—	visoke šole 151 študentov.
Statistični prikaz nam pove, da v SR Sloveniji še vedno primanjkuje strokovnjakov različnih profilov tekstilne stroke. Od 50.000 zaposlenih v tekstilni industriji je le 0,7% delavcev z visokošolsko izobrazbo, 1,1% delavcev z višješolsko izobrazbo in 6% delavcev s srednjo izobrazbo.
Želimo vam prikazati še stroške izobraževanja, ki bremenijo našo delovno organizacijo. Navajamo vam podatke za deset mesecev letošnjega leta.
Po samoupravnem sporazumu o štipendiranju v okviru občine moramo odvajati 0,5% od izplačanih osebnih dohodkov TOZD, kar znese 166.724,10 dinarjev.
Kadrovske štipendije v naši DO so znašale din 138.300,00.
Stroški predavanj in raznih posvetovanj v okviru DITTIS-a in Delavskih univerz so znašali za TOZD Proizvodnjo din 16.045,20, za DSSS pa din 50.916,15.
Vajencev smo do 31. 8. 1977 zaposlovali 7, od 1. 9. 1977 dalje pa zaposlujemo 9 vajencev in sicer: 4 ključavničarje in 5 električarjev. Nagrade vajencem do 31. 10. 1977 so znašale din 87.807,50.
Obvezno počitniško prakso so opravljali študentje srednjih in višjih šol: ekonomske srednje šole, Srednje tehniške tekstilne šole iz Kranja, gimnazije in Visoke šole za organizacijo dela Kranj ter učenci Posebne osnovne šole iz Homca.
Nagrade za opravljeno praktično delo so znašale:
za TOZD	Proizvodnjo	22.714,15	din
za DSSS	56.174,40	din
Šolnina za izredne študente in učni pripomočki so znašali:
za TOZD	Proizvodnjo	101.400,00	din
za DSSS	8.950,00	din
Štipendisti po smereh šolanja:
Visoka šola za organizacijo dela Kranj — 1 štipendist
Filozofska fakulteta — absolvent — 1 štipendist
Ekonomska fakulteta — 1 štipendist
Srednja tehniška tekstilna šola Kranj:
predilna smer — 1 štipendist
konfekcijska smer — 1 štipendist
Tehniška srednja elektro šola — 2 štipendista
Ekonomska srednja šola, disl. odd. Domžale — 3 štipendisti
Gimnazija — 2 štipendista
Srednja vzgojiteljska šola — 1 štipendist
V letošnjem šolskem letu nismo podelili novih štipendij.
Izredni študentje — študij ob delu:
Visoka šola za organizacijo dela — 6 študentov FNT odd. tekst. tehn. — višješolski študij — 2 študenta Srednja tehniška tekst, šola — 4 študentje lin 2 absolventa Delovodska šola — 2 študenta
Administrativna šola — 5 študentov.	Vera Habjan
VTISI
S STROKOVNE POLITIČNE EKSKURZIJE
Nadaljevanje z 12. str.
Ogledali smo si pečino, v kateri je prebival vrhovni štab in se danes imenuje Titova skala.
Omembe vredni so prostrani gozdovi, ki vsako leto privabljajo turiste in jim prenočišča nudita hotela Bastaščica in Beograd.
Ob spomeniku žrtvam padlih ob napadu na Drvar smo počastili njihov spomin.
Strahotnim bojem so priče tudi nekatere starejše stavbe, ki so poškodovane od orožja. V glavnem pa je Drvar na novo zgrajen.
Polni vtisov smo zapustili Drvar. V avtobusu je zadonela borbena pesem. Tokrat v svobodni domovini!
Če se za trenutek spet zazremo v zgodovino te bosanske pokrajine, jo sedaj opravičeno imenujemo zgodovinski del NOV. Mnoge s trudom in znojem prehojene vzpetine in pogorja, prepojene s krvjo naših ljudi so največji spomeniki naše revolucije. Tu zemlja sameva kot bi v sebi stiskala skrivnosti in trpljenje umirajočih in le ovce kot bele cvetice krasijo tihe kot v žalno obleko ovite gričke. Nikjer ni videti bujne rasti, kot da bi se krvava zemlja še vedno upirala sprejeti radosti življenja.
Zaključen je bil zgodovinski del našega izleta. Sonce je že lezlo v megleno tančico. Ločili smo se od Bosne.
Ustavili smo se še na Plitvicah. Petnajst manjših in večjih jezer s svojimi čipkastimi slapovi in njihova okolica so zaščiten narodni park.
Ko smo se še zadnjič zbrali v avtobusu, je bila že trda tema. Preko Slunja in Metlike smo se vračali proti domu. Zdaj so prišli do izraza skriti humoristi in nadarjeni pevci, ki so poskrbeli za prijeten zaključek dvodnevnega križarjenja. Pozno v noč smo se polni vtisov vrnili na svoje domovo.
Erika Gorjup
>*****************>*****
mnc ca mf m-
Mene pa nič ne skrbi, kako bo — saj je bilo še vedno kako drugače, kot smo mislili, da bo ...
obvestila iz kadrovske službe
TOZD PROIZVODNJA
Vstopi:
1.	Stojkovič Zorica, previjanje v pred., vstopila 2. 11. 1977,
2.	Uršič Žarko, del. v obr. kov. konst., vstopil 7. 11. 1977,
3.	Lazič Nada, previjanje v predilnici, vstopila 14. 11. 1977,
4.	Ravnikar Manija, tkalka, vstopila 21. 11. 1977.
Izstopi:
1.	Bobek Daniel, mikanje, izstopil 25. 10. 1977,
2.	Matoščevič Marjan, kov. konstr. izstopil 25. 10. 1977,
3.	Zahirovič Hajrija, previjanje v Pred., izstopila 28. 11. 1977,
4.	Stojkovič Zorica, prev. v pred., izstopila 4. 11. 1977,
5.	Bec Vika, teh. adm., upokojena dne 19. 11. 1977.
Par vrstic v zahvalo
Najlepše se zahvaljujem OOS za denarno pomoč, ki mi jo je nudila v teh dolgih letih moje bolezni. Se bolj kot denarja sem bila vesela, da so se spomnili name in me obiskali. Najtopleje se zahvaljujem tudi mojim sodelavcem iz konfekcije za Prejeti dar v času invalidske upokojitve, hvala.
Izkoristila bi to priložnost, da se poslovim od vseh, še posebej pa od konf ekcionarjev.
Rada sem bila med vami, ni bilo vedno lepo, a o tem ne bi rada pisala, preveč je bilo boleče, saj po-Z7late pregovor: »V stiski spoznaš Prijatelja.« A vseeno bili so tudi lepi trenutki, delali smo in bili veseli nad svojimi uspehi, in ko takole premišljujem, se mi zdi, da je življenje eno samo slovo ...
Kaj naj vam zaželim ob koncu teh vrstic?
Predvsem veliko zdravja, zavedajte se, da je to največje bogastvo. Nadalje bi vam zaželela še rnnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja.
Rada bi se osebno poslovila od vas, a to je zame preveč naporno, uParn, da boste razumeli in mi
oprostili.
Lep pozdrav vsem
Vika Bec
TOZD KONFEKCIJA SLAMNIK MENGEŠ
Izstopi:
1.	Sinur Pavla, šivilja v obr. Mokronog, izstopila 11. 11. 1977,
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Vstopi:
1. Orešek Ciril, električar, vstopil 1. 11. 1977.
Izstopi:
1. Vrebec Marjan, električar, izstopil 16. 11. 1977.
Poročili so se:
1.	Marinka Pavli, poročena Hribernik,
2.	Ručigaj Milena, poročena Divjak
3.	Hafner Bernarda, poročena Ko-matar,
4.	Avbelj Branka, poročena Omejc.
Iskreno čestitamo!
Vrednost točke za oktober je bila izplačana v isti višini kot v preteklih mesecih.
Menjajoči del OD za oktober je bil izplačan v višini:
R-D-Z za TOZD Proizvodnjo in DSSS je znašal 104%,
R-D za TOZD proizv. in DSSS je znašal 102,5 %,
TOZD Industrijska prodaja je znašal 115%,
TOZD Restavracija in počitniški domovi je znašal 108 %,
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega strica
JANEZA VILFANA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz prejemarne za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
Nečakinja Ančka Vilfan
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta IIIRŠMAN LENARTA
se zahvaljujem sodelavkam iz tkalnice za denarno pomoč in podarjeno cvetje.
Hči Vida Hiršman
TOZD Konfekcija Mengeš je znašal 102 %.
Povprečno izplačani osebni dohod-
ki so se gibali sledeče:	
TOZD proizvodnja	3.701,-
TOZD Industr. prodaj.	4.614,-
TOZD Restav. in	
počit, domovi	4.852,-
TOZD Konfek.	
Slamnik Mengeš	3.601,-
Delovna skup. skup. služb	4.951,-
TOZD proizvodnja
Razred	pred.	d a	tkal.	opl.	konf.	cer. O.	kov. k.	DSSS	TOZD Konf.	TOZD Res.	TOZD Trg.
