TITO V MOSKVI
Na Titov oLiok v Moskvi in pomirjen je oloeh. komunis tionih. partij je vsekakor treba gledati iz širših vidikov,da bi mogli dojeti pravi pomen. Skupno evropsko tržišoe v prvi vrsti in delno tudi jasna na = poved, da so dnevi šteti ameriškemu polnjenju jugoslovanskih sodov brez dna,nujno sili Jugoslavij o,da si poišče varnejše gospodarsko zavetje kot pa se zgolj zanašati na pomoč, od kjerkoli že potem pride. Cena za to se zdi naj bi bilo vsaj pridruženo če že ne polno članstvo Jugo -slavije v Komekomu,ki je nedavno poskrbel, da bo papirnati zmaj; dobil tudi potrebno zobovje. Da bo potem v tem oziru potrebna še marsikate ra gospodarska remedura v Jugoslaviji,j e jasno. Toda kaj naj bi dobil Hruščov za gospodarsko breme,ki si ga je s tem dejansko nakopal,saj gre za večje kratkoročne gospodarsko-trgovinske koncesije do Jugosla vije? Ker v atomski dobi ni več govora o strateškem pomenu Jugosla = vije,more biti zato korist izključno samo politična. V tem oziru mo= re Titova, za komunistične pojme odprta glava dokaj koristiti bistre mu in podjetnemu Hruščovu.KIjub sorazmerni majhnosti Jugoslavija le predstavlja v komunističnem svetu v ide jno-pol itičnem pogledu fak toi; ki se je skozi vso dobo krize politično dejansko krepil in ki kot tak zdaj lahko okrepi položaj Hruščova. Ta namreč še zdaleč ni tako žago tovljen kot jo bil Stalinov,kar kažejo periodične krizo v rdeči hie= rarhiji. Idejno politični spor s Kitajsko,ki sega dejansko vso v ča= se,ko je Hruščov stopil na preš tol, zavzema globljo razmere in če kdQ potrebuje Hruščov močnih zaveznikov in enotno zaledje, ko bo prišlo do sovjetsko-kitajskega političnema preloma in idejno shizme.
Zaradi vsoga toga si nam ni treba beliti glav.Dobi stalinizma je odklenkalo in zaradi boljših odnosov z Moskvo se Jugoslavija ne more tebi nič meni nič vrniti v kruto policijsko državo.Saj jo prav v tem Hruščov sprejel marsikatero jugoslovansko tezo in Sovjetska zveza v marsičem počasi sledi primeru Jugoslavije. Povprečni jugosl.državljan utegne občutiti gotovo omejitev v stikih z zapadnim svetom in goepo= darsko bo prav gotovo moral sprejeti nase kako novo breme.Do tega i= tak mora priti,kot že dolgo napovedujemo,čo hočejo komunisti rešiti Jugoslavijo prod popolnim bankrotom. A v občih zunanjepolitičnih in v nekem pogledu kulturnih ozirih ne more biti večjih sprememb,če ho= če Jugoslavija obdržati svoj položaj v svetu, do katerega jo režimu toliko. Miroljubna koeksistenca je vsekakor dvorezen meč.
MAP IJA
Proces,ki se jo vršil v Ljubljani zadnje dni decembra proti »vod^ nikom "Organizacije slovenskih protikomunistov" in ki naj bi sč v ja nuarju predvidoma nadaljeval proti drugi skupini iste organizacije (gl.str.18), vsekakor potrjuje,da po eni strani ljudje niso tako nav dušeni nad režimom,kot piše rdeči tisk, po drugi strani pa dokazuje drznost organizatorjev,ki so si upali kaj takega. To pa jo tudi vse, kajti niti v svojem programu niti pri svojem delu niso pokazali ti = sto iznajdi jivosti,providnosti, političnega čuta in modrosti,ki je po
leg hrabrosti neobhoden pogoj vsake uspešno mafije. Planirati generalni štrajk je bilo morda dobro mark sistično navodilo za buržoazno državo,ne zdi se pa
j Današnji KLIC ! ima 18 strani
izvedljivo v okoliščinah, v kakršnih žive naši zarotniki.3vetovni li s ti o procesu praktično niso poročali, čeprav se je TUT JU & trudil,da hi jih informiral o svoji verziji.
Že pred leti smo pisali,da ne pričakujemo rešitve vprašanja ju= goslovanske in s tem slovenske svobode od raznih takih akcij.Položaja doma ni mogoče primerjati in še manj istovetiti z onim pod okupacijo. Do upora in zmage more priti - če izvzamemo kaj izrednega v svetov = nem merilu - samo, če oh ugodnem političnem trenutku izbruhne kriza v vladajočem razredu, ko hi hila uničena nesposobna in do skrajnosti skorumpirana dvorska kamarila ter vrnjena oblast narodu. Da ho do te ga nekoč prišlo, najmanj ne dvomimo, dasi utegne hiti pot dolga.
Slovenska država
"Tržačan" je v svojem članku o smislu Jugoslavije ( str.3.)načel vprašanje,ki je po eni strani simptomatično za mnoge države s probl_e mom "Sever:Jug", po drugi strani pa je specifično za Jugoslavijo z absolutističnim režimom. Öe k temu dodamo še pohlevno slovensko nara vo,ki običajno izraža negodovanje le ob kozarcu dolenjskega cvička, odnosno naravo, ki so v kardeljevskem stilu dobrika močnejšomu, da bi tako pred seboj rešila vprašanje lastnega manjvrednostnega komplek= s a, je rezultat na dlani. Dvomimo pa,da je moč rešiti to vpraša = nje s sentimentalnimi ali prejudicirano enostranskimi apeli emigrant skih akcijsl.ih odborov, Ce bi prišli taki pozivi in akcije iz sredi= ne naroda doma, praktično torej iz vrst komunistične partije,potem bi bila zadeva bolj realistična. S tem ne rečemo, da navedeni podatki ni so točni, dasi hudo dvomimo v vrednost nekaterih zaključkov.Znano je da je ta bog slovenskega denarja na jug našim ljudem doma odvraten. Toda tega še ne gre istovetiti z odporom do državne skupnosti kot ta ke. Tudi mi ne vidimo,da bi imelo kak smisel vezati to vprašanje na pomen Jugoslavije.Države ne nastajajo in izginjajo z apeli kot "cilj vsakega zavednega Slovenca in vseh slovenskih političnih skupin mora biti neodvisna Slovenija do konca leta 1964!". Za takimi programi mo ra stati ali lastna oborožena sila ali pa mednarodna diplomacija ali (kot cesto) oboje. V tem pogledu pa poborniki .Akcijskega odbora niso pokazali bogve kak politični smisel in nam zato ni kazalo polagati posebno važnost na omenjene poslanice. Že pred leti smo pisali:ideja slovenske države in državnosti je dobra in jo je treba gojiti in kre piti, ker vzbuja politično samozavest,če nič drugega.vDrugo vpraša = nje pa je, kako to idejo izpeljati,in ob kakem času. Žal kažejo naši Samoslovenci prav za to najmanj političnega realizma. Morda jih ute^ ne Katanga kaj naučiti, če sploh kaj?!
Kardelj ’mci beseda
• Da bi okrepili "komunalni sistem", so sredi decembra ukinili v Sloveniji štiri okraje ( Gorica,Kranj,Novo mesto,Murska Sobota) ter Slovenijo s tremi vzporednimi diagonalami razdelili na štiri dele -okraje: Koper (od Poči do Snežnika), Ljubljano (od Grintavca do sre dine Gorjancev), Celje (od Olševe do Donačke gore) in Maribor. Obči. ne Brežice,Sevnica in Krško so prišlo pod celjski okraj.
To pa je le prva etapa. Zdaj sledi občinsko seciranje. Prišlo bo^do tega, da bodo celo vrsto starih občin priključili ljubljanskim občinam (ki na jugu segajo že do Velikih Lašč), občino Center pa po vsej verjetnosti razdelili med ostale ljubljanske občine (Rudnik --Vič, Bežigrad, Polje, Siška-Št.Vid).
■ Namen je prodoren: gospodarsko čim bolj okrepiti neštevilne no ve okraje, ki pa bodo s tem kajpak tudi pridobili na politični moči.
Ni izključeno da na škodo republike, kot so družbeno organizacije ii ustanove pred časom pridobile na škodo posameznika. Da vsaka reor= ganizacija - in teh je vse preveč! - vzbuja slabo voljo in povzroča novo stroške pri ljudeh, ni treba poudarjati. Ob poslednji reorgani zaciji decembra meseca so javno govorili: potrpimo do prihodnje!
UREDNIŠTVO
O SMISLU JUGOSLAVIJE
Za Novo leto 1962 je Izšla v Trstu ''Poslanica slovenskemu narodu ki jo je izdal Akcijski odbor za neodvisno Slovenijo. Jeseni tega leta je isti odbor izdal ponovno dve ''poslanici’1. (Judi me, da KT teh poslanic kakor tudi ustanovitve Akcijskega odbora za neodvisno Slovenijo sploh ni omenil.
Ne mislim se postavljati za ali proti Akcijskemu odboru in nj egovemu načinu delovanja. Vendar se mi z’i potrebno, da sev osnovi vprašamo, ali ima Jugoslavija za Slovence še sploh neki živi jenski smisel. To vprašanje se nam vsiljuje na podlagi vznemirljivih poročil iz domovine. Le sama gospodarska tabela, vzeta iz dokumentacije k resoluciji Ljudske skupščine LR Slovenije o politiki gospodarskega razvoj.a za leto 19.62, nas sili k razmišljanju o naj bistvenejših problemih našega narodnega obstoja. Tabela nam podaja sledečo razporeditev	celotnega narodnega
dohodka Slovenije v odstotkih (°/o)t
Skupni narodni dohodek, . .. .L .,	I960 ., .. ‘ 100,0	1961 100,0	1962 100,0
I. Federacij a, . .	33, I	27,5	29, I
2. Ljudska republika.	2,9	,3	5,2
3. Ljudski odbori.	7,3	7,8	7,5
. Gospodarske organizacije. .	46,3	48,7	46, 6
5. Ostali koristniki .	.	10,4	11,7	11,6
Federacija je odvzela torej v zadnjih treh letih povprečno 30 °/o slovenskega narodnega dohodka. Iz iste dokumentacije posnemamo tudi, da je ri nas okoli 80 °/o bruto investicij centraliziranih, To pomeni,da samo okoli 20 °/o bruto investicij finansirajo republike, okraji in ko-mune. Pri tem moramo upoštevati, da se samo kakih 5 °/o narodnega dohodka vrne v Slovenijo v obliki deleža zvezve vlade pri proračunu LR Slovenije in centralnih investicij. To pomeni, da o 25 0/0 svojega narodnega dohodka ne more Slovenija niti najmanj odločati, medtem ko lahko vpliva na ostalih 5 °/o samo indirektno preko zvezne vlade. Da se morajo tu Slovenci dobesedno boriti za Vsak ' rocent narodnega dohodka ki se vrne nazaj v Slovenijo, nam pričajo primeri nekaterih slovenskih direktorjev tovarn, kateri su za svoje tovarne zahtevali preko časopisov večjo udeležba centralne vlade pri njihovih investicijah;, odgovor centralne vlado je bil, da so obdolžili direktorje .gospodarskega kriminala Čeprav 00 za eospodarski kriminal kompetentne republike, so bili ti direktorji ustavljeni pred beograjska sodišča in tudi v Beogradu obsojeni in zaprti, slovenskim časopisom pa je bilo na ukaz iz Beograda prepovedano o tem sploh kaj poročati.
V neposredni dobi po vojni je bil odstotek, ki ga je odstopila republika Slovenija zvezni vladi, še večji in sicer ca 40 °/o. Franc Jeza je v svoji knjigi ‘'Nova tlaka slovenskega naroda'1 (študija o gospodarskem položaju Slovencev v Jugoslaviji) izračunal, da je odstopil vsak prebivalec Slovenije v razdobju 1947 - 1950 zvezni vladi povprečno po 1568 dolarjev ali en kilogram in 376 gramov čistega zlata po svobodni, c ni zlata na svetovnem trgu (dinar°dolar = 1:400). Za toliko vrednost j e bila dejansko znižana živi jenska raven vsakega prebivalca Slovenije v omenjenem razdobju. Celotno prebivalstvo Slovenije je moralo odstopiti tako vrednost 2137,9 ton zlata, kar predstavlja 213 tovornih vagonov,naloženih s samim zlatom; to je skoro petletna povprečna proizvodnja zlate v Južnoafriški zvezi, ki je največja proizvodnica zlata na svetu,.ali dvainpolkrat več, kot je znašala celotna svetovna proizvodnja zlata L.1955. Pri tem pa še niso vračunana finančna sredstvaski jih je odstopila Slovenija jugu od maja 1945 do I.j an. 1947, kot tudi ne bančne obresti ki jih mora Slovenija v celoti odstopiti Beogradu in ki so nanesle v vsem povojnem času vsaj nekaj desetin milijard dinarjev.
Franc Jeza pri tern ni upošteval, da bi morala Slovenija, če bi bila samostojna, izdati gotov del omenjene'svote za vojsko in obrambo* Vendar bi S odstotkov imenj ene vsote gotovo zadostovalo za obrambo slovenskih moja, saj se alpsko ozemlje lažje brani kot panonska nižina:
La drugi strani pa Franc Jeza pri svoji analizi ni računal, da bi bil er©luten porast narodnega dohodka vsako leto vedno večji, če bi se vsaj polovico vsote, ki jo odstopa Slovenija zvezni vladi, uporabila za gospodarske investicije* S tem bi se občutno zvečala industrijska osnova Slovenije in z njo tudi narodni dohodek, kar pomeni, da je vsota, ki jo je odstopita Slovenija zvezni vladi dejansko precej večja
Odstotek narodnega dohodka, ki ga Sloveniji odvzame zvezna vlada,se uporabi za narodno obrambo, za zunanjo'politiko in za pomoč južnim nerazvitim republikam*
V Sloveniji sami se danes sprašujejo, čemu Slovenci ne bi smeli imeti svojo Lastno vojsko* Ker je skupna vojska 1,1941 popolnoma odpovedala, so se v Sloveniji med vojno borile predvsem slovenske brigade* Zato je nerazumljivo, čemu bi na narodni osnovi izgrajena vojska ogrožala državni obstoj, če tega niso storile slovenske brigade med vojno, saj so pomagale državo celo zgraditi*
Zunanj apolitična megatomanij a
Tudi se začenjajo v Sloveniji nadalje spraševati, čemu je Slovencem potrebna tako širokopotezna jugoslovanska zunanja, politika, ki požira ogromne vsote državnega dohodka* Ekonomska pomoč, ki se daje nerazvitim državam v skladu z zunanjo politiko, ni v nikakem realnem razmerju z dejansko močjo jugoslovanskega gospodarstva* Povrhu tega se oblika podpore, ki jo dajejo n*pr* študentom iz nerazvitih dežel, vrši na način, ki je za domače študente naravnost diskriminirajoč* Njihove štipendije so tri do štirikrat višje kot te slovenskih študentov; povrhu tega dobijajo najboljše sobe v študentskih domovih* Brez dvoma je zgrešena diskriminacija proti študentom iz vzhodnih dežel, katero čestokrat vidimo na Zahodu* Toda diäcrlmlnlratl lastno prebivalstvo nap ram tujcem je nerazumljivo in pri tujcih ne vzbuja spoštovanje temveč prej zasmeh in Izkoriščanje* Zanimivo je ob tem tudi to, da dobivajo študentje iz drugih republik, ki študirajo.v Ljubljani, dvakrat večjo štipendijo, kot jo dobe slovenski študentje.
Kolik odstotek slovenskega doprinosa zvezni vladi se dejansko uporabi za pomoč južnim republikam, je težko ugotoviti Jeza ^je računal celotni doprinos republike Slovenije zvezni vladi kot pomoč južnim republikam- To ni točno, kor se del zveznega davka porabi za vojsko in zunanjo politiko» Toda tudi če ostane samo ena tretjina davka kot pomoč nerazvitim republikam, predstavlja to še vedno I2°/o celotnega slovenskega dohodka* Vrednost tega dohodka si lažje predstavljamo, če ga primerjamo mpr. z odstotkom narodnega dohodka, ki ga dajejo druge države gospodar-^ sko zaostalim področjem v lastnem državnem okvirju* Italija daje za pomoč gospodarsko zaostalim področjem manj kot en odstotek svojega narodnega dohodka* Avstrijski proračun za leto 1959 je predvidel za gospodarsko zaostala področja v državi (v glavnem za južno Koroško) 0,1 o/o celotnega avstrijskega narodnega dohodka v 1*1959*
Maj hujše pri vsem tem je, da je postal l»I9SI ves denarni promet popolnoma centraliziran» Medtem ko so do L*1961 lahko^posamezna podjetja precej prosto razpolagala z na razpolago dsinimi i inančnimi sred.scvi, s^. od lani naprej ves finančni promet vrši samo preko bank* Ker so banke centralizirane in podrejene strogi kontroli zvezne vlade, je s.tem odvzeta Sloveniji sleherna možnost vsaj kolikor toliko neodvisnega in samostoj noga gospodarskega razvoja» Gospodarska odvisnost Slovenije od faktorjev izven Slovenije je zavzela praktično stoodstotni obsg, kar je stanje,ki
ni vladalo niti v stari Avstriji.
V-olivanje na razmere v Sloveniji je tako možno samo preko zvezne vlade* Tukaj pa so Slovenci v manjšini. Da pa južne. republike nimajo niti trohi* ö razumevanja za posebne probleme industrij sko. vtsj e razvite Slovenije, sledi že iz tega, ker teh problemov same še niso srečavale v taki ostrini»
i •. •
Naravnost ‘oretresl j Ivo j c prebirati c.lanok ''k vprašanju mladinske brezposelnosti''' v 'mesočniku ''Perspektive''» Maj navedem samo kratek odlomek; o c Man j opazno <, a zato nič. manj pomembno škodo kot naša tehnika, znanost in industrija pa trpijo pri tem (iskanju delovnih in učnih mest, op»pisca) .mladi ljudje sami c » Vse to napravlja iz njih nevrotično, nesi purno, nesrečne ljudi, ki živijo v prepričanju, da nič ni^ odvisno od njih samih, da Si niso zmožni sami ustvarjati svojo usodo» Četudi končno najdejo svojo mesto v družbi in so izognejo brezposelnosti, jim vendar ostane, občutek, da so samo oostavl'ieni na to mesto, da se niso sami postavili nanj, da so imajo zanj zahvaliti slučaju»-.,» V poklicni' svetovalnici so kandidatu govorili o tem, kako važni so interesi in sposobnosti pri izbiri -poklica» Toda danes interesi in sposobnosti ne odločajo več-. Danes odloča slučaj .»»''
Ko sem govoril3slovenskim akademikom, ki jo zapustil^domovino, da bi dokončal štucJijc v tujini, mi jo rekel, da sc Slovenci počutijo v Jugoslaviji kot tujci» Sam se je moral zagovarjati-, ker se mu ni dalo v delovni brigadi peti srbskih pesmi» Obdolžili so ga šovinizma»
Fo vseh teh vznemirljivih poročilih iz domovine se no da iti mimo ugotovitve Franca Jeze, da jo gospodarsko iškorišeanj c Slovenijo s strani centralne vlado doseglo po drugi s vetrna i vojni, tak obseg, da lahko govorimo že o ekonomskem genocidu, kor izpodjeda živi jonske sile slovcn-skoga naroda, zavira n j: go v biološki in nacionalni razvoj ter jemlje Slovencem zaupanje v bodočnost; tako posameznikom in družinam kot vsemu ljudstvu»
•Zato ni čuda, da se med Slovenci v domovini pojavlja vedno večja t ;,nj a po samostojni državi« Ta težnja prodira v vso sloje slovenskega naroda ter predstavlja novo politično gibalo, ki je prebudilo široke plasti naroda in do nedavna popolne politične apatije« Vsakega Slovenca v emigraciji, kateremu so domači problemi pri srcu, pa sili, da se začenja spraševati o naj bistvene j š ih vprašanjih narodnega obstoja»
Tržačan
NADŠKOF VOVK TEŽKO BOLAN
(Od posebnega dopisnika iz Trsta)
’ Molimo k škofu Antonu Martinu Slomšku,naj izprosi zdravja naše= mu ljubljanskemu nadškofu msgr.Vovku,ki je težko bolan’,je pozval iz kima slovenske vernike 18.oktobra lani mariborski škof Dr.Držoonik.Me 1; ij dni pozneje se je oglasil na vatikanskem radiu sam nadškof Msgr. Vovk in potrdil,da so zdravniki januarja 1952. odkrili pri njem težko sladkorno bolezen,ki ga je zlasti zadnje čase precej mučila, tako^ da mu je papež Janez dovolil,da se ni udeležil sprevoda koncilskin boe = tov ob otvoritvi cerkvenega zbora,ampak se je predčasno napotil v oa= ziliko sv.Petra. Zadnja vest,ki jo imam iz onstran meje je, da se mu. je zdravje poslabšalo in da so v Ljubljani nadškofa prepeljali v bolmš= nico in ga tudi prevideli s sv.zakramenti.
Ta bolezen je vsaj od časa povišanja ljubljanske nadškofije vzrok številnim govoricam, da bi naj dobil nadškof pomočnika, najbrž s pra= vico nasledstva. V tej zvezi se je omenjalo ime generalnega vi arja prelata dr. J ožeta Pogačnika,, ki je tudi spremljal nadškofa lani jeseni v Rim. Ker je nadškofova bolezen hujša,kot smo si mislili,bi bilo torej pričakovati, da bi bil koadjutor imenovan že prej.Zakaj torej od laganje? Kolikor sem mogel dobiti vesti iz Ljubljane, je vprašanje v tom,kdo naj bo koadjutor in bodoči nadškof. Seveda bo odločil Vatikan, a ta bo gotovo v prvi vrsti upošteval nadškofov predlog. A ta spet ne more mimo lastne duhovščine in končno se mora ozirati tudi na razpoljo ženje svetnih oblasti,pa čeprav so komunistične. Nimam pojma,kaj mi = sli j o te, a glede duhovščine, zlasti na deželi, imam podatke,da niso na celi črti za prelata Pogačnika.Daši nimajo nič proti njemu kot človeku, se jim zdi preveč konservativen.Smatraj o,da potrebuje Slovenija v sedanjem'času metropolita, (praktično namreč nadškofa smatrajo kot ta= kega, )z naprednimi idejami in predvsem pobudami,ki ho kos težki nalogi.
1,509.192 SLOVENCEV
31.marca 1961 je imela Slovenija 1,591.523 prebivalcev. Tako pravijo rezultati .predlanskega popisa prebivalstva. V primeri z 1953) se je število prebivalstva povečalo za 87.O8O (odn. za 151.707 v primeri z 1.19L8).To po= meni, da je v letih 19^-8-53 prebivalstvo Slovenije naraščalo vsako leto za povprečno 12.819 ali po 8.7 na tisoč prebivalcev, v letih 1953-61 pa za po_v prečno 10.885 ali po 7 na tisoč prebivalcev, V tem pogledu je Slovenija v Jugoslaviji na predzadnjem mestu. Na zadnjem mestu je Hrvatska. Najvišji letni prirastek imajo Kosovo in Metohija - 21,2, Bosna in Hercegovina - 17.2, in Orna gora Ih.Z, Povprečni letni prirastek v celi Jugoslaviji znaša 10.8 na tisoč prebivalcev.
Od 18,5^9.291 prebivalcev Jugoslavije odpade na Slovence 1,589.192. V Sloveniji jih živi 1,522.227; na Hrvatskem 39.103; v Srbiji 19.957'in sicer 13.8lL na ožjem področju Srbije, 5.633 v Vojvodini in 510 na Kosovu in Met_o hiji; v Bosni in Hercegovini 5.939; v Makedoniji 1.147; in v Črni gori 8197
Od jugoslovanskih narodnosti . živi v Sloveniji: 31.429 Hrvatov,, tri najst tisoč 6l0 Srbov, 1.384 Črnogorcev, 1010 Makedoncev, 465 muslimanov"po etnični pripadnosti*1 in lepo število "nacionalno neopredeljenih Jugoslova. = nov" (poročilo ne navaja tega: števila, toda jih po moči uvršča takoj za Sr= bi.-)
Narodne manjšine v Sloveniji štejejo: 10.498 Madžarov, 3*072 Italija = nov, 584 Čehov, 282 Šiptarjev, l80 Bolgarov, 135 Turkov, 71 Slovakov in 48 Romunov. Na dan popisa je bilo še 3•744 pripadnikov raznih drugih narodno = sti.
Od 1,591.523 prebivalcev Slovenije je bilo 31 .marca I.96I leta 830.753 žensk in 760.770 moških (razlika v prid ženskam 69.983). Moški prevladujejo v starostnih skupinah do 29. leta, medtem ko so ženske v večini zlasti od 4-5 let navzgor. Toda z ozirom na prvo je lahko predvidevati, da bodo moški po= lagoma prevladali tudi v ostalih starostnih skupinah.
Na dan popisa je bilo 1,156.372 prebivalcev starih nad 15 let. Od teh je bilo I8O.617 moških neoženjenih in 187.155 žensk neomoženih. Poročenih parov je bilo okrog 340.000. Ločencev je bilo 4.694 in ločenk 9*336. Vdov = cev je bilo .16.588, a vdov kar 79.747.
Od l,301.08l nad 10 let starih prebivalcev, okrog 10.000 moških in tri. najst tisoč žensk je bilo nepismenih. Največ nepismenih je bilo v starostni skupini od 35. do 64.leta. V starostnih skupinah pod 34.letom je znašalo šte vilo nepismenih manj kot 1%. Med navedenim številom prebivalstva nad 10 let" starosti je bilo 135.254 takih, ki niso imeli nobene šole odn. eden do tri razrede osnovne šole. Štiri razrede osnovne šole je dokončalo 706.009 prebi valcev, osnovno šolo 229.364, šolo za kvalificirane in visokokvalificirane delivce 151.347) šolo za srednji strokovni ko.der 36.874, gimnazijo 16.213, višjo šolo 5.347, a fakulteto, visoko šolo in. umetniško akademijo I5.O36.-V zadnji skupini je bilo II.3IO moških in 3*726 žensk.
Poročilo zaključuje s podatkom, da je bilo v Sloveniji marca 1961 leta 14.201 otrok od 7 do 10 let starosti, ki niso obiskovali šolo. Od teh je bi
10	7*268 dečkov in 6.933 deklic. Talcih otrok je baje še več po drugih repu= bilkah. "S.S.", ki je poročilo sestavljal, ugotavlja: "Kaj naj bi bilo temu vzrok, statistiki ne znajo razložitiJaz bi raje rekel.,..da so statistikom vzroki prav dobro poznani, a da si jih ne upajo objaviti, da no bi razjari=
11	partijskih božanstev, zlasti še izza Titovega govora po vrnitvi iz Sov = jetske zveze, v katerem je dal intelektualcem na znanje, da si "delavski razred" ne bo pustil od njih soliti pamet. Medtem pa 14,200 sinov in hčera tega delavskega razreda ostaja v Sloveniji brez možnosti izobrazbe - ker ni dovolj šol in intelektualcev, da bi jih učili.
'Zivljenska doba in umrljivost
Povprečna življensk 1 doba Jugoslovanov je 6l,9 za moške in 64,4 za ženske. Relativno številke, za.1.1953 so bile 56.9 in 59.6 (v aprilu lani sem poročal, da od 100 Slovencev preživi 65.leto 64 moških in 78 žensk v primeri s 57.9 in 63.6 v letu 1953). Leta 1961 jc umrlo v Jugoslaviji 9 ljudi na tisoč prebivalcev,, v primeri s 15 leta 1939. lo pomeni, da je umrlji. vost v Jugoslaviji nekoliko večja kot v ZDA, Kanadi in Avstraliji, a manjša kot v Veliki Britaniji in švedski. Slabša pa je slika, kar se tiče umrljivo sti novorojenčkov - 82,2 na tisoč 1,1961, v primeri s 132.3 leta 1939« Odgo varjajoča števila, za Slovenijo je 29.4, najnižja v Jugoslaviji.	M.P,G.
PRAVOPISNA PRAVDA
iL’ PR .A V SE PIŠE BRIVEC _ALI BR.ALEÖ
se šola npvoorkarjev srdita z ljudmi prepira starega kopita.
Y	domovini se je po izdaji novega Slovenskega pravopisa pojavila monna opozicija reformam, simboliziranim v problemu ''bralec - bravec'! Razvila se je polemika, ki se je, sodec po pisanju DEL.A, prelevila v pravo prešernovsko črkarsko pravdo, podobno oni o kaši.
Že spomladi, ..je inton Bajec, elan pravopisne komisije, priobčil v DELU niz člankov, kjer je začrtal zgodovinsko ozadje pripone -alec in -ilec ter več ali manj dokazal, da se je ta pripona napak pisala in <3ß bi bilo pravilno -avec in -ivec. Potem je nakazal razloge,ki so pri = peljali člane pravopisne komisije do reforme. Opozicija pa se je kljiib temu nadaljevala in pridobivala na ostrini, dokler ni koncem sep = tembra skupina književnikov, med njimi Bevk,Bor in Kalan, izdala jav= no Izjavo, ki jo je priobčilo DELO. Tam smo brali:
"Podpisani književniki čutimo potrebo in dolžnost ugotoviti, da je novi Slovenski pravopis,ki ga je izdala Slovenska akademija znanosti, in umetnosti,povzročil v pisavi in uporabi slovenskega knjižnega je= zika tako stanje,da z ureditvijo tega vprašanja ni mogoče več odlaša
* Ne samo,da novi pravopis ni prinesel'več reda in skladnosti v na šo pisavo in izreko, temveč ju je zaradi ne dovolj pretehtanih refor mnih poskusov še bolj zapletel. Zato želimo, da Slovenska akademija znanosti in umetnosti vsestransko in dokončno pretrese znanstvena pravopisna izhodišča in predlagane reforme ter sprejme primerne skle pe,ki bi poenotili pisavo slovenskega jezika v duhu pravopisa Brezni ka in Ramovša, po katerem se je slovensko pisanje zadnjih desetletij ravnalo in razvijalo po ustaljenih načelih. Hkrati pa smo prepričani da novi Slovenski pravopis,ki ima vsekakor tudi dobre trani,ne bo iz gubil ustreznega pomena in vpliva.
Glede na današnje sramotno podcenjevanje,zanemarjanje in pačenje slovenskega jezikovnega izraza v javnem življenju ( kinematografi, re= klame, dopisovanje ustanov, podjetij, uradov itd) menimo, d,a so take črkarske novotarije in spremembe popolnoma odveč,Težišče problemov našega jezika namreč ni v periodičnih pravopisnih reformah, temveč v sistematiziranju besednjaka in slovnice in posebej še v načrtni šol= ski ter splošni jezikovni vzgoji Slovencev.
Erance Bevk	Matej Bor	Eilip Kalan	Mitja Mejak
Mira Mihelič	Milan Šega	Bojan'Štih	Cene Vipotnik."
V	isti številki je uredništvo DELA priobčilo svoje'stališče,kjer hvala novi SP a pribija, da reforma "bralec-bravec" ni naletela na o= dobravanje. 0 jeziku in njega pisanju naj odloči raba. Reforma je po= vzročila težave med neukimi. DELO pravi:"Njena neprijetna moč sega od javnih napisnih tabel,na katerih se pojavljajo smešne- jezikovne spake, do šolskega pravopisa,ki je v načrtu ali celo že v pripravi'.Gre za to, kako se bodo učili otroci v šolah, gre za tiskanje knjig in posebej učbenikov, s katerimi smo že tako na tesnem in si ne moremo privošči= ti,da bi jih opuščali in zamotavali v celih nakladah.In tako dalje.
Gre torej navsezadnje za pomembno materialno vprašanje... Jezile, če naj bo sodobno izrazilo, zahteva kar največ trdnosti in smotrnosti ter kar najmanj dvoumnosti in labilnosti, vsaj v formalnih vprašan j ih.Energijo ki se je tako razplamtela v 'dvoboju med "v" in "l",pa bi nemara lahko drugod koristneje vložili v kultiviranje in izpopolnjevanje domače go= vorice."
Po tem ni Lilo .treta dolgo oakati na akcij o .Koncem septembra je predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar po= dal izjavo, da je predsedstvo Akademije sklenilo sklicati konferenco vseh prizadetih, !,na kateri naj bi se problematična vprašanja našega pravopisa pretresla vnovič in ki naj bi svoje sporazumne zaključke predložila skupščini Akademije, da jih potrdi in posreduje slovenski jav nosti in vsem našim prosvetno kulturnim ustanovam in oblastem."
Ta konferenca se je vršila nekaj dni pozneje in v Sklepu,podpisa= nem od Josipa Vidmarja v imenu predsedstva Akademije, Antona Bajca v imenu pravopisne komisije te Akademije in Dušana Pirjevca v imenu Sla Vističnega društva, beremo med ostalim sledeče:
"...Konferenca je nato lahko ugotovila,da-so avtorji pravočasno spo= ročili javnosti ne le načela novega pravopis a, marveč tudi svoje re = formne predloge z želj o, da bi jim javnost sama s svojimi predlogi in kritikami pokazala mejo, do katere smejo seči reformna prizadevanja. Vendar pa odgovor javnosti ni bil tako določen,da bi avtorje pravo= piša odvrnil od njihovih prvotnih zasnov.Šele ugovori,ki so se po i= zidu SP 1962 dvignili proti pisavi bravec, so pokazali, da se ta re = formrii predlog ne more uzakoniti kot edino veljavna norma,zato kon= ferenca skupaj z avtorji pravopisa predlaga,naj v šolah z,a pisavo in izgovarjavo -lec oziroma -vec veljajo določila Pravopisa 1950,ddier posebna komisija ne. sestavi, šolska oblast pa potrdi posebnega šol = skega pravopisa z dokončnimi določili."
5. . .1© čevlje sodi naj Kopitar!’
Kot Slovenci pač moramo registrirati,kaj počno v Ljubljani gle= de slovenščine. A kot mislečim Slovencem se nam neizogibno porajajo sledeča vprašanja:
Člani pravopisne komisije Slovenske akademije znanosti in umet nosti so najboljši slovenski jezikoslovci,nekateri od njih sodelav= ci ali učenci nesmrtnih Breznika in Ramovša. Računam, da je v sami komisiji bila večina v prilog-reforme glede "bravca", sicer je komi= sija ne bi sprejela. Ge je bila kaka'opozicija, ni mogla biti tako močna, da bi povzročila, odstop kogarkoli iz komisije. Nadalje je ja= sno iz Sklepa,da je komisija obves tila javnost o svoj ih namenih, a da odgovor javnosti ni bil zadostno tehten, da bi komisijo odvrnil od njenega prvotnega sklepa. Kako je torej potem'mogoče, da ljudje, ki nimajo zadosti tehtnih, strokovnih, znanstvenih razlogov,lahko pre= kličejo odloke komisije z vikom,krikom in izjavami1?
Ali je zdaj mogoče Slep razumeti tako, da Pravopis od leta 1962 velja samo do gotove mere., delno pa pravopis od leta 1950? Nadalje, da šolski pravopis,ki je bil doslej vedno skrajšana izdaja občega Pravopisa, utegne povedati čitatelju nekaj čisto drugega kot pa Pravopis, iz katerega je bil povzet?
Naposled tudi finančna plat tega vprašanja.Cena Pravopisu doma gotovo predstavlja precejšen odstotek mesečne plače navadnega zem = Ijana. Bo vsak kupec Pravopisa dobil zastonj novo izdajo, ko bo vpra šanje "bralec—bravec11 končnoveljavno rešeno?
Priznati pa moram, da je imela ta črkarska pravda tudi svojo do bro stran. Ljudje doma so se. začeli zanimati za vsemogoče slabe stra ni domačo govorice in nepravilnega izražanja; in kar je najbolj hvalevredno, začutili so žel j o,d a take napake odstranijo. 0 tem pa bom poročal v drugem delu svojega članka.	__
NAROČNINA ZA KLIC TRIGLAVA za eno leto: 24/~”, ^ 3-50; P 12; DM 13.-; Lt 2000; S ch 4-0.LA 1.10.0 za navadno dos tavo; dvojna cena za letal sko dostavo v prekomorske dežele.POVERJENIKA: Pavla Miladinovič, 12 Oxford Rđ., INGLEBURN,NSY/, Avstralija; Tine Kremžar, 11047-110 Street, EDMONTON, Alb er ta, Kanad a.
v Razgovor, o gospolarstw,
k i g a 3 e na'o el d e c e rib rŠET-uredn.članek,se danes vmeša tretji - naročnik CENE:
KMET IN KROMPIR
Imam občutek,da vtikam glavo v levje žrelo,ko se vmešavam v go = spodarsko razpravo,kaj ti priznati moram,da dolgemu članku nisem prav dobro sledil.Dozdeva se mi,da je bil razgovor bolj podoben dvema lo = čenima samogovoroma.Pomudil bi se rad le ob prvotnem vprašanju - kme= tijski proizvodnji - ter bi.se izognil drugotni razpravi o eksaktnih vedah,matematiki in medicini, ker moje medicinsko znanje ni večje od aspirina. 'Tudi ne bi rad klical na p.omoč gospode iz Bruslja.Le o kme= tijstvu bi se rad pomenil.
Glede tega se menda res lovimo na besedah,kot pravi vaš sodela = vee.Ena od teh besed je "monopol" in to bi bilo dobro najprej razči = stiti.Monopolist je "edini prodajalec",torej tisti,ki na omejenem tr= žišču edini nudi določeno blago.Njegova moč je v tem,.da kontrolira po nudbo.Po navadi se cena dvigne,kadar se ponudba zmanjša; a cena pade, kadar, je ponudba več ja.Ob danem povpraševanju po blagu,katerega proda ja, monopolist lahko nastavi ponudbo, tako, da bo dobiček največji.
Kmetje pa na splošno rečeno nimajo te monopolne moči.Ker jih je veliko in vsi pridelujejo istovrstne pridelke, vsak od njih pridela le majhen del celotne letine. Vzemimo krompir na primer.Nimam pojma,koli ko krompirja poje Ljubljana,a gotovo gre številka v stotine ton. Če je letina dobra,bo cena nizka; če je slaba,bo visoka. Ceno bo določila celotna ponudba in celotno povpraševanje na trgu. Ce pa en kmet prine .se na trg eno ali dve vreči krompirja več ali manj,se ne bo nič pozna lo. Tisti voz več ali manj,ki ga pridela,se tudi nič ne pozna,ker je kmetov na tisoče. Za vsakega-posameznega kmeta je zato cena določena in nespremenljiva in nanjo nima nobenega vpliva. Poljedelstvo je teo= retično vzeto najbližje popolni konkurenci,ki je popolno.nasprotje mo nopola. V talci popolni konkurenci bo kmetov izkupiček tem .več j i, čim več bo pridelal .Posameznikov pridelek na tržno ceno ne b,o vplival, smo rekli.Vsak kmet lahko proda vse,kar pridela,po dani ceni.Če pridela voz krompirja več,bo spravil v žep nekak stotakov več.Najbolj sebičen in dobičkažel jen kmet si bo želel, da bi krompir le njemu obrodil in da bi segnil pri vs eh s osedih,Napraviti pa ne bo mogel drugega,kot da se potrudi, da bi bil njegov pridelek čim'več ji.V tem je torej razlika med monopolistom in kmetom: monopolist k on tr ol ira 'pomrdb o, kno t je pa ne mo re,ker je le eden od mnogih. Monopolist velikokrat lahko poveča dobi= ček,če skrči ponudb o.Kmet pa poveča dobiček le,če svojo lastno ponud= bo poveča. - Vsa ta razlaga je kajpak; poenostavljena in v resnici tudi poljedelska konkurenca ni čista in popolna,a na splošno le:drži,da kmečka sebičnost pomaga k večjemu pridelku in nižji ceni. Vic je vtem da je kmetov veliko in da se presneto težko dogovore,da bodo proizve= dli samo toliko in nič več«Kadar pa se lotijo kmetijstva velika pod~= jetja , je nevarnost monopola večja.Ce bi v Posavju recimo osnovali p_o djetje "Krompir--romet",v katerega bi vključili vse njive, vse kmete" pa nastavili kot poljedelske delavce,podjetje z izključno pravico do ljubljanskega trga,bi naenkrat imeli krompirjev monopol,ki bi lahko zmanjšal pridelek,zvišal ceno in povečal dobiček.Nekaj podobnega,dasi ne na tako drastičen način,sb v resnici dogaja v Jugoslaviji,kjer ,mo= nopolistična preskrbovalna podjetja skrbe za prehrano mest.
Z vsem tem pa ne mislim trditi,da je kmetovanje na star način, s parom volov in raztresenimi njIvicami,najbolj še in občudovanja vred = no.Dvomim,da bi kdorkoli to trdil.Tudi rad verjamem vašemu sodelavcu, da bi bilo vsako izboljšanje težavno, a zdi se mi da bolj zaradi revšči no- kot zaradi prirojene trme kmetov.Posestva so bila pred vojno pr-e = majhna in preveč razstresena,da bi bilo obdelovanje zares donosno.Zdi se mi,da bi bilo mogoče izboljšati kmetijstvo in ga napraviti donosno le s povečanjem posestev.Industrija,ki ni nujno,da je zbrana v umaza= nih mestih,pa bi zaposlila odvišne poljedelce.Zares ekonomično je men da talešno posestvo, da ga ena družina baš lahko obdela.Ce ima na razpo lago s troj e, obdela lahko večje posestvo in več zasluži.
DA BI BILI VS I L NO	(Od posebnega dopisnika)
Ki še tega sedem let, ko je bil neki angleški katoliški dekan pr e mej šen na manj pomemben položaj, ker se je, v povsem dobri veri, udele= žil, ne da bi prej vprašal svojega škofa, neke uradne prireditve, na kateri so nastopili tudi predstavniki anglikanske in nonkonformistiš nin Cerkva, Jutri pa se bomo katoličani, anglikanci in pripadniki sto bodnih Cerkva zbrali na svetovnoznanem Trafalgar Squaru v Londonu,da na poziv, svojih škofov in cerkvenih vodnikov v času molitvene osmine za krščansko zedinjenje (18.-25.januarj a) molimo v ta namen. Upravi= telj westminstrske katedrale Msgr.Fheeler bo na zborovanju bral od = stavek iz sv.pisma, westminstrski anglikanski dekan pa bo naprej mo= lil očenaš. Po zborovanju, ki bo predvidoma trajalo manj kot pol u = re, se bomo vsi napotili v svoje cerkve,da tara molimo za zedinjenje.
Če kdo, potem je papež Janez, ta dalekovidni starček,, ki ga nihče ne more sovražiti, sprožil plaz, ki nas neizogibno nese proti krščanske mu zedinjenju. Y božični poslanici je ugotovil,da se je v teku minu= lih dvajsetih stoletij malokdaj čutilo v človeški srcih tako goreče koprnenje po krščanski edinosti. "Da bi bili vsi eno - to je posled=
nja razlaga čudeža ljubezni, ki se
Srbi zidajo cerkev
(Od našega sodelavca)
= Pravoslavni Srbi v Angliji ima j0‘namen zidati cerkev sv.Lazar= j a v B ir minghamu. ik c i j a je pod po kroviteljstvom kraljeviča Tomi = slava.Cerkev naj bi bila v "tra= dicionalnem srbskem stilu kot središče pravoslavja in svetosav stva v srednji .Angliji" .Zgrajena bo v 13ournevillu, enem najlepših predelov Birminghama.Bosiej je d? ljubi jenih Ll6.000 ( ^ 45•000), ä bo treba še enkrat toliko.
= Združenje borcev KJV v .Ameriki je dobilo v dar od hawndale M.T. Corporation v Chicagu .štirinad = stropno zgradbo z vsem inventar= jem,Cenijo jo na več sto tisoč dolarjev. Imenovana ustanova je že dalj časa nameravala pokloni= ti zgradbo kaki zaslužni organi= zaciji.Odločili so se za Združe= nje "v znale priznanja za njegovo pravilno delo v emigraciji",kot piše ILAYN0GORSKI BORAC.
= Duhovščina ameriško-kanadske srbske pravoslavne eparhije je 4.okt,lani pozdravila prihod de= legacije Nj.Sv.patriarha Germana is Beograda (gl,KT 278)ter se e-nodušno izjavila za dogmatsko in kanonsko edinost s pravoslavno Cerkvijo v domovino.V' delegaciji st» zagrebški metropolit dr.Damas_ kin,episkop bački g.Nikanor.
= GLAS KANADSKIH SRBA in goriški KATOLIŠKI GLAS sta v celoti ob ja vila uvodnik "0 saboru in papi Jovanu" iz novembrskega KLICA.
je prišel v Betlehemu."	^ ^
Kronika
= Z letošnjim šolskim letom je p_o stala celovška slovenska giinnazi= ja popolna z vsemi osmimi razredi ( in tremi paralelkami) .Vpisanih j? 297 dijakov;letos bo prva matura. Zdaj se borijo za lastno poslopje.
= Drž.založba Slovenije je izdala "An Anthology of Modern Yugoslav Poe try" ..Izbor je uredil prof.Jan= ko Lavrin,b .docent na nothingham= ski univerzi.Pesništva je prika = zal ločeno po narodnostih.
Nedavno so izšle sledeče knjige v zvezi, z Jugoslavijo, vse v angl. jeziku: " Con versa tions with Stalin1 by Milovan Djilas; "Yugosluvia in Crisis" by J.B.Hoptner; "Yugosla= via the New Communism" by G.W Hoffman & F.F.NealvIzšle so v New Yorku.Ostali podatki v uredn.K.T.
= Slovenec Miran Pirih je bil na listi Delavske stranke Brazilije izvoljen za narodnega poslanca-.dr. žave Parana.
= Tržaška DEMOKRACIJA sev novolefc ni številki spominja ustanovitve Slov.dcmokr.zveze v Trstu pred 15 leti. - Titovski Slovenci,ki so se vključili v italij.levičarske stm ke,so pričeli izdajati v Trstu 14 dne vni "B ol 1 e t in o d’ Inf ormaz i oni degli Sloveni In Italia".
= Mariborski škof dr.Držečnik je 2.decembra lani posvetil v Rimu g.Štefana Deleža v duhovnika.Ime= novani je «študiral na Irskem in. i mel ponovitev nove mašo. 25.decem= bra v Bedfordu v Angliji,kjer se je zbralo okoli 60 rojakov.
FRANT13 EK HLAVAČ EK:
(PRAGA)
PORTRET ENE GENERACIJE (0)
RadnO je pretrpel popolen neuspeh v vseh naprednejših ruskih liberal = nih in demokratskih krogih, katerih časopisi so ga ostro napadali. Kljub te_ mu je nadaljeval svojo propagando v reakcionarnih krogih, "da bi Rusija v slovanskem in evropskem interesu kakor .tudi v človeškem interesu miru naj= boljše napravila, ako bi priznala to aneksijo (Bosne), toda pod pogojem, da se Hrvatska loči od Ogrske in da se svobodni Hrvatski pridruži tudi Bosna." To stališče je pojasnil na nekem sestanku pri knezu Uhtomskem, ki je izda = jal reakcionarni dnevnik "St. Peterburskija Vjedomosti". Tam so Radiča bolj---še sprejeli, ''ko se je razvedelo, da je na Hrvatskem obsojal rusko demokrat_ sko revolucijo iz 1.1905 in da je tudi sedaj proti vsaki revoluciji in za ohranitev "zakonitih" dinastij. Knez Uhtomski ga je pozval, naj napiše poro čilo "o seljački demokraciji, o aneksiji Bosne in o položaju in nalogah ne= ruskih Slovanov". Radie se je pozivu odzval in pripravil poročilo v dveh ted nih, nakar ga je predal Uhtomskemu v prisotnosti barona Frideriksa, ministra dvora. V svoji autobiografiji ("Božičnica 1926", str.71.) piše, da se je Bit deriks "izredno zanimal za moje razloge, zaradi katerih predstavlja aneksija Bosne pridobitev za slovansko stvar (podčrtal F.H.) pod pogojem, da Rusija vodi kolikor toliko slovansko nacionalno politiko namesto pravoslavne ali teritorialne, kar dejansko pomeni politiko seljačke demokracije. Tako pre= pričijivo sem govoril o brezumnosti in strašni nevarnosti, ki grozi Rusiji (zaradi notranje revolucije), ako se spusti v vojno zaradi Bosne, da je ba= ron Friderike nato vstal, segel mi v roko in rekel: "Vse to bom. še danes sporočil carju. Rusija bo aneksijo priznala in zaradi aneksije.'ne bo prišlo do vojne.""
Rusija, je aneksijo sicer priznala, toda to zato, ker ni bila priprav = Ijena na vojno, a gotovo vlogo sta igrala tudi strah pred novo revolucijo (po izkušnjah iz 1.1905) in solidarnost med "zakonitimi prestoli", ki so se vzajemno ščitili. Radičeve izjave so prišle prav ruski vladi, ker jo lahko oprairičila svoje stališče pred rusko opozicijo s tem, da se z aneksijo stri njajo tudi sami Hrvati. Toda Rusija je priznala . aneksij o brez Radičevega "pogoja" in zahteve., da se Hrvatska loči od Ogrske in da se "svobodni"(tria listični) Hrvatski priključi tudi Bosna, (Izpolnitev te zahteve bi se nam = reč lahko doseglo edino z - vojno!) čeprav ni bila izpolnjena ta glavna Ra diceva zahteva, je on kljub temu zapisal, da jo s tem (s priznanjem .aneksije) "dosegel glavni namen svoje poti v Rusijo", Prepričeval je sam sebe, da je njegova zasluga, da ni prišlo do vojno...
V knjigi "Slovanska politika v habsburški monarhiji" je na str.46 (češ ke izdaje) zapisal: "Nikdar ne bomo priznali aneksijo proti volji prebivala stva" in je zahteval, da se Bosna in Hercegovina priključiti Hrvatski, ako se najmanj tri četrtine prebivalstva izreče za to potom glasovanja na osno= vi splošne volilne pravice (na str.72 češke izdaje). To je sedaj zahtevala Hrvat sr o-srbska koalicija - medtem ko je Radič po aneksiji molčal o tej svo ji svoječasni zahtevi tako v Rusiji kot v Hrvatski in v češkem tisku. Od ~ svojega prejšnjega programa državne zajednice Jugoslovanov je prešel na ide_ jo habsburške Podonavske federacije petih držav,/katere naj bi se razdelila federativna Avstro-Ogrska, toda je postopoma opuščal razne točke tega pro ■ grama in pristal na trializem nadvojvode Franca Ferdinanda in njegovih pri= stašev - trializem, katerega je propagiral celo v Rusiji. V tej razpravi je še bilo govora o nevarnosti, ki je pretila Slovanom v Avstro-Ogrski v sluč.a ju trializma - toda Radič je še naprej nazival to svojo politiko "slovansko!!.
Neglede na svojo namišljeno uslugo, da je Rusija priznala aneksijo in da ni prišlo zaradi njo do vojne proti Avstro-Ogrski, je bil Stjepan Radič kmalu po svoji vrnitvi v Hrvatsko (spomladi 1.1909) ponovno aretiran in dlje časa zaprt zaradi svojih preteklih napadov na Rauchov režim in pri tem ga njegove "zasluge" za avstro-ogrsko monarhijo, ki si jih jo pridobil s svojo borbo v prid aneksije, niso zaščitile. Slo je za osebno maščevanje bana Rau cha.
Januarja 1.1910 je prišlo do izpremembe ogrske vlade. Za predsednika no ve vlade je bil ponovno imenovan grof Khuen-Hedervary, Rauchov stari nasprot nxk. Svoj predlog cesarju, da sc Raucha odstavi z banskega položaja in da šo uvede ustava in ustavno življenje v Hrvatski, jo Khuen-Hedervary podprl z
argumentom, da je Rauchova politika doživela popolen neuspeh. V ta namen je s posredovanjem bivšega voditelja madžaronov v Hrvatski, Tomašiča, vodil raz. govore s Hrvatsko-srbsko koalicijo, a sprejel je tudi dr.Vlad.Franka, sina voditelja' "frankovcev", ki mu je ponudil, da bo "čista stranka ..pr av a opusti, la svoje državnopravne zahteve, ako se bo v Hrvatski vodilo politiko v skla du; z njenimi načeli" - to je: ako frankovci 'pridejo na vlado. Za to ceno so "opustili" skoro vse, kar so do takrat zahtevali,
TOMAŠIČEV PAKT S KOALICIJO
V tem se je pokazala moralna zmešanost "frankovluka" v vsej svoji golo ti. Obenem pa je to predstavljalo verjetno tudi grožnjo koaliciji v slučaju, da se ne bi hotela sporazumeti s Khuenom in Tomašičem. Koalicija je dobro razumela nevarnost, ki je s tem pretila nadaljnemu razvoju političnih raz= mer v Hrvatski in to je bil tudi vzrok gotove njene popustljivosti v razgo= vorih, ki so se končali s "paktom" koalicije in Tomašiča, na čigar osnovi je bil Tomašič februarja I9IO leta postavljen v Hrvatski za bana.
Nikola pl.Tomašič je bil ugleden učenjak in profesor na zagrebški uni= verzi. Čeprav je bil voditelj bivše madžaronske "narodne" stranke (ki je raz padla za časa banovanja grofa Pejacevica in vlade HSK), je bil smatran za hrvatskega patriota, ki se je bolj kot kateri drugi od madžaronskih prvakov ..Zoprstavljal kršitvam ogrsko-hrvatske pogodbe in ki je zagovarjal hrvatsko državno pravo, o katerem je izdal pomemben spis "Fundamenta juriš puhlici regni Croatiae" (o kateri dr.Horvat pravi-, da je "najsvetlejši dokaz pravzL ce Hrvatske do lastne samostojnosti, do enakopravnosti med Hrvatsko in Ogr= sko"). V praktični politiki je seveda delal velike kompromise s tem svojim stališčem, toda kljub temu je. užival v Hrvatski - tudi v nernadžaronskih kro gih -gotovo popularnost. Zato ga je koalicija smatrala za nevarnega nasprot nika in ga je močno napadala za časa bana Pejačeviča. Toda 1.1910 je bil p_o ložaj tak, da je koalicija smatrala za neobhodno, da napravi z njim pakt,če prav ni izpolnil vsdi njenih zahtev, a zlasti ni mogel dati garancije,da bo ukinjena železniška pragmatika, ampak samo obljubo, da se bo delalo v tem smislu (kar je zares poskušal, a brez uspeha).
Palet koalicije s Tomašičem je predvideval, da bodo Rauchovi ljudje od= stranjeni z vodilnih mest v vladi in uradništvu, da bodo srbske zadeve v Hr_ vatski ponovno tretirane na način kot so bile pred Rauchovim banovanjem, in najvažnejše: da bo raztegnjena volilna pravica. Že za časa Pejaceviceve vla de je koalicija dosegla, da je sabor sprejel dr,Lorkovicev predlog, da se uvede splošna volilna pravica za hrvatski sabor, toda cesar ni odobril izgla sovani zakon in .tako. ni nikoli stopil v veljavo. Koalicija je tudi sedaj pod Tomašičem zahtevala splošno volilno pravico, toda zavedala se je, da ne bo odobrena, ker ni veljala niti za dunajsko niti za peštansko skupščino.in so se tudi tam vodile težke borbe, da se doseže ta cilj. Zato je smatrala za oportuno, da pristane na začasni kompromis, ki bi predstavljal prvi korak k cilju. Tako je prišlo do sprejema zakona, s katerim še je število volilcev povečalo od dotedanjih 45.000 na 190.000 (pri naslednjih volitvah je to število preseglo 200.000). Dr.Horvat piše v "Politični zgodovini Hrvatske" na str,408: "To je bil nedvomen uspeh narodne politike"... "Ta novi volilni zakon je povečal politično moč naroda." Poleg tega je koalicija dosegla uspehe v nekaterih manjših zadevah, od katerih je bila najvažnejša uvedba poseb_ nega režima za politične kaznjence (custodia honesta).
Na volitvah, ki so se vršile po novem volilnem zakonu oktobra 1910 1., je koalicija dobila 57 mandatov, Tomašiceva grupa 16, seljaška stranka 9, frankovci 14 in StarčeVičevi pristaši 10 mandatov (ti poslednji so se loči= li od frankovcev in so odigrali pomembno vlogo v nadäljnem političnem razvo ju, zlasti med vojno, o čemer bomo še govorili). Poseben mandat kot neodvi= sen poslanec je dobil Fran.Supilo, ki je izstopil iz koalicije, ker ni odo= braval njeno "politiko oportunizma", in ki je propagiral najradikalnejšo re_ volucionarno politiko, za katero je pridobil precejšen del mladine. Kot so pokazali dogodki, so bili končni cilji tako Supila kot koalicije - prepojeni z idejami naprednjakov - isti, toda njihovo uresničenje jo bilo možno djo seči samo v primernem trenutku. Ta trenutek jc nastopil 1.1918 istočasno za Jugoslovane kot za Čehe (ki so med tem prav tako začasno vodili oportuni = stično politiko) in tedaj je Hrvatsko-srbska koalicija na.čelu z ljudmi iz "generacije l895n sijajno izpolnila nalogo, katero si jo zastavil že v deve_ desetih letih prejšnjega stoletja naprednjaški pokret v Pragi in Zagrebu.(0 tem bo govora posebej.) Medtem pa se je pokazalo, da je bila takozvana "optx
tunisticna ‘'politika koalicije v raznih obdobjih od 191o do 1913 leta zelo koristna za narodno stvar (a posebno za kmete za časa vojne), kakor tudi za realiziranje končnega cilja.
Stjepan Radie in njegova seljacka stranka sta za časa Tomažičeve vlade prav tako vodila oportunistično politiko. Tudi oni so glasovali za ''polovic no" volilno reformo, a Radie je pomagal Tomašiču, ki ga je pogosto klical na konference in ki je "vnesel v program nekatere zahteve seljačke stranke"(Mar_ janovic, str.103).
KONEC PAKTIRANJA
< Toda "prijateljski" odnosi med Tomašičem na eni in koalicijo ter Radi= cem na drugi strani niso trajali dolgo. Tomašič ni izpolnil svojih obvezno= sti napram koaliciji, kar se tiče odstranitve Rauchovih elementov iz uprave, poleg tega pa sevje koalicija tudi energično zavzemala za ukinitev železni= ške pragmatike. Sele ko'bi to bilo izvršeno, bi koalicija pristala na vstop v vlado (formula se je dejansko glasila, da ne bo "na vladi", ampak "za vla. do"). Ker razgovori niso ničesar dosegli v tem pogledu, je koalicija znova sprožila v saboru dr.Lorkovicev predlog, da.se ukine železniška pragmatika in izjavila, da dokler to ni storjeno, ne bo sodelovala.pri izvolitvi nove delegacije hrvatskega sabora za skupni ogrsko-hrvatski sabor v P.ešti in da bo izvolitev celo preprečila, Madžari so se vedno bali talce odločitve ^ kajti okrnitev skupne skupščine bi 'bilo zanje sramotno v mednarodnem pogledu. Zato je Tomašič na vse mogoče načine poskušal, da bi Madžare obvaroval pred tako sramoto in v tem tudi uspel - s pomočjo frankovcev in Radičevih prista ševl Radie je pri tem. pomagal Tomašiču in Madžarom - toda si s tem ni prido_ bil Tomažičeve hvaležnosti, kot se je to kmalu, pokazalo, Tomašič je namreč že dlje časa dobival z raznih strani ovadbe, da je seljacka stranka 'neva= ren in razdiralen pokret, ki je obenem panslavističen in republikanski",med. tem ko da je Radie' "najnevarnejši sovražnik dinastije in monarhije,, ker je ■v. službi .Srbi-je, Rusi je in Francije", Marjanovič pravi na str. 1Ö2: "Radiču tore j; ni pomagalo niti njegovo vedenje za časa aneksije.", a. k temu lahko d_o damo: niti' njegova "podunavska" in trialistična fantazija in dotedanja- pod= pora Tomašiču - proti koaliciji...
Pesta se, je zaradi odpora koalicije proti železniški pragmatiki in po= skusom obsežnejše madžarizacije potom nje (osnovano je bilo večje število madžarskih šolv Hrvatski "za otroke železniških nameščencev", v katere so bili potisnjeni zlepa ali zgrda tudi hrvatski in srbski otroci) po kratkem . "ustavnem" režimu odločila, da v Hrvatski znova uvede silo, pri čemer, ji je • služil"'tüdi "hrvatski patriot" Tomašič,’ ki je .bil...jezen, da ga koalicija no. če poslušati- -in se, pokoravati njegovim poveljem. Zato je bil razpuščen hrvaški sabor, v katerem je imela koalicija močan položaj kot najštevilnejša stranka, a uživala je tudi podporo Starčevičevih poslancev. ;Razpisane so bi •.le nove volitve, ki so bile izrecno naperjene proti koaliciji. Volilna borba je bila vodena s-starimi Khuenovimi in še slabšimi Rauchovimi metodami, s pomočjo korupcije, pritiska na državne uslužbence., preganjanjem in vsemo= g očim nasiljem. Preganjanje jč zajelo mnogo prvakov koalicije-' dr.Hinkovie je bil obsojen na.šest mesecev zaradi svoje obrambe na veleizdajndškem pro= cesu (ki se je> vršil dve leti-popre je i ), Ve če slav Vil der na šest mesecev za radi svojega .neustrašnega peresa v’"Pokretu" in dr.Lorkovič na tri mesece. Dr.Magdič, Srdjan Budisavljevič in drugi, zlasti pripadniki "generacijo 1895V so se tudi znašli v zaporu. Stjepan Radič, ki bi moral biti. ravno tako. za= prt, se jo skrival na podeželju,.dokler ni bil ponovno izvoljen za poslanca in s tem zaščiten. Mnogim kandidatom jo bilo prepovedano bivati in na kakršenkoli način propagirati v svojih volilnih .okrožjih. Volilni agenti in co= ’ lo veliko število samih volilcev je romalo v zapor. Uporabljeno so bile tudi druge- vrste nasilja, medtem ko je na veliko cvetela korupcija.
Koalicijski tisk, je bil ravno tako preganjan, posebno Vild.erj-ev "Po = kret" in Pribicevičev "Srbobran", ki sta predstavljala zaradi sposobnosti svojih urednikov najmočnejše orožje koalicije. Izhajala sta s celimi stran= mi praznimi, ker jo bilo cenzurirano vse, kar bi lahko vplivalo na volitve - toda z dobro organizacijo se je.dalo razpečati.tudi na tisoče izvodov obeh časopisov s članki še predno so bili zaplenjeni. -Kakšna razlika med to dobo in dobo, -ko je- bila koalicija na"vladi pod banom.Pejačevicem - ta= krat je prišlo v vseh šestih*mesecih samo do ene zaplenitve v vsem tisku v Hrvatski: Sedaj je imel Tomašič na muhi posebno ta dva lista in njune ured= nike, ker jc bil Vilder "vedno na najradikalnejšem krilu koalicije"(kot to
pravi dr.Paulova), medtem ko bil Pribicevic, ki je bil takrat že dejanski voditelj koalicije, za Tomašiča "najvznemifljivejši element".
Skratka povedano: po paktu in "prijateljskem sodelovanju" med Tomašičem in koalicijo je prišlo sedaj pri volitvah do hujšega nasilja proti hjej kot za časa Khuenove in Eauchove vlade:. Toda vse to ni moglo niti uničiti niti omajati opozicije. iTa decembrskih volitvah je dobila 28 mandatov in s tem ob_ držala, položaj najmočnejše stranke v saboru, medtem ko so Tomašicevi prista= ši, kljub vsem intrigam, dobili samo 21 mandatov - a seljačka btranka 8. To= mašiceva praksa je povzročila novo združevanje raznih pravaških skupin,ki so dobile skupaj 2? mandatov - preče j.visoko število, toda to predvsem zato,ker se je proti njim nastopalo manj nasilno kot proti koaliciji.
Volitve so predstavljale za Tomašiča poraz, saj ne bi mogel vladati s saborom, v katerem so bili njegovi pristaši v manjšini (manj kot eno četrti= no sabora). Podal je zato ostavko, ki je bila sprejeta. S tem se je končala politična karijera velikega učenjaka, a neuspešnega politika.
Januarja 1912 je bil za novega bana postavljen Slavko pl,Čuvaj, ki je sicer predstavljal novo osebnost, toda isti sistem: politika "močne roke" napram Hrvatski in posebno napram Hrvatsko-srbski koaliciji se je nadal'jeva= la - vse v cilju, da se zruši in razbije ta politična formacija, katero sta Dunaj in Pesta (tudi ko sta v raznih obdobjih poskušala doseči z njo sporazu me in kompromise ali pa začasno sodelovanje) smatrala za najbolj nevaren nju nim ciljem, ker sta vedela, da je njen cilj tudi v času "oportunistične" po= litike neizpremenjen: popolno narodno in državno ujedinjenje Jugoslovanov ne glede na tedanje državne meje.	(Nadaljevanje sledi)
DRAŽA ŠE STRAŠI
Tednik JASNI POCjLED (Der Klare Blick),ki ga izdaja poznani §/i= carski vzhodni inštitut+,je v treh številkah meseca novembra lani pri občil članke v zvezi s pisanjem beograjske POLITIKE (in ljubi j .DELAJ kako so leta 1946.ujeli Dražo Mihailoviča. Dva od člankov,ki ju je v BLICKu napisal Predislav Kuburovič, zanimivo povzemata nap.ore OZNE, da bi ujela Mihailoviča,Že jeseni 1944* se je OZNI posrečilo dobiti ključ za radijsko zvezo z Dražinim štabom v Bosni in s pomočjo nekega radio telegrafista je štabu opisovala "ugodni" položaj v Srbiji in začela vabiti tja Mihailovičeve čete.Na tej poti nazaj v Srbijo so jih čaka= le močne partizanske enote in sistematično uničevale. Drugi momentjd. ga navaja Kuburovič, je kako je prišlo do tega,da je Kalabič - seveda po POLITIKINI verziji - pristal,da pomaga OZNI,dobiti živega Mihailo= viča. Po tej verziji so oznaši ob zajetju Mihailoviča pobili vse pri= šotno četnike (vključno Kalabiča), razen enega,ki pa je padel pozneje, tako da ni moč preveriti POLITIKE. Članek v tretji številki pa obrav nava že poznane detajle o Mihailovičevem procesu in dogodke zvezane s tem.
Ob prvem članku je podan tudi Mihailovičev življenjepis in nekaj misli o morebitnih razlogih za objavo podatkov o izločitvi poslednje^ ga četniškoga odpora Titovemu režimu prav sedaj,ko se je Tito spet za čel bližati Moskvi, a jo v sporu z Albanijo in Kitajsko. Člonkar pri= pominja,da POLITIKA še enkrat nazorno dokazuje,kako kruta in brezsrč= na je komunistična tajna policija,ko gre za likvidacijo nasprotnikov. Vse: prevara,laž in izdaja so ji dovolj ene.Poslednji vojaki Mihailovi čevih čet na jugosl. ožemi ju so bili neusmiljeno postreljeni, ne glede' na to, če so bili prostradani,bolni ali ranjeni.	J.GR
notno naročnina na tednik, pigan v nemščini, je 2v*frcmkov* 9 yaria= cinami za polletno naročnino m letalsko dostavo.Naslov instituta no: Jcnweizorisches Ost Institut AG, Postfach 1178,BERN - Trans it,S chweiz
KLIO TRIGLAVA izhaja okoli'20.v mesecu.Izdaja ga Slovenska Pravda.
------------— Njeno mnenje predstavljajo le članki,podpisani od iz =
vršnega odbora. Urednik: Dušan Pleničar.
Uredništvo: 76 Graeme Ed., BMPIEL D, Mid dx. Tel.:ENP 5097 Uprava: 3M/TRIGLAV, LONDON W.Ö.I.
OD MESECA DO MESECA
DOL S KITAJCI
Kitajsko nagajanje in zmerjanje Jugoslavije se nadaljuje in je posebno izbru hnilo na kongresih komunističnih partij Bolgarije, Madžarske, Cehoslovaške in Ita lije. S kitajskimi napadi se je ukvarjal 26. novembra Izvršni komite CK Zveze k£ munistov Jugoslavije, ki je v objavljeni izjavi dejal, da kampanja nima nobene zveze z običajno vljudnostjo med državami, ki vzdržujejo diplomatske odnose. Van jo so potegnili tudi Severne Korejce, medtem ko izrabljajo Albance za najbolj surove napade. Kitajska politika je v resnici uperjena proti miru in neti razdor v mednarodnem delavskem in naprednem gibanju., Kitajci ne napadajo le Jugoslavije, ampak preko nje samo politiko sožitja in miru.
Dva dni kasneje so kitajskemu odpravniku poslov v Beogradu izročili tudi pro testno noto jugoslovanske vlade, kgtero pa kitajski odpravnik poslov ni hotel spre_ jeti.
KARDELJEV INTERVJU
Edvard Kardelj je 6. decembra odpotoval na obisk v Indonezijo, Indijo in I-rak. Dan sred odhodom je bil objavljen dolg Kardeljev intervju, v katerem je odgovarjal na tri vprašanja:
1.	0 cilju obiska je dejal, da se bo seznanil z azijskimi deželami, katere
prvič obiskuje, a pogovarjal se bo o hadaljnem raširjanju in.poglobitvi odnošajev. Posebno z Indonezijo ih Indijo so stari prijatelji.
'2.	0 spopadu na indijsko-kitajski meji je rekel, da ta zelo skrbi Jugosla-
vijo. Indija je blokovsko nevezana dežela in je tudi velik pobornik miru in sožitja v svetu. Vsak poskus, da bi tej deželi vsilili enostransko rešitev, ne gle de na sam spor, mora zato povzročiti izredno negativne posledice za stvar miru in družbenega napredka v svetu. Zato se jugoslovanska vlada že ves čas prizadeva za mirno rešitev tega spora.
3.	0 vlogi neblokovskih držav je govoril na dolgo in široko in je ponovil
svoje poglede o vojni in socializmu. Blokovska politika mora v skrajnosti povzro čiti svetovno vojno, ki bi pomenila strašno uničenje. Vojna pa ne bi bila pogubna le s človečanskih vidikov, ampak tudi z vidika socializma, ker bi ne služila njegovemu razširjanju, ampak bi ga iznakazila. Zato je za delavsko in napredno gibanje v svetu važen mir. Utrjevanje miru pa je edino mogoče z mirnim sožitjem in neblokovsko politiko. Socializem se bo razvijal na različne načine, v vsaki deželi drugače. Zanj pa je potreben.mir,
REZULTATI LJUDSKEGA ŠTETJA
Jugoslovanski statistični zavod je Sedaj objavil končne rezultate ljudskega štetja, ki se je vršil 31. marca 1961.
Po tem štetju je imela Jugoslavija tega dne 18.540.000 prebivalcev, ali skoraj 2 milijona več kot leta 1953. G-lede na spol je bilo 9.040.000 moških in
9.500.000	žena.
Med narodnimi manjšinami so bili najboHj številni Albanci, katerih je bilo te_ daj 915.000, Potem slede Madžari, katerih je bilo 504.000, Turkov 183.000 in Slo_ vakov 86.000.
Med zaposlenimi} kakih lly.OOO jih je bilo z visoko in univerzitetno izobra£ bo (leta 1953 le 81.000), Visoko kvalificiranih delavcev je bilo 163.000, kvalificiranih 884.000, priučenih 426.000, medtem ko je bilo preko 1 milijon nekvalifi ciranih delavcev.
V primeri z štetjem z leta 1953; število podeželskega prebivalstva se je zmanj šalo za 700.000. Vendar je razmerje med poljedeljskimdn nepoljedeljskiMostalo . isto: nekako polovico vsakega.	•
Gospodinjstev je bilo 4.648.000, med katerimi je bilo 866.000 štiričlanskih in 800.000 tričlanskih družin.
TITO-GOVORI
*■
Med obiskom v ZSSR in po vrnitvi v Beograd je Tito precej govoril o odnosajih med Moskvo in Beogradom. A začel je Hruščov v Vrhovnem sovjetu 12. decembra. V dolgem govoru (kjer je omenil fantička - Albance - ki za tri kopejke kriči surove besede) je Hruščov dejal tudi tole:
Ne bom navajal razloge za poslabšanje odnosov med ZSSR in Jugoslavijo L 1948. "Kot je znano, jugoslovanski tovariši smatrajo, da je za vse to popolnoma kriv Stalin. Stalin pa je svoje čase pripisoval vso krivdo Jugoslovanom. Kar se tega tiče, imamo svoje določeno mnenje. G-ovorili smo že in ponavljamo, da nedvomno no si poglavitni del krivde za poslabšanje sovjetsko-jugoslovanskih odnosov Stalin . ... Toda ne bi bili nopolnoma iskreni, če ne bi dejali, da tudi na jugoslovanske tovariše odoade del odgovornosti za razvoj odnošajev med našima deželama in našima partijama v tistem času. ... Toda mi komunisti moramo gledati naprej. ...
Zdaj so naši odnosaji z Jugoslavijo dobri." 0 mnogih mednarodnih vprašanjih, med-državnih in gospodarskih odnosih imamo "skupne poglede in skupno mišljenje. ...Obstojale so in še obstojajo resne razlike v vrsti ideoloških vprašanj, ki so prišla do izraza v programu.ZKJ ..."
Tito je naslednjega dne v Vrhovnem sovjetu izjavil:
"V osnovi se strinjamo s tem, kar je tovariš Nikita Sergejevič povedal v sto jem referatu o odnosih med našima dvema deželama. 0 preteklosti ne bi rad govoril, ker je to dolga in koplicirana zgodba. Kolikor še obstojajo razlike med nami, jih bomo odstranjevali skupaj v konstruktivnem sodelovanju." V poslednjih Le tih so se naši odnosi razvijali v prijateljstvu in ustvarja se zaupanje, ki je ze_ lo koristno za obe*. deželi, za mir in za razvoj socializma. "Težimo k istim ci -Ijem, k ustvarjanju nove.družbe socializma in komunizma. Potrebno je zavarovati mir, da bi te cilje dosegli, ker jih je mogoče 'doseči samo v miru. ... Zato tudi so naši pogledi na vsa velika mednarodna vprašanja enaki ali podobni. Naša gledišča so enaka ali sorodna."
V pogovoru z jugoslovanskimi novinarji v Kijevu 2.0. decembra je Tito izjavil, da je s Hruščovim govoril o zunanji politiki in o medsebojnih odnosih. Možnosti za razširitev gospodarskega sodelovanja so realistične. "Razume se", da se zavze. majo- za enakopravno sodelovanje, ki bo pomagalo k političnemu sodelovanju in medsebojnem razumevanju.
0 tem "morate tudi vi novinarji voditi računa, ker interesi naše dežele, kot socialistične, niso nasprotni tistemu, kar je v interesu socializma,na splošno. Predvsem mislim na čim boljše odnošaje. ... Paziti je treba, da se vi novinarji ne boste razhajali z našo politiko. Vi novinarji ste tudi politični ljudje, in kot politični ljudje morate paziti na to in sploh na vse te občutljive zadeve."
Ge bomo kdaj videli ka,ke postopke na drugi strani, ki nam niso simpatični, je zaključil Tito, mislim, da kot komunisti ne smemo dramatizirati zadev, ampak moramo gledati realno in jih odstranjevati na prijateljski način.
Ob povratku v Beograd 22. decembra je Tito govoril o mogočnem vtisu, katerega je naj napravila ZSSR. Všeč mu je bilo, da je bil obisk"počitniški", ker je tako imel več časa za razgovore. Zelo je bil. počaščen, da je govoril v Vrhovnem sovjetu. Po pogovorih v Moskvi bolje razume sovjetsko zunanjo politiko in mnoge poteze, ki mu preje niso bile jasne. Prepričan jo, da se ZSSR zavzema za mir, a seveda ne mir za vsako ceno, na račun socialistične izgradnje. Hruščov je priznal, da Jugoslavija gradi socializem. V nekaterih stvareh se ne strinjajo, a praksa, bo te. zadeve likvidirala. Smešno je govoriti, da bo Jugoslavija spremenila svojo politiko. "Nam ni treba spremeniti politike, temveč se moramo držati na ših načel sodelovanja in prijateljstva z vsemi narodi sveta," pa tudi načela. "na_j_ tesnejšega sodelovanja s socialističnimi deželami, kar je samo po sebi umljivo, saj je tudi naša dežela socialistična."
14 ladin (devet tankerjev po 20.800 ton nosilnosti in 5 tovornih ladij po 12.000 ton) bodo zgradile do konca 1965.jugoslovanske la^je delnice za Sovjetsko zvezo z ozirom na nedavno sklenjeno pogodbo.
Z ukpzom Zveznega izvršnega sveta z dne
4.	decembra 1962 so bila izvršena sledeča imenovanja:	...
Dosedanji ambasadorji Salko Dejic, Mi-hajlo Javorški in Dušan Kveder so bili po stavljeni za pomočnike sekretarja za zunanje zadeve.
Darko Černej, dosedanji ambasador v sekretariatu za zunanje zadeve, je bil imeno van državni podsekretar v Zveznem izvršnem svetu.
Avguštin Papič-, jugoslovanski predstavnik pri izvršnem, odboru mednarodne banke za obnovo in razvoj, je .postal državni pod sekretar v državnem sekretariatu za zunanjo trgovino.
Ljubo Faust, pooblaščeni minister v državnem sekretariatu za zunanje zadeve, je nostal pomočnik sekretarja v državnem, sekretariatu za zunajo trgovino.
.Geza Tikvicki, noduredsednik Zvezne gospodarske zbornice, je nostal predsednik upravnega odbora Jugoslovanske investicijske: banke.
Poljski zunanji minister Adam Rapacki je bil na uradnem obisku v Jugoslaviji med 19 in 24- Novembrom. Med obiskom je imel razgovore z državnim sekretarjem za zunanje zadeve Kočo Popovičem. Bil je tudi sprejet pri Titu na Brionih 25. Novembra.
Koča Popovič pa je povsem nenadoma odšel 27. novembra na razgovore v Kairo na vabilo vlade Združene arabske republike. Imel je razgovore z predsednikom izvršnega sveta ZAR Ali Sabri-jem in Naserjem.
Na povratku domov pa se je ustavil v A-tenah kjer je imel razgovore z grškim zunanjim ministrom Averof-om. Kot je poročal grški tisk se pri teh razgovorih ni napravljalo o takozvanem "makedonskem vpra šanju."
Predsednik sveta zveznega izvršnega sve ta za kultoro in prosveto Laza Koliševski je vodil delegacijo CK jugoslovanske lige’ komunistov na 10. kongresu italjanske komunistične stranke v Rimu začetkom decembra. Delegacijo sta sestavljala še Krsto BulajiČ in Janez Vipotnik. Laza,r Koliševski je v svojem pozdravnem govoru na kongresu "na dostojanstven način" zavrnil napade kitajskega delegata, ki je na kongresu grdo napadel Jugoslavijo in njene komuniste.
Delegacija jugoslovanskih javnih delavk je obiskala Anglijo koncem novembra na vabilo angleške vlade. Delegacijo je vodila Milena Pianojevič, ki je član izvršnega sveta Srbije. Med dvanajstdnevnem bivanju v Anglije je delegacija obiskala več socialnih ustanov in imela razgovore z laburistično stranko.
Za dan republike 29. novembra so v Jugoslavije kot po navadi spustili v obrat več tovarn in drugih objektov.
Med temi je bila najpomebnejša tovarna dušikovih umetnih gnojil v Pančevu. To_ varna, bo proizvajala letno 360.000 ton umetnih gnojil kar je dovolj za 700.000 ha zemlje. ZDA so za zgraditev te tovarne dale Jugoslavije 22,5 milijonov dolarjev kredita.
V Sloveniji so ob tej priliki odprli cesto Dravograd-Maribor-Murska Sobota.
Y Ljutomerju so odprli tovarno močnih krmil za živino, v Celju'novi. oddelek
v	tovarni emajlirane posode, v Velenju in Kopru nova zdravstvena, doma in v No^
vi	Gorici največjo avtobusno postajo v Jugoslaviji.
Že preje, 11. novembra, pa je bila odprta cesta med Paračinom in Osipaöni co v Srbiji, ki je del ceste Bratstva in edinstva. Ta del ceste je 92,5 km dolg. Prihodnje leto nameravajo zgraditi še sektor med O.sipaonico in Beogradom, ki bo dolg 52,5 km in par krajših odsekov v Makedonije s čemer bc cesta dograjena.
Jugoslavija je podpisala pogodbo za dobavo opreme za. skopsko železarno z dvema angleškima podjetjima, ki bosta v prihodnjih petih letih dobavila vso opremo v vrednosti 28 milijonov anglešp kih funtov. Od tega zneska bo grupa angleških bank in zavarovalnic prispevala 20 milijonov £ v obliki kredita. Pogajanja za to posojilo so trajala dve leti in pol. Posojilo je organiz^ rala firma Lazard Bros iz City-ja. Železarna bo predvidoma po letu 1965 pro izvajala 500,000 ton jeklenih plošč na leto.
Dne 28. novembra je bil podpisan spo razum med ZDA in Jugoslavijo po katerem, bodo ZDA. dobavile Jugoslaviji 1.200.000 ton pšenice in 30,000 jedilnega olja na kredit plačljiv v dinarjih. Poleg tega pa bodo ZDA dobavile še 22.000 ton bombaža in 9.00.0 ton loja na kredit plačljiv v dolarjih. Sporazum sta v Beogra du podpisala ameriški ambasador George Kennan in pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Vojin Guzina.
Na Rijeki so 23. novembra spustili v obrat velik silo za žito, katerega ■ kapaciteta je 52.000 ton. Silo si je prišel ogledat sam Tito.
Mlado dekle Diana Margaret Marrel iz Londona je bila v Jugoslaviji obsojena na leto dni zapora, ker je g avtom do smrti povozila Branislava Petkoