^T/AND f-'/UMtCQ..*
AiiERi$K/t Domoviraa
rrtifi yi i
AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, Q., WEDNESDAY MORNING, APRiL 18, 1951
LETO LI I — VOL. LII.
VESTI
PRODUKCIJA TOBAKA. — V obširnem članku pod naslovom “Tobak pri nas in na svetovnem trgu”, piše “Ljudska pravica” tudi: “Proizvodnja tobaka pri nas stalno narašča. Medtem ko smo dosegli leta 1945 v primeri z letom 1939 le 71% proizvodnje tobaka, smo dosegli leta 1949 že 200%. V tobačnih izdelkih smo dosegli predlanskim v pri meri z letom 1939 že 151% proizvodnje. Lansko leto je zaradi suše proizvodnja na obeh stra-heh silno padla.”
CENE NA PROSTEM TRGU — Po “Lj. pravici”, Ljubljana, 22. marca 1951 so bile na prostem trgu v Ljubljani dosežene sledeče cene:
Zelenjava: zeljnate glave — 25 do 30 din kg, kislo zelje 25 do 40, čebula 180, česen 250 do 300, motovilec 80 do 120, radič 80 do 120, fižol 70 do 100, krompir 25 do 30.
Sadje: jabolka 80 do 100, suhe slive 180 do 200, fige 180 do 220, orehi (luščeni) 450 do 500 za kilogram.
Perutnina: kokoši 250 do 450 ena.
Mlečni izdelki: mleko 40 din za en liter, surovo maslo 600 do 700, kuhano maslo 650 do 750, sir 250 do 440 za kg.
Mesni izdelki: Suha slanina 500 do 600, klobase 400 do 500, Prekajeno meso 350 do 450, mast ■170 do 550, sveže svinjsko meso 250 do 300 za kilogram.
Mlevski izdelki: Moka 00 — '190 do 200, domača 150 do 180, krušna moka 100 do 140, koruzna moka 50 do 70 za kilogram.
Sladkor 470 do 500, med 48Q do 500 milo 180 do 400 za kilogram, jedilno olje 600 do 650 liter, jajca 11 do 13 komad, vino 140 do 150 liter.
SLAB ODKUP VINA. “Ljudska pravica”, Ljubljana, 11. januarja t. 1. piše o odkupu vina sledeče:
“Zelo veliki so zaostanki v odkupu vina. V republiškem merilu je v obveznem odkupu vina še 46.5% zaostankov, v prostem odkupu pa 48.5%. V okrajih Črnomelj, Trebnje, Novo ^esto. Radgoha, Lendava in Kr-
ško so izpolnili komaj 11% plana obveznega odkupa.”
Trygve Lie slavi Titovo stališče neodvisnosti
BEOGRAD. — Trygve Lie, tajnik Zdr. narodov, ki potuje e<Jaj po Evropi, se je ustavil v Beogradu, kjer so mu priredili velik banket, na katerem pa ni Pilo maršala Tita, ki je bolan. Bie je dejal, da bo jugoslovan-ski rekord odpora proti agresiji ^ečno živel v zgodovini in da je ta rekord inspiracija poguma in Neodvisnosti
Gostitelj na pojedini je bil Milovan Djilas, tajnik Titovega Bolitbiroja. Ta je poudarjal stališče Jugoslavije, ki hoče ostati nevtralna v ideološkem kontaktu med Vzhodom in Zapahom.
/ v Sončijo danes dopoldne, obla-n° m topleje popoldne.
KAJ JE ZA ZASTOROM DIMA?
Nad 300 štirjaških milj širokem ozemlju v Koreji se vzpenja kvišku zastor gostega dima.
TOKIO. — Nad ozemljem, ki meri 300 štirjaških milj v centralni Koreji se je dvignil kvišku zastor gostega dima, za katerim morda kitajski komunisti skrivajo umik, ali pa pripravljajo napad. Enak zastor dimaj kakor zdaj v centralni Koreji, so povzročili komunisti tudi lani v novembru v severnozapad ni Koreji, preden so s splošno ofenzivo napadli čete Zdr. narodov.
Pogreznitev angleške podmornice
LONDON. — Pri poizkusni vožnji in potapljanju se je pogreznila v Rokavskem prelivu nova angleška 1,600-tonska podmornica Affray, ki je ni bilo po pogreznjenju več na površje. Na podmornici je bilo 75 mornarjev in častnikov. Podmornica je imela ostati pod površino 11 ur.
Dobra knjiga je najlepši dar najbolj trajne vrednosti. Roman
“JUTRO BREZ SONCA”
je takšna knjiga. Naprodaj pri Ameriški Domovini in stane S3.00.
Praga je okrnila gibanje diplomatov
PRAGA. — Češka vlada je ukazala inozemskim diplomatom, da ne smejo imeti nobenih stikov s češkimi ministrstvi, razen z zunanjim ministrsttvom in ministrstvom za trgovino.
"Daily Worker" o "vojnem hujskaču" gen. MacArthurju
Po vsej Ameriki je zavladala radost nad njegovim odpoklicem, pravi list Daily Worker, ki menda vse zad nje dni spi.
. NEW YORK. — Komunistični dnevnik Daily Worker zahteva v svojem uvodniku takojšnji konec korejske vojne in “iskrena mirovna pogajanja s Sovjetsko zvezo” kot posledicp Trumanovega odpoklica generala MacArthurja. List pravi, da je vso deželo prevzela globoka hvaležnost nad odpoklicem vojnega hujskača MacArthurja, ki je javno zahteval tretjo svetovno vojno.
“Danes se vsa Amerika veseli odpoklica vojnega hujskača, generala MacArthurja”, je rečeno v članku. “Zdaj pa mora ljudstvo izvesti na vlado ogromen pritisk, da sklene slednja mir s Kitajsko v Aziji in in s Sovjetsko zvezo v Evropi”.
Grčija vidi škodo ameriškemu prestižu
ATENE. — V Grčiji in Turčiji vlada žalost glede predsednikove akcije, s katero je odstavil MacArthurja. Obe deželi sta mnenja, da bo to škodovalo prestižu Amerike.
Abesinci na potu v Korejo
WASHINGTON. — Državni department je bil informiran iz Addis Ababe, da je na potu v Korejo 1,158 abesinskih vojakov in častnikov.
iVoui grobovi
Bertha Košnik
Po kratki bolezni je umrla na svojem domu na 1734 E. 47 St. Bertha Košnik (Kužnik), rojena Cvitkovič. Tukaj zapušča soproga Louisa, hčer Bernice, mater Barbaro Cvitkovič, sestre Mrs. Frances Levan in Mrs. Anna Pečnik ter več sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu in je bila članica dr. sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. .Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair A.ve. v cerkev Brezmadežno Spočetje na E. 43 in Superior Ave. ob 9:30 uri in nato na Kalvarija pokopališče.
NOV DAR PREMIERJU BROZU TITU
Predsednik Truman je poklonil maršalu Titu novo darilo v obliki 28 milijonov dolarjev
WASHINGTON. — Zed. države so dale v ponedeljek Titovemu režimu novo darilo v obliki 28 milijonov dolarjev. Predsednik Truman je obvestil kongres, da je avtoriziral to vsota' iz sklada za nabavo orožja, da bi omogočil Jugoslaviji uvoz potrebnih surovin za svoje oborožene sile.
Jugoslavija potrebuje zdaj posebno kože za usnje in volno za vojaške uniforme. Morda dobi tudi nekaj strojnega orodja, vojaška oprema pa ni. vključena v teh dobavah.
Medtem pa je tu prošnja Titovega režima, ki prosi Zed. države za orožje, da bi se mogel uspešno upreti sovjetskim satelitom. Tisto prošnjo proučujejo zdaj predstavniki Amerike, Britanije in Francije.
; Odlomek iz debat senalorjev in kongresnikov i k predlogu za pomoč Jugoslaviji
V kongresni debati glede pomoči Jugoslaviji, je izvajal kongresnik Battle:
“V Jugoslaviji sem bil pred šestimi tedni skupno z dvema tovarišema, poslancem Fisherjem in poslancem Chathamom. Bili smo poldrugo uro pri možu, ki se je predrznil nasprotovati Kremlju. Razgovarjali smo se odkrito o vsem in odgovarjal je na vsa vprašanja. Posebno natančno smo ga spraševali o prelomu z Moskvo. Ali mu smemo zaupati? Ali je iskren” Ali se smemo zanašati, da se ne bo vrnil nazaj k Sovjetski zvezi? Tito je ponovno zatrjeval, da je prelom resničen. Dejal je: —r ‘Stalin se je uračunal. Mislil je, da bomo gospodarsko podlegli, pa le nismo’. — Tito je čokat mož s široko četverooglato čeljustjo, s prijetnimi manirami. Sedaj je diktator, preje briljanten Stalinov učenec. Dejal nam je, da je izvežbal 30 divizij za borbo v hribih in bi vsakemu napadalcu delale neprilike. Tito tudi ve in odkritosrčno priznava, da v bodoči vojni ‘nihče, tudi on ne, ne bo mogel ostati nevtralen.’ On pa, da se bo boril skupno z Združenimi narodi.
“Obiskali smo tudi kolhoz in je bilo zanimivo razgovarjati se z ljudmi, možmi, ženami in otroci, ki delajo na kmetiji. Razen komunističnih vodij, ki so bili poslani, da upravljajo kol-hoč, nikdo teh ljudi ni komunist. Oni nič ne vedo o politični filozofiji komunizma, leninizma, stalinizma. Kar sem na njih najbolj opazil, je, da so strašno siromašni, da so zgarani, da nimajo ničesar od življenja ali pa prav malo. — Obiskali smo par kmetskih hišic in bili presenečeni nad tem, kako so vsi prijazno govorili o Ameriki in sanjajo, da bodo enkrat sami prišli sem.”
COLUMBUS, O.'— Ker ji mati ni dovolila, da bi šla v kino gledišče, se je 15 letna deklica obesila na svojem domu, v bližnjem kraju Gahanna.
Mrzlično razburjenje v San Franciscu radi MacArthurja
Mestne šole bodo zaprte in generala bo pozdravilo br-lizganje siren in zvonenje zvonov.
SAN FRANCISCO. — Tu se vrše ogromne priprave, da se naredi generalu MacArthurju sprejem, kakršnega mesto še ni nikomer pripravilo. Oblasti pričakujejo, da bo ob ulicah, kjer se bo pomikala povorka, 100,000 ljudi. Nebo bodo vso noč razsvetljevali žarkometi in vsa poslopja bodo razsvetljena.
Današnji dan, to je sreda, je proglašen kot MacArthurjev dan.
župan je priporočil, naj bodo> danes zaprte vse šole, da bo 70 tisoč šolarjev moglo prisostvovati povorki. Ko bo MacArthur stopil na ameriška tla, bodo po vsej deželi zabrlizgale tovarniške sirene, zazvonili bodo zvonovi in zaplapolale zastave.
Mesto Chicago je uradno povabilo generala, New York pa je obljubil, da mu bo priredil tak sprejem, kakor ga ni doslej še nikoli nikomer.
Bevinov naslednik — To je prva fotografija novega britanskega zunanjega ministra Herberta Morrisona. Morrison je prevzel zunanje ministerstvo, ko je moral E. Benin zaradi slabega zdravja odstopiti.
NAJNOVEJŠE VESTI
SAN FRANCISCO. — MacAr-thurjevo letalo je pristalo sno-či ob 8:29 (11:29 clevelandski čas) v San Franciscu. Na letališču in tam okoli ga je pričakovala množica 250,000 ljudi. Danes bodo velike svečanosti in MacArthur bo deležen največjih časti.
PORTSMOUTH, Anglija. — Angleška podmornica Affray, ki se je v ponedeljek pogreznila, je bila najdena danes na dnu Rokavskega preliva. Ad-miraliteta pravi, da je nekaj mož od posadke, ki je štela 75 ljudi, še živih.
ZDR. NARODI, N. Y. — Azij-sko-arabska skupina Zdr. narodov se bo danes sestala k posvetu o mirovnih predlogih komunistov in drugih razvojih korejske vojne.
POGLOBITEV PREISKAVE MAC ARTHURJEVE ZADEVE
Kongres je sklenil temeljito preiskati vse ozadje ameriške vojaške in zunanje politike Washington dela priprave za MacArthurjev sprejem.
WASHINGTON. — Senator-|ču pri sprejemu MacArthurja ji obeh poltičnih strank sogla-1 zastopal predsednika njegov vo-šajo v tem, da se poglobi in raz-j jaški adjutant generalmajor H. širi preiskavo MacArthurjevega; H. Vaughan, odpoklica v preiskavo celotne Na vprašanje časnikarjev, če vojaške in inozemske politike bo MacArthur obiskal predsed-Zed .držav. Zbornica poslancev nika v Beli hiši, je odgovoril je soglasno odglasovala, da se j tajnik Short, ki ima v svojem povabi generala MacArthurja področju tisk, da ne ve. na skupno sejo obeh zbornic:	“Ako general zaprosi za spre-
kongresa. Zdaj je pričakovati, j jem pri predsednku, ali bo spre-da bo tudi senat enako odglaso-1 jet?” se je glasilo drugo vprašanje.
“O, seveda, gotovo”, je odgovoril tajnik.
Bela hiša je naznanila, da je sprejela do torka večer nad 50,-000 pisem in nad 18,000 brzojavk, v katerih daje ljudstvo duška svojim občutjem. Short je rekel, da je 60 odstotkov teh pisem proti predsedniku, 40 odstotkov pa zanj. Toda prvi dan po odpoklicu generala pa so bila štiri pisma in brzojavke na vsakih pet za MacArthurja in proti je rekel tajnik
val.
Senatni odbor za vojaške zadeve je že prej sklenil uvesti preiskavo okoliščin, ki so dovedle do MacArthurjevega odpoklica in MacArthur je sporočil senatu, da je pripravljen nastopiti pred tem odborom. Generalovo pričevanje pred tem odborom bo za zaprtimi vrati, razen če general vztraja pri zahtevi, da mora biti javno.
Med tem, ko se delajo v Wash-in gtonu ogromne priprave za MacArthurjev sprejem, je Bela1 predsedniku, hiša naznanila, da bo na letališ- Short.
Titova vojska ne bo hajdučila po šumah in planinah, temveč bo ostala na odprtem polju
To je zdaj najnovejši sklep Titovih veljakov, ki obetajo, da bodo šli od vsega početka ob strani zapadnih buržujev v boj, če dobe od njih orožje.
BEOGRAD. — Prošnja jugoslovanske vlade za orožje, ki jo je naslovila na Ameriko, Britanijo in Francijo, temelji na njeni novi odločitvi, da bo morala jugoslovanska armada — hočeš, nočeš — poseči v boj, pa bodi da se začne splošna evropska vojna, ali pa v slučaju izoliranega satelitskega napada na Jugoslavijo.
Doslej je jugoslovanska vlada zmerom zagotavljala, da se bo jugoslovanska armada borila le, če bo dežela napadena. Jugoslovanske zadnje straže bi v tem primeru zadrževale sovražnika, dočim bi se glavna sila armade umaknila v gore in gozdove in pričela od tam z gerilsko vojno.
Kam to pride, kam to gre?
Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice
V bolnišnici—
V	Huron Road bolnišnici je že dalj časa Miss Alice Somrak iz 5808 Bonna Ave., — članica Glasbene matice. Prestala je že dve težki operaciji in obiski za enkrat še niso dovoljeni.
Važna seja—
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima v petek ob 7:30 važno sejo v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bo važna zadeva glede priprave za veselico. Po seji bo tudi malo zabave.
Novi naslov tajnice—
Catei;ine Pugel, tajnica društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ se je preselila iz 14311 Jenne Ave., na 1380 E. 185 St., tel. KE 1-9353.
Ložka dolina—
Nocoj bo redna društvena seja ob navadnem času v sobi št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave.
Velika razprodaja—
Ob priliki 38 letnice obstoja Slovenske Zadružne Zveze bodo imeli v vseh treh trgovinah v četrtek, petek in soboto veliko razprodajo. Ne prezrite o-glasa v današnjem listu. Pozabljeno pero—
Nekdo je pozabil v našem u-radu nalivno pero. Če se zglasi, ga lahko dobi nazaj.
Hčerko so dobili—
Pri Mr. in Mrs. Joseph Vrtačnik na 13235 Puritas Ave., se je oglasila teta štorklja in jima pustila zalo hčerko prvorojenko. Dekliško ime matere je bilo Donna Milavec iz 6111 St. Clair Ave.
Na obisku—
Mr. Frank Meden iz Ely, Minnesota, s hčerjo in njenim možem Mr. in Mrs. Mike Eveno-sheck, tudi iz Ely, Minn., je prišel na obisk k svojim trem hčeram v Cleveland, in sicer k Emi Meden, Mrs Jerry Schoenecker in Mrs. Ernie Totaro. Prijatelji ga lahko dobijo, če pokličejo' Mrs. Totaro, telefon KE 1-2453. Tukaj ostanejo en teden. Mladeniči oproščeni—
V	ponedeljek smo poročali o prepiru na St. ClairA ve., čigar posledica je bila, da je bil pri tem ubit Slovenec Frank Hočevar. Med mladeniči, ki so bili v to zapleteni, je bil tudi Slovenec Robert Strnad, star 19 let in stanujoč na 1415 E. 51. St. — Strnad in trije njegovi tovariši so bili oproščeni. Policijski pro-sekutor Joseph Stearns je razsodil, da so omenjeni storili to v samoobrambi.
Le eno življenje imamo — poglejmo na obe strani predno stopimo čez cesto.
položajh, če — dobe za to po-
Ta postavka pa je bila zavržena, ko je jugoslovanska vlada'trebno orožje, prišla do prepričanja, da se v j Milan Djilovas je šel v London Evropi ne more več voditi izoli-j	prebijat led
ranih vojn in da bi bila tudi1! Tozadevne razgovore je na-nevtralnost	ne samo nepraktič-|čel že v	januarju v Londonu
na, temveč	tudi nevarna in	da	Milovan	Djilas, član Politbiroje nadaljni	obstoj zapadnih	sil	ja, ki je	takrat predložil samo
odvisen od	skupne obrambe	že	skromno	listo potrebnega orož-
takoj izpočetka. (To pomeni, da'ja. Ko je bil enkrat led prebit, bi šla Jugoslavija v boj ob stra-lpa so vključili v svojo prošnjo ni “buržujskega’, “imperialistič-(tudi moderno in težko orožje:
in kapitalističnega zapa- letala, tanke ni topove.
Pogodbe so od muh
nega <la).
Jugoslovanski voditelji zdaj Za dobavo orožja je nepo-nič več ne mislijo, da bi bil pri- trebno sklepanje posebne po-poročljiv umik v planine, če bi godbe, pravijo jugoslovanski vo-bila dežela napadena. Oni zdaj1 ditelji. Pogodba je potrebna le ne mislijo več na to, da bi žrtvo- pri onih državah, ki so tozadev-vali velik del svojega ozemlja,'no mlačne in cincajo, za Jugo-temveč se nameravajo postaviti'slavijo pa tako vsakdo ve, da napadalcu v bran na odprtih!bo šla v boj. '. .
ghRri /UlERiSM DOMOVIMA
/m- tv» f ■ e /%	tojn
mOSZUXm.
6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628

Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek;
Associate Editor: Vinko Lipovec	________
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.______
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for
3 months.	__
Canada and all other countries outside United States $10
per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months. ____________
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879._____
tvorjena je njihova toliko hvaljena “progresivnost.” Če smo v očeh takih zlaganih progresistov “reakcionarji,” vedimo, da smo na pravi poti, pravilnejši in plemenitejši od njihove, ki jo morajo skrivati zsf: ponarejenimi besedami.
Vsi za enega, eden za vse
P. Bernard Ambrožič
bil — ni
bil —
ga

No. 77
Wed., April 18, 1951
Zlagana progresivnost
“DEMOKRACIJA”, glasilo tržaških in ostalih primorskih demokratično mislečih Slovencev, ki izhaja v Trstu, je objavila sledeči uvodnik, ki naj ga pazno prebero posebno slovenski “progresivci” in “naprednjaki’, sopotniki in ostali oboževalci Titove diktature, ki jo izvaja v ljudski demokraciji” Jugoslaviji:
Stranke, ki so si na našem področju prilastile monopol na naprednost, nas stalno proglašajo za nazadnjake. Oglejmo si torej ponovno, v čem obstoja njihova progresivnost in v čem je naše nazadnjaštvo. Videli bomo namreč, ca se uporabljani nazivi in očitki nikakor ne krijejo z dejanskim stanjem.	• „ .
Komunisti trde, da so za “napredno ureditev družbe. A v čem je zapopaden ta napredek ? Odgovor ne dopušča nobenih dvomov:	neštevilnih koncentracijskih taboriščih, v
zakonski uvedbi in izvajanju prisilnega suženjskega dela, v uničenju vsake svobode duha, besede in tiska, v enostrankarskih političnih sistemih, ki se ponašajo s svojimi 100 odstotnimi volivnimi rezultati, čeprav dokazujejo dnevne ugotovitve, da se skriva za temi papirnatimi uspehi neprimerno manjše navdušenje, kakor pa je bilo ono, na kateje-oa sta se lahko naslanjala Hitler in Mussolini. Fanatičen fn zaljubljen vase prehaja komunizem naravnost v maliko-vastvo. Nezmotljivi voditelji, nezmotljiva partija, balzamirani “svetniki” v mavzolejih (Leninova mumija!). Vse to dela potem, ko je zgodovina, posebno v novejši dobi, neštetokrat dokazala, kako tragično končajo narodi, ki se slepo zaupajo nezmotljivosti človeških bitij.
Toda narodi in njihove potrebe štejejo za komuniste kakor lanski sneg. Dokler lahko izkoriščajo njihove stiske za svoj prihod na oblast, dotlej jih demagoško izrabljajo, ko so pa enkrat na oblasti, potem pride knuta, ki neusmiljeno žvižga po krbtih vseh, ki bi si upali reči, da niso presrečni nad slehernim ukazom in potezo svojih komunističnih gospodarjev. Vsakogar, ki si upa oglasiti ali izraziti najmanj ši pomislek, proplase za garjavega in ga kot izdajalca poženejo v pogubo.
Za komuniste ni važno, ali živi nekaj generacij v nesreči v pomanjkanju in lakoti. Za “stvar” so vse žrtve upravičene! Podobnega mišljenja je bli najbrž tudi Keops, ko je zidal svoje ogromne piramide. Vseeno mu je bilo, koliko Egipčanov je pri tem umrlo! In kakšno korist je imel narod od teh piramid? Najbrž prav nič manjšo, kvečjemu večjo, kakor pa jo ima sodobno človeštvo od brezobzirne in pogostoma naravnost pogubne komunistične politike, ki uničuje blagostanje, svobodo in človeško dostojanstvo živečih pokolenj na račun neke morebitne in po vsaki “petletki” vedno bolj oddaljene bodočnosti.
Partija, voditelji, božanski Marx, Lenin in Stalin, to je za komuniste vse. Za te ideale, brez pravice,^ da bi pred poizkusom ali v teku poizkusa na osnovi izkušenj lahko razpravljale o njihovi resničnosti in upravičenosti, morajo množice z zavezanimi ustmi trpeti in se žrtvovati. Šteje “stvar,” ne pa ljudska sreča!
Ako je to ponovno zapostavljenje posameznika, ta ponovna navdušenost do njegovega blagostanja in človeškega dostojanstva napredek, potem smo demokrati res reakcionarji. Mi zagovarjamo namreč svobodo, zahtevamo, da služijo politični voditelji, stranke in države narodom, ne pa narobe. V tej službi mora biti njihova veličina. Nikomur ne priznavamo božanskih lastnosti, niti nezmotljivosti. Uveljavljamo načelo, da ni nihče večen, ne partija, ne njihovi tajniki ali predsedniki. Narodi morajo imeti v vsakem trenutku možnost, da svoje voditelje opominjajo in tudi odstavijo, ne da bi morali zato posegati po krvavih revolucijah, trepetati pred tajnimi policijami in skrivati svoje misli pred neštetimi vohuni in cenzurami.
Doslej je obstojal napredek človeškega rodu prav v tem, da se je širil krog ljudi, ki so bili upravičeni in poklicani. da dejansko sodelujejo pri odločanju o javnih poslih; da se 'e družba vedno trudila za blagostanje čim večjega števila ljudi; da jih je prepovedala izkoriščati kot sužnje v katere koli svrhe. Človeštvo je v svojem razvoju napravilo največji skok, odkar je bila proglašena ni uveljavljena svoboda misli in svoboda zagovarjanja ter razširjanja novih idej, pa naj bo to trenutnim oblastnikom prav ali ne. Ta visoka načela so omogočila, da so na Švedskem, Norveškem, Angliji in premnogih drugih državah prišle na oblast stranke, ki zastopajo široke delavske sloje. Povsod tam, kjer so se ta načela uveljavila v svoji najvišji stopnji, povsod tam imamo največje blagostanje, najvišjo življenjsko raven, pravna sigurnost in človek nista v nobeni nevarnosti pred muhastimi posegi diktatorjev.
Naenkrat pa pridejo komunisti, ki trde, da je po njihovem napredek nekaj drugega! Če je zagovarjanje človeka, njegove svobode, pravne sigurnosti in blagostanja “nazadnjaštvo,” potem ni nobenega dvoma, kako zlagana in po-
“Dunajski Zvon’ je ga več.
“Ljubljanski Zvon” je ni ga več.
“Minnesotski Zvon” — ni bilo, zdaj je!
In mi seveda ne bomo govorili o onih dveh, ki sta bila, pa jih ni več. Bomo pa eno rekli o tem, ki je. To je — “Minnesotski Zvon.”
Takole berem na njegovi zadnji strani:
“Minnesotski Zvon” izdaja slovenska mladina na Gilbertu in v Pinevillu. Ureja, razmnožuje ter riše: Franci Medved. Tipka: Marijan Kosem.
Zdaj torej že nekaj več vemo o tem Zvonu, ki ga ni bilo, zdaj pa je. O njegovem uredniku in tiskarju bi se dalo povedati, da bo letos 25. maja star 15 let. To je vse, kar smo doslej vedeli o njem pri nas. O ja, tudi to, da je priplaval v Ameriko v novembru 1949. Torej ni nič čudnega, da se je med tem že toliko poamerikanil, da je zdaj dober za urednika nasledniku dunajskega in ljubljanskega “Zvona.”
Za Marijana Kosma se iz Ligi-nih zapiskov ne da ugotoviti rojstni dan. Zapisano je, da je ob prihodu čez lužo znal šteti do 11. In še te vemo, da ga je prinesel v Ameriko leta 1949 sv. Janez Brez glave za svoj god. Da mu je pa glavo pustil, je dokazano s tem, ko vidimo, da se mladi mož udejstvuje pri “Minnesotskem Zvonu” v tako važni vlogi kot je pri takem listu tipkar! Z drugo besedo: stavec.
Iščem in iščem — imam nam reč pred seboj 1. številko “Minnesotskega Zvona,” za njo pa še dvojno številko 2 in 3 — iščem torej v njem “Vabila na naroč-bo” in objave, koliko znaša naročnina. Nič takega ne najdem. Še manj seveda se mi je posrečilo, da bi pogledal za kulise in odkril, kako velika je “naklada” tega naj novejšega pojava na slovenskem literarnem polju. Samo toliko mi je bilo zaupno poroča-no, da je čitajoča publika in obenem zbor sotrudništva obsežen v obiskovalcih in — alkah slovenske šole na Gilbertu in v Pinevillu, Minn., USA.
Ker se pa ni vredno muditi pri zadevah, ki se same ne ponujajo v razpravljanje, pustimo te reči pri miru in začnimo listati po prvi številki “Minnesotskega Zvona,” ki ima 12 strani. Morebiti pridemo do konca približno ob koncu te kolone.
Št. 1. — Januar 1951. — Leto I.
Čitajmo “Uvod”:
Prva številka Tvojega lista, draga mladina, prihaja — sad tvoje ljubezni, tvojega truda.
Ne bo ti žal, da si se zavzela za to, da ne boš pozabila svojega maternega jezika in se izobraževala dalje. O njem so .tako lepo pisali naši največji možje, škof Slomšek, Ivan Cankar in drugi.
Glej, da se ne bo zgodilo tako, kot pravi Narte Velikonja, ki piše o očetu, katerega je obiskal sin Amerikanec s svojo družino. Ta ni razumela slovenske govorice in oče je sinu po pravici očital, da ga je zatajil, ker ni nanj mislil pri svojih otrocih.
Ceniti in spoštovati moraš svoj novi dom, rad se uči jezika, v katerem se izobražaš, nikdar pa ne pozabi mile materne govorice, v kateri te je učila mati moliti in ljubiti svoj dom.
* * *
Stran 2. Franci Medved: Minnesotski Zvon.
Naslovna stran Vam naznanja, kje se oglaša ta zvon.
Morda vas zanima, kakšna je) ta dežela.	|
Minnesota je bila indijanska dežela. Indijanci so bili pogani. Sem so prišli katoliški misijonarji in in oznanjali sveto vero.
Tu je širil sveto vero misijonar Baraga, poznejši škof. Zanimivo je, da je sezidal prvo katoliško cerkvico v Duluthu. Nekoč se je peljal po Gornjem jezeru, da bi šel previdet nekega Indijanca. Voda je bila tako nemirna, da ga je zaneslo v nasprotno smer. Priporočil se je Bogu, da bi prišel v pravi kraj. Zaneslo ga je v “La Croice,” kjer je prišel na suho zemljo. Tu ima spomenik v podobi križa.
Pred njim so prišli sem tudi Angleži, kot “Hudson Bay Fur Company,” ki je kupovala kožu hovino od Indijancev. Ta družba je plačevala kožuhovino z malovrednim steklom.
Te Indijance je obiskal misijonar Baraga, ki je posvaril to družbo zaradi takega plačila.
Pred sedemdesetimi leti so: našli tu prvo rudo železa bratje: “Meritt.” Niso pa imeli denarja, da bi začeli z obratom.
Na “Mt. Iron” imajo bratje spomenik.
Governer Minnesote je Luther Youngdahl. Glavno mesto je St. Paul.
Tu, kjer je sedaj Gilbert, soi bili nekdaj obširni gozdovi.
V prvih časih so bili tu rudniki pod zemljo. Ker so se pa dogajale nesreče, so začeli izkopavati rudo v odprtih rudnikih. Zato sedaj vidite vsenaokrog umetne hribe, kamor navažajo slabo rudo s prstjo.
* * *
Stran 3. Anica Krulc: Klepetulja.
so bratci iskali zdravilno1 nič povedal, kako je na 7. stra-1 resnično stanje ter zlasti, če bi
ni opisala svoj izlet na Dobrač?, vedel, da hočejo Italijani v Tr-. In kaj bo rekel Medvedov Bine,j stu še vedno uporabljati proti če ne bom nič omenil njegove | Slovencem očitno krivične zako-pesmi na 10. strani: Razbiti krož- jne, ki jih je izdal italijanski fa-niček? Pa še Ivanka Krulc, če' šistični režim z namenom, da za-
Kako rožo.
živela je mati, ki je imela tri otroke, Tinčka, Tončka in To-mažka. Nekega dne je pa zelo zbolela. . .
POSEBNA KAMPANJA ZA PRISPEVKE LIGI
Od
15. maja do 30. junija 1951 CILJ: $10,000
Ja, ampak smo šele na 4. strani! Predolga bo ta moja kolona, če bom do konca povedal, kako j e Milena bratce vodila, da so našli zdr avilno rožo. Kaj bo potem rekla Bajdova Vika, če ne bom
bom zamolčal njeno trditev in skoraj dve strani dolgo dokazovanje, da je “povsod lepo, doma najlepše”? Če bi že izpustil na zadnji strani “uganke,” bi morda ne bilo prevelike zamere.
» * •
Torej, za danes se moramo ločiti od Minnesotskega Zvona., Če se komu zdi, da lepo poje, pa če nisem grešil zoper kakšen “Copyright,” naj mi sporoči, pa bomo še kaj več iz Minnesotskega Zvona obesili — na veliki zvon!
|Z SLOVENSKEGA PRIMORJA
Pozdravljena planjava krasna, vsa z lepim cvetjem je porasla, na njej pa ptičica poje, to naša pridna Štefka je.
Tak je začetek Aničine poezije. Pesem ima šest kitic. Če bi vseh šest tu prebrali, bi se Štefki morebiti malo “sitno zdelo,” zato samo še 4. kitico:
Jezik dolg tri metre ima, opravljati izvrstno zna; če štefici se le kaj pove, čez tri dni že ves kraj izve.
Tako, vidite- Jaz pa prav poti-hem ugibam, če ni morebiti Anica večja opravljivka kot Štefka. No, dokler je opravljivost obeh le kos poezije, imamo lahko obe deklici zelo radi.
* * *
Stran 4. Marjan Kosem: Iz slovenske v ameriško šolo.
Leta 1945 sem prispel s svojimi starši na Koroško. O šoli nisem imel nobenega pojma. V Spittalu se je obnovila slovenska šola in mama me je vpisala v prvi razred. Tako sem končal tam štiri razrede in prvi gimnazijski razred.
Leta 1949 pa sem dospel s starši v Ameriko in po nekaj mesecih sem prišel na Gilbert v sedmi razred.
Gilbert je prijazno mestece v železnem okrožju v Minnesoti. Nedaleč od župne cerkve so šolska poslopja. . .
Način pouka je nekoliko drugačen kot smo ga imeli v slovenski šoli. čas za učenje imamo v
Titovci so v Trstu ustavili svoj “Ljudski tednik” in razpustili tudi svojo novinarsko agencijo. Zaradi tega je izgubilo službo 30 titovskih propagandistov. Kot razlog navajajo ljudje v Trstu, da titovcem primanjkuje deviz in da morajo radi tega “varčevati.” Titovci, ki so imeli doslej službe v Trstu se v veliki večini ne marajo vrniti domov in si iščejo v mestu novih zaposlitev.
Zakaj Slovenci v coni A Tržaškega svobodnega ozemlja ne smejo uporabljati svoje mate rinščine pri javnih uradih in ' javnosti? V časopisih smo brali, da je v angleškem parlamentu pred nekaj tednih poslanec Parker stavil na zunanjega ministra sledeče vprašanje; “Kaj je biloi ukrenjeno za izvajanje določila mirovne pogodbe z Italijo, ki označuje italijanščino in slovenščino za uradna jezika v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja (čl. 7 pril. VI. mirovne pogod be)? “Namesto tedanjega bolnega zunanjega ministra Bevina je dal angleški državni minister Kenneth Younger sledeči pismeni odgovor; “Spričo tega, da za Tržaško ozemlje ni bil imenovan guverner, priloga mirovne pogodbe, ki vsebuje omenjeno določbo ni stopila v veljavo. Po drugi strani 'določa; mirovna pogodba na drugem mestu (čl. 10 priloga VII.) da bodo v razdobju začasnega režima (interim periods) ostali veljavi obstoječi zakoni, če jih ne bo ali dokler jih ne bo preklical, ali ukinil guverner. Med tem pa ostaja italijanščina še nadalje edini uradni jezik cone A, toda Zavezniška vojaška uprava je podvzela potrebne ukrepe, da bi ugodila potrebam štirih občin, v katerih prevladuje)!) slovenščina. “Tega odgovora angleškega laburističnega ministra ni mogoče drugače razumeti, kakor da so v angleškem zunanjem ministrstvu nepoučeni, kakšen je dejanski in pravni položaj glede rabe slovenščine na tržaškem ozemlju. Slovenci so tukaj doma že poldrag tisoč let. Italija je tržaško
tre in uniči, kar je slovenskega na Primorskem.
Postopanje anglo - ameriške^ vojaške uprave na tržaškem ozemlju naravno služi Italiji za vzgled in vzpodbudo, kako naj! postopa s Slovenci, ki so po mirovni pogodbi prišli pod njeno oblast. Tudi tam se proti Slovencem še uporabljano krivični fašistični zakoni. Toda krivice, ki jih je fašizem prizadejal Nemcem na južnem Tirolskem irv Francozom na francoski meji, so' italijanske oblasti odpravile že jeseni leta 1945, ko mirovna pogodba sploh še sklenjena ni bila. Tako je italijanski prefekt De Angelis že 14. novembra 1945 izdal za Južno Tirolsko dekret o jezikovni pomiritvi in dvojezičnosti. Po tem dekretu je raba
izdalo sodbo, v kateri je med drugim rečeno, daje uporaba slovenščine na tržaškem sodišču popolnoma prepovedana. Vse to1 nemščine izenačena z italijanšči-
se je zgodilo brez vsake zakonite podlage, čisto po fašističnih metodah nasilja in in samovoljnosti!
Enako se je istočasno postopalo tudi po drugih uradih. V čisto slovenskih krajih so šefi uradov in komisarji slovenskih občin izdajali odločbe, da je edini uradni in občevalni jezik italijanščina ter so prepovedovali govoriti slovensko v javnosti. To: stanje je trajalo vse do 15. oktobra 1925, ko je izšel “kraljevi
no v vseh civilnih in javnih zadevah; imena mest in ulic, sploh vsi javni napisi, morajo biti v nemščini in v italijanščini; uradniki v vseh uradih morajo odgovarjati strankam v tistem jeziku, v katerem jih je stranka nagovorila; pri nastavljanju uradnikov imajo prednost oni kandidati, ki bolje obvladajo oba jezika. Tak dekret je izdal italijanski prefekt za južno Tirolsko jeseni 1945! Kako daleč smo od tega na Svobodnem tržaškem
dekret,” ki je uzakonil nasilno- ozemLu; Kako drugače postopa in brezpravno že uvedeno prak-, anglo-ameriška vojaška uprava
so. Ta zakon je po svoji vsebini in po načinu, kako je do njega prišlo, tipična fašistična “pravna” norma. In ta zakon velja še danes v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja, kar s ponosom in vso zaničljivostjo poudarjajo italijanski šovinistični časopisi, pri katerih o kakem pravnem čutu pač ne more biti govora. Je pa to tudi zakon, ki ga v angleškem parlamentu ščiti laburistični minister in ki se ga anglo-ameriška vojaška uprava na Svobodnem tržaškem ozemlju trdovratno drži. Tržaški Slovenci so menda še edina narodnostna skupina, proti kateri se še vedno uporabljajo ta in drugi očitno krivični fašistični zakoni in to pod patronanco anglo-ame-riške vojaške uprave. Tudi v pravnem pogledu razlaganje angleškega ministra ne drži. Glavni smisel in namen italijanske mirovne pogodbe je bil napraviti konec italijanskemu fašizmu. že zaradi tega je pravno-nemogoče na podlagi iste mirovne pogodbe opravičevati in dopuščati, da bi slični fašistični zakoni veljali na tržaškem ozemlju proti Slovencem vse dotlej “dokler ne bo imenovan guverner.” Člen 15 mirovne pogodbe dalje izrecno določa; “Italija; mora ukreniti vse potrebno, da zagotovi vsem osebam, ki pridejo pod njeno oblast, brez razlike plemena, spola, jezika ali vere,
ozemlje zasedla prvič v zgodo- uživanje človečanskih pravic in
vini šele leta 1918. Do takrat je-bil v tržaški okolici, ki je izključno slovenska, po avstrijski upravni terminologiji “deželni jezik” edinole slovenščina, v mestu Trstu pa sta bila deželna jezika drug poleg drugega;
svoboščin, v katerih je vključena svoboda izražanja misli, svoboda tiska in objavljanja, svoboda bogoslužja, svoboda nazi-ranja in združevanja.” Mirovna pogodba je stopila v veljavo 15. septembra 1947. Po navedenem
s Slovenci na tem ozemlju! In vendar tržaški Slovenci ne zahtevajo drugega, kakor da se jim prizna popolna enakopravnost z Italijani. Slovenci so tukaj doma. Zemljišča tržaškega ozemlja so v pretežnem delu še vedno: slovenska lastnina, čeprav se, italijanski kapital na vso moč trudi, da bi pokupil čimveč slovenske zemlje ter izrinil Slovence iz njihovih domov. Italijani pa so se v veliki večini naselili v Trst iz raznih italijanskih pokrajin, ki nimajo s Trstom praV nobene zveze in to največ v zadnjih 30 letih, ko je fašistični režim storil vse, da bi tem krajem čim hitreje dal popolnoma italijansko lice. Če je italijanski prefekt za južno Tirolsko izdal dekret, s katerim je z eno odločbo odpravil celo vrsto fašističnih krivic proti tirolskim Nemcem, bi bila toliko bolj dolžna storiti to anglo-ameriška vojaška uprava na svobodnem tržaškem ozemlju tudi za Slovence. Nemci na južnem Tirolskem uživajo vso svobodo. Tržaški Slovenci, ki so poleg koroških goriških in beneških Slovencev edini slovanski drobec tostran železne zavese ter bi morali uživati vse ugodnosti zapadno-de-mokratične svobode, morajo še vedno živeti pod pritiskom in pretnjo italijanskih fašističnih zakonov in angleški minister n& vidi v tem. nič nemoralnega, niti nedopustnega in nič nezakonitega. Verujemo v pravičnost in zato verujemo, da se bo tudi tn spremenilo.
značilno je, kako so potem Italijani vzeli Slovencem pravico govoriti slovensko pred sodiščem tri!in pri drugih uradih ter sploh v javnosti. 31. januarja 1922 —• v času, ko je zlasti na Primorskem začel dvigati glavo fašizem v vsej svoji nasilnosti in brez-šoli, kjer ostajamo ves dan do' pravnosti proti Slovencem, štirih popoldne. Učitelji in uči-1 je sklenila odvetniška zbornica teljice so zelo prijazne do nas. v Trstu, da mora biti v Julijski Kar se tiče šolskih potrebščin,; Benečiji le en občevalni jezik in je vse zastonj, a samo na želez-' sicer italijanščina. Temu je sle-drugih šolah dil sklep nekaterih sodnikov na
slovenščina in italjanščina. Zelo členu je Italija dolžna omogoči
ti Slovencem, ki bivajo pod njeno oblastjo, uživanje človečanskih pravic in osnovnih svoboščin v enaki meri, kakor jih uživajo Italijani; zlasti mora omogočiti, da Slovenci v jezikovno mešanih pokrajinah uporabljajo' svoj materni jezik pri sodišču in pri vseh javnih uradih. Po besedilu mirovne pogodbe morajo Slovenci nedvomno uživati popolno enakopravnost z Italijani. Če je Italija obvezana omogočiti to Slovencem, ki si ostali v njenih mejah, je vsaj v enaki
Revčki
Bilo je v neki podiožniški državi. Neki agitator je govoril kako lepo je življenje v sovjetski družbi. Ko je končal, je vstal starejši kmet in potožil, kako to, da morajo biti on in njegovi tovariši oblečeni v cunje.
“To ni nič hudega,” je odgovoril agitator. “Zdaj je poletje in dandanašnji milijoni ljudi na svetu sploh nimajo obleke.”
“Oh, revčki,” je vzdihnil kmet, zmajal z glavo in rekel: “Pra^ gotovo so že dalj pod Sovjeti kakor mi.”
— Tibet v Osrednji Aziji, je nedavno priznal nadoblast
nem okrožju. Po w	(
morajo vse kupiti. Šole so zelo tržaškem sodišču, da se ne bodo u	„	, „
lepo oskrbovane. Iz oddaljenih sprejemale vloge v slovenščini, meri obvezana storiti isto anglo-(
kmetij prihajajo dijaki v šolo, in hrvaščini ter da ne bodo več ameriška vojaška uprava na površino trikrat večjo od kjer lahko dobe kosilo za malo; dopuščeni obrambni govori v slo- Svobodnem tržaškem ozemlju, j Kalifornije.
1	1	" _ _ X „ 1 ^ J. . gl ' i __ _ I _ " ,   — X X f ^ v*	, 4"	/d /~» V-l	I r- /-v •*»«-* -i r* i i	f~f	1 O I T T1
komunistične Kitajske, zavzemi
naše
denarja, ker je v šoli tudi kuhi- venščini in hrvaščini ter do ne
nja.
Stran 4. — Milena Dolenc:
Texas, Arizona
* %
in California
Skoraj si ni mogoče misliti, da
bodo več dopuščeni obrambni , bi angleški minister dal gornji	-------, -
govori v slovenščini. V začetku I odgovor na vprašanje poslanca pridelajo skoro polovico vsega aprila 1922 je tržaško sodišče J Parker j a, če bi vedel, kakšno je bombaža y Združenih državah-
SIMONČIČ MAKS	' i	' '	:■ * 1 i-r
Galicija
SPOMINI PADLEGA VOJAKA
“Smo že na glavni cesti,” se “Sa.i je vseeno; raje pojdimo oglasi v tem hipu Kovač, ki je1 smrčat, kar je še najpametneje,” hodil nekoliko pred nami. I se oglaša nekdo. Večina pa je “To je šlo pa res hitro,” se od- radovedna in hoče videti, kaj je dihavamo zadovoljno drug za'posebnega na postaji, drugim.	“Da se nisem že prej spom-
Medtem je že skoro preneha- nil,” se oglasi zopet Žgur. “Saj
lo deževati in zato tudi tema ni več tako gosta, kot je bila prej.
“Nazadnje bi mogli nocoj še
ima kdo izmed topničarjev, ki stoje na oni strani, kako kolesarsko acetilenko. Kar Skočir naj mu reče, pa vam jo bo go-
dobro spati, le če bi človek kje j tovo rade volje posodil. Pa bolj ulovil kaj mrve ali pa otep sla- sredine se držite,” kliče še za

EDINA. SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA
Slovenska moška
Ustanovljena 1. januarja, 1939.
zveza v Ameriki
Inkorporirana 13. marca, 1939 v državi Ohio.

me, da bi ne ležal v samem blatu,” razglablja Habič sam pri sebi.
Bogataj je nezadovoljen, ker se ni že sam prej tega spomnil, zato se ujeda:
“Da bi te vendar no! Ali nisi mogel malo prej odpreti čeljusti, dokler smo imeli še hiše pred nosom! Zdaj je pa že prepozno.”
Čez železniški prelaz je cesta
nami, ko odhajamo. “Ob straneh je vse polno žice. Človek se lahko pošteno ravsne.”
A tudi po sredi je vse polno navlake. Razsuti železniški vozovi, navzgor ukrivljene tračnice, razbito pohištvo, steklovina, nekaj smrdeče mrhovine, vse mogoče je razmetano po železniški progi. Ob vsakem koraku nam škriplje in zveni pod nogami, kot da stopamo po razsežni
zaprta. Iz teme laja neki glas, ’ kovinasti, nad predorom povle-naj obstojimo.	čeni ploščadi.
“Kaj pa delaš ondukaj, Fran- “Sreča, da je tema ponehala,” ce?” vprašuje smeje Kovač pravi Struglc, “drugače bi se še Žgur j a, spoznavši ga po glasu, i zgubili med to ropotijo.”
“Aaa, vi ste?!” se smeje tudi j Na obeh straneh proge, ki se Žgur, a glas mu nekoliko podr- J proti kolodvoru vedno bolj ši-hteva. Počasi prileze izza ču-| ri in prepleta, vstajajo polago-vajnice in nam odrine preko ma iz teme motne stene želez-ceste spuščeno zavoro. — “Malo niških poslopij . . .
prej so nas porinili semkaj,” nam razlaga, “kajti onstran postaje stražijo topničarji.”
“Pa te vendar ni strah, fante?” se norčuje Habič, ko sliši njegov drhteči glas.
Šema neumna!” odgovarja Žgur, a se vseeno ne repenči, Lot je drugače njegova navada. — “Pravzaprav mi je nocoj res nekam čudno,” potrdi sam.
“Veste, gospod feldvebel,” se obrne k naredniku Mamiloviču, ki ga je bržčas šele sedaj zagledal, tamle na postaji je marsikaj videti. Če se vam zljubi, pojdite pogledat, saj ni daleč. Največ dve sto korakov. Tudi Skočir in Omahen sta tamkaj za hišo.”
“Kaj pa je tako posebnega?” “Počakajte, da boste tam! Samo, če imate kak konček sve-č^, našo smo požgali; kajti notri je tema kot v rogu . . .”
Toda sveče ni.
“Jaz bi moral še imeti majhen fizeljc sveče, ampak ne morem ga najti tega šmenta,” rentači Intihar in preiskuje svoje žepe.
“Kaj pa vas nosi tod okoli?” nas pozdravljata Skočir in Omahen, ko ju je narednik poklical.
Povemo jima, zakaj smo prišli.
“A takisto!” pravi Skočir.
Glavni sedež: BARBERTON. OHIO
SNA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM. ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Nobenih pristojnih stroSkov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave Pristop od 16. do 65. leta.
Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu do $100 pogrebnih stroškov.
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organizacije. GLAVNI ODBOR:
Častni predsednik:	PRED UDOVICH. 183—22nd St.. Barberton. O
Predsednik: MATT P. INTIHAR, 21491 Nauman Ave., Euclid, Ohio Prvi podpredsednik: PRANK J. MACEROL, 1172 Norwood Rd.. Cleveland 3, Ohio.
Drugi podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland O Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1012 Wooster Rd., West Barberton 6 Blagajnik: JOSEPH SHEGA, 207—23rd St. NW., Barberton, Ohio.’ Zapisnikar: JOŽE GRDINA- 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3 Ohio NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: CHARLES BENEVOL, 195(52 Muskoka Ave., Cleveland 19, Ohio.
Drugi nadzornik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, Ohio. Tretji nadzornik: ANTHONY KRAMPEL, 1003 E. 66. Pl., Cleveland O.' land 10, Ohio.
FINANČNI ODBOR:
Predsednik in prvi odbornik: JOHN GOTTLIEB, 1845 W. Cermak Rd. Chicago 8, 111.
Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Girard, Ohio. Tretji odbornik: DAMIJAN TOMAŽIN, 973 E. 74. St., Cleveland Ohio ' Direktor atletike: JOSEPH E. LUKZ, RFD 1, Box 432, Niles, Ohio Uradno glasilo “Ameriška Domovina,” 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio.	’
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske Moške Zveze 1012 Wooster Rd., West Barberton, Ohio. »•
Predloženo je psmo Družbe,'; Dalje se sklene, da se da na- ----------------—-----------------
sv. Mohorja, ki prosi za kak dar.1 praviti nove asesment-knjižice,1	flAhjjA (Ma
Se odobri in sklene, da se da! take kot jih ima KSKJ. Vso stvar'	mvmijv y
Družbi sv. Mohorja $10.	j se prepusti tajniku, da uredi.
Gl. tajnik poroča o smrtnem; Ker je dnevni red izčrpan, gl. slučaju člana Jos. Lavriča, kate- predsednik Intihar zaključi sejo' rega certifikat je zapisan na de- ob 11:50.
Matt F. Intihar, predsednik; Jože Grdina, zapisnikar.
diča, a denar zahteva pogebnik za stroške pogreba. Vso zadevo se prepusti sobr. gl. nadzorniku Frank Perku, kateremu je stvar M. ŠKERBEC: znana, da on uredi vse potrebno, da se stvar reši obojestransko' pravično, ker gl. odbor ne more razveljaviti, kar stoji v certifikatu glede dediča; mora iti poi Kmetje so jih sprejeli z bratsko pravilih SMZ, da končno ne bi ljubeznijo. Kdo ne bi pač po-
Razdejanje Sodražice
(Nadaljevanje)
Zidarski pomočniki
Sprejme se takoj enega ali dva zidarska pomočnika; novodošle-ci iz stare domovine dobrodošli.
Frank Strumbly
5719 Highland Rd.
Tel. Hlllcrest 2-4479
(78)
trpela SMZ.
Gl. predsednik govori glede našega glasila, ki nas bi precej stalo in sicer 1,000, na leto. Vso stvar pa ne moremo urediti brez
magal bratu v sili, ki je morali vsled nemškega nasilja zapusti-! ti dom, družino? Pomagali sb1 jim. Dobri kmetje pa niso ve-1 deli, kaj so z begunci dobili. |
odloka konvencije, zato naj se Ljubljanski “Rdeči križ” je po-počaka, ker letos se itak vrši slal po zaslugi sodraških učite
konvencija S. M. Z. in ta naj ukrene vse potrebno.
II. gl. podpr. Ivan German je
Ijev begunce v Sodražico, ki pa so bili brez dvoma sami komunisti in komunistični agitatorji.
mnenja, da se to prepusti kon-|Begunci so bili razdeljeni pa venciji, istega mnenja je tudi i vaseh po določenem načrtu. Ti j preds. fin. odbora John Gottlieb J so zastrupljali dobre družine si
Zapisnik
prav tako tudi zapisnikar Jože komunističnim naukom. Ti so'
pa tudi imeli stike s komunisti v gori. Nekatere prej dobre ka-!
Grdina in končno se odobri, naj vso stvar uredi konvencija.
Na raspravi je, kdaj naj se vr-
toliške družine se morajo prav
Glavne letne seje Slovenske moške zveze, ki se je vršila dne 11. februarja 1951 v Slovenskem domu na Holmes Ave., Cleveland, Ohio.
pa rečem, da bi dosti laže spali če bi ne lezli v to bajto.”
DORNER CHEVROLET CO. 14115 St. Clair Ave.
MU 1-7700
Res. KE 1-2161
Frank L Terček, zasl.
Se priporoča Slovencem
KADAR NAMERAVATE
KUPITI ALI PRODATI
HIŠO, ZEMLJIŠČE, TRGOVINO,
pokličite za zanesljivo in točno postrežbo
JOHN ROŽANCA
LAKELAND REALTY CO.
15604 Waterloo Rd.
KE 1-6681
Make This Your Buy Word For VITAM IMS ,
Wimt VITAMIN cwsutfs
T>w A Boy (brand) MuUip!« VUo» Jsfc CopwlM ora—
'e>
V40TINT—•och aaptuU Matula* Ito 4aMr boat* aatdi *# five rhomb* r**n main (Mat* fc®va baaa fcatobi m i—nWa> ta Iwman aatrMeo.
•—CONV8HIBNT—«ok* (ad a** MpMfc tMhv »»d yao «oa Fargat oba<rt IrSwola tupplMBeata m$9 toatonew,.
*—*COMO#AICAl—* dasta MpwW aaeb d«? la ad yaa tska aod ail yta pay fco.
d—OUAS/jsrriS—t aka aa# OfNhMtay (tooad) Multiple Vhamla Copiul* cod* dap tar ably day*, tear —ay beak W yaa am eat aattaTuU.	^
tt&n Uk&GfiATORiS, INC,
mnenja.
“V začetku mi je bilo nekam čudno, da bi jo bil najrajši pobrisal. Zdaj sem že malo pozabil.”
“Kaj pa je tako posebnega tam?” vprašuje Bogataj.
“Pravzaprav nič takega, česar že ni vsak izmed vas videl, samo da je tukaj vse drugače, — tako bolj . . .”
“Kaj čvekaš!” mu brani Skočir, ki se je že vrnil s prižgano' acetilenko. “Nihče ne more tega opisati, kdor ni videl na lastne oči.” ,
Stopamo za žarom belobleste-če luči, ki riše v daljavi, kjer se njena svetloba polagoma preliva v temo, pošastne, trepetajoče sence. Ostuden smrad nam udarja v nosove, ki postaja tem hujši, čim bolj se bližamo postaji.
j “Za nosove je še najbolje, če : jih zamašite s cunjami,” nam svetuje Skočir, “ker drugače ne
Predsednik Matt Intihar otvo-
„	, .n sejo ob 9:30, navzoči so: gl.
Ogledali bi si radi. Bom paško-| dsedn.k Matt Intih j gl
el po tisto laterno toliko vam, podpredsednik FrMk
II. gl. podpredsednik Ivan Ger-
m ^	,	.	.man, gl. tajnik Vincent H. Lau-
Tud,_ Omahen )e njegovega ^ gI blagajnik Joseph shega_
zapisnikar Jože Grdina.
Nadzorniki: Chas. B e n e v o 1, predsednik, Frank Perko 1. nadzornik, Anton Krampe! 2. nadzornik. Finančni odbor: John Gottlieb, predsednik; odsotni so: Joseph Piškur 1. finančnik, Damijan Tomažin 2. finančnik ter direktor atletike Joseph Luke-žič.
Sledi čitanje zapisnika zadnje polletne glavne seje, ki je sprejet kot čitan; nato poda poročilo gl. .predsednik Matt Intihar, razen nekaj priporočila glede gotovih točk in te so glede glasila SMZ potem pa glede kon-venčne kampanje. V to zadevo bo posegel tedaj, ko pride stvar na vrsto.
1. gl. podpredsednik Frank Mačerol nima kaj posebnega poročati; prav tako ne II. gl. podpredsednik Ivan German.
je, 9,921.32, kar je znaten povi-j šek od zadnjega leta kljub stroškom in pa izplačevanju posmrtnin oziroma pogrebnih stroškov. Gl. tajnik spodbuja navzoče, da gfemo intenzivno na delo za čimvečji napredek SMZ.
Poroča gl. blagajnik Joseph ,. . . v	,,
Shega, katerega knjige in raču-!1105^1 Vec ° naPre<^KU SMZ ni se povsem ujemajo z gl. tajni-""’ kom.
ši konvencija? Se tozadevno, beguncem zahvaliti, da so posta-razmotriva in potem določi, da'li njihovi sinovi in hčere komu-se konvencija vrši v nedeljo 26. mistični razbojniki. S pomočjo! avgusta 1951. Ako slučajno dvo-j beguncev se je posrečilo “četni-! rane ne bi bila na razpolago ta kom” v gori razpresti komunis-’
dan ali bi bil kak drug zadržek potem bomo določili drug datum.
Predkonvenčna seja gl. odbora se bo vršila 22. aprila.
Glavni tajnik Lauter priporoča, naj bi se priobčevalo v jav-
Zapisnikar Jože Grdina nima kaj posebnega poročati; bo se pa oglasil pozneje.
Predsednik nadzornega odbora Chas. Benevol poroča, da so pregledali knjige in račune gl. tajnika in gl. blagajnika ter jih, pronašli povsem v redu in jih priporoča v odobritev.
Dalje poročata nadzornika Frank Perko in Anton Krampel,
ter da naj se vsi zavzamemo zato in gremo na delo.
Razmotrivali smo glede kampanje SMZ in sklenili, da se prične 1. marca ter se vrši do 31. julija. Kdor bo dobil največ novih članov, bo dobil še posebno nagrado že poleg predpisane, katere je odobril gl. odbor že prej in so še vedno v veljavi, to je 50c za novega člana. Ostale nagrade pa, ki se jih zdaj določi, so: prva nagrada $25, druga $15,
l I
Sledi poročilo glavnega tajni- ne chicaške podružnice in na-ka Vincenta H. Lauterja o sta- predku članstva.
,	, v	iniu organizacije bodisi glede Zbornica poročilo odbornikov
boste zdržali. Zgui bi bil skoro j članstva kakor tudi imovine, odobri in potrdi in sprejme ra-zelodec izbruhal, pa je bil sa-1 •	--	-
mo par trenutkov notri.”
“Saj tudi mi ne mislimo ostati celo večnost.’ ’
Skočir zamrmra nekaj, kot bi bi hotel reči: “No, saj bomo videli,” in zleze v notranjost poslopja.
Vse je razbito in razmetano.
Kovinske plošče, telefonska žica, zavita v svitke kakor kače, raztreskano pohištvo, razni deli brzojavne naprave: vse to leži križem po tleh. Vmes plasti človeškega blata, zgnetenega med umazano perilo in železniške vozne listke, ostanki jedil in različna vojaška drobnjava.
V trenutku preletim z očmi sobo, ki je bila prej postajena-čelnikova pisarna ali kaj podobnega, kajti na steni je še raztr-, gana in z nesnago obmetaha cesarjeva podoba.
Po tlakovanem hodniku hitimo za lučjo, ki nas vodi v nasprotno stran poslopja; tam hipoma obstanemo. Prvi hip me je omotil silni mrliški smrad, ki je postajal pri vsakem koraku hujši; a pogled na vse, kar je nakopičeno pred našimi očmi, me hitro strezni.
(Dalje prihodnjič)
ki se strinjata z poročilom Be-|tretia Pa ^10- sPrejeto- Za usta-nevola ter istotako priporočata jnovitev novih Podružnic Pa ka’ da se račune odobri in sprejme, ’l1™1, ie bil° že Prvotno sklenjeno. Poroča predsednik finančnega Sobrat Gottlieb pravi, da je pri-odbora John Gottlieb iz Chicaga, j Pravlien> da zastoni priobčuje' da je finančna stran v redu; to-!glede kampanje ter nas tozade-da on, ker je tako oddaljen’ ne vn0 nič ne stane; samo poročaj-more tako zasledovati celotnega mo kako in kaj. dela. Glavni vzrok, da je prišel! Račun glede oglasa v “Resni-na to glavno sejo iz Chicaga, jei^i” se od°bri, da se ga plača.
glasilo SMZ “Resnica” kakor je|	PRESTAVE ””
bilo prvotno dogovorjeno, pa ni .	,	,	,	, ,
bilo mogoče urediti glede našlo- ‘z jlovo^kega hrvatekega, vov tako, kot bi želel; dalje so	\ italijanskega je-
že druge neprilike. katere je tre-‘zlta M “lUesko ah obratno ba premostiti v tem oziru Vsa1'2 »nUeskega v katerega teh stvar bo urejena pozneje. Dalje !»»•». ^ navaja in poroča o stanju ondot
Dr. Ivo Černe
1058 E. 62nd Street Cleveland 3, Ohio Dogovorno po ugodni ceni. Pošljite listine na gornji na-oziroma finance. Celokupno čune tajnika in blagajnika, kate-!slov ali pa na Ameriško Domo-premoženje Slovenske moške re je priporočal nadzorni odbor vino, 6117 St. Clair Ave., Cle-zveze koncem decembra 1950.'v odobritev.	j veland 3, Ohio.
tično obveščevalno mrežo pa vseh vaseh in to že pozimi leta 1941. in 1942. Zanimiva je ugotovitev, kdo je poleg beguncev, tako v vaseh kot v trgu, prvi pomagal komunistom v gorL
kdo je postal dovzeten prvi za komunistični nauk, kdo je prvi prijel za obveščevalno službo? Ker dobro poznam razmere v Sodraški kotlini, tako pred vojno kot za časa revolucije, ne bom storil nikomur krivice, če trdim, da so tako v trgu samem kot po vaseh sokolasi in naprednjaki nudili 100% pomoč komunistom. Dobre krščanske družine so spoznale od vsega začetka “učenike” in kaj se za temi znanilci “svobode” skriva. Spoznale so rdečo barvo komunistov in so takoj od začetka odklonile vsako sodelovanje z njimi ter obsojale vsa početja, ki so jih komunisti vprizarjali.
Prve sabotaže
“Četniki”, ki so nosili rdečo' komunistično zvezdo na prejšnjih jugoslovanskih čepicah, so proti koncu septembra 1941. začeli tudi s sabotažami. Med Sodražico in Sv. Gregorjem so preko noči požagali nekaj drogov električnega daljnovoda. — Zaradi tega “osvobodilnega’ dejanja so bili kmetje seveda nekaj dni brez luči. Med Vincami in Zamostecem so bili podrti te-legrafični drogovi. Na hišnih zidovih, plotovih in potnih znamenjih sta se čez noč pojavila! srp in kladivo. Ob nedeljah zjutraj, ko so šli ljudje k maši, so bili raztreseni komunistični lističi, ki so ljudi hujskali na odpor proti Italijanom. Celo z ubojem so komunisti začeli leta 1941. v jeseni v Sodražici. “Neznanci”, tako je šla govorica med ljudstvom, so ubili nekega!, domačina, ki ie imel to “zločin-j
DRILL PRESSES
Small single spindle
LATHE-Lo SWING OPERATORJI ~
LATHE
Centering speedchuck and hand cut-off
LATHE
Automatic cut-off
BOBBING MACHINE
Vertical or Horizontal
BURRING MACHINE
operators
TOOL MAKERS TOOL ROOM MACHLNE OPERATORS TOOL ROOM CUTTER GRINDERS 1
THREADING & TAPPING
machine operators
BORING MACHINE OPERATORS
Horizontal multiple
RADIAL DRILL - Large MILLING MACHINE
Power horizontal
BROACHING MACHINE Horizontal
TURRET LATHE-Small SURFACE GRINDERS
Dobra začetna plača Morajo biti pripravljeni delati vsak šift; prinesite s seboj svoj državljanski papir. Employment urad odprt vsak dan od 8 A.M. do 4:30 P.M.; ob torkih in četrtkih tudi od 6:30 do 9 zvečer; ob sobotah od 9 A.M. do poldne.
THE OLIVER CORP.
19300 Euclid Ave.
KE 1-0300
___________________(78);
SHEET METAL WORKERS For Industrial Sheet Metal Obrambno delo 50 ur na teden Plača od ure Vprašajte za Mr. Kassor
THE FOUNDRY EQUIPMENT C0. .
1831 Columbus Rd.
(Med W. 25 St. Market in staro Erie R.R. postajo)
______________ (82)
TRUCK DRIVER
stvo” na sebi, da se je med pr-; dobi stalno delo pri stavbeniku vo svetovno vojno v italijanskem' da bi s trukom prevažal materi-ujetmstvu naučil neKaj laškega ai 0d enega dela do drugega, m se je pogovarjal včasih z La- Zglasite se na 882 E. 140 St.
hi. Takoj po umoru so komunisti vrgli med ljudstvo krilatico: Bil je izdajalec, laški vohun. Take je treba likvidirati.
Laška posadka v Sodražici, sestoj eča iz nekaj karabinjerjev in enega fašista, je mirno gledala to prvo poččtje komunistov, j Zakaj neki bi se Lahi tudi raz-iburjali? Saj so dobro vedeli, |da se komunisti ne borijo proti! [njim, pač pa proti slovenskemu! ! narodu. V tem so si edini: uni-|čiti slovenski narod! Le na ta' i način je razumljivo, da je fašist i Bruno mirno gledal, kako so po-
(x)
Izučeni moški za ALUMINUM SMELTING FURNACE OPERATORS SORTERS — LABORERS
Plača od ure
ALLOYS & CHEMICALS MFG. CO., INC 4365 Bradley Rd. SH 1-4808 __________________(81)
MAI! OGLASI
Globoko v Koreji! Ko je nastopila deževna doba, so se ceste v Koreji spremenile v blatna kotita. Čete Združenih narodov ne ovira pri napredovanju samo sovražnik, ampak ptav tako tudi slabo vreme in ceste, ki ne zaslužijo tega imena. Tale tank je “utonil” v .blatu in mora čakati na pomoč.
Stanovanje iščejo
dri mirne odrasle osebe želi-leg vile Levstik, kjer je stano-'jo dobiti stanovanje 4 ali 5 sob |val, komunisti vozili hrano in spodaj, na vzhodni strani mes-;še kaj drugega, naloženo na ta. So pripravljeni plačati do i Ivančevem dvorišču, v Travnd $50 mesečno. Pokličite po 3. I goro.
(Dalje prihodnjič).
uri popoldne IV 1-0254.
(80)
,*4rJ0rjWj®rjsrj3rj$rj0rjrwrjrj0r4rj9rjrj*r*rjrjrAS\
5--------------------------------------------*
a Charles Dickens:
^ Velika pričakovanja
!S

Bil sem ves nesrečen, imeljrom; da pa je taka, temu je sem občut bridke odvisnosti in kriva zatemnjena in nezdrava
celo ponižanja pa vendar sem v vsem tem videl, da mora Es-tella izvršiti osveto Miss Havis-ham nad vsemi moškimi, meni pa jo bo dala šele tedaj, ko se bo z maščevanjem nasitila. V tem sem tudi gledal razlog, zakaj 'jo je že od vsega početka določila prav zame. Miss Ha-visham jo je poslala v svet, da privlačuje in muči in povzroča nesrečo, a je v svoji zlobi že vnaprej določila, da je vsi njeni občudovalci ne bodo dosegli in bodo čisto gotovo izgubili, če stavijo nanjo. Videl sem v nje nem ravnanju, da moram muke prenašati tudi jaz, čeprav je bila nagrada določena meni. Zdaj sem spoznaval, zakaj z menoj tako dolgo odlagajo in zakaj moj varuh ni hotel izreči niti besedice, ki bi bila namignila, da mu je ta načrt znan. Skratka, gledal sem v vsem tem muho Miss Havisham, kakor sem jo poznal že prej in zme-
F blag spomin
DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Andrej Korenčan
ki je za vedno zatisnil svoje oči dne 18. aprila 1942.
Res kratko je življenje na svetu naših dni, tolaži nas pa nada, da v raju snidemo se vsi.
Žalujoča ostala
SOPROGA in SIN
Cleveland, O. 18. aprila 1951.
F blag spomin
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
John Ježek
ki nas je za vedno zapustil dne 18. aprila 1947.
Zapustil solzno si dolino, se preselil v boljšo domovino, kjer ni žalosti in ne skrbi, kjer vse se večno veseli.
Tamkaj zopet se združili bomo skupaj enkrat vsi,
Tebi tjakaj vsi sledili, križ nam sveti govori.
Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI Cleveland, Ohio, 18. aprila 1951.
hiša, ki v nji svoje življenje skriva pred soncem.
Sveče, ki so osvetljevale to njeno sobo, so tičale v svečnikih ob steni. Bile so postavljene visoko in gorele dolgočasno v zraku, ki so ga tako poredkoma obnavljali. Ogledoval sem jih in njihov bledi somrak, gledal ustavljeno uro, gledal obrabljene kose njene poročne obleke na mizi in na tleh, gledal njeno lastno čudno postavo, ki so je sveče tako pošastno odražale na stropu.
Pri tem obisku se je tudi zgodilo, da sta se Estella in Miss Havisham precej hudo sporekli. Doslej je še nikoli nisem slišal, da bi si v čem nasprotovali.
Sedeli smo pri ognjišču. Miss Havisham je še vedno držala roko v svoji, pa se je Estella začela počasi odmikati. Kazala se je ponosno in nestrpno tudi prej že večkrat in je bolj prenašala to divjo Ijpbezen, ko pa jo sprejemala ali celo vračala.
“Kaj!” je dejala Miss Havisham in jo ošinila z'očmi. “Si se me naveličala.”?
“Le sebe sem se malo naveličala,” je odvrnila Estella, izpulila roko in se umaknila k zidku nad kaminom, potem pa stoje zrla v ogenj.
“Po pravici povej, nehvalež-nica!” je kriknila Miss Havisham in jezno udarila s palico ob tla. “Naveličala si se mene!”
Estella jo je pogledala povsem mirno in se spet ozrla v ogenj. Ljubka postava in lepi obraz sta izražala obvladano brezbrižnost, medtem ko je bila divja strast Miss Havisham skoraj kruta.
“Les in kamen imaš v prsih!” je vzkliknila Miss Havisham. “Kakšno ledeno, ledeno srce!”
“Kako pravite?” je odgovorila, se še vedno brezbrižno naslanjala na veliki zidek in le oči so se ji premikale. “Mi očitate, da sem mrzla? Vi mi to očitate?”
“Ali morda nisi?” jo je divje zavrnila gospa.
“To bi vi že morali vedeti,” je rekla Estella. “Sem pač to, kar ste iz mene naredili vi. Sprejmite vso pohvalo, sprejmite vso grajo — sprejmite ves uspeh, sprejmite ves neuspeh— skratka, sprejmite mene.”
“Poglejte jo, joj, poglejte jo!” je grenko viknila Miss Havisham. “Poglejte jo, kako nehvaležna in trdosrčna je, in to ob ognjišču, kjer sem jo vzredila! Kjer sem jo sprejela v to nesrečno srce, ko je prvič krvavelo od zadanih ran in kjer sem jo leta in leta zasipala z ljubeznijo!”
“Pa vsaj jaz nisem bila v zaroti,” je odgovorila Estella. “Ne vem, kaj bi radi od mene. Bili ste do mene zelo dobri in vse dolgujem vam. Kaj pa še hočete?’ ’ ‘
“Ljubezen!” je viknila Miss Havisham.
“Saj jo imate.”
“Ne, nimam je!”
“Mati, ki me je posvojila,” jo je zavrnila Estella, ne da bi njeno vedenje nehalo biti ljubko in lahkotno, ne da bi postala glasnejša, kakor je to delala Miss Havisham, ne da bi se vdajala jezi ali nežnosti. “Mati, ki ste me posvojili, saj vam priznam, da vse dolgujem vam. Kar imam, vse je vaše. Vse, kar ste mi dali, smete spet vzeti nazaj. Razen tega pa na vsem svetu nimam ničesar. Če pa zahtevate, naj vam dam, česar mi
moje hvaležnosti in dolžnosti1 nekaj nemogočega.”
“Ha, kakor da je nikoli nisem ljubila!” je kriknila Miss Havisham in se divje obrnila proti meni. “Kakor da je nikoli nisem vroče ljubila in bila nanjo vedno ljubosumna, kakor da mi ne krvavi srce, ko mi takole govori! Samo to naj še reče, da sem nora, da sem nora!”
“Zakaj naj bi vam rekla, da ste nori, in to pred vsemi drugimi ravno jaz? Ali je na svetu človek, ki bi vsaj pol toliko vedel ko jaz, kakšne načrte ste imeli? Ali je kdo na svetu, ki bi pol toliko ko jaz vedel, kakšen izvrsten spomin imate? Jaz naj bi kaj takega o vas rekla, ki sem sedela prav ob tem ognjišču, prav na tem stolčku, ki 'stoji zdaj zraven vas, in poslušala vaše nauke in vas gledala v obraz, čeprav je bil tako čuden in sem se ga bala?” “Kako naglo si pozabila!” je zastokala Miss Havisham. “Kako naglo si pozabila tiste čase!” “Ne, nisem jih pozabila,” jo je zavrnila Estella. “Nisem jih pozabila, pač pa si jih dobro zapomnila. Kdaj ste že videli, da se nisem zvesto držala vaših naukov? Ste že kdaj videli, da sem na vaše opomine pozabila? Ali ste me že kdaj zasačili, da bi bila popuščala tukajle” — pokazala je na svoje prsi — “če kaka stvar ni bila vam prav? Vsaj pravični mi bodite.”
“Kako ponosna, kako ponosna!” je zastokalo Miss Havisham in si z obema rokama od-
rinila sive lase.
“Kdo pa me je učil, naj bom ponosna?” jo je zavrnila Estella. “Kdo me je vselej hvalil, če sem se zvesto držala vašega nauka?”
“In tako trdosrčna, tako trdosrčna!” je zastokala Miss Havi-
sham in si spet bila v laseh.
“Kdo pa me je učil, da moram biti trdosrčna?” jo je zavrnila Estella. “Kdo me je hvalil, kadar sem se ravnala po nauku?”
(Dalje prihodnjič)
Posebno naznanilo!
Tvrdka Hollander naznanja, da sprejema naročila za moko in standard pakete, katere razne firme v New Yorku pošiljajo preko Trsta, Reke, Ljubljane in Zagreba. Ako želite razveseliti in pomagati svojim dragim z kakim darom pač ni v sedanjih časih bolj primernega kot je
MOKA in HRANA
«
Iz cenikov, ki so vam na razpolago, lahko naročite raznovrstne pakete, moko, Streptomycin, šivalne stroje in druge v starem kraju potrebne stvari. Vsako naročilo je garantirano!
Pišite! Telefonirajte! Pridite!
TOČNA POSTREŽBA je in ostane geslo tvrdke
AUGUST KOLLANDER
6419 Stt. Clair Ave. HEnderson 1-4148 Cleveland 3, Ohio
38
38.
OBLETNICA
GOLD DUST CLEANSER, prej 2 za 25c, sedaj ....2 za 17c
GRAPEFRUIT JUICE (1 qt. 14 oz.), prej	39c,	sedaj .....33c
SWEET MIXED PICKLES (1 qt.), prej	49c,	sedaj .....33c
SOUR MIXED PICKLES (16 oz.), prej	29c,	sedaj .....19c
APRICOT PRESERVES (2 lbs.),
prej	59c,	sedaj ......43c
UNPEELED APRICOTS (1 lb.
13 oz.), prej 31c., sedaj .23c
CRUSHED PINEAPPLE (1 lb.),
4 oz.), prej 33c, sedaj .2 za 41c
CATSUP, prej 19c in 23c, sedaj ..............2 za 33c
SPINACH (1 lb. 2 oz.), prej 16c, sedaj .............2 za 21c
ORANGE JUICE (1 qt. 2 oz.), prej 23c, sedaj ....2 za 33c
TOMATO JUICE (1 qt.) APPLE JUICE (1 qt.)
..10c
.. 8c
Van Camp’s Veg. Style BEANS, prej 20c, sedaj .......2 za 25c
Extra California JUMBO RIPE OLIVES (8% oz.), prej 54c, sedaj ...............2	za	43c
VEGACARNE BEANS (1 lb. 1 oz.), prej 20c, sedaj ......2 za 2’5c
SILVER BAR SUGAR PEAS, prej 18c, sedaj ......2 za 27c
PEACH PRESERVES (1 lb.), prej 33c, sedaj ......2	za	43c
APPLE and CHERRY JELLY (1 lb.), prej 25c, sedaj....2 za 35c
HEINZ BAKED BEANS, prej 17c, sedaj ......2	za	29c
LONG MACARONI (1 lb.)
........................12a
ZA ČASA 3 DNEVNE RAZPRODAJE:
Fine domače suhe KLOBASE, prej 85c, sedaj ........:........73c funt
Fini domači suhi ŽELODCI, prej 85c, sedaj..................73c funt
PORK BUTTS ................................................49c funt
PORK ROAST, seven rib .....................................59c funt
Kingan’s Regular AMERICAN CHEESE, prej 65c, sedaj .............55c
Kingan’s Regular PIMIENTO CHEESE, prej 65c, sedaj .............55c
POMNITE: “ZADRUŽNIŠTVO JE UNIJA ODJEMALCE?’
UPOŠTEVAJTE GORNJE GESLO!

no need to look twice! toliindltelevision's BESTlBUYf-iri NEW
Ob priliki 38. letnice obstoja, prireja
Slovenska Zadružna Zveza
Veliko Razprodajo
na dneve: četrtek, petek in soboto, 19., 20. in 21. aprila
v vseh treh trgovinah, in sicer v glavni trgovini, 667 E, 152 St.,
in pri podružnicah
16201 Waterloo Road	712-14 East 200th St.
Vabimo vse, stare in nove odjemalce, da se udeležijol te jubilejne razprodaje. Zadruga je bila in je še danes ponos collinwoo skih Slovencev in Slovenk. Zato jo podpirajte še nadalje!
II
Royal Chef CLAM CHOWDER, prej 26c, sedaj ...2 za 43c
GRAPEFRUIT JUICE (1 qt. 2 oz.), prej 19c, sedaj ...2 za 31c
Golden Eagle SARDINES, prej 12c, sedaj ...2 za 17c
CO-OP SPINACH (1 lb. 11 oz.), prej 24c, sedaj ...2 za 29c
PEANUT BUTTER (1 lb.), prej 43c, sedaj .......31c
CO-OP TOMATO SOUP ..................3 za 29c
only
'W5
Model 17T3 Ask obral on*
L*
easy terns
big 17 inch
camera view pictnie
9 \
just a small down payment bring, this thrilling new TV into your home! You get 17 Inch life-shw pictures.
Just as the TV camera "sees” them with this sew RECTANGULAR TUBE. Many other exchistre Motorola features are incorporated to bring you more perfect TV than you've ever seen. Call for a demonstratfen today I
2 simple cintrets
Bift-h-fertesM
side antenna to good*?
Pickupyotir phone« JJave a Demonstration in Your Home Now t
QUALITY AT A PRICED-EASY TERMS
STAKICH FURNITURE CO.
JAMES p. STAKICH. top.
W..U.O. t-8Š8B	16305 Wp,„,po RO.J
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2730
0
1	PERUTNINA
(g)	17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS	_
® V zalogi imamo vedno očiščene piščance in na kose zre- © ® zane ter vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, © ® bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. ©
|	ANDY HOČEVAR in SINOVI	|
© Tel. v trgovini MO 2-2330 — na domu MO 2-2912	(g)
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride
Monarch STRINGLESS BEANS (1 lb. 3 oz.), prej 25c, sedaj ..................2 za 43c
SUNSWEET CALIF. PRUNES (1 Ib.), prej 31c, sedaj....2 za 57c
HEINZ SOUP, prej 18c,
sedaj ................2 za 27c
Še več izrednih cen v trgovinah
vi nikoli dali niste, zahtevate od (

m