2100 do 2500	1			1	1				2		
2500 do 3000	16	9	14	15	12		1	9	15		
3000 do 3500	29	43	89	23	37	8	3	28	79	1	
3500 do 4000	26	44	51	29	31	13	7	56	84	7	1
4000 do 4500	7	10	22	10	7	6	11	40	17		7
4500 do 5000	5	3	19	7	4	1	2	39	4	7	4
5000 do 5500	1	2	4	3		1	1	13	1	3	
5500 do 6000	1		6	4				16	2	2	
6000 do 6500			2					11	1		
6500 do 7000					1			8		1	
7000 do 7500	1		1	1		1		9			1
7500 do 8000		1					1	8			
8000 in več								19	1	1	
Skupaj	87	112	208	93	93	30	26	256	206	22	13
Najnižji OD	2054	2597	2531	2264	2407	3037	2937	2548	2455	3405	3785
Naj višji OD	7108	7689	7432	7261	6688	7108	7629	13200	8426	8828	7189
Povprečni	3534	3581	3743	3758	3509	3897	4180	4951	3601	4852	4614
Vera Habjan
POROČILO O GIBANJU OSEBNIH DOHODKOV ZA OKTOBER 1977
Križanka — Križanka — Križanka
VODORAVNO:
1. glasbilo s strunami; 7. razposajen, vesel; 14. višek spolnega užitka; 15. sredozemske rastline; 16. zvarjeno mesto, zvarek; 18. kem. znak za radij; 19. pismeno potrdilo; 21. reka v vzhod. Sibiriji; 22. ime črke; 23. vzdevek Gothejeve matere; 25. pasti; 26. tropske papige; 27. pripovedka;	?	prebivalke	Danske;	30.
klic, poziv;	33.	negativni	rezultat	pri
bilanci; 15. Vergilov narodni ep; 37. redkejše moško ime; 39. nem. oziralni zaimek (kot); 40. plastična masa za izdelavo izolatorjev; 42.	tibetansko	govedo;	44.
nizek ženski glas; 46. kratica Centralni osvobodilni odbor; 47. angl. površinska mera; 49. zaničevanje; 51. najdaljša indijska reka; 53.	ime hrv.	književnika
Kovačiča; 55. ime 14 rimskih papežev; 57. ženski organi; 60. snov, tvarina; 62. muza ljub. pesništva; 63. vzdevek grškega mogočneža Onassisa; 64. pisateljica Pe-
roci; 66. borišče pri boksu; 68. del sukanca; 69. solmizacijski zlog; 70. tovorna žival; 71. kralj Langobardov (u. 572); 73. kvartaški izraz; 74. vrsta lirske pesmi; 76. egipt. general in politik (Mohamed), ki je bil 1954. odstavljen zaradi obtožbe, da je sodeloval s teroristi; 78. vas pri Celju; 80. vnaprej določeni zneski odplačevanja kreditov; 81. stvaren.
NAVPIČNO:
1. prebivalec krajine; 2. vas pri Ljubljani; 3. himalajska koza; 44. brazilski romanopisec (1857—1913, Alnizio Goneal-ves); 5. ubožica; 6. enocelična pražival; 7. zorana zemlja; 8. kem. znak za srebro; 9. junakinja Sketove povesti; 10. trske; 11. nastanek, začetek; 12. medmet, ki izraža bolečino; 13. naklon, nagnjenost; 14. morske ribe, ki se hranijo z ostrigami; 17. veliko rešeto; 20. ponavljalec; 24. kovinski tlakomeri; 27. pripadnik mo-
hamedanske vere; 29. skupno ime za organske spojine, zelo reaktivne, navadno rumene ali rdeče barve; 31. kemijski simbol za erbij; 32. lijak; 34. slovenski pesnik (1893, Janko), prevedel tudi več Goethejevih pesmi; 36. krilo rimske konjenice; 38. nenadna smrt; 41. letoviški kraj pri Opatiji; 43. naš največji otok; 45. vzet v obzir; 48. kratica za radiotelevizijo; 50. žalostinka; 52. del ustne votline; 54. plemiška stopnja v Vel. Britaniji; 56. beležnica; 57. preprost, lesen plug; 58. okusna morska riba; 59. zaveznik; 61. heroj Ivo-Lola; 65. skupina nižjih rastlin, ki rastejo na vlažnih tleh (v morju in sladkih vodah); 67. neumne; 71. grobo domače sukno; 72. indijski kralj, ki je izgubil svoje kraljestvo (indijski ep); 75. začetnici slovenskega dirigenta sodobne in klasične glasbe; 77. začetnici imena in priimka avtorja Visoška kronika; 79. avtomobilska oznaka Benetk.
Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Marija JEREB, Vida KOŽELJ, Cilka MRBENOVIČ, Ingo PAS, Janko UKMAR, Lado ZABUKOVEC in Ivana SEIFERT — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oprpŠ$en plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)	/v*	%\
(g LJUBIMKA?