asi
' : .

m?* *
] nM m k m Wm wA I
f:i mm m k'm m w% » l im wa m Wis
^	fK'1 # M. ® ^ E --' -; «-'-J Š	Y#' f
■
‘ ■ 'u
H ®|§. i
fcš^:
'
list delavcev v
PJfp
. ... . -
VZGOJNOIZOBR.A ŽE V A L N I H ZAVODIH
LJUBLJANA,
31. MARCA LETO XVI ŠT. 6
Enotna osnovna šok je bistveni element socialističnih družbenih odnosov
S posvetovanje! slovenskih pedagogov, ki je bilo te dni v Ljubljani, prinašamo povzetek uvodnega referata dr. Franca Strmčnika z naslovom »Problemi uresničevanja naše enotno osnovne šole«
V boju za kvalitetnejšo šolo, trud za ekonomski razvoj vasi, vzgojo, glasbeni in likovni pouk, jih izkušenj in v slabih funkcio-za racionalizacijo in intenzifika- za likvidacijo socialne diferencia. da tehničnega in gospodinjskega nalnih pogojih, cijo pouka in v prizadevanju za .cije in razlik med mestom in va- sploh ne omenjamo. In spet je Za stanje, kakršno je, pa je
čim ugodnejše delovne pogoje na- sjo, kakor tudi za enakopravnejše treba ugotoviti, da so bili brez tteba povedati, da sta učenec’in ših šol in šolnikov se pojavljajo odnose telesnega in umskega de- pouka teh predmetov ali pa so nekvalificiran učitelj najmanj nove težave. Ena izmed teh zade- la.	. ga bili deležni v skrčeni obliki IdL-iva. Večina učiteljev, ki so pri-
Toda ekonomske izobraževalne predvsem učenci revnejših kra- njforani na predmetni pouk, se potrebe niso edini in tudi ne spe- Jev-	z|nj v mejah objektivnih in sub-
va enotnost osnovnošolskega izobraževanja, torej temeljno zna-
čilnost reforme našega šolskega sistema. Gre namreč za
osnovno- cifično naš socialistični aspekt, ki
Toda še tam,	kjer so imeli	jektivnih	možnosti vestno pri-
.	terja	kvalitetno osnovno š‘olo. 'Da	P°uk omenjenih	predmetov,	je	pravlja.	Njihovi zavzetosti in.
to,	da	se	v	praksi	vse	premalo	brez	šole ni	industrijskega	na-	vprašanje, kakšen	je ta bil.	Ta	pridnosti	gre hvala, da niso potrudimo,	da	^ bi	enotno	osnovno	predka vedo	tudi kapitalisti	Ti-	dvom je povsem	upravičen,	če	sledice pomanjkanja predmetne-
šolo čim prej, uresničili, po drugi	čemer se razlikuje' naš vemo, da so jih poučevali pre- ga učiteljstva na šolah izven več-
odnos do izobraževanja mladine težno strokovno nekvalificirani jih industrijskih in občinskih sre-od njihovega,, je prav v tem, da ~ je ne izobražujemo samo zaradi
strani pa za to, da obstajajo različni poskusi, kako opravičiti to našo slabost in utemeljiti praktično neenotno osnovno šolo. Ker je enotna šola zgodovinska pri-
gospodarske pridobitnosti, več prav toliko zato, ker je teme-
učitelji, največkrat celo brez več- dišč š.e hujše.
Pil l iigiii-
dobitev naše revolucije, ki vklju- ijita in enotna osnovnošolska izo-ču.ie tudi prizadevanja naše naj-	‘
bolj progresivne pedagoške tradicije in ker je konstitutivni ele-
brazba kulturni minimum, brez katerega nikakor ne bi mogel „	,	.	,	funkcionirati naš samoupravni
ment socializma^ m humanističnih demokratični družbeni sistem. .
odnosov do človeka sploh, je na-sa dolžnost, da zavzamemo jasno _ stališče do tega pomembnega vprašanja.
Bistvo enotne osnovne šole je v enotnem sistemu osnovnega šolanja vse šoloobvezne mladine ne glede na njen spol, socialno -oko-
Bistvo in skupni imenovalec vseh naših dokumentov, ki dajejo šolstvu in prosveti programsko orientacijo, je v prepričanju, da je kvalitetna enotna osnovna šola imperativ današnjega časa. Iz njih sledi zaključek, da ni mo-
lje, imovinsko stanje in druge g°če več tolerirati dvotirne os-okolnosti. Pod pojmom »sistem« novne šole, slabše za revnejše
razumemo več njegovih poenotenih sestavin. V glavnem gre za
predele in pa druge za bogatejše industrijske in mestne centre, na-
tri vidike: za programsko, orga- menjene usposabljanju tarnkajš
nizacijsko in materialno-kadrov-sko enotnost šole. Cim je zanemarjen eden izmed omenjenih Vi-
nje mladine za prehod v šole H. stopnje.
Vprašanje pa je, kako in
dikov, je enotnost osnovne šole kolikšni meri so se omenjene pro-
nlrrn ion o no rrn	~	--- :	x_i:
močno okrnjena, če že ne porušena.
Povojna prizadevanja _________
družbe so bila usmerjena na področju prosvetne in' šolske politike k temu osnovnemu imperativu, s šolsko reformo pa šo prišla v
gramske zahteve o enotni šoli uresničevale v naši osnovnošolski naše praksi. Nikogar, ki oboje pozna, ni treba prepričevati, da obstajajo glede tega precejšnja navzkrižja. Zato trditve, da je potekal razvoj našega šolstva kljub
tazo konkretnega 'uresničevanja slabostim vendarle skladno s ce Zamisli o enotnem šolskem siste- lotnim družbenim razvojem, vsaj
Družbeno-ekonomska utemeljitev enotne šole izhaja iz dej-stva, da je enotna in kvalitetna osnovnošolska izobrazba pogoj za
za osnovno šolo ne držijo in še manj, kar zadeva njeno enotnost. Kako malo smo storili, da bi približali osnovno šolo v relativ-
naš družbeno-ekonomski razvoj, no manj razvitih krajih nivoju To velja zlasti še za podeželje osnovne šole, ki sicer tudi ni za-
^ ekonomsko pasivnejše kraje.
Brez temeljite osnovne šole in uejanske enakopravnosti do izo- povedo podatki o braževanja je kajpak zaman ves posameznih šol.
vidanja vreden, v večjih in industrijskih središčih, nam lepo pogojih dela
Učna usposobljenost učiteljev je neenakomerna
Eden od temeljnih pogojev za šol v SRS ima še kombiniran tovo - osnovno je prav go- pouk (v, mnogih občinah zajema
Po petem kongresu
Pred dnevi je zasedal v vanj itd. Družbena vzgoja bo de-Ljubljani V. kongres Zveze ko- lovnemu človeku omogočila, da munistov Slovenije.	bo spoznal zakonitosti naših
Obilica gradiva, referati, raz- družbenih odnosov in da bo spo-prava in resolucija, nudijo bo- soben to znanje ustvarjalno upo-gato študijsko snov o stanju in vabiti.
gibanju našega gospodarskega in Načelna stališča, da je treba družbenega življenja. Tudi o izboljšati materialni položaj vzgoji in izobraževanju je bilo š0istva in prosvetnih delavcev, dosti govora. Pa o stanju v na- da je treba z delitvijo dohodka ših šolah, o težavah prosvetnih družbeno osamosvojiti šolo ter delavcev pri izpopolnjevanju j0 osvoboditi administrativno njihove odgovorne naloge.	proračunskih odnosov in da je
Med drugim je v resoluciji potrebno nenehno prilagajati poudarjeno, da ostaja ob hitre j- šolsko delo družbenim potrebam, šem uveljavljanju načel družbe- ostajajo še vnaprej napotilo ko-nega samoupravljanja in delitve munistom za družbeno akcijo, po delu v kulturnih in prosvet- Naloge, ki iz tega vsak dan iz-nih dejavnostih — ob sočasnem hajajo, pa morajo pospeševati spreminjanju globalne delitve skrb za kakovost vzgojno-izo-nacionalnega dohodka v njiho- braževalnega dela kot osnovne vo korist — še nadalje pomemb- naloge šole. Zaradi nuje po večna naloga socialističnih sil. jem znanstvenem in raziskoval-Spremembe, ki so bile glede tega nem delu se to še posebej za-že napravljene, in pa prvi uspe- stavlja visokim šolam. Z ene hi upravičujejo pričakovanje, strani gre za utrjevanje kolek-da se bo poglobila demokratič- tivnega strokovnega dela uči-nost odnosov v teh dejavnostih teljskih zborov kot vzgojnih či-in omogočila večja samostoj- niteljev, z druge strani pa za nost kulturnih in prosvetnih de- odgovornost vseh prosvetnih or-lavcev in ustanov ter hkrati ganov, da nudijo vzgojiteljem uveljavila večja odgovornost za primerno pomoč za sodoben in
delovne programe in za oprav- uspešen pouk. Ijeno delo. Družbeni interes za kulturne dosežke in za višjo raven znanja delovnih ljudi izhaja iz spoznanja nujnosti, da morajo biti kulturne in prosvetne dejavnosti močneje navzoče v celotnem družbenem življenju.
To omogoča in terja tako gospodarski napredek kot tudi poglabljanje socialističnih odnosov med ljudmi.
Družbena vzgoja množic te-
Pomembna naloga delavcev nq, prosvetnem področju je izpopolnjevanje sistema, ki bo omogočal vsem, da se ob poklicnem delu še nadalje družbeno in strokovno izobražujejo, da bodo lahko čim bolj razvili svoje sposobnosti kot vzgojitelji.
Vse večji pomen človeka in njegove zavesti pri urejanju družbenih odnosov povzroča, da
melji na položaju delovnega člo- postaja razvoj filozofske misli veka v naši družbi. Neposredno nepogrešljiv del družbenih na-odločanje o družbenih zadevah porov. Zato se je treba truditi
bistveno povečuje njegove potrebe po znanju. Izkušnje, ki jih pridobiva v vsakdanji družbeni praksi, ga nenehno vodijo k povezovanju individualnega in družbenega interesa.
za večji razmah filozofske misli, za vzgojo mladih filozofskih kadrov, za razvoj ustreznih institucij in publicistike. Komunisti bodo največ pripomogli k uveljavljanju in razvoju filozofske
T, ,	,	misli z bojem mnenj na sociali-
Vse to nalaga socialističnim tič ih 'iciiah in s vove^c-silam, predvsem pa komuni-	^	^
.__’	i„7-	.	vanjem teorije in prakse v so-
stom, dolžnost, da podpirajo Cian«t;xnj nrnditvi razvoj vseh organizacij, zlasti še	®
vseh vrst šol, delavske univerze V. kongres ZKS je poudaril z večernimi političnimi šolami, tudi pomembnost umetnosti in kulturna, prosvetna in strokov- umetniških dejavnosti za humana društva, ki se ukvarjajo z nizacijo družbenih odnosov; vzgojo in izobraževanjem. Za- zavest o tej pomembnosti pa se vzemati se morajo zato, da bodo v naši družbi ne kaže povsod v te organizacije dobile večja sred- ustrezni materialni osnovi. Po-stva in delavci v njih primer- seben pomen umetnosti za hu-no družbeno priznanje; da bodo mane odnose med ljudmi nala-‘ delovni ljudje razumeli, da sred- ga komunistom, da so posebej stva, ki jih določajo zanje, bi- občutljivi za svobodo umetni-stveno prispevajo k družbeni škega ustvarjanja. Čim bolj se
30 od-
kov° ^kližno enakovredna stro- kombiniran pouk tudi do kajna usposobljenost učnega stotkov vse šoloobveznih otrok) ra ne glede na socialni okoliš dokazujejo, kako deficitnO znanje žp!' c octatki o tem pa nam poka- iz skoro vseh učnih premdetov, .0 izredno raznolikost razme- najbolj pa iz tistih, katerih zna-.'i	predmetnimi in razred- nje je pogoj za uspešno šolanje
pru učitelji. Razlike rastejo od na šolah druge stopnje, prejema - ionomsko, komunikacijsko in naša mladina. Lahko si mislimo, ubanistično močno razvitega kolikšno, število te mladine, se jubljanskega in gorenjskega ob- znajde glede svojega nadaljnjega mocja, preko koprskega, celjske- šolanja in izbire poklica v slepi ga, mariborskega in koroškega do ulici! Ne samo zaradi material-
»Načelno nimamo nič proti šolam na prostem, šolskim bazenom, dragim šolskim opremam, brezplačnim malicam in knjigam za vse ipd. Bomo pa proti temu vse dotlej, dokler bo delal velik del naših osnovnošolskih učencev in njihovih učiteljev v nezdravih in primitivnih delovnih razmerah, brez najosnovnejših učil in prostorov ...« (Franc Strmčnik, predsednik Zveze pedagoških društev Slovenije, na posvetovanju pedagogov v Ljubljani 29. t. m.)
blaginji in kulturnemu bogastvu človeka. Oblike družbene vzgoje morajo biti raznovrstne: od rednega šolstva in rednega iz-venšolskega izobraževanja do konsultacij, konferenc, posveto-
bodo socialistične sile trudile, da-bodo postala umetniška dela vsakdanja potreba in last ljudi, toliko bolj bo prišel do veljave humanistični pomen umetniškega ustvarjanja..

Hude posledice zaradi neustrezne reorganizacije šolske mreže
.	________^ oamu /.aiaui	Kako je v pogledu prevoza in daljeni učenci od šole do 27 km. odražajo v njihovih učnih uspe- razmerje v socialni strukturi di-
Pomurja. Med šolami ljubljan- nih težav — saj so to otroci obi- prehrane otrok po reorganizaciji Preden prispejo do avtobusne po- hih. In spet nam kažejo podatki, jakov šol druge stopnje in še zla-SKega zavoda za PPS (I) z raz- čajno revnejših staršev — tem- šolske mreže?	staje, imajo 1,5 ure hoda. Z do-
j^Srpo^eb medpredmetnfmT16^	za.to* ker s svolim zna" . ,V Halozah je 5 km pešpoti do ma morajo že ob 5. uri zjutraj .. .
t-	^iem niso kos sprejemnim pogo- šole za otroke povsem običaina
azredmmi učitelji se giblje pri jem šol II. stopnje. Predvsem ta razdalja, mnogi učenci pa so od-
solami pedagoški in pa humanistični vi- daljeni od šole tudi do 9 km!
staje, imajo 1,5 ure hoda. Z do- da je odstotek učencev, ki so pri- sti študentov, ki se vedno bolj
šli do 8. razreda, največji v me- zrcali tudi v mentaliteti študent-
nas od 1:1,5 do 1:0,5) in
avtobusi vozijo zelo neredno stih.. in z velikimi zamudami, prevoz	Ni
pa je skrajno nekulturen itd.
dvoma, da gre velik del
ske mladine in pa mlade inteligence. Na ljubljanski univerzi je
soboškega zavoda za EPS z raz- dik, ne pa samo denar, bi moral Toda to je še malo v primeri z
1-L-5 le naravnost^kata- biti našim občinam temeljni ka- romanjem učencev zadnjih dveh v kako neenakonravnem noložaiu iluvIIC6«i	mnuan m i^nn-
KSSKJS& i: zssjss.	“ovno- ra.”e.i” %. •*** <*	« Jtssns&i ssss L»sa.	“tfe kjs*
moupravni organi na vseh nivojih šolske mreže.	odpeljejo že ob 5 15 uri v Maj-
R&TS1 <š 'cSS: JSS Z 5S3&&ToS	£tdva ■
njenem razmerju med predmeftni-	mreže precejšnji uspehi, prav ta-	do	pouka. Nekateri	morajo vstati	0(j	h ni J«
mi m razrednimi učitelji še ne-	ko pa tudi precejšnje slabosti.	--	^u	uoige
kaj zanimivih številk: v Kočevju	Pod vplivom brezdušnih izraču-
znaša to razmerje 1:5, v Cerknici nov so ponekod zapirali niže or- .....^ui-	s,
1:4,. v Ilirski Bistrici 1:5,7, Mari-	ganizirane šole v celoti ne glede	na	njihova hrana od 3.30	do 18.	vračain Sp
por-Tezno -.:5,6, Lenart v Slov.	na njihove objektivne pogoje za	ure iim ie. mnllnp i?	Snu ir.	rviPT-ap	_ L .
Goricah 1:11.3, v Ptuju 1:8,2, Or-	obgtoj in na težko situacijo, v
možu 1:7,9, v Sevnici 1:7,3 v Zal- kateri se je znašla s tem marši
vzrokov za tako' stanje na račun bilo npr. v letu 1963-64 med štu-treha nnq«hei nondariati avtomatičnega prepuščanja os- denti 1. -letnika le 15,7 odstotka p J p	’ novnega šolstva milosti in nemi- delavskih in 9 odstotkov kmeč-
kih otrok. Prav v taki socialni strukturi je eden izmed osnovnih vzrokov, »da prihaja do vse po-
na to, ali so s svojimi ekonomskimi možnostmi in upravnimi
s^iote1	sposobnostmi kos tem nalogam,	gostejših	in širših	diferenciacij
^ dolee noti mokri	nrpzpbli	Na sPlošno lahko rečemo, da je	med intelektualno	in	delavsko
nenašnani in naivečkrat	tudi	lač	usmerial v našem sistemu skrb	mladino.«	kot je rekel	tov. Tito
nenaspam in največkrat	tudi	lač-	,za razvoj osnovnega šolstva pred-
imajo šolo blizu. Kako naj v šoli' zbrani in ukaželjni, v
že ob 3.30 uri, pešačiti dve uri
do avtobusne postaje, domov pa ni? Tr; tako nai" onravliain avnie za razv°! osnovnega soisiva pieu-Pi™	° iaR™ °xlP„ lh cakaJ0 običajno se domača	nWm7n ’ rialno naravo udarjeno (tudi zadnji plenum GO
na 8. kongresu ZKJ.
Kje so vzroki za praktično neenotnost našega osnovnošolskega
sss^ssst i.«*- "ATipravS	po “t s-isssrrssrsss
t sSf	U -p™«!)«
učenci namenoma ne izdelajo 6.
da bi dali učencem popolno osnovno šolo, se je ponekod tako iz-
in pravilno usmerjati njegov vpliv .in učinek. To nas je pripeljalo do tega, da se vedno bolj
cu 1:7, Radlje ob Dravi 1:10, v
Radgoni 1:14,4, Murski Soboti bi reševali tam kjer je bilo to
SSSltte	shs«™! sjP’™
s««	~ E?--^
tari vrsta popolnih osnovnih šol nove, še hujše težave - od po- “I? do 7 km do sole nad 1800 tudi v izrazito industrijskih kra- manjkanja učnih prostorov, do 0
so neutemeljeni izgovori, da skupnost ne zmore sredstev za hitrejši razvoj osnovnega šolstva. Vzroki so predvsem v , subjektivnih slafc stih tistih, ki jim je bila zaupana za šolstvo. Pa ko-
še tu sramežljivo in za reprezen-Naravnost nepojmljiva je rav- tanco.
Danes se že močno kažejo po-
nodušnost ob teh nevarnostih (ki
Res je, da je šolska reforma proces. Tega procesa pa nismo
lih! Se huje je tam, kjer so tudi neurejenih prevozov, prehrane in Y občini_Ravne na Koroškem jih je treba gledati tudi z vidika siedice take šolske politike. Zna- dovoli' spodbuiali in nosoeševali
vsaj v skladu mi možnostmi
hrez razrednih učietljev... varstva otrok.	zuasa največja oddaljenost od šo- zdravstvene ogroženosti) prav nje miadine, zlasti vaške, je vedno
Ni treba posebej poudarjati — Okrnjenega predmetnika niso br®z upoštevanja višinske raz- vseh, vključno pedagoških dru- siabše, saj končuje osnovno šolo mf17nr..Trnj . Podatki so dovolj zgovorni — ka-	bili deležni le učenci kombinira-	hke 9 km. To razdaljo vsak dan	štev, ki so odgovorni	ali soodgo-	vedno večji odstotek že pred 8.	1a,no	odeovnrib
ko neenakovredno usposobljenega	nih razredov, marveč tudi mnogi	Prehodi okrog 14 odstotkov učen-	vorni za šolanje in	za zdravje	razredom. Povsod, kjerkoli se za-	IJU	uuguvo m
učitelja imajo naši učenci od ob-	drugi na razvitih osnovnih šolah.	cev. Podobne razmere so dalje	otrok. Problemi niso	več odlož-	posluje ugotavljajo, kako zavi	a7”rnP ’
Cina Tla	X„-|_ J.	__J ar.4-,1! a+nanl Kno-j- na_ ”	--1 01-----1 s- -	-r, „, - 1JJ—•	...	- ’ '» «- •-*  ^	J > o
z našimi resnični-zato, ker njsmo na vprašanje, kako razumeti proces šolske re-
čine do občine, od šole do šole. Ponekod so ostali otroci brez po- v občini Slovenj Gradec, Radlje Ijivi, potrebni so takojšnje inter- ralno vpliva njeno pomanjkljivo [orme- Ak to Proces, ki se je neenakovredno in neena- uka matematike, materinščine in Dravi, Dravogradu. V nobeni vencije.
Popravno tudi njihovo znanje in kemije. Naravnost nepojmljivo pa izmed teh občin ni urejena pre-možnosti za nadaljnji in poklicni je število tistih učencev, saj do- hrana in varstvo vozačev.
m z voj.
Tudi .poročila o
sega ponekod polovico vseh, ki Tudi v nekaterih občinah za- gojev za šolanje precejšnjega štetem, koliko so bili prikrajšani za telesno yoda za PPS Vič so ponekod od- vila šoloobveznih otrok se seveda opozarja tudi vedno bolj porazno
Na posledice takega stanja nas KaKor Jutrišnjega dne.
(Dalje na 2. strani))
js	"?Tt\ A Uk /5F'SrW^!i A T%.T "H U'”!	s posvetovanja slovenskih pedagogov
Glavna tema: PROGRAMIRANJE Preveg smo se ukvarjali ie
Z občnega zbora sindikata prosvetnih delavcev v Gornji Radgoni
z organizacijskimi problemi
(Nadaljevanje s 1. strani) družbeno angažirati šolo, ki bc Od vseh treh aspektov enotne skupaj z drugimi _družbeno-eko-
V	stari radgonski graščini —	da bi si izbojevali za svoje delo	nov. In kakšni so ob tem obeti	lom v prosveti. V čem naj se ta
sedanji osnovni šoli — je bil pre-	ne le moralna, temveč tudi ma-	za osebne prejemke prosvetnih	pravzaprav odraža? Odgovor: v
tekU teden (25. marca) občni terialno priznanje.	delavcev? Po ekonomski zmoglji-* sami kvaliteti pedagoškega dela
zbor sindikalne podružnice pro-	»Naši problemi so tako jasni,	vosti občine so se izoblikovali	in ne v	odrekanju osebnim	pre-	j0ie _ programskega, material-	nomskimi silnicami krčila pot na-
svetnih delavcev Gorpje Radgo-	da jih skoraj ni vredno vedno	nekako takole:	Za vodilno osebje	jemkom.	Ne v	odpovedi upravi-	no-kadrovskega in organizacij-	predku, zlasti na podeželju, po-
ne. Pravzaprav je bil to pošlo-	znova ponavljati,« je pripomnil	71.500 din, za	predmetnega uči-	čenega in trdo	zasluženega	pla-	skega — smo enostransko in izo-	tem mora upoštevati tako zna-
vilni sestanek te podružnice, ki	nekdo izmed udeležencev. Pa	telja 56.170, za	učitelja razredni-	čila.	Hrano obravnavali predvsem or-	čaj svojega ožjega okolja, kakor
je bila doslej organizirana po te- vendar jih bo treba ponoviti še ka 51.400 itd. Tako za letošnje Programiranje je dolgotrajen ganizacijskega. Tako je ostala os- tudi_ potrebe in interese širše ritorialnem načelu. Ker se je po-	kdo ve kolikokrat, preden bodo	leto — čeprav bi morali imeti	proces, zato bi bilo napak pri-	novna šola enotna le v organi-	družbene skupnosti. Nikakor ne
kazalo, da je delo po manjših	prišli do zavesti ljudem, ki še	prvo besedo programi in delitev	čakovati,’ da nam bo že v prvem	zacijskem pogledu tudi še danes,	bi smeli dopustiti, da bi zdrsnila
enotah uspešnejše, so sklenili, da	vedno ne vedo, da učiteljev de-	dohodka po opravljenem delu. Z	letu prineslo neke fantastične	Tudi lokalni in samoupravni pro-	kvaliteta in mentaliteta sole na
bodo sedanjo podružnico, v kate-	lavnik ne šteje le 42, temveč celo	izračunanimi programi in jasno	uspehe. Pozitivno pa je, da je pr-	svetni organi so se pretežno uk-	stopnjo svojega relativno neraz-
ri so bili prosvetni delavci osnov-	60 ur, in da je 20 % njegovega	dokumentiranim stanjem je sicer	vikrat prikazalo dejansko stanje	varjali le z organizacijskimi prob-	vitega okolja.
ne šole Gornja Radgona, poseb- dela neplačanega. Vse to so stare občina zaprosila republiko za do- v šolstvu. Cilj programiranja m lemi, s sistemom decentralizira- Ne le iz ekonomskih razlogov* ne šole, glasbene šole in šol v	resnice, ki jih nazorno vidimo iz	datna sredstva. Nekaj od tega bo-	le boj za boljše osebne prejem-	nega upravljanja v šolstvu, z več	temveč prav tako iz humanistič-
krajih Apače, Stogovci, Kapela,	delovnih programov šol. — Tako	do sicer dobili, toda ne dovolj...	ke, temveč sega mnogo dlje: v	ali manj zunanjim vraščanjem	no-imperativnih, ki pogojujejo
Radenci, Videm in Negova, raz-	kot v drugih občinah v Sloveniji	Za območje, ki je v razvoju in	njem je tudi zavzetost, prizade-	šole v okolje, zanemarjali pa so	naš socialistični družbeni razvoj,
formirali v štiri sindikalne sku-	so se tudi v radgonski zavzeto	na katerem bo prvič po vojni in	vanje za to, da bodo ljudje na	osnovne pogoje za delo enotne	je krivično, če imajo mestni otro-
pine.	lotili akcije programiranja, ki jo po 50 letih zrastla nova šola. šolah laže opravljali svoje vzgoj- šole in njene temeljne enotne na- cj relativno dobro osnovno šo-
V	poročilu in razpravi na tem	je z razumevanjem podprla tudi	Vemo pa, da šola ni in ne sme	no delo. Tudi o sedanjih progra-	loge. Vsaka aktualizacija in njeno	i0, delavski slabšo, podeželski pa
sestanku je bilo povedanih pre-	občinska skupščina. Lahko reče-	biti občinska, temveč družbena	mih ne moremo reči, da so ideal-	spajanje z okoljem gre samo pre-	običajno najslabšo. Ni treba biti
cej besed, ki so živo prikazale, v	mo, da je bila akcija uspešna, pa	ustanova in da mora sredstva za-	ni. Takšni bodo morda (s števil-	ko kvalitetne enotne šole, ki bo	niti marksist, dovolj je nekoliko
kakšnih razmerah živi danes	čeprav so se lotili izdelovanja	njo preskrbeti širša družbena	nimi korekturami) čez nekaj let.	sposobna upoštevati lokalne raz-	več socialne čutečnosti, pa bo
prosvetni delavec na vasi. Uči-	programov ponekod z dvomi in	skupnost.	In takrat bodo, če se jih bomo	mere z raznovrstnimi didaktični-	vsak pošten človek priznal, da je
telj na vasi, ki se mora uveljavi-	so porabili zanje precej ur. »S Nikjer ne govorimo toliko o	že danes intenzivno lotili, tudi	mi in metodičnimi rnodalnostmi	krivično, če je lahko dala 1. 1963
ti pravzaprav kot nosilec kultu- šolskim načrtom smo jasno po- idealizmu kot prav v zvezi z de- dali zaželene uspehe. M. K. in modifikacijami. Če želimo npr. občina Ljubljana-Center, re, spreminjevalec in oblikovalec kazali, kakšno je šolsko delo,« je
okolja, živi sam v nemogočih živ- dejal upravitelj šole na Apačah, Ijenjskih razmerah. Utesnjujejo »in če bomo po tem tudi plačani, ga »zasilna bivališča« in pre- bo naše delo lahko res takšno, skromna denarna sredstva, da bi kakršnega zahteva od nas druž-mogel biti povezan z mestnimi ba: vzgojno. Delovne programe središči, kakor bi to zahteval smo sestavili na vseh šolah z ve-njegov poklic — poleg tega pa Hko resnostjo, čeprav se je po-nima — ob celodnevnem delu v javljalo ob tem dvoje mišljenj, goli — niti urejene prehrane. Tako so nekateri menili, da je še Verjetnost, da se bodo stanovanj- prezgodaj govoriti o stimuliranju ske razmere v teh krajih vsaj doslej neplačanih dejavnosti; in delno izboljšale, ponuja začetek to, da bi odklonitev dejavnosti, gradnje stanovanjskih blokov za ki nam jih družba ne more pla-prosvetne delavce v Vidmu in čati, ustvarilo zmedo. In drugo: Kapeli	da je načrtovanje dela in njego-
Dosti je bilo povedanega tudi 7° vrednotenje edina pot, po ka-o prizadevanjih teh ljudi, da bi ten si je mogoče pridobiti ena-si izboljšali svoj materialni polo- popraven položaj z delavci v žaj, prizadevanjih, ki bi jih bilo *vgh delovnih organizacijah, krivično imenovati »kruhobor- Medtem ko si gospodarske orga, stvo«, temveč le pozitivno željo, nizaci'1e same postavljajo delo, ’	^	ga nam postavlja družbena skup-
»Samofinanciranje« dopolnilnih dejavnosti?
Številne ugotovitve iz prejšnjih let, da so dopolnilne dejavnosti oziroma svobodne dejavnosti na šolah neobhoden in sestavni del enotnega učnovzgoj-nega procesa in da jih je kot takšne treba tudi posebej financirati, bodo — kot sedaj kaže — tudi letos ostale samo ugotovitve in jih bodo prosvetni delavci vodili le iz golega idealizma, zavesti neobhodne potrebe ter privrženosti vzgojnemu delu in potrebam mladine.
Dosedanje sklepanje pogodb med šolami in družbenim skladom za šolstvo je že pokazalo, da sredstva ne bodo zadostovala za pokritje vseh potreb in da bodo sredstva zagotovljena komaj za pokritje tistih dejavnosti, ki so z zakonom predpisane, čeprav nekateri občinski družbeni plani predvidevajo, da morajo »šolski zavodi skupno z družbenim skladom za šolstvo v letošnjem letu iz razpoložljivih sredstev organizirati celotno dejavnost v šolah.«
Zgornja ugotovitev pa postavlja vprašanje, ali morajo šole res opraviti vse dejavnosti, čeprav zanje ne prejemajo nobenih sredstev. Jasno je, da so dopolnilne dejavnosti neobhodno potrebne vsaki šoli ne samo za utrditev predelane snovi in za delo z boljšimi učenci, temveč že obstaja po šolah cela vrsta ■društvenih dejavnosti, delo v raznin klubih in sekcijah, ki v določeni meri dopolnjujejo sam pouk, na drugi strani pa so te dejavnosti najboljša oblika vzgojnega dela, ko se mladina ob samem delu oprijemlje delovnih napad, vživlja v skupinsko delo ter oblikuje svoje odnose do dela in kolektiva. Vendar takšne dejavnosti ne bo mogoče razviti brez temeljitega mentorstva izkušenih in prizadevnih prosvetnih delavcev, šole pa si brez teh dejavnosti tudi ni več mogoče predstavljati. Če tega ne bi bilo, bi odtegnili šolo od življenja in bi doživeli tisto, kar je ugotovil že Lenin, da je šola izven življenja in politike laž in hinavščina.
Razumljivo je, da bodo šole dopolnilne dejavnosti še imele, da jih bodo posamezne šole morda tudi delno financirale, vendar bodo morale ta sredstva odvzeti od tistih, ki so bila namenjena za njihovo redno delo. Šli se bomo zopet nekakšno »samofinanciranje« svobodnih dejavnosti in zopet bomo ugotovili že staro dejstvo, čim več delaš, tem manjši dohodek imaš.
V bodoče bo prav gotovo bolj pametno, da se svobodne dejavnosti sploh redno ne nagrajujejo, da bo tako lahko vsaka šola pokazala, kaj je naredila iz svojega idealizma, kaj ji družba dejansko še dolguje. V prihodnjih letih pa bo potrebno odločno zahtevati, da družba prevzame tudi te dejavnosti in da skladi za šolstvo zagotovijo sredstva tudi za dopolnilno delo posameznih šol.	V. P.
nost in nas obvezuje, da ga moramo opraviti. Torej je tudi ta dolžna, da rešuje problem.«
Ne moremo trditi, da danes pri občinah ni »razumevanja«.
Besedo »nerazumevanje« sta zamenjali dve: »premajhna zmogljivost«. Radgonska občina je npr. prispevala za šolstvo 44 % vseh proračunskih sredstev. Medtem ko so celotni prejemki občine 740 milijonov, je pokazala ekonom-
mov Toleda bi^PptrebovalPza Dijaki naj poizkusijo, čimveč sami; če že nima vsak svoje delovne mizice, je poizkus mogoč na prvi njihovo uresničitev 900 milijo-	klopi
■»fc	ftob^Kj iu	m i i i;.	-» •	• ■	' ...	,	. :	.,
Še nekaj misli o ocenjevanju učiteljev
brez upoštevanja investicij, 117.603 din na učenca, občina Radlje pa je zmogla le 35.603 din na učenca. V teh razlikah je treba iskati vzrok osebnega in socialnega manjvrednostnega občutja, občutka socialne diferenciacije in diskriminacije in izgubljanja zaupanja v lepši prihodnji dan pri delu delavske in kmečke mladine. Razumljivo je, da nimamo načelno nič proti šolam na prostem, šolskim bazenom, dragim šolskim opremam, brezplačnim malicam in knjigam za vse ipd. Bomo pa proti temu vse dotlej, dokler bo delal velik del naših osnovnošolskih učencev in njihovih vzgojiteljev v nezdravih in primitivnih razmerah, brez najosnovnejših učil in prostorov; smo proti vsakemu privilegira-nju v šolstvu sploh in še zlasti v obveznem osnovnem šolstvu; smo proti temu, da se tedaj, kadar je nujno kaj dati revnejšim* neupravičeno daje tudi imovitej-šim, da pa revnejši največkrat niso zraven, kadar se delijo mnogo večje dobrine.
Končno je treba poudariti, ko utemeljujemo enotnost osnovne šole, tudi njen kulturni in nacionalni pomen. Tudi zaradi tega ne bi smeli prepuščati skrbi za šolstvo samo občinam.
Da nam je potrebna temeljita revizija učnih načrtov, čeprav tudi taki, kakršni so, najbrž niso krivi za vse neuspehe naše šole, o tem ne more biti dvoma. Toda mi ne rabimo niti minimalnih niti maksimalnih učnih načrtov, temveč enotne učne načrte za povprečno razvite otroke, učne načrte, ki bodo obdržali srž ne-t0 kega učnega predmeta in tisto.
žsHls liSim
ženemo v drugo skrajnost. Ne- ves učiteljev ustvarjalni subjekti- tako, da damo šoli najboljše moz- časa p imel mentorja ah sveto-	J k kp t , t?. a mesine° a
varno je, kadar to počenjamo sa- vizem bo dokončno zatrt itd. In nosti in znova dosledno uveljavi- valca. Priznajmo pa, da pn nas S KaKor tudi za mestne0 mi prosvetni delavci. Sploh je če bomo kdaj premogli toliko de- načelo, da je za učitelja do- to reč ženemo v škodljivo skraj-
JOŽE DOLGAN
znano^da^so* skrajnosti slabe.	Še	narja“in sT“bo" šoia“ kupha‘elek-	ber	samo najboljši, pa	bo tvega-	nost. Držimo še roko	učitelju, ki	Razumljivo pa je,	da sami uč-
najbolj pa takrat, kadar gre	za	tronski računalnik (vsaj na kar-	nja	zelo malo.	bi moral ze zdavnaj	shoditi, šti-	n>	£a^rtl vprašanja	enotne sole
odnos do človeka, in ocenjevanje bidni pogon), bo ta stroj zbrane In ob tej zadnji ugotovitvi že- rinajstletneza se zmerom opozar- ne bodo resih zlasti ne tam kjer je nekaj takega.	podatke brž izračunal, preračunal	lim	povedati še svojo	zaključno	jamo, »pazi, da ne padeš, glej, v	so	ze danes največjr	problem. To
ivr u	,	ho tudi vse možne inteligenčne misel: Za dobrega učitelja pa ni katero roko vzameš žlico,« da, Pa so spet predvsem podeželske
Ne bom polemiziral s s n - gocialne profjle razrecja, bomo potrebno toliko mentorjev in sve- včasih je tako, da se obnašamo šole. ki.er i™3!? u^nci slabe de-nostmm tovansem Iksom (kaj	dobili najbolj objektivno 'oceno,	tovalcev, kot je to danes že usta-	(in to obnašanje celo	predpisuje-	lovne in življenjske pogoje in
ni bilo korajže za podpis.) o p	soncem sploh mogoča, Ijeno pretirana navada. Kar se mo kot službeno dolžnost!) kot kier ie kot posledica tega inte-
krnahno^zmavmnie - sodeč	zavladalbo red in mir, utihnili	tega tiče, se zmerom spomnim na	starši, ki mislijo, da njihov otrok	lektualna heterogenost učencev
no nekateNh nfeaovm sledanUh	bodo vsi prepiri (ki da jih je da-	članek o šolstvu v Švici. Tam je	nikoli ne bo mogel biti samosvoj,	velika ovira za šolsko dela Tega
kaikmalu Ta^konrioeljak) v	nes toliko v zborih) in vsi bodo	menda stališče eno samo: ali uči-	samostojen, osebnost. Ce pa so	Problema ni mogoče rešiti dru-
^nostavUanie Povem sfcir dl	kar sijali od zadovoljstva: učite-	telj svojo stroko, svoj posel ob-	danes razmere take, da moramo	pce kot z dobro opremljenostjo
poenostavljanj. Povem slcer, da	upravitel;jt svetovalci, družba,	vlada ali pa ga ne obvlada. Ce	to početi, potem je seveda druga	šol ,n se zlasti z dobrim ucite-
io^sak člOTek osebnost zLse	kajti zmote bodo enkrat za vselej	ga obvlada, je vse v redu, če ga	stvar. Oprostite.	_	Lem, ki bo s čim bolj intenziv-
da imajo učitelji na podružnicah izbrisane, kvaliteta oouka bo na ne obvlada, prepusti mesto bolj-	Leopold Suhadolčan
težave in posebne probleme). Kot višku učenci najboljši, in družba kaže, se ujemava tudi po tem, da tudi. Seveda na šolah ne bo ve je ocenjevanje (sicer pa: ali je to potreben upravitelj, temveč si sploh dober izraz?) učiteljev po- bomo najeli kar upravitelja-robo-trebna zadeva. Da je pač na vseh ta, kajti edini on bo lahko do-področjih človekovega udejstvo- sledno uveljavil zahtevo »sprem-vanja tako, da zares kvalitetno Ij^i pedagoško delo vsakega uci-tekmovanje ustvarja napredek, telja na zavodu in ga tudi spro-iskanje novega, boljšega izvir- ti ovrednotiti, to bodi osnovna nejšega itd. Zame pa je izredne- naloga upravitelja sole« (Misel iz ga pomena to, da sta tisti, ki ga sestavka v isti številki PD) Dra-»ocenjujemo« in še bolj tisti, ki gi moji, napisal sem nekoliko »ocenjuje«, osebnosti, mislim groteskno, a priznajte mi, da je osebnost, ki je notranje močna danes neverjetno ploden čas za (in je tu izobrazba te osebnosti groteske. Nikar toliko ne strasi-sekundarnega pomena), zrela, sa- mo z objektivnimi kriteriji! Glej-mostojna. Mislim, da še nikoli ni mo učitelja kot človeka, kot oseb-bilo na šolah toliko notranje raz- n^st, kompleksno, ki je ne more ličnih osebnosti kot po vojni, ko do kraja izmeriti noben stroj, je prihajal na šole kader iz naj- temveč spet človek osebnost, različnejših naslovov. Tu torej (Pozor: Ne zametujem objektiv-vidim — ne zamerite mi — za- nih kriterijev, pripisujem jim le enkrat eno najtehtnejših ovir za dosti manj važnosti.) Ne naredi-zrelo »ocenjevanje« učiteljev, in mo učitelja za robota in vzgoje bo še precej časa tehtna ovira. So ne za tekoči trak! Ali naj upra-pa potem tudi še druge, kajpada, vitelj res nenehno stoji za učite-In da zdaj povem tisto glavno Lem in spremlja z merilnim tra-misel, ki sem jo želel danes po- kom sleherni njegov korak? Ne vedati: Prav nič mi ni všeč, kako morem se strinjati, da je to nje-se ponekod žene ocenjevanje v gova osnovna naloga. Ali ni P e-tako imenovano objektivnost, ka- dagoško vodstvo šole nekaj dosti kor večkrat razpravljamo o širšega. S takim gledanjem pa objektivnih kriterijih. Kar strah smo ga zelo poenostavili. Ah m me je pred njimi, pred temi upravitelj tudi kulturni delavec »objektivnimi kriteriji«. (Ne pre- šole, kraja in slovenske dežele? zrite narekovajev!) Če jih bomo Itd. Itd. Pustimo vendar učitelju prignali do kraja, sploh ne bomo ustvarjalni mir, življenj-imeli pred sabo več učitelja-člo- sko širino, pustimo.^ da z večlet-veka; temveč učitelja-robota, ki nim razvojem pokaže svoje delo, mu boš res lahko izmeril čisto svoj napredek (ali pa seveda tudi vse: kako globoka, zrela, trajna, capljanje na mestu ali celo naza-izvima, resnična je njegova mi- dovanje), pustimo mu končno ce-sel,' kolikokrat je vključil radij- lo to, da se pokaže, kako so se sko šolo, diaprojektor, televizor, njegovi učenci uveljavili v življe-. kolikokrat je vstopil prepozno v nju. Res. Marsikdo se bo ob tem razred, kolikokrat je bil vzgojno zadnjem nasmehnil ali pa celo preresen in kolikokrat prešaljiv, grozeče vzdignil svoj kazalec, češ, kolikokrat je znal učence priteg- človek je preveč dragocena tvari-
Dne 27. februarja t. 1. smo pokopali na Zalah v Ljubljani zaslužnega slovenskega pedagoga, prosvetnega in javnega delavca Jožeta Dolgana. Pokojni Jože je pripadal veliki pedagoški generaciji med obema vojnama, ki je usmerjala na slovenska tla moderne pedagoške in psihološke tokove, sprožila Interes za sociološko poglabljanje v slovenske razmere in s pogiobljenejšim študijem pedagoških, psiholoških in socioloških problemov oboroževala naše učiteljstvo ob različnih samoizobraževalnih akcijah za kvalitetnejše šolsko učno-vzgojno delo. Jože Dolgan je bil vse življenje borec za lepše življenje našega delovnega ljudstva, kar je izpričal z neumornim delom učitelja osnovnošolske in delavske mladine, kakor tudi voditelja mnogih prosvetnih delavcev, ki jim je bil kot šolski inšpektor prosvetni svetovalec in mentor v pravem pomenu besede, med NOB v partizanih pa vzgojitelj mnogih slovenskih učiteljev.
Rodil se je 1. 1886 v Košani na Krasu in je že od mladosti čutil vso težo življenja slovenskega intelektualca na podeželju, ko je nastopil učiteljsko službo na Primorskem, posebno še po okupaciji njegove ožje domovine. Kot učitelj in šolski upravitelj je služboval med obema vojnama v Planini pri Rakeku. Ko je položil pred državno komisijo v Beogradu izpit za šolskega inšpektorja, se je preselil v Ljubljano, kjer je nekaj let pred drugo svetovno vojno opravljal nadzorniške posle za področje Litije. Po prihodu Italijanov v Ljubljano leta 1941 se je takoj aktivno vključil v narodnoosvobodilno gibanje In je kmalu odšel v partizane. Na osvobojenem ozemlju je požrtvovalno In uspešno sodeloval kot organizator ter predavatelj predmetov pedagoške skupine na pedagoških tečajih za vzgojo osnovnošolskih učiteljev. Po osvoboditvi je kot republiški šolski inšpektor mnogo pripomogel pri organizaciji našega šolstva, da smo le-to lahko kmalu speljali v normalno delo, s
nim poukom čimbolj zmanjšal posledice učenčevih slabih učnih pogojev doma. Predvsem pa je moč paralizirati heterogenost učencev z zmanjševanjem učencev v razredu.
Zveza pedagoških društev je trdno prepričana, da so v zmoti svojim pedagoškim delom pa je kot tisti, ki so kakorkoli proti enotni vodja osnovnih pedagoških tečajev, šoli. Zato bo njena dolžnost, da istočasno pa tudi kot predavatelj se b0 v bodoče bolj borila proti
forvT^rv^g0^eteSnekaSd°r^ vsem idejnim in praktičnim od-v Kranju in v Celju. Bil le tudi prvi klonom od enotne sole, za enotne predsednik Pedagoškega društva za vzgojno-izobraževalne pravice in Slovenijo. Ko je stopil v pokoj, je pog0je vsakega našega otroka ne mnogo sodeloval tudi prt vzgoji de- T,J	. _	? ,	.	,
lavske mladine, ko se je le-ta vklju- glede na njegovo socialno pnpad-čevala v poklicno življenje.	nost. Naš učitelj' mora biti mnogo
Jože Dolgan je kot podeželski bolj glasnik in zaščitnik ne le šolnik vneto proučeval problematiko družbenih vzgojno-izobraževalnih
mnogo prizadeval za izgradnjo ne- intsrGSOV, tGmvGC tildi otrokovih, kega tipa samonikle kmečke šole. ki, kakor vidimo, V praksi niso
Menil je, naj bi kmetijski pred- vse]ei nsklaieni To ie velika na-meti prevladovali v kmečki osnovni	J USK*aJem. J.O je vetlKa na
šoli in je svoje ideje propagiral s ]°ga nas vseh prosvetnih delav-predavanji, istočasno pa je tudi na- cev tudi zato, da ne bi bili jutri
razprmf^z^^čife^j^skega8tovariša^ ter	fkrivi za vse slabosti v našem
za pedagoško revijo Popotnik, kakor SblStVU. je p<5 osvoboditvi rad sodeloval v Prosvetnem delavcu in v Sodobni pedagogiki. Vrsta njegovih spisov je dolga in bi zbrana obsegla debelo knjigo. Skupno s pokojnim Ernestom Vrancem je sestavil v stari Jugoslaviji »Učni načrt za osnovne šole
Seminar
za učitelje filozofije
napredek šolstva
Zavod
v Jugoslaviji« ter »Podrobni učni na- SRS je pripravil seminar za uči-
strnjenih 'letnih Inotahf^Pol^g" Er- ^lje	na srednjih šolah,
nesta Vranca je bil edini Slovenec, Dne	m. SO udGlGZGnci S6mi-
ki je imel državni izpit za šolskega narja poslušali najprej predava-inšpektorja.	nje prof. Borisa Ziherla: Današ-
velik0pošČte0njakk,3dober ta^nes^bičln "^^In in,. PerSP®ktive m?rksi'
tovariš in prijatelj. Bil Je priljubljen Stične filozofije, zatem pa Še IZ-in spoštovan vzgojitelj mladih učite- vajanje dr. Vojana Rusa o etiki Ijev, ki jim je bil očetovsko naklo- v cncializrrm NnsloHnii Han gO. njen in jim tovariško nudil Iz svoje ,	• 'PP' JNaslednjl dan, JU
bogate duhovne zakladnice. Saj je .rR*»^J6 bila na programu hO-bil neverjetno izobražen in razgledan spitacija pri uri filozofije (Dialek-na vseh področjih, med nami je slo- tična povezanost med materijo in
vel tudi po fenomenalnem spominu.  ________,7, .	.
Duhovno prožen je ostal do svoje zavestjo) pri prof. M. Marinčku smrti. Prav zadnje leto je posvetil na ljubljanskem učiteljišču. Iste-mnogo pozornosti, skrbi in ljubezni ga dne so se učitelji filozofije
pisanju zgodovine kmetijskih šol v	____.	r. . .   
Sloveniji. Za njegovo delo mu je tedi pogovorili o vsebini in me-" kmetijski inštitut dal lepo priznanje, todah dela marksističnih krožkov Albin Podjavoršek na gimnazijah in učiteljiščih.

Tam, Šifer fe tekla zibelka partizanstva.
šolstvo v črnomaljski občini so vse prepočasi koplje iz zaostalosti
V TAKIH RAZMERAH DELAJO NAŠE ŠOLE
Telče je gorsko naselje, ki je nega načrta. Iz podružnične šole
-----—----------------------------------------------------------------------------------------------oddaljeno 7 km od Tržiča na Do- Primož jo obiskujejo še učenci
/	lenjskem. Povezano je z dobro od 5. razreda dalje. Na šoli so 3
Pogosto slišimo pripombe o Čeprav se — glede na določen IN TUDI NAČRTI SO ... delavnice in kabinete. Ponekod avtomobilsko cesto. Kraj je vino- učiteljice in 1 učitelj. Vseh otrok delu občinskih skupščin, češ, šol- porast sredstev v preteklih dveh	predvidevajo gradnjo stanovanj- roden in raztresen. Tu je pred je 123.
stvo in njegovi raznoliki prob- letih — materialno stanje šol le	V perspektivnem programu skih blokov za prosvetne delavce vojno dolgo let deloval znani pro- Notranjost učilnic res ne
lemi se obravnavajo vedno le ne- izboljšuje, pa še zdaleč ni to razvoja šolstva občine Črnomelj (v Dragatušu). Za normalizacijo svetni delavec Jože Jurančič, ki ustreza sedanjim higienskim in kje proti koncu dnevnega reda, vprašanje spravljeno z dnevnega s0 upoštevane vse omenjene po- stanja glede učnega kadra že šti- ga imajo ljudje še dandanes v le- pedagoškim predpisom. V učilni-površno, potem ko so bila teme- reda. Ne le, da novogradenj ali	manikljivosti in	slabosti ter	po-	pendirajo	večje	število dijakov	pem spominu.	ci, ki ima 30 m2 površine, je do-
Ijito pretresena že »važnejša« večjih adaptacij na šolah skoraj-	„tavlipn„ naeela	in qmernice	za	na višjih	in visokih šolah... In Pogovarjal	sem se	s sedanjo	poldne 40 učencev, popoldne pa
vprašanja — gospodarska in po- da ni bilo (če izvzamemo manjša L a. ,	.	_ ,	„	, prejemki prosvetnih delavcev se „r,r,vitPiiiro šole Vero Gr- 23. V drugi učilnici, ki meri 28m2
dobno. No, zdaj pa se kažejo že popravila nekaterih učilnic in pa izboljšanje stanja. Poleg formula-	v letošnjem letu dvignili za	v,- -žp m ipt dela na šoli. površine, se izmenoma stiska 60
tudi v tem pogledu nekatere spre- dograditev šole v Dragatušu ter 51J,°.tem’P°trebno v pri- kakil;1 2o do 30°/o. (Pa bodo še Pr,„„aaia m,- marsikai v zvezi otrok. Obe učilnici sta zakajeni; membe, ki razveseljujejo.	nadaljevanje gradnje osnovne šo- hodnjem obdobju zmanjšati ste- vedno d slovenskim p0Vpreč-	na Telčah V času peči slabe, dimnikarja že dolgo
Odborniki občinskega zbora in le v Vinici), tudi notranja opre- vilo ponavljalcev in dvigniti kva- jem )	^	NOB ^ bdf nekateri sosednji za- ni bilo v vasi. Kateder, mizice in
zbora delovnih skupnosti občine ma šol je zastarela pomanjkljiva, ° 7aZhnt|"J0a’ na0Jdp™° j “n- Skratka: načrti so, dobra vo- fe?ki Telč zelo prizadeti, v Tel- stolčki - vse je stlačeno da je Črnomelj so se sestali v nedeljo, vse šole delajo v_ dveh izmenah;	skpga ^4° tP°	b0r2Xčnem	šo-	Ija tudi,	lepo bi	bilo, ko bi vsaj	čah pa je bila	požgana	šola, ki je	le malo prostora vmes. Med obe-
21 t. m. v.prostorih osnovne sole m sledu o delavnicah za tehnični	siit-ga pouica ier	Drczpidtiieiu	so	j	>	^	^	,	-1=1= na Vmin	kier ie	sedal no-	ma sobama je majhna vežica,
v Adlešečih, kjer so tega dne pouk, o kabinetih, telovadnicah; ^ Ze letos bodo zaceli gra- zdaj 20 let	°bod ^ k0 stala na kraju, kjer je sedaj po_ ^ ^	Za
^TNOB.^rkTr^fš” posebej prPnas^že^lahkfnabavijo6 siTole lo/ ada^li	|mnVazijsTo rSja našega živ^enja počasi ^^a o^vna šola ima dve za-
Sd Sen) zafeli lestfna bo|še^tu- S Ima znLčaj osen^letke, ki pa sta?iU: »Šolstvo? kultura in p?o- jevanje prosvetnih delavcev je Pa bodo skušali čimprej urediti di v šolstvu	n H.
D. H. ne more doseči predpisanega uč-
sveta ter telesna kultura — oce- bilo vse doslej neustrezno itd. na 1963,	1964 ter perspektiva Neurejen materialni položaj
1964 do 1970«.' Občinska skup- šolstva seveda otežkoča izpolnje-ščina Črnomelj je pokazala s tem vanje učnega programa. Od skup-dejanjem, kakor tudi že z neka- nega števila osnovnošolskih otrok terimi drugimi pred tem,_ da se (2878) jih v šolskem letu 1963-64 zaveda aktualnosti izobraževanja n( izdelalo razreda 633, na gimna-in vzgoje za nadaljnji napredek zjjj pa 0(j nj izdelalo 27, s življenjske ravni svojega prebi- popravnim izpitom pa 64 dijakov, valstva.	Ob analizah učnih uspehov ugo-
Seveda pa je slika stanja, ki tavljajo učitelji, da le-ti do se kaže v šolstvu črnomaljske ob- vključno četrtega razreda še ne-čine, v posameznih krajih in va- kako zadovoljujejo, medtem ko je seh,’precej manj razveseljiva, ta- v višjih razredih učni uspeh neka, da hudih pomanjkljivosti in zadovoljiv. Poleg že omenjenih slabosti v šolanju mladine ne bo- težav, ki učence odvračajo od do mogli odpraviti napori dveh, uspešnega dela, je tu še vrsta treh let, marveč bo potrebnih za drugih: obremenjenost z domačim to precej več sil. Žal smo vsa delom, pomanjkanje nadzorstva, povojna leta preveč zanemarjali nezainteresiranost staršev, pa te-naše šolstvo — to se zlasti močno žave pri prehajanju učencev iz odraža v industrijsko manj raz- kombiniranih oddelkov v pete vitih predelih. (Kot je rekel Tito razrede matičnih šol, neustrez-v razgovoru s predstavniki jugo- nost in preobremenjenost učnih slovanskih pedagogov: »Dejstvo moči, njihovo pogosto menjava-je, da odnos družbe do vzgojite- nje itd.
Ija, do učnega kadra v preteklih
letih ni bil pravilen« — pravilen ni bil sploh odnos do šolstva!) Celo v krajih, kjer je bila zibelka Partizanstva, kot pravimo, kjer so se porodili zametki naše bodo-
40 PREDMETNIH UČITELJEV PREMALO
Le nekaj podatkov o tem, ka-
če ljudske oblasti, kot je Bela ko je v pogledu učnega kadra. Krajina, je šolstvo stagniralo, izo- Glede na sistematizacijo imajo na braževanje se ni prilagajalo na- osnovnih šolah občine Črnomelj predku ostalih dejavnosti pri nas (vseh osnovnih šol je 19) 13 uči_ in v svetu; kolikor nam je to '	.	, ..
morda danes težko razumljivo, telJev Prevec- 40 Predmetnih uci-lahko občutiš isto sam, če samo teljev pa premalo! Pomanjkanje
drugih izmenah nekoliko več. Ali je mogoče doseči v takih razmerah poučevanja uspeh? Poleg tega ima šola kombiniran pouk z 8 razredi in je brez sodobnih učiL Ker v vasi ni primerne učilnice oz. dvorane, tudi ni možno razvijati kulturnega ^življenja. Vaščani si ga pa zelo želijo. Sedanja večja učilnica je primerna le za občasne proslave. Prizadevnost vaščanov in stremljenje po kulturnem napredku se kaže v tem, da so si z lastnimi ^sredstvi (prostovoljno: učenci, učiteljstvo in vaščani) nabavili televizor in ga namestili v učilnici, kjer si televizijski program ogledujejo vaščani v lepem številu.
Ali je kakšno upanje za zidavo prepotrebne nove šole? Občina Sevnica dobro pozna potrebe glede šole. Je pa v veliki finančni stiski, ker je lani odprla centralno osemletko v Sevnici, ka še ni popolnoma dokončana (upravni prostori, telovadnica, SMK). Občinska skupščina Sevnica predlaga, naj bi zidali na Telčah montažno šolo, s čimer pa se učiteljstvo in vaščani ne strinjajo. Potrebna so namreč tudi primerna stanovanja za učii tel j e. In še nekaj. Lastnica šole* ki ji šola plačuje 120.000 din najemnine, bi rada hišo zase; tedaj bi morali učilnice izprazniti. Položaj je res kritičen in je treba, najti kakšen izhod.
Možna je rešitev le z zidava nove šole, Ker je bil kraj z zaselki v NOB hudo prizadet, naj
stopiš v katero izmed tamkajš- predmetnih učiteljev krijejo šole	_	____ ________ __
njih šol, pogledaš v razrede se tako, da razredni učitelji pouču- Ponekod imaj0 učenci do šole (udi do 27 km! Preden pridejo do avtobusne postaje, imajo poldrugo bi ob 20. obletnici ^osvoboditve P,.oOVOi,ls z Radino in z učite- jejo predmetno. Kakšna raven uro hoda z doma morajo že ob 5. uri zjutraj, pozimi jih spremljajo starši, vračajo pa se ob 15. uri. So pomagala pri tem tudi republika,
primeri da prepešačij0 učenci po 27 km po hribovitem in gozdnatem terenu, preden pridejo do šo- če občina sama ne more. Pa tudi le... Kako naj bodo potem v šoli zbrani in ukažeijni, če padajo v šolske klopi utrujeni, mokri, pre- podjetja bi lahko priskočila na
zebli, nenaspani in največkrat tudi lačni..,	pomoč.	Stanko Skočir
l,]i... Tam, kjer je bila npr. z pouka je s tem »zagotovljena« odlokom SNOS-a, z datumom 9. je razvidno iz sledečih podatkov: oktobra 1944, ustanovljena prva v osnovni šoli Adlešiči je neslovenska gimnazija na osvobo- strokovno zaseden ves predmetni j enem ozemlju, ta izobraževalna pouk in tuj jezik v 5. razredu, ustanova še danes nima primer- enako je ves predmetni pouk nebih prostorov, gostuje v nekda- strokovno zaseden v Dragatušu, njem vajenskem domu, ki sploh vsj predmeti razen zgodovine so ni primeren za ureditev sodobnih nestrokovno zasedeni v Starem
učilnic...
Ali je pouk gospodinjstva zares odveč?
. _____ .	_____ . Pred leti smo se z vso vnemo predmet, ki tesno povezuje zna- je pri prvem obisku dejala: »Va- pouku? Pletenje in podobne roč-
imajo nestrokovno zasedene pred-	zaleteli in obvezno vpeljali go-	nje iz kemije, biologije, fizike in	še delo je metodično neoporečno,	ne spretnosti pa se lahko odvijajo
mete: slovenščino v 6. in	8. raz-	spodinjski pouk	v predmetnik	ekonomike. V Angliji, Ameriki in	le strokovno zelo pomanjkljivo.«	v krožkih. Mislim, da takšnega
redu, matematiko v 6. in	7. raz-	osnovne šole, ki	je izpodrinil	tudi drugod je to jasna stvarnost,	To mi je bila dobra spodbuda za	balasta ni v učnem programu. Ce
V poročilu k nrvi točki orne- redu, fiziko v 7. razredu,	vso li-	prejšnji predmet	»ročno delo«,	ker jih je ekonomska nujnost pri-	strokovno izpopolnjevanje v tem	pa je, ga odstranimo. Vsekakor
njene	optp nhčincke kovno in tehnično vzgojo ter sr- Jasno je bilo, da za ta novi pred- peljala do tega. Mi smo se s tem predmetnem področju.	pa se strinjam s tov. Humek
vtjosme ,seJe , , bohrvaščino od 6. do 8. razreda met ni bilo dovolj kvalificiranega okoristili, kar je pri njih že dav- Danes pa hočemo to, kar smo Drago, ravnateljico učiteljišča v. sKupscme Črnomelj beremo tudi itd Tehnična vzgoja se sploh ne učnega kadra, čeprav ga je VGŠ no razvito.	.....
KJE SO VZROKI ZA SLABE USPEHE?
Trgu ob Kolpi, vsi predmeti razen biologije in kemije v Vinici, v osnovni šoli v Črnomlju pa
sledeče:
pred leti uvedli, zopet izriniti, Mariboru, ki pravi: »Nisem za od-poučuje v osnovni šoli v Adle- v Grobljah že pripravljala. Zato Ali ni namen gospodinjskega ker pač to nekaterim ne ugaja, pravo gospodinjskega pouka, pač »Kljub intenzivnemu prizade-	šičih, v Semiču, Vinici, gospodinj-	so pač tam, kjer ni bilo učne mo-	pouka kot aplikativnega predme- Čudno in hkrati neodpustljivo je pa za predelavo njegovega učne-
yanju pri izgradnji	osnovnošol-	stvo v Črnomlju, Semiču, Vinici,	či z dipl. VGS, namestili učite-	ta, da otroka usposobimo v za republiško poslanko kot žen- ga načrta, če je seveda potreb-
skih zmogljivosti ni	bilo mogoče	starem Trgu ob Kolpi itd. Ra-	Ijico, a največkrat	žensko, ki je	upravljanju doma, povezanem z sko, ki je izjavila, da predmet no.«
Povečati števila oddelkov, čeprav zen tega imajo na nekaterih šo- imela nekaj »boljših sposobno- današnjim gospodarstvom, stano- gospodinjstvo ne spada v obvez- Kje danes otrok dobiva zna-so preštevilni (v njih	je preveliko	iah predmeti skrčeno število ur:	sti« iz gospodinjstva. Nihče se pač	vanjsko problematiko, ga spozna- no šolo. Čudim se ljudem, ki so nje o »ekonomiki potrošnje«, če
vo P ° ,u^encev)> lrer	80 zmoglji-	tako telesna vzgoja v skoraj vseh	ni razburjal, če so	to bile moči	mo s tkaninami in sodobnim ob- se borili, da so uspeli v Slove- ne prav pri gospodinjskem pou-
uv®tl šol premajhne. Varstva	šolah, likovni pouk, fizika (v Čr-	brez vsakega strokovnega in pe-	lačenjem, opremo stanovanj, da niji ustanoviti šolo za šolanje ka- ku? Katera mati pa bo nasproto-
nil Cev’ ^ eden	od pomemb-	nomlju), likovna in glasbena	dagoškega znanja.	In kakšni so	ne govorimo o važnosti prehrane drov z višjo šolsko izobrazbo, ki vala, če bomo otroka poleg osta-
k.,n Pogojev za uspešen pouk, ni	vzgoja ter matematika v Semiču	bili rezultati tega	poučevanja?	in še in še. Kako pa bomo pro- je danes ena, če ne edina najmo- lega znanja naučili tudi sodobne-
10 mogoče organizirati, bistveno itd.	v. Prav to, kar nam danes očitajo svetlih našo kmečko ženo-gospo- dernejša višja šola, da to dopu- ga gospodinjenja! Vprašajmo se
■ tudi niso izboljšali pogoji za Tudi dodatna pomoč slabšim nekateri laiki: »Pletenje, pečenje dinjo, ki še povečini primitivno ščajo. Ta šola naj vzgaja pedago- tudi, katere žene se danes lahko resničitev težnje,	naj bi vsi	učencem med šolskim letom ni	tort, kuhanje kave	ipd.« Ne mi-	gospodinji, če ne bomo dali prav ški kader, ki po končnem šola- poslužujejo gospodinjskih servi-
ucenci uspešno končali .osnov-	mogoča — zaradi preobremenitve	slim^ s tem žaliti tovarišic, ki so	njenemu otroku potrebnega zna- nju ne bo, več imel mesta v pro- sov oziroma imajo doma moder-
r v?10' Pouk se je	vršil'v raz-	učnega kadra, celodnevnega po-	oz. še učijo gospodinjstvo v ob-	nja že v obvezni šoli. Otroci so sveti! Zares se nam lahko sme- nizirano gospodinjstvo, kot to tr-
redih, od katerih je okoli 80%>	uka, odddaljenosti učencev od šo-	vezni šoli. Priznajmo si: — Dobro	most med domom in šolo, most jijo tisti, ki so že davno uvedli dijo nekateri! Pri tem zopet po-
aT'a.rellV’ zastarela	organizacija	le, neugodnih prometnih zvez pa	bo zoral zemljo le	tisti kmet, ki	med zastarelim in sodobnim živ- gospodinjski pouk v obvezno šo- zabijamo na našo kmečko gospo-
noman°k1Z -raZeVa*ne-Sa dela in tudi nezainteresiranosti učencev	zna ravnati s plugom.	Ijenjem. V šolo prihajajo z do-	lo,	in to kapitalistične dežele. Na-	dinjo, delavko,	ki še dolgo ne bo
tehničneal^r osnovnil:1 učil ter in deloma staršev. Enako se tudi Ali^ ni gospodinjstvo tisto	brimi in slabimi navadami, ne-	ša	gospodinjstva še dolgo ne bo-	razbremenjena	gospodinjskih po-
V7rnW iia1^e,,=Pav, S° glavni svobodne dejavnosti ne morejo	praktično znanje, ki bo pomaga-	urejenim in večkrat nepravilnim	do	tako mehanizirana, da ne bi	slov.
uspene...	razviti, kot bi se morale.	lo izboljšati življenje? To je znanjem, ki ga v šoli oblikuje- bilo potrebno nobenega znanja za In končno, ali ni namen, da
mo, korigiramo in vračamo nazaj vodenje gospodinjskih poslov. naučimo otroka sodobnega oprav-v življenje. Nekoč sem nekje bra- Ne strinjam se z mnenjem, Ijanja gospodinjskih poslov, o la, da v ameriški družini vsa dru- da bi gospodinjske učiteljice (mi- važnosti in pravilnosti prehrane, žina sodeluje pri izdelavi prora- slim o dipl. gospod, učiteljicah), ga zdravstveno in kulturno vz-čuna. Nič manj ni važno sestav- prevzele varstvo otrok na šoli in gajamo! Ali imajo zares že vse Ijanje jedilnikov, saj je prav ta- vodstvo mlečnih kuhinj kot do- delavke možnost, da se one in ko odvisno od družinskega pro- polnilo za obvezo. Mislim, da to njihove družine hranijo v obra-računa. Kje bo otrok dobil po- ni naše mesto in naš ugled bi s tih družbene prehrane? Strinjam trebno znanje iz ekonomike, o tem še bolj padel. Saj je praksa se s tovarišico Florjančič J., ki biološki in kalorični vrednosti pokazala, da mlečno kuhinjo lah- pravi, da odpravimo balast iz posameznih živil, o pravem soraz- ko vodi nestrokovnjak (admini- vseh predmetnih skupin in ne sa-merju, dnevnih potrebah, o na- strativna moč na šoli), čeprav je mo iz gospodinjstva. Mislim, da kupovanju itd.?	gospodinjska učiteljica na šoli. bi prav na ta način razbremeni-
Bilo je pred 4 leti, ko sem na Varstvo otrok bo oziroma je mož- li našega otroka, ki mu vse presoli prevzela gospodinjski pouk no le v večjih mestih, kjer so za več nalagamo, in mu dali v res-in bila sem prav tako mnenja, to tudi ustrezni pogoji, ne pa na niči tisto osnovno znanje, ki mu da je to le zgolj »packanje«, ki podeželskih šolah, kjer še le-teh bo v življenju koristilo in ki ga mi ne bo povzročalo posebnih te- dolgo ne bo. Zakaj nam ne bi bo znal praktično uporabiti ali pa žav, saj sem imela za seboj že priznali pod B skupino kemijo, nanj graditi novo znanje. Eno pa več kot 10 let učiteljske službe, kot so že nekateri predlagali? Ali je gotovo: da je gospodinjstvo Toda ne malo sem se začudila, ne bi tako imeli večjo možnost, kot del gospodarske znanosti va-ko sem pregledala učni program, da poučujemo, ne pa da nekje na žen sestavni del narodnega go-Nisem hotela ostati pri »packa- šoli mašimo vrzeli? Rada bi ve- spodarstva. To ni novo odkritje, nju«, ampak sem se odločila za dela, koliko so nasprotniki gospo- Ze več kot 50 let se ukvarjajo s izredni študij na VGŠ v Grob- dinjskega pouka seznanjeni z uč- tem drugod po svetu, odvisno pač Ijah, kjer si z intenzivnim in za- nim programom za ta predmet, od razvojne stopnje dežele, htevnim študijem pridobivam po- da govorijo o »pletenju jn peče- Gospodinjstvo je torej važen trebno strokovno znanje. Zmot- nju tort«. (Članek k Večeru — 7- faktor v življenju naroda, kar no je, kdor misli, da je za ta dni od 5. 3. 1965). Mislim, da to smo ugotovili tudi pri nas in te-oredmet dovolj, če zna kdo boljše poučujejo pač tisti gospodinjski mu prilagodili šolski sistem. Za-lometati, kot to danes še mnogi nestrokovnjaki brez potrebne iz- to sem mnenja, da napnemo vse nislijo, žal tudi nekateri učite- obrazbe. V učnem načrtu namreč sile, da gospodinjski pouk v osji, ki ne poznajo učnega progra- prav ničesar ne vidim, kar ne bi novni šoli obdržimo, da korigira za ta predmet. Mislim, da bilo tudi za fante potrebno. Saj ramo učni program in da mesto ma prav zaradi tega gospodinj- vendar na vseh stopnjah našega gospodinjskega pouka postane 5ki pouk danes tako malo velja- šolstva izvajamo koedukacijo, ki enakovredno ostalim predmetom ve na nekaterih šolah. Živo se ima svoje vzgojne in izobraževal- ter s tem tudi ugled in vredno-spominjam besed okraj, inšpekto- ne smotre. Zakaj ne bi potem to tenje gospodinjskih učiteljic, rice za gospodinjski pouk, ki mi tudi ustrezalo pri gospodinjskem	Vida Rajhi
Gospodinjski pouk v osnovni šoli Ketteja-Murna v Ljubljani
Impresije z Norveškega
Na vlaku od Kopenhavna do smeri:	angleško, naravoslovno, na, gledališka in koncertna dvo-
usia sem se zapletel s sopotniki kultumo-zgodovinsko, latinsko, rana itd.
v pogovor. Potujem na Norveško latinsko-grško itd. Za vsako smer Ko nastane ob glavnem od-soie.« sem aejal. In bral sem iz je drugačen predmetnik. Tako moru živ-žav v dvorani, se zbe-začudeno P°: ima na primer angleška smer le rejo učitelji v zbornici, ki je
O POUKU ANGLEŠKE LITERARNE ZGODOVINE
(Nadaljevanje)	Nobene predloge, nobenega šo literaturo, ker je vsaj za Slo-
Hvalevredno Je, Ce «..1J m. 'ZZSUZi.
***** ’n* NirveskorM sjCto-srasrsafiriH: 5«^ ssz?&£ “j**«* «*• rdiK-	neA^SS?(dod,Kk,'k!'°v>
na Švedskem se da kaj naučiti.« kaj matematike in fizike, ostalo Šolske kuharice postrežejo s to- 1®™°: g. • ”°	n^a ob P°ul£u in žel3a P° spre- Poljubna prozna epizoda iz
n ko sem se obrnil na sprevod- ostane za jezikovni pouk. Pouk plo malico, vsem — tudi vodstvu	Pre^metu-. Naša membi. Kot posameznik sem z Reowulfa nor Beowulf and Gran-
mka z vprašanjem kdaj bomo v pa je vsak dan po šest ur. In zo- šole, ki se tedaj zbere v skupnem .njlfa ,p.pr,1.clobl na onginalno- ozirom na zaokroženost družbe dei (Beowulf spada v vrsto veli-
jm. * prostoru. Sic^p, - „ d.fovne «£	«lo. ".popoln, zato .o tudi moj. jg ®aSalnHf .pov! W" h S-
točno.« V resnci smo zamudili ga organizirajo kabinetno, osem minut.
Nič ni čudnega, če se Švedi stemPl0Šn° ° Š°1Skem SiStemU: Si počutijo zvišene. Mejo med Švedsko in Norveško prepoznaš tudi po tem, da se tu končuje rodovit- se
opravi svoje obveznosti prave ali poprave nalog, mi je zdel dober, ker Kabineti niso
% Svedsko-norveške meje - a ne more vp^ti na univerzo za pogoje učitelja je“Poskrbljeno: "edna «%*»?}* pokaže. Kolikor oranjaTepopora. Vendar je s ki poznaloiz Studia svetovne U-in	Skomignil je z rameni študij filogolije, če nima latinske vsak ima delovno mizo v kabine-	faS^fr!nt0x0rigl-nar?t?st sarP° tega vidika do neke mere nepo- terature- razen teea ie to edina
Hnmninn81?-0’ a -116 kailca hu" smeri, oziroma če ne opravi izpi- tu. Ce pa tam ne more delati,	-Pri CMfUCeHro * polno mišl3enje vsakega človeka, priiika vsaj delno spoznajo
domusnosti pripomnil: »Za Oslo ta iz latinščine. Pouk je večino- imajo še pet sobic, kamor se lah- k-\er	da P® .pesni.k us^va" tudi avtorja učbenika. Zato je pri- germansko mitoloeiio ki ie po
™i“?de“'. *, .le more)0' ko '•‘‘“■t.	1" v miru Ss\vari “prSe"^'ISJenSteg1. puročljivo, zla.tl te učbonlt ni fvoie vendar čildovii in ie i mo-
-------------------------------   prl-	?a‘™h"LlonlLTL ma°SS»	»S .tS	J-«* «- «<"»> “ ^
bi moralo biti več Diiaku nanra-	JiUai’ • aa V a	osreanjl. avtor	časten preporod v Wagnerjevih
_.urJ_v™.1¥lejomeasvea.	sem	Dovsod	ona7i1	nnup7av	 presenečenje,	vijo snov oripSejša Si ne bi	^nSmTnT^števa^Savke'	operah!)' PIrimf-. -iterativnega
sko in	Norveško	prepoznaš	tudi	osnovne	šnh»	dn	nntoerTo	Rnev Pac pa v n^ih mnog°	Praktič-	kazalo pristaviti recimo nekaj	preden gre kniiga	v tisk^Mogoče	eerza V ang osašcl"1- (To ]e brez
po tem, da se tu končuje rodovit- «	i-d t / f™ nega’ Za P°uk književnosti imajo besed o Shakespearovi slavi med hf nntem ne hiln strahii da se ho dvoma zanimivo’ čeprav ne po'
na švedska obmorska raS in	r-emVe5 raZŠlrja- na primer svežnje knjig, ki jih Slovenci, o tem, da imamo tudi ktotol nridruSa Ta^tto vrsri sebno važno)' Nekaj balad k?1
da se začenia hribovit irrai n	za različno organizaci- učenci pred uro odnesejo v raz- mi svoio klasično dramo v blank kPPSa prmruzila žalostni vrst! Lord Ran(jai jn Edward. Epizodo
vzbuja podoben vSrU če se	^ je 03 Pri- red za vsakeg^ dijaka V pevskih varzu. o vzpoJednos^med kra-	Tbod^ ma/aU segat" iz Arthurjevih zgodb. Odlomek iz
voziš od Vrhnike do Sežane In 1 v n w gl,rrin?z,lja. pn sobah je poleg klavirja fonoteka, Ijem Arthurjem in kraljem Ma- da	? Sl«JT ct™h,?8 bi Chaucerja s Ponazoritvijo, kaj je
to » pom. n. &3SS&, S gffPiBLSgraitfg: -jr«-, e™«*. y» $*m, o mm	mri Siv."*
revne zemlje, obdane z morii ki	soia : ■t>e.alna sobe so opremljene z zvočniki,
m jim tai/m mor.lt . 'AS	Pr!	■>»>« B«-
^0®tanl.e> petletne. Seve, po dveh letih do-obilneje poklanja bijo tisti učenci, ki ne morejo
narekuje prenizko naklado in bo-
to se pozna na Norvežanih: iz nujejo »Mladinska šola«. Realna *Sobe“
“ "a pa je v večini prime- prj b..
sposobnostmi izsiliti blasoštanie luTi Prl ?tmnazijah, ki so tako valnic še laboratorije. Večina k? ga Svetom obilnejeTkBa	nph i* opremljena taŽco praktič-
priroda sama. In tudi na Norve- nadaljevati spričevalo ki iim za-
ti*6severu"notuto?'	b0lj ?r°' Sotavlia zaključenost šolanja. Po-
naklnnipnaPnnravi t?03! ^"t sebn0 Pa se "ai j® Zdelo koristno se človek orehi to k hto^t^nto to’ da lahko Simnazija sama po in k ?«PmnP k?r tok= t j sposobnostih, interesih in potre-Zi- h kulturi k Hohrf ^-TtrT bah orSanizira tiste smeri pouka, vn«i7, Hatoi V °SVeVtd- ki so Primerne in zaželene.
---f Tn mnni	T l' V VSaki drŽaVi ^ ob V;
k in mnogi so se hudomuš-;ačudili: »V Bergen? Kaj je
v Bergnu!« NBZBdnje so se spom- saj se mora šoianje nepreStano
Tzačudir^ Bergen^- ^ l"^tiljIiVa^reto^S
nili da ie t m^6	faf moJa^šoC^nepJeS
¥otoi	? i Vtlsi- n,e bl žei° samo pri spreminjanju šol-
želel zbuditi vtisa, da so si skan- skega sistema temveč tnHi nri
zakone^1 S°tudi6šokke^^‘ ^ orSaniziranju pouka. 2e v začet-zakone - tudi solske - spreje- ku sem povedal, da so, kar se
™ v^kf skandinavska država gimnazij tiče, Norvežani svoje zase, prej pa se vse med seboj najnoveiše oedasoške ideale posvetujejo. Tako poskušajo za- ustvarili z novo gimnazijo v Ber-gotoviti skupni razvoj, saj je to genu. Kratek opil: stavba je eno-
tak vtis sem dZrpov0^ - to nefi" osTednji^ro^i dvojna'
™a^° ni^niti^EvroM ®kandinav!' To je pokrito dvorišče, ki dobiva L’ kl ^ niti EvropB niti Amen- svetlobo z vrha. Tu je središče
v +P rtototo nka?tohnaiV1'a' YP !V1 vsega življenja v šoli. Stopnice v vsnd — tudi P^riPnr0p!u' — f?" nadstropje so odzadaj, za odrom, Jva in tnW	l31 Š01" v Prvem nadstropju pa ni hodni-
nredvs?mP to Am?HkpP kf ~7' ka’ temveč le dolgi balkoni ob ArfeHto^n tud AWtoink ,c; t0f JZ vhodih v učilnice in kabineti. Ti m,^Hdl bI ? no Sovjetske balkoni so hkrati balkoni tega zveze je čutiti. Zelo rade pa se osrednieca nrostora —— dT/nrano
dežS? P0NeZUjej° kZ manrjŠimi ^SvSteljVšoTe 7aSdJe ^ slatoto « PnJiltoiel(“to£kr f Ju*t°’ Pričeval, da s to osrednjo dvora-na r^dr^i?,’ £®škoslavaško: no niso povečali kvadrature
fidHt! n?P	u6®3 nl stavbe> temveč da so le izkoristi-
ta ti, je po vplivu velesila an- jj avi0i hodnike, nadstropja in
tu in tam o prevodih v sloven- In tako u m _ da	.	pTd^Ti na ka^
ščino, ali zakaj je recimo Milton	izhodiščni motto - bi bil pk?pO0So zd™ev oSoP?sak-
oklep hrambe zoper krvoločne 5anjost). odlomek iz Everymana kntikastre dovolj trden. Saj je (Danes npr obstoji Everyman’s Slovenija dovolj majhna, da če Library, ki v vsako svojo knjigo se razširi krog recenzentov^ pa n£diSne motto, ki ga v drami go-nekaj imen skoraj nihče več ne vori Knowledge; Everyman, I ostane, ki bi učbenik še lahko will go with the6j and be thy zmrcvaril. Avtorja pa lahko za- gu}dei in thy most need to go by ščiti tudi kak osrednji forum s ^by side; razen tega je Everyman tem da prevzame funkcijo izda- v modernem času doživel pravi jatelja in knjigo kot učbenik preporod| imamo ga v slovenskem predpiše.	prevodu — Hoffmannsthal-Žu-
prtctavpk-.	pančič — In po mojem privatnem
PKibiavek.	mnenju je to velika drama.) Od-
Ker v spisu govorim o obvez- lomki iz Shakespeara s kako Lam-
nem železnem repertoarju, naj V bovo zgodbo v celoti. Odlomki iz
sledečih vrsticah konkretno po- Miltona, Popa, biblije, Bunvanaj
vem, kaj naj bi spadalo vanj:	Defoa, Swifta, Fieldinga, Gold-
A. Železni repertoar literarne smitha, Graya, Burnsa, velikih
zgodovine naj bi obsegal:	romantikov, Tennysona, Brow-
Razdelitev zgodovine angleške ?ingov> Diekensa. Thackera^a,
literature po obdobjih. Zgodovin- ^^iatoev o katerih dlnes v
rtor?rZtoh3to0to7?kovn?h d^a^dkov antologiji ni’ ne duha ne sluha, iterarmh in jezikovnih dogodkov. Ne mislim> da je zdaj učiteij
ko važnSših invazh ter oJvaj^ dolžan vse to obdelati- Pač pa ko vaznejšin invazij ter osvaja sem prepriean d b6 prižel pre.
nja sveta do industrijske revolu- c daleč če ^ začel p maPlem cije ter obeh svetovnih vojna. lisJtati po ant0i0giji že sredi dru-Beowulf. Narodno blago (bala- gega jetnika gimnazije. Zavedati
Podoba norveškega dečkai..
de in bajke o kralju Artnurju). °e"mora tudi da lahko mirne Cbaunce^. ^glavje,°	duše izpusti marsikaj, kar je da-
EHJbefanska	pSzila. Milton: pes ^“‘Sobltotoh0 tolmalti
Poalavie o razvoiu anslešk« nrn- 3e npr- usposobljenih tolmačiti
L g!n romanoS do Ftotdinga ™°deFno.	ierX?<^
in drugih velikih proznih ustvar-	fnrii 4^^°^
jalcev 18. stoletja (Sterne, Gold- diiak?v,e osebnosti tudi že smisel-
ne° rušijo	kastne tradicij ePn tem stoppi^e- Mi imanjo p takšnem	no, da lahko tu opravljajo vaje	taka orjaška postava v angleški	kr^aneleškMa dramske!	P^em	mestu slovenskaCmodema
ne rušijo	lastne	tradicije.	prostoru najlepšo predstavo, če	ali pa se odvija reden pouk. Vsi	literaturi, pri nas pa njegova sla-	lem o krizi angleškega dramske-	£oezija
OSNOVNA SOLA je DOŽIVELA si- r7,islin?°’da smo potisnili V Na- pripomočki' so smiselno izkorišče- va ne more pognati korenin, ali fa p®!;.7arjan;|a, od E1i?abetmcev Mnogo naštetih tekstov naj bi
vinškcmh šolah skromnejše stop-	ni in pripravljeni. Takšni so tudi	kako je tudi naša moderna proza	do Wilda in Shawa. Poglavje o	p0snetih	na magnetofonskih
msče ob stran, odstranili pa hod-	učbeniki: zelo drobni, a pisano	prepojena z vplivi Lawrencea in	predromantiki ter Burns. Roman-	v obliki
--------- ---- -------, _	----- . . ----------r—---------------— i.,	,lr ,	^	nan-uv... »	umetniških reživa in zelo aktualno. V učilnicah Hemingwaya in celo Faulknerja. tlka (W. Wordsworih, Colendge, citacij ai; branja ali pa tudi petja
SVOJO REFORMO
Ko potuješ iz šole v šolo po- mke po nadstropjih.	--------------- . ------ „	—------------j—	.	_ ...	«...	r
rs'S&š£lS£Šri£.	K j«.“SMi;:	«,„.0-
teri predmeti (norveščina, mate- „ J	^ .	. kot filmska platna zviti nad tab- and American Literature, torej ckeray. Zaokroženo poglavje o ve- logije jp na srečo neprimerno
matika), vzgojno področje pa za- , dvoralaa zazlvi vsak od- lo in jih potegneš s palico. Apa- Pregled... Vendar dostikrat po- bklb romanopiskah (Jane Auste , bolj uporaben. Mogoče bi dodali jema ostale kjer je nadvse raz- ™°f> k?.sf °d ure do ure preseli rati so zadaj v omarah. Te orna- grešam ravno preglednosti. Npr. George Eliot, the Brontes). ten- Frostovo pesem stopping by vit skupinski pouk krožkarstvo, . ?. d7akov' V, glavnem pa di" re pa so pritrjene in imajo do- angleško romanopisje je veliko nyson. The Brovraings. wuae. WoQds on a Snowy Evening, ki
skupinski pouk, krožkarstvo, . , .	,	, ”----— *— — -- ^“-o—JC vctuvu -r-----------------------------------------------------------------------------	--- _■	____- trirviinu
interesne dejavnosti inp. Sedim !,a!? sedajo po dvorani — kar po stop od strani, tako da lahko ta- in gotovo za poezijo in dramatiko Shaw. R. L. Stevenson. Kipnng. jQ
v četrtem razredu osnovne šole tleb. ~ ln 9 kupiJ° v	k°j uporabiš aparate, ne da bi-------------------i J ~	•	' 0—"	"
...	m 2 11 r*/~\ rT’o TA	nrM rtTTV.f.4-*^ «->	L. —,«A ^ 1 1	__J y . _ i .
Snowy Evening,
...	K¥rct,tJi, ...	t-..TvanoB Tnmp« Jw 3® ^0V' Umekova metodično
ne zaostaja. Danes je roman naj- Conrad. D. H. Lawrence jame lepo obdelala v vestniku II 1964
^ pouku risanja: najprej uči? ™lic°; Ta je zelo raznovrstna, jih prSaf alf»als^ala: bolj brana litorarna^zvrst. Narav- Joyce T. S. Eliot. John Osorne ^o zdaT vri ičitolTpoznajo.
1 UC1—	^	^	JA A *■	^A	Ca X X	A- Xaa«OCaX ih t/VJ J CAŽCi»	^ A CA A1 CA	XX tCJX CA A XlcL	»i V i. o L«	cxx O. V—	w ^	*	•	.	• .
štirih . nastane živ-žav, ki se spremi- Vse šole imajo velike knjižnice no je vprašanje, od kod začetki. Tudi 3® Veha na pnmernm
beli
ggse mmm rnsm mmm	smms
SSESH	sse—sč
no odtiskovati trikotnike. Mlada ,.(L1U u^amzirano opravljajo cut oagovornosti do dela, organi- srednjeveško književnostjo, bibli- imenuje	m stanejo silne težave> ki s0 vsem
domišljija deluje. Nove kombina- vRZll^lfxasknP?!. pOS-le‘ Ted^I A? ziran?ft,’ ®krb. za ei°veka, ki se ja se stiska med Shakespearom in tbe.VlEn|1i®b<.^p?oA?p.n?nl^lst10nriy dobro poznane. Nimamo namreč cije v razporeditvi likov in barv vse svečano, resno in občutil tu oblikuje, in prav tako skrb Miltonom, Johna Bunyana ni ni- of the EngUsh People, tako olaj- dobrega jn tudi ne za vse šole Tto- _ ___•_____ , _ __ y_ .v . sem tudi sam — t.enai vsa ir v*» 7a rlnvplrn iri +n o	irior*	^	__ i#»vame studila. Dač res ni na me- . °	.	_____
Ko so priprave _končane, pričnejo	23 ^0V1kai1 ki_tP, dfla:
kjer, podatlcov o Defou in Swifu Sevanje študija pač res ni na me- enotno predpisanega osnovnega
i Sle Ogovor11 olem kafto PoleHeSVa^fto še^Uvorl0:	P°S0J ’	Ht™ih fr,az. in nam 3®. težko	nasilnega preskakovanja iz enega
videli na platnu, kaj so Imeli v rokah, kaj so nabirali čez leto
Franček Bohanec
na travnikih. Stojim v telovadnici: delo je vso uro naporno In teče po napisanem načrtu učitelja.
Po uri: vsi stečejo pod tuš, ki je na majhnem prostoru montiran na stropu, in voda prši na učence, ki dvakrat tečejo skozi takšno ___________ ___________________
toplo prho. Sedim pri uri angle- treba nujno razvijati industrijsko ščine: metodo imenujejo globalno pedagogiko, in sicer kot posebno
n •	• j ..	.... flsSHl
Nov.ce .z drugih repubhk	gsUSl
ZVEZNI INSTITUT ZA INDUSTRIJSKO PEDAGOGIKO
Po posebni uredbi čaka ta za- ~~~ ~ — ■—--j—	...	-. , . . . „ . .	s »opico voj, »i »u ponconc «.a
vod naloga, da se razvije v znan- želimo vec tematsko zaokroženih bul7 ka3 3® to mesto še danes), obnavljanje in širitev osnovnega
v	v '-'d. A1 CAXVJ£^CA, VA CA O v; X CtC. Vije V ZaJetil	t	W	i _ 1 _ i.	_ • -p. a	flloirio UUIICl v IJ ClUJ c XXX 011 1 L C V V>011VJ V lic
Z„.di ob.ektlvnlb vnekov ja	jT ^fo bS K«» .r.di p^rom.ntikov, po- SgTS^SS!5»r&S
dobiti prihodnje leto okrog 10 in kot samostojn® osebnosti mar- g_	terame zgodovine zaiti v nevar-
__________,     ^    ^	__„ _CJ ' -----------------W«WW«A*VAUI,A AAACAA 7-	, , _	. ,	J	« 1- UCX ai XXC Avg VJ Vi Vi V XX AC C. CA i 11 v iicvat “
-vizualno. ^Ne iščejo ^samostalni- disciplino, ki bo integrirala teo- novih znanstvenih delavcev, pa	k prp Dickens> Conrad, |?esaikfh (na^ft13Vn?ih°n^j bi bilo nost -Vendar ostane vprašanje
'bilaCtematska ^uvrstitev^ med raj® nekaj načelnega o modemi
__  ^   , —_ .. _	__________ aav^v xxx 4iXXcUl®UVCiiAIX VJcldVv-GV, p«*	^	^	^ ‘	a* vaj	eri i LH V* /nomsaef nilVi r» o i Hi Hi 1H	v vaaavacal vjo lcaai c v px cxaa.il J c;
kov, glagolov itd..., temveč nove retične zahteve s področjem stro- tudi večja denarna sredstva, kaj- Lav/rence itd. Pri Jane Austen pa pffp „V	n mod °rni uskladitve med učbenikoma še
besede za predmete in pojme, ki kovnega izobraževanja in izobra- ti šele potem bo lahko prevzel
jih vidijo na slikah.
ivuviicgčl XZ|G»UXax.cVcuijd xxi xz.uuia- ^ ooxc pv/tcuu khj JdUivvj	vzel “	--------7	v	_7j4t\
zbe. To je toliko bolj potrebnoj dolgoletne znanstveno - razisko- zenske romanopiske skoraj važ- P 3 >■
za njo pride dveletna realna slej ni mogla ukvarjati z vpra- načrta razvoja pedagoških zna-gimnazija. Tu so tri kategorije: žanji strokovnega izobraževanja, nosti v SFRJ. poglobljena splošna izobrazba ker je bila usmerjena pretežno k
naprej odprto. Odločno pa nasprotujem slehernemu poskusu, da bi iz literarnega učbenika napravili
Osnovna šola traja sedem let, ker se naša pedagoška teorija do- valne projekte iz sedemletnega ne3Ša kot kronološka doslednost, Ameriški del naj bi obsegal:
r,to r.wd» d,.»tofr,o	...---1— -------- —--------------ki jo sili med romantike.	Kolonizacija. Puritanska mi- hkrati še jezikovnega s kopico
______ _ Tematsko zaokrožena poglav- selnost. Vojna za neodvisnost. Po- vaj in slovnice. Nekateri hrvaški
Za nadaljnje delo tega inšti- niso vedno mogoča, kot bi bila hod na zapad. Pionirji. Indijanci, in srbski učbeniki tako delajo, a
nec vpiše na primer na gimnazijo.
SPECIALIZIRANE SMERI V GIMNAZIJAH
opremo za strojno obdelavo statističnih podatkov.
DRUŽBENE ZNANOSTI IN VZGOJNI PROBLEMI
od Shakespeara do Shawa. Za vejša zgodovina. Osamosvojitev samo nekaj izbranih tekstov, poezijo pa teže. Verjetno pa tu ameriške literature. Teritorialna, Učitelji strokovnjaki imamo tudi ne bi bila potrebna, kajti od časovna in snovna delitev ameri- dostikrat zameglen pogled na to, vseh leposlovnih zvrsti je poezija gke literature.	kaj je bistveno, ker se nam zdi
najbolj osebnostna in najmanj Razmerje med prozo, drama- kar »vse« bistveno. Skušal sem se podvržena času in okolju in hkra- tiko in poezijo v ameriški litera- zato približati dijakovi sprejem-
Cmed temi urami in urami na problemom osnovnega splošnega tuta bo treba zagotoviti nove za Prozo- Mogoča bi bila še za črnci. Državljanska vojna. Stvor- obravnavajo potem zelo malo li-gimnaziji po zahtevnosti ni raz- izobraževanja.	prostore in sodobno tehnično draruatiko do Shakespeara in pa jenje ameriškega naroda. Najno- terarnega zgodovine, v glavnem
lik), tehnična vzgoja s proizvod- v sedanjih razmerah bo ver-	‘	0	~	‘ ‘
nim delom in poklicno usmerja- jetno najboljša rešitev v izobli-nje. Večina norveških komun je kovanju inštituta na organizacij-že,sprejela zakone, po katerih je skih načelih, }d so se delno izka-šolska obveznost sedemletna zala že ob organiziranju zavoda
osnovna šola in dveletna realna za industrijsko pedagogiko v ok- r,_	.	,___,	--- ------ -------v-....—	...	v ainens»i mera- ao.u	u.ja»uv. opičje...
gimnazija. Sele po tej dveletni viru Visoke industrijske pedago-	P nje+ !et0 •'l Pr®dvid®n ti najbolj odvisna od resnične ge- turi. Roman kot osrednji steber Ijivosti in kar najbolj zreducirati
realni gimnaziji se mladina ved- ške šole na Reki.	simpozij na temo »Sodelovanje nialnosti avtorja. Zato se brez veličine ameriške literature	železni repertoar. Literarna zgo-
no bolj diferencira. Po uspešno	prihodnip iftd-	družbenih znanosti pri proučeva- škode za celotni vtis lahko obraV- Pregledno poglavje o poeziji, dovina zavzema pri angleščini
opravlI“a” ”p,‘u"“&&	%F£*SZ5StSS£
Pri nas 'za zdai to nimamo mi vzg,0J® d°sl®j 1® s pedagoške- mantiki, moderni pesniki... nopiscev, tako kot sedanja skripta roko pestrost vseh predmetov na znanstvenesa inštituta ?a oeHa- ga s*-ab^a. V zadjem času se Mogoče se utegne komu za- v glavnem tudi store; vsi roma- gimnaziji, ji ostane bore malo aoeiko ki bl imel iusoslovanriri	ukvarjajo s tem tudi sociologi,	zdeti, da sem tu napravil majhen	nopisci seveda ne morejo spada-	prostora, zato moramo biti pri
značai’ Jugoslovanski8 zavod vi	ekonomisti in pravniki. Simpozij	skok vstran od svojega veselja do	ti v železni repertoar, vendar je	programiranju stvarni. Redno
Ce se od srednjih šol zadržim	prSevanprevet-	je torej nu^en zato> da bi d®segli	J™PPl°sgke|® Pa™fku	tako^	paradi časovne bližine težko ne-	klicanje dijakov k popoldanskem
pri gimnazijah, potem je splošen	nih vprašanj ima sicer v svojem	uskladitev dela strokovnjakov z	P?Seli Kronološki pouk nam-	^ av ur a Potrditi m drugega	dopolnilnem pouku ne sme priti
vtis naslednji: gimnazija je sicer	delovnem programu teme, ki so	raznih področij in različnih pro-	reč ni citiranje letnic in faktov,	pSn ičiffi?vi presS i Pre'	mlad človek potreben JSSrila,
nadaljevanje^ splošne - izobraz- znanstvenega karakterja, nima	ki se ukvarjajo s problemi pač pa dialektično obravnavanje Zgodovino3 ameriške literature
be, ima pa že mnogo elementov, pa statusajnštituta, pa tedi ne vzgajanja. Organizator tega sim- pojavov v času. Saj tudi učitelj je vsekakor laže obravnavati keJ ki specializirajo dijaka. Vsaka dowlj lozictovateih kadrov z	^	—.•—j—------------ —..a, _ J .	opiavmivau, Ker
gimnazija ima lahko hkrati več znanstvenimi kvalifikacijami.
pozi j a bo predvidoma Zveza pe- ■prirodopisa ne more govoriti dagoškiht ^društev Jugoslavije. ribah, ne da bi mislili na vodo.
Zgodovino ameriške literature saj pravi angleški pregovor:
.	.	......... Ali v/ork and no play
o odpade boleče vprašanje, kako na Makes Jack a dull boy.
Stanko Klinaf,
široko naj bi obravnavali starej-
Mednarodno posvetovanje o mladinski književnosti
Ob 20. obletnici svojega plod- njena prizadevanja pa naj bi nega delovanja je pripravila za- vzpodbudila tudi med vzgojitelji ložba Mladinska knjiga letos ne- večje zanimanje za kvalitetno kaj posebnega: v Moderni gale- mladinsko knjigo, za analiziranje riji v Ljubljani je najprej raz- vplivov dobre knjige na otroka stavila dokumente svojega dose- in podobno.	,
danjega prizadevanja — izvirno ilustracijo, izvirno knjigo za otroke in mladino ter prikaz naporov na področju jugoslovanskega in mednarodnega sodelovanja.
Zatem pa je zbrala na široko Zasnovanem posvetovanju (»sim-poziju«) najvidnejše strokovnjake za mladinsko književnost iz vse Evrope — literarne kritike, založnike in pedagoge, ki se ukvarjajo s problematiko književnosti za otroke in mladino. Na dva dni trajajočem posvetovanju so se ti strokovnjaki (med njimi jih je bilo tudi precej iz ostalih naših republik in pa skoraj celotni izvršni odbor Mednorodnega kura-torija za mladinsko književnost — specialne organizacije, ki je včlanjena v UNESCO in podeljuje znane Andersenove nagrade za najboljša mladinska dela) pogovorili o nekaterih bistvenih vprašanjih mladinske književnosti — tiste veje kulturne dejavnosti, ki jo je doslej — vsaj pri nas — literarna teorija (pa tudi pedagoška znanost) vse preveč zanemarjala, ki pa bi zaradi svoje velike vloge pri vzgoji mladega človeka zaslužila večjo pozornost in globlji poudarek pri kulturnih in pedagoških prizadevanjih vsakega naroda. Predavanja, ki so se zvrstila na tem posvetu, so ta vprašanja osvetlila z vseh strani; naj jih samo nekaj naštejemo: razvoj mladinske literature v Zahodni Nemčiji po drugi svetovni, vojni, psihologija bralca, inter-nacionalnost moderne otroške slikanice, mednarodne zbirke otroške literature v Italiji, povojna fantastična mladinska književnost na Slovenskem v primerjavi 2 zapadnoevropsko fantastično Mladinsko književnostjo (predaha Metka Simončič iz Medna-1 rodne mladinske knjižnice v Miinchnu), povojna kritika mladinske literature na Češkem, slovenska povojna mladinska ilu-
TRISTO
NARODNIH
Izdajo zbirke Tristo narodnih in drugih priljubljenih petih pesmi so sprožili različni motivi, med temi ni bil zadnji ta, ki se večkrat omenja: da mladina ne poje več slovenskih narodnih pesmi. Zakaj jih ne poje? Nemara tudi zato, ker jih ne pozna. Ljudje pri nas poznajo marsikateri napev in nekaj besedila te ali one pesmi, ki se pojejo v veselih družbah ali slovesnostih; dosti delj od štirih, petih vrstic pa ponavadi ne pridemo. Skoda, da ne znamo celotnega besedila, ugotavljamo in gremo površno od tega do onega napeva. Skoda, da.
Knjižica malega žepnega formata — izdala jo Je Cankarjeva založba, pripravil pa jo je Stanko Prek s sodelovanjem Borisa Merharja — bo gotovo lepo in uporabno darilo mladini, našim izseljencem, ki večkrav povprašujejo po taki zbirki, in drugim. Naše priljubljene ljubezenske in druge pesmi bodo lahko spet zaživele v domačih družbah in slavjih — mimo plehkih popevk, ki vse bolj preplavljajo tudi slovensko mladino, kvarijo okus in se še zdaleč ne morejo primerjati z živim izrazom, lepo besedo in domačo duhovitostjo domačih pesmi.	dh
Veno Pilon: Clochardi ob Seini. (Iz knjige Veno Pilon: Na robu, ki je pravkar izšla v zbirki Spomini
in srečanja pri Slovenski matici)
MLADI ODER 1964
ŠTIRI IGRICE ZA OTROKE
- -■	,	, .... Mladinska knjiga je dala na Mikelnov Strip strup — de- vsemu prava otroka, ki se želita
:ervju z ginekologom 'in^psiholol knjižni trg pomembno knjigo. V narja kup je že doživel uprizo- še igrati,_ ki potrebujeta starše.
»OTROK IN DRUŽINA« ŠT. 3
Vsebino letošnje 3. štev. lahko
razdelimo na več delov.
Intervju z ginekologom gom dr. Pajntarjem o pomenu telesnega in duševnega zdravja za človeka je objavila Cita Bole. O vzrokih, ki silijo mlade ljudi v pri-učitev, čeprav bi po svojih sposobnostih lahko več dosegli, razglablja Jan Makarovič. Aktualne članke o pomenu in pozitivni vlogi varstvene
dejavnosti v okviru šole so napisale _________ _______________ _ _	____4r__	. .
Anica Dolanec, Tončka Meteljh°	strup — denarja kup, Žarko Pe-	ničarju, Miličniku in Mitji	poma-
Heilne Puharjeve o^&odobnih ameri-	tan - Starši	na prodaj in	Leopold	gajo pri tem delu Robin	Hood,
ških pogledih na otroke in mladino	Suhodolčan	— Ukaz	rdečega	Poslednji Mohikanec m	sam
zgolj povprečnimi psihofizičnimj	2maja Ce	primerjamo	letošnjo	Kralj Matjaž. Pri pisanju	se je
redni zbirki Mladi oder, ki jo ritev v Ljubljani in je bil ugodno urejuje Kristina Brenkova, smo v sprejet. Mikeln uči otroke, da so začetku letošnjega leta (z letnico knjige boljše od stripov, da so ju-1964) dobili zbrane štiri mladin- naki knjig plemenitejši od junaške igre. Te so: Anton Ingolič - kov v stripih, zato v svoji igrici Ferdo Delak - Deček z dvema uniči junake stripov, pa tudi ti-imenoma Miloš Miklen — Strip hotapce s stripi kaznuje. Knjiž-
Vendar je začetek (igra v igri) pravi cekin še posebej je pri tem bralcu všeč mlajša Tanja, ki ne mara tega potovanja.
Petanova igra ie bridka satira in drži ogledalo našemu času. Doživela je že uprizoritev na poklicnem odru, prav bi bilo, da bi jih še več. Tudi boljša amaterska skupina bi jo najbrž lahko izvedla.
Po dramaturški plati se od
u	--- 7TT1D13,
loUki^prUtaz gibanj a dnaš>lgraiSnara"	zbirko z lansko (Bevk — Bedak	prav čudovito oprl na otrokovo
ščaja je podala Milojka Virant, Mar-	paviek, Brenkova — Modra vrt-	sposobnost razumevanja »logičnih	Miklenovega	in	Petanovega	tek
siMdijivosuj stripa■''za^z^v0razvoj	niča za princesko, Ingolič — Mi-	neresničnosti«. Na odru nastopa-	sta	močno	razlikuje	Suhodolčanov
otrokove osebnosti. Problem, kako	lica ne sme umreti. Marija Svajn-	jo junaki raznih »kategorij«: res-
otroci doživijajo razna^ pripovedova-	cer _ Deklica Marjetka in veli-	nični miličnik, knjižničar in
Ukazi rdečega zmaja. Vsebina ie napeta, zanimiva ip vzgojna: pijani šofer Bunko se je zaletel z avtom v hišo. Ker se boji posle-
plčevah eSte^vrednote^sodob-	svoTe^oSrežnrpoU^dn^nLnstvino de*	^ DrugTde"!‘revice^aTema^družin-	predstevS^k^hS^orak	nt-	knjig8’ dafje 'tihotapca s stripi ‘n
nega slovenskega mladinskega	lo svet zvoka in glasbe. Levstikove	sko svetovanje, kjer so sodelovali	prej. To velja še posebej	za	Mi-	njuni proizvodi — junaki stripov,	dic, prav*, da mu	je avto ukradel
“IrESSS £^3>S€?;rS
Potrč) itd.	stracije v knjigi zlata ptica in o treh	tristiko, ki so jo prispevali Tone	gig^ju neke vrste novost	v	naši	Ije. Če bi otroci hoteli »klasifici-	obsoja Iva. No, fantje z dvorišča
Založbi Mladinska knjiga, ki	srahlh v knjigi Ele Peroci za lahko	Pavček, Neža Maurer, Nada Kraig-	mladlnski dramatiki.	rati« vse te osebe po stopnji iz-	vedo, da je Ivo	nedolžen, a ne
^	n rti*' T.irtiin Ocf om	iincfrnriiA v MPT m arilEl.	_ ...	-	...	... ....... ..	.	____• ________ _ i :  m _
poznajo pravega krivca. Po več zapletih Marko, ki so ga fantje
ee je v preteklih letih močno toiigiE?iJpe?oSd Hišica iz kockfsavo ^Vismo^našteii vseh člankov, ven- Po resničnem dogodku, ki je mišljenosti, bi imeli precej dela.
Uveljavila doma kakor tudi v tu- Sovre za ilustracije v učbenikih dar je revija vsebinsko tako bogata, pred leti prizadel in zanimal ne Vendar tega ne bodo počeli, saj ^	.
&&
P°bud za njeno nadaljnje delo; v. Pirca Nauk o človeku.	vojan Arhar Uč napisal povest Deček z dvema bodo gledali igrico, ki jo je na- in veliko oseb (15). Toda avtor je
0 KNJIŽNEM programu slovenske matice
pri tem vendarle nekoliko preti raval, zakaj v igrici je še nekaj petja, plesa, preoblačenja v ti-
V PRVEM LETU DRUGEGA STOLETJA
imenoma, Angleži pa so posneli pisal prav zanJe. celo film. Prav je, da je Ferdo Tudi Petanovi Starši na pro-Delak (kolikšen je pri tem Ingo- daj so uspel mladinski odrski ličev delež, mi ni znano) to po-	tekst. V njem je celo nekaj brid-	vali, skratka	pravi	mali	spektakl.
vest priredil za oder. Zgodbo o	kosti, čeprav se mu bodo otroci	Tudi	sam	rdeči	zmaj	(ne	da	bi
dečku, ki ga je iz naših krajev	predvsem smehljali. Starši pa bi	'
med vojno odpeljal nemški oficir,	se ne smeli le smejati, marveč bi
a ga je po osvoboditvi dobila na-	se morali vprašati, če so kaj bolj-
zaj prava mati, je razdelil v se-	ši od Petrovih in Tanjinih star-
hotel karkoli avtorju očitati, se mi zdi, da malo spominja s temi »ukazi« rdečega zmaja na letake v Ingoličevem društvu PGC) je
/
Iz razgovora s tajnikom SM dr. Francetom Bernikom
dem slik. V petih se dejanje do- šev. Njuni starši namreč nimajo nekoliko za lase privlečen. Med-gaja na Nemškem, v dveh pa v prav nič časa za svoja otroka, ho- tem ko so otroci (Tonč. Tinč in še Sloveniji. Priznati je treba, da je norarno morajo delati in obisko- posebej Marko ter ostali) žive in avtorjema uspelo tekoče in zanimi- vati seje ter konference. Nihče se verjetne osebe- so odrasli bolj vo posredovati to nenavadno ne pomeni z njima, nihče jima bledo začrtani (mati, Bunko, Fri1-
zgodbo, vendar se mi zdi, da bi lahko posegla globlje. Boj dveh
ne pomaga pri domači nalogi, le Hišnik, »ki je eden zadnjih pra-
. Znano je, da Je v lanski zbirki »luč sveta« v »Filozofski knbžnici«, čldel uničenem in Izgubljenem do-^ PnhUkaclja ob 100-letnicl Slo- kaj pa v »Razpravah in ese ih«?	kaznem gradivu.
»as k matice (1861—1964). Zanima — v prvi zbirki ^otl0	or, _ _ Publikacija Poslanstvo slovenske-
mater (prave in krušne) je gotovo vib hišnikov«, jima včasih kaj človeško globlji in bolj tragičen pripoveduje.
kot v tej igri. Boriti bi se morali
na. matice (1864—1964). zanima — v prvi zuinvr	»»— - —,	jruuiiKacija rosianstvu sioveiisae- , ,	...
Ra VkaJ Prikazuje ta zbornik, ki ste	brana dela Giordana	Bruna. Tu	so ga zclravnika (zbornik ob stoletnici	kot levinji,	a sta le bolj ali	manj
vi uredili?	oUrann tista italiiansko m launsKu Slovenskega zdravniškega društval rvnsnrn, nsohi Na strani nravice
zbrana tista italijansko
Prvo in tretje dejanje se vrši »doma«, drugo pa v veleblagov- »jojnatana« in Bunka
lata«.
la, Lojz). In Ivo. ki se le skrije; ali ni prepasiven za »junaka«? Prav imeniten pa je lik vajenca Marka. Med nepotrebni balast bi štel tudi vzklike sosede Frule salutasa-
italijansko in	slovenskega zdravniškega društva) pasivni osebi. Na strani pravice niči »IMAMO«. To dejanje tudi
,dnn dnstoino m celovito	^ ^Jf^nsk,4 r^vnfVe- je najagilnejši novinar Perko, ki po. vsebini nekoliko izstopa . iz
,	deialmost nase naistareiše d0 doktorja iz Nole. italijanska aeia skega zdravništva v dobi obnove ter bolj življenjski se mi zdi stari na- našega čaBa — reklamo in komer-
ročm,rne ustanove na 'različnih pod- Giordana ®rulV! ^ ?air^Haienlatinska Itva^Med^vfed^mf^nrieValct mfbn’ cist Groth. Njegova dejanja so cializacijo. Vendar je prava paša - J-h 2nan°sti in umetnosti. Matica prevedel^dr. Andrej B ,	kacije so protefonTmedicine M AvI pogojena z njegovim nacističnim za oči in fantazijo. Glavne osebe,
čin, b. Brecelj, f. Ceiesnik, F. Der- gledanjem na svet, s preteklostjo otroka in hišnik pa še vajenec in
jg znanosti in umetnosti. Matica	--
sSJ;“3S,t°Ses3 i.If.siH.lvav-BvB; ss^asat issss s se
-s-r.hSJr;s!£™ suix^t?ssJb,«sr«	^
za 1965. lito?	10 v zblrki • dovine v obliki kritik so sprejeli stveniki in praktiki.	Kurta, seveda z nečednimi nači- starostjo si nisem na jasnem. Po
— Kot redna kn-Hga ki	bLaJcl Poro6evalcl kot zna	Dragotina cvetka Gallusovi ma- ni. Avtoriema se je med vsemi eni strani se vozi v koritu proti
Ss-iSlfSiS"	STSl*g*fcr“SS-1”
KSS’MrS&SKPVTSSSU!	"“K' 4»i P*. ”* klan. Bledim pa se poma, d. la
,, , ,	.	samo nadaljevanje in razraščanje
Južnih Slovanov. Moletov opis zgo- načetih vprašanj, temveč močan dovine južnoslovanske likovne umet- -------- ------------
Igrica je vsekakor zanimiva: če bi bil njen režiser, bi ovrgel ves nepotrebni balast (seveda, če bi avtor dovolil) in jo predstavil kot realistično otroško igro. Dogajanja je dovolj, da bi pritegnila šef veleblagovnice, so dobro ri- otroke. Tako, kot jo beremo v tej
knjigi, jo je že uprizorila amaterska skupina (glasba Radovan Gobec) in je baje prav uspela.
Mladi oder 1964 pomeni nedvomno uspeh Mladinske knjige »zastrupljenih odnosih med kapi- in obenem obvezo za vsaj isto ra-
ritev^ega^stoictiaf1 Ntihove^tekstov- pri n3em sodeloval »odrski člo- tanom in posadko«, rešuje pro- ven v letu 1965. Upajmo, da
hMU* od začetkovndoe 20°toieti aTb-	tiljTzn aLcn	hli * f ?nfcnk ° že 3t.ov-	ne predloge Predstkvijajo izbrani od-	vek«. Čeprav ni scena prav eno-	bleme	z več	neznankami ipd.	Ra-	bomo razočarani.	(Lahko	pa	bi
»ega tri dele: v prvem'delu opisuje	nega viharja,	zato 3je ta knjiga bo-	hJSfan^tič^"1^^e^knv	stavna, bi bilo prav, če bi'se	zumel	bi lahko to Petanovo	mi-	knjiga vsebovala	še napotke	za
avtor srednjeveško umetnost Srbov,	diši v snovi,	to je v obravnavanju	j^dajT Gallusovih madrigalov ki	teksta lotevali tudi dramski krož-	sel (v	srcu	otrok, V glavi odra-	uprizoritev, ali	kako	drugo
hiteli,°rnCeTv lnriik=lg0ivnV\f?ea4trt arv	4bodIsi T °bl’k* slej še niso bili v celoti objavljeni, ki na šolah, vsekakor pa zasluži, sel), a je z ničimer več ne pod- spremno besedo.)
w	„rs"‘S r«,!£a.“r.„s,rb'„.,S“£	T“la ln s,a "'‘"h
nth Slovanov od predromanske dobe	zaključek v prvem delu zastavljene	}^eia edicija tam kulturno nrona-	stim> uprizoritev na poklicnem
do konca baroka, v tretjem delu naloge.	—--------- v---------------------------j.---,•
Tone Partljič
umetnost 19. stoletja In še naprej. Se največ knjig bo Izšlo verjetno Pri opisu slovenske likovne umetno- v zbirki »Izredne publikacije«?	m]||
»ti seže pisec do B. Jakca, G. A. _ Da — pet. Prva bo dr. Naceta g Kosa, M. Maleša in F. Miheliča. Šumija Arhitektura XVI. stoletja na g Izdali bomo tudi Miška Kranjca Slovenskem, Nova knjiga dr. Naceta s Ukradeno ljubezen. Družbeno ozadje Šumija, avtorja »Ljubljanske baroč- jj štirih novel s skupnim naslovom ne arhitekture«, razčlenjuje tri naj- |§ Predstavlja socialni proces najno- značilnejše, tudi oblikovno zanimive g vejšega časa: selitev slovenskih ljudi stavbarske naloge stoletja: poznogot- g » hribovitih krajev v dolino, beg iz Sko cerkveno arhitekturo, gradove in g kmetstva v industrijsko ali njej po- meščansko stavbarstvo. Omenjene tri g dobno zaposlitev. To, kar poleg mo- vrste pomenijo temeljne sestavine g livnih podobnosti druži novele v ce- arhitekture tega stoletja pri nas. s mto, je misel, da ima gorjanski svet Knjigo o naši arhitekturi XVI. sto- g Posega podeželja, ki je spričo mi- letja ponazarja bogato slikovno gra- m gracije kmečkih ljudi v mesta in divo.
»Pričo novega načina proizvodnje za- v tem okviru bo izšlo tudi delo g Pisan umiranju, v sebi mnogo poe- Toneta Glavana Lužiški Srbi. O Lu- g . zije, plemenitosti in — tragike. — žiških Srbih, najmanjšem Slovan- = Kai ste nrinravili za zbirko »Ve- skem narodu, ki živi v Lužici v g »anThpcpL?*	Nemški demokratični republiki in p
ueseaa«f	gte;Je neka;j nad 100.OOO ljudi, vemo s
- Troiiusa in Kresido — Shake- rj nas razmeroma malo. Zato se je s 'Pearovo komedijo in burko, grote- zai0£nica odločila, da bo o njem Iz- m »ko/ In tragedijo hkrati, ki je bila dala monografsko delo, ki mu bo a napisana leto dni po Hamletu in docjarlo poglavje, v katerem bo av- g obravnava antični motiv trojanske tor 0t,delal kulturne stike Slovencev a vojne. Problemsko bogato in jezi- Lužiškimi Srbi v preteklosti in se- = novno zahtevno tragikomedijo je dan(osti	m
Prevedel Matej Bor in tako spet pri- knjiga Ivana Mohoriča Zgodovina §§j »pevai tehten delež k uresničitvi na- železnic na slovenskem obravnava m ruatične založbe: posloveniti ce- cei0tno gospodarsko problematiko m «>tno dramsko ustvarjalnost W. Sha- železnic'na sioveskem: koncesiranje, m peara-	financiranje in gradnjo. Vse to na ši- s
Poleg tega ho izšla Goethejeva rokem obzorju ekonomskih teženj in y urama o Torquatu Tassu, Italijan- kulturnopolitičnih orientacij posa- g »ketn pesniku XVI. stoletja, ki pred- mezhih obdobij. Študija Ivan Mohor- g »ta vij a v nekem smislu nadaljeva- riča ni le prva te vrste v strokovni g “le lfigenije na Tavridi. Poglavitna literaturi pri nas in pomemben pri- |g jTed“°st drame v motivnih podrob- spevek k zgodovini gospodarstva na g j-Pstih ter v idejno in čustveno vse- slovenskem v zadnjih sto dvajsetih m "Piskih odtenkih. —	in več letih, temveč ie dragocena ta- =
z»nlma nas, kaj
gandni pomen. —	' odru, že zaradi snovi.
'IMllMllIlllBlIllllllllllllllllIllIllIlIlllllIllIllllIllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlIllIlIlIlllIllllIllIlllllllllIllIlilllllll
Cankarjeva založba
priporoča:
c
Osemdesetletnik Ivan Mercina
Te dni praznuje 80-letnlco znani loval proti fašistični Italiji, so ga prosvetni in javni delavec, upoko- italijanske oblasti v prvih dneh okujeta šolski upravitelj Ivan Mercina, paclje aretirale. Zaprli so ga najprej doma iz Goč pri Vipavi. V Gorici Je v ljubljanske, nato v tržaške zapore,
obiskoval vadnico In gimnazijo, uči teljišče pa je končal 1904. leta v
naposled so ga odgnali v Južno Italijo. Po kapitulaciji Italije se mu je
zaloZba
Ljubljani. Prva štiri leta je službo- posrečilo priti na zavezniško ozemlje
in več letih, temveč je dragocena tu-
zagledalo di zato, ker temelji na danes že ve-
Cesare Pavese: LEPO POLETJE
V knjigi so zbrani trije, za Pavesejevo književno delo gotovo najbolj značilni kratki romani: Lepo poletje, Vrag na gričih, Ženske med seboj. — Cena: 2800 din.
Jens Peter Jacobsen: MOGENS
Knjiga prinaša vse novele in črtice in še droben osnutek »Tujca« danskega pisatelja Jacobsena, romantika modeme misli, kakor ga je imenoval Ivan Cankar, slikovitega. opisovalca notranjega dogajanja ljudi in njihove duševne strukture. — Cena: 1780 din.
Osamu Dazai: VEČERNO SONCE
Pretresljiva izpoved japonskega pisatelja. Roman je imel po vsem svetu velik uspeh in bo prav gotovo lepo sprejet tudi med slovenskimi bralci. — Cena: 1600 din.
Navedene knjige dobite po vseh knjigarnah v Sloveniji, lahko pa jih naročite tudi pri CANKARJEVI ZALOŽBI V LJUBLJANI, Kopitarjeva ulica 2.
val v Stopu, nadaljnjih 18 let pa v Ložah pri Vipavi. Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran v avstro-ogrsko vojsko.
Ko Je Italija zasedla Primorsko, se je moral I. Mercina umakniti v
v Afrikp, odkoder se Je vrtal 1. 1945 v domovino.
Upokojen je bil 1. 1946. Ves čas svojega dela, pred vojno in po njej. je posvetil glasbenemu življenju in lovstvu Loške doline, kjer vodi še
Jugoslavijo, ker mu Je — antifašista sedaj pevski zbor DPD »Svoboda«
in naprednemu Slovencu — grozila smrt. L. 1924 je bil šolski upravitelj v Starem trgu pri Ložu, kjer je ostal do upokojitve. Ker je še vedno de-
I.oška dolina. Kakor sam pravi, se počuti med pevci 30 let mlajši. Želimo, da bi v takem razpoloženju delal med nami še vrsto let! S. B.
Šestdesetletnih Stane Burja
Letošnjega februarja Je slavil Svoje delo je opravljal s posebno prof. Stane Burja 60-letnlco življe- voljo in vnašal vanj pedagoško sve-
nja, za katerega lahko rečemo, da ga je povsem posvetil svoji stroki in vzgoji številnih mladih ljudi, ki so se šolali na učiteljišču.
Mnogo zahvale smo mu dolžni vsi nekdanji dijaki učiteljišča, sa) je v nas vzbudil ljubezen do telesne vzgoje in s tem željo, da bi tudi
žino, Znal nas je razumeti ln prav to nas je tako navezalo nanj. Poleg rednih ur v šolski telovadnici smo preživeli z njim prenekatero uro tudi v Studijski telovadnici na Taboru. Naučil nas je ceniti svojo stroko.
Ob svojem jubileju je prof. Stane
MlIUIIIIimMIIIIIlilDOllIM	..mi
sedanjih šolah zagotovili temu pred- Burja prav tak kakršnega se spo-metu mesto, ki mu gre. Precej nje- mlnjamo iz dijaških let: veder in ne-govih dijakov je nadaljevalo študij utrudljiv. Ob čestitki k prazniku mu na višji oziroma visoki šoli za teles- želimo še mnogo delovnih uspehov! no vzgojo.	B. U.
Ustanovljena je skupnost
dijaških in vajenskih domov SRS
Pretekli mesec je bila ustanovljena v Ljubljani skupnost dijaških in vajenskih domov Slovenije.
Poročila udeležencev občnega zbora so jasno pokazala sedanje stanje domov. Število domov upada, pri čemer pa ni vzrok zmanj-
zmanjševanje domskih kapacitet nasilno, posledica nerazumevanja in nesmotrnega ukrepanja. Deset tisoč dijakom in vajencem, ki jim danes nudimo mesta v domovih, moremo le redko kdaj očitati delikte, vedno pa zasledimo pri njih boljše učne uspehe kot pri osta-
šano število interesentov, ampak lih. Mnogim je bivanje v domo-
skrajno neugodni pogoji v katerih morajo domovi poslovati. Od leta 1950 do danes je bilo ukinjenih 41 domov, število oskrbovancev pa se je znižalo za 2061. Ni torej čudno, če ugotavljamo, da smo morali zavrniti lani septembra 1216 prošenj za sprejem v domove. Če upoštevamo še vse tako imenovane »vozače« in take, ki so šli stanovat k sorodnikom ali znance-':], dobimo še nekaj tisoč kandidatov, in je bilo torej
vih predrago (oskrbnine se gibljejo okoli 17.000 dinarjev), saj je le dobrih 30 odstotkov takih, ki imajo za plačevanje oskrbnine dovolj visoko štipendijo. Vzporedno s premajhnimi kapacitetami moramo govoriti še o neustreznosti skoraj vseh domov, ki niso bili zgrajeni po vojni. Ne samo, da te zgradbe, v katerih gojenci stanujejo, v največ primerih niso grajene za tovrstno uporabo, s sredstvi, ki . jih domovi ustvarja-

DRŽAVNA
ZALOŽBA
SLOVENIJE
jo, ni mogoče opravljati vzdrževalnih del, kaj šele da bi govorili o adaptacijah. Občine, ustanoviteljice posameznih domov, imajo običajno najmanj interesa za normalno funcioniranje teh ustanov. To je po eni strani tudi razumljivo, saj oskrbovanci niso občani prizadetih občin. In končno, dokler ne bosta v šolske sklade pritekla niti predvidena 2 odstotka, ne bo mogoče govoriti o reševanju obstoječih problemov. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da še sedaj nimamo poklica vzgojitelj in tudi ne ustrezne šole za ta poklic. Upravičeni smo. da se vprašamo, če mar pričakujemo, da bo nenadoma presahnil dotok gojencev v domove. Ali res prepuščamo slučajnostnim delavcem med prosvetarji ali celo prehodnim uslužbencem vzgojo deset tisoč mladine v drugostopenjskem izobraževalnem procesu? Do danes nismo poklicno navezali strokovnega kadra v domove in je
Dobre priprave
— uspešna letovanja
Organizatorji vseh oblik letovanj so sredi intenzivnih in vsestranskih priprav za letovanja. V komisiji za letovanja pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije ugotavljamo, da tudi izboru in pripravi kadra prav sedaj, v času pred letovanji, namenjamo vedno več smotrne pozornosti. Vsak organizator letovanj je gotovo že v praksi spoznal, kaj pomenijo za uspeh posameznih letovanj dobri vzgojni kolektivi. Marsikatera letovanja namreč tudi v izrednih objektivnih pogojih niso uspela, ker vzgojni kolektivi niso bili kos vsej raznovrstni vzgojni problematiki v letovanjih.
Smoter letovanj ni neorganizirana sprostitev in samo telesna rekreacija, ampak tudi za radostno življenje v kolektivu, za pridobivanje socialnih izkušenj, za bogatenje novih spoznanj, za kulturno dejavnost ot-
v globlje spoznavanje teh področij, ki so osnova tudi za pravo razvedrilo in sproščenost.
Vodenje skupine kot celote, posameznikov, ki jo sestavljajo, ' ~ postopna integracija skupine
:
prav zato tako močna fluktuacija, rok, kar skupaj predstavlja zdra-

ki je ilustrirana na primer s podatkom, da je 64 odstotkov prosvetnih delavcev v domovih zaposlenih manj kot pet let. Le entuziastom gre zahvala, da se delo po posameznih domovih poglablja in utemeljuje s teoretičnimi postavkami, ki jih je pa tudi treba šele oblikovati. Čimprej moramo spoznati, da je to delo preveč (vsaj izven Ljubljane, ki
vo telesno in duševno rekreacijo. Vsi sodelavci v letovanjih bodo potrdili, da so letovanja posebna oblika vzgojnega dela, s posebno
v celotni kolektiv letovanja je prva odgovorna dolžnost vzgojitelja. Vključiti se je treba v življenje skupine, načrtno posegati in spreminjati negativne odnose v skupini oziroma med otroki, enakovredno je treba vključevati tiste, ki kažejo čustveno nezrelost in pomanjkanje občutka varnosti. Znati je treba oceniti in stimulirati avtonomne skupine otrok, ki so lahko dobre ali pa kvarne, predvsem pa je potrebno izkoristiti vrsto ugodnih in edin-možnost stvenih priložnosti in otroku omo-gočiti pridobivanje koristnih socialnih izkušenj. V mnogih analizah letovanj so vzgojitelji ugotavljali, da postajajo posamezniki na letovanjih manj prepirljivi, napadalni, bolj odkritosrčni, ra-dodarnejši, tovariški, pravičnejši, pripravljeni za sodelovanje, radi posredujejo ideje, so bolj samo-
plese, organizacijo prireditev, vključevanja radia in televizije v programe itd.
Smatram, da bi vodstva klubov vzgojiteljev morala v tej smeri usposabljati vzgojni kader na skupnih pripravah, posamezniki pa bi se za letovanja morali pripravljati še sami. Izredno pomembne pa so skupne priprave vzgojnih kolektivov, ki so že predvideni za določeno letovanje, ker ti že lahko predvidijo okvirni program letovanja, aktivnosti, ki jih bodo gojili na letovanju, rekvizite, ki jih bodo ponesli s seboj itd., tako da začne letovanje ob sodelovanju otrok takoj delovati kot organizirana celota, ki se kmalu razvije v aktivno otroško skupnost. Osnovni namen vseh priprav pa je v tem, da vzgojni kolektivi že pred letovanji poenotijo stališča do vseh
glavnih vprašanj in nalog, ki jih bo treba na letovanju reševati.
vsebino in s posebnimi pedago- stojni itd. Pri vodenju svoje sku-
škimi in metodičnimi postopki. Mnenja nekaterih, ki smatrajo, da je treba otroka na letovanjih v vsem razumeti in ga pustiti pri miru, kakor tistih, ki letovanja istovetijo z delom v šoli, niso
je pravkar izdala nekaj pomembnih knjižnih novosti, med katerimi vas posebej opozarjamo na:
Thomas Wolfe:
O času in reki
i-n
To obsežno pripovedno delo v dveh knjigah (ca. 1100 strani) se snovno veže na pisateljev prvi roman »Ozri se proti domu, angel«, ki ga že imamo v prevodu. Thomas Wolfe, eden najpomembnejših ameriških pisateljev 20.
stoletja, riše v tem delu z mogočno epsko intenzivnostjo in neverjetnim vsebinskim bogastvom kaotično resničnost Amerike med obema vojnama in se neumorno vrača' v preteklost in v spomine svoje mladosti v želji, da bi našel svojemu življenju smer v nenehno deročem toku časa. Obe knjigi, tiskani na brezlesnem papirju in vzorno opremljeni, veljata: celoplatno 6.600 dinarjev, polusnje 8.000 dinarjev.
ima edina svetovalca za domove) sprejemljiva, največkrat se 7a
prepuščeno individualni iniciativi, ki je seveda lahko prisotna v večji ali manjši meri.
Skupščina domov si je zastavila sledeče naloge:
1. Prenesti problematiko vzgoje in gospodarstva v domovih v skupščine in doseči, da se z zakonom uredi status domov.
Homer:
ILIADA
:
To delo stare grške književnosti je poleg »Odiseje« najstarejši ohranjeni literarni spomenik ne samo grške, temveč tudi evropske književnosti. Vsebina junaškega epa je vezana na zgodbe o trojanski vojni. Delo je izšlo v blestečem prevodu pokojnega akademika dr. Antona Sovreta in v elegantni knjižni opremi. Cena: celoplatno 3.800 din, polusnje 4.300 din.
2.	Da se vzbudi interes za ureditev položaja domov, ne samo pri tistih deset tisoč družinah, ki imajo otroke to leto v domovih, ampak pri celotni družbi, ki mora biti zainteresirana za vsestranski razvoj teh otrok.
3.	Na podlagi dvajsetletnih izkušenj v sodelovanju s pedagoškim institutom pripraviti pedagoške normative za domove in jih na podlagi le-teh verificirati.
4.	Določiti ustrezen profil vzgojitelja in domskemu delu primerno obliko pedagoškega študija ter omogočiti že obstoječim kad-romdopolnilno izobraževanje, novim interesentom pa redno šolanje.
5.	Doseči, da se bo vprašanje domov obravnavalo skupaj s problemi šol in da se bodo kapacitete enih in drugih razvijale vzporedno.
6.	Urediti materialni položaj domov in do adaptacij zapreti neustrezne, razpadajoče objekte.
njimi skriva šibka usposobljenost in pripravljenost posameznikov.
Ker postajajo šolski kolektivi vedno bolj soodgovorni pri organizaciji otrokovega prostega časa in zato tudi letovanj, je lahko njihov vpliv na organizatorje letovanj precejšen. Prav je, da tvorijo jedro vzgojnih kolektivov v letovanju prosvetni delavci, ki jih to vzgojno področje zanima in ki so razvojnim posebnostim otrok najbližnji. Praksa pa je pokazala, da so skupaj s prosvetnimi de-
pine otrok deluje vzgojitelj kot samostojna osebnost, čeprav se v spornih vprašanjih povezuje z vzgojnim kolektivom v celoti. O vsem tem, posebno pa o tehniki in o načinih za izboljšanje in stopnjevanje socialnih odnosov
V zvezi z vzgojnim delom na letovanjih se pogosto postavlja vprašanje stimulacije oziroma nagrajevanja. Kot smo že uvodoma ugotovili, je predvsem od subjektivnega faktorja odvisen uspeh letovanj in dober uspeh letovanja je pošteno tudi dobro nagraditi.	Jože Sager
med otroki, je prav, da se vzgojitelji temeljito pogovore.
Druga dolžnost vzgojitelja v letovanjih pa je, da obvlada eno od omenjenih treh glavnih področij vzgojne dejavnosti v letovanjih, pri uresničevanju programa iz ostalih dveh področij pa sodeluje. Tudi v tem pogledu je praksa pokazala, da je najbolje, če vzgojne kolektive sestavljajo vzgojitelji, ki kot posamezniki v vsem poznajo vsebino, obliko in tehniko udejstvovanja otrok na
.KOMPAS,
e v
lavci uspešno delali tudi družbe- enem področju, kot celota pa so •
ni in društveni delavci, ki tudi sicer delajo z otroki in zanje, in potem ostali, ki to področje šele spoznavajo in s to prakso začenjajo. Osnovni pogoj za vse pa je veselje, pripravljenost in znanje Igrati se in delati z otroki.
Te kadre združujejo v komunah klubi vzgojiteljev, večkrat pa se postavlja vprašanje, kakšne naj bodo sploh priprave vzgojnega osebja za letovanja. Z ozirom na dve funkciji vzgojiteljev
sposobni vse tri elemente vzgojne dejavnosti dnevno oziroma po predvidenem programu skladno prepletati in izvajati. Tako vsi otroci sodelujejo v različnih interesnih skupinah, kar preprečuje enostranost v življenju otrok na letovanju. Spoznavanje omenjenih treh vzgojnih dejavnosti je zato v pripravah na letovanje izredno pomembno.
Vzgojitelj, ki bo v letovanjih usmerjal telesno kulturo, mora
BERLIN — 6-dnevni avtobusni izlet na RAZSTAVO FARMACIJE IN MEDICINSKE TEHNIKE.
LONDON — 9-dnevno potovanje na RAZSTAVO ELEKTRIKE. Prijave do 5. aprila 65. MOSKVA—LENINGRAD—KIJEV — 11-dnevno potovanje — na razpolago samo še nekaj prostih mest.
MAINZ—BERLIN — 8-dnevno potovanje za gradbenike. Pri-
letovanjih — pedagoško vodstvo poznati športne igre. fizkulturne
skupine in usmerjanje ene od treh osnovnih vzgojnih dejavnosti v letovanjih (telesna kultura, izobraževanja in kulturna dejavnost) — kaže priprave usmeriti
»PROSVETNI DELAVEC«
;
i
Cervantes:
DON KIHOT
7. Doseči pri gospodarskih organizacijah, da bodo štipendirale tudi tiste dijake, ki so zaradi slabega socialnega položaja prepuščeni po privatnih stanovanjih samovzgoji in ulici.
Ust Izdaja republiški odbor Sl .di-kata delavcev druZbenln delavnosti Slovenije — Izide štirinajstdnevno med šolskim letom - Urejuje uredniški odbor	Odgovorni
urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Utuhliana. Kopltarie”« 2, telefon 313-722 int. 363 — Naslov u prave; Ljubljana. Nazorjeva I. telefon 22-284	- Poštni preda)
355-VH — Letna naročnina 600 din, za šole In ustanove 1200 din — St. tek računa 600-14/608-16 — Tiska CZP »Ljudska pravica«
vaje, tehniko plavanja, v zimo-vanjih smučanja itd. Za izobraževanje otrok naj spoznava možnosti, vsebino in metode seznanjanja otrok s krajem letovanja in s širšo okolico, s prirodopis-nimi, zgodovinskimi, gospodarskimi, kulturnimi itd. znamenitostmi krajev, z ljudmi v novem okolju itd. Za kulturno dejavnost na letovanjih kaže poznati pomen in izbor knjig, tehniko risanja, slikanja in oblikovanja, glasbo, od vokala do instrumenta, folklorne
jave do 20. aprila.
•	LONDON—PARIZ — 8-dnevno potovanje na MEDNARODNO RAZSTAVO GRADBENIH STROJEV. Rok prijave 10. aprila 65.
•	CARIGRAD-SOFIJA —	9-
dnevno potovanje z avtobusom. Prijave do 15. aprila 65.
•	PARIZ — 8-dnevno potovanja - SALON GRAFIČNE iN P RNE INDUSTRIJE. Pri' jado 30. aprila.
•	ZELENICA VABI! — Sončna pobočja ZELENICE vabijo na idealno spomladansko smuko. Kompasova žičnica na ŽELE' NICO obratuje VSAK DAN! Prijave za vse izlete sprejemajo poslovalnice KOMPASA: kjer so na voljo tudi programi!


I-II
Roman predstavlja mogočen umetniški zaključek dolge in bogate tradicije viteškega in pustolovskega romana in je hkrati satira na solzavo in lažnivo romanopisje tistega časa. Glavni osebi sta vase zaverovani idealist don Kihot in stvarni, hudomušni in nezaupljivi Sančo Pansa — nepozabna in enkratna lika. Delo je izšlo v dveh zajetnih knjigah (nad 1.100 strani), ki sta tiskani na brezlesnem papirju in v odlični opremi akademskega slikarja Janeza Bernika. Cena: celoplatno 8.000 dinarjev, polusnje 10.000 dinarjev.
Zli DOM, SLUŽBO, IZLET ALI DOPUST
Letna
knjižna zbirka
'PRODAJNI SERVIS1
Knjige dobite v vseh knjigarnah. Ce izpolnite priloženo naročilnico, si prihranite čas, ker vam pošlje založba naročene knjige na dom in vam nudi hkrati še ugodnost obročnega plačevanja. — Naročilnico pošljite v ovojnici na naslov:
PREŠERNOVE
UUBUANA ^MARIBOR
DRUŽBE

DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26
Za letno naročnino 1200 din bodo v letu 1965 prejeli člani Prešernove družbe šest knjig in eno umetniško reprodukcijo, in to:
KNJIŽICA
1. Prešernov koledar 1966
NAROČILNICA
Obvezno naročam naslednje knjige:
Kupnino plačam takoj — v meseč-
nih obrokih po
____ din*
(Nezaželeno prečrtajte)
i
!
>
O
MLADIM
VOLIVCEM
je namenjena vsem, ki bodo prvič volili. Cena knjižice je 100 dinarjev.
2.	Mira Mihelič: »Zmeraj, nikoli«, povest
3.	Ernest Hemingway: »Imeti ali ne«, roman
4.	Sergej Sartakov: »Po brzicah Čune«, potopisna povest
5.	Pravljice, izbor iz svetovne mladinske literature
6.	Emilijan Cevc: »Slovenska umetnost«, poljudnoznanstveno delo
7.	eno stensko sliko po izbiri: Lovro Janša: »Gorska pokrajina«, Ferdo Vesel:
1
Tn
£
ŽALOŽBA
MLADINSKA KNJIGA
»Prijateljici« ali Rihard Jakopič: »Sava« Opozarjamo naročnike, da smo morali članarino zvišati | na 1200 din, kar je bilo nujno zaradi splošne podražitve jf papirja in tiska (ekonomska cena naših knjig je okoli 2000 j din, razliko pokriva javna podpora). Članarino je možno J plačevati tudi na obroke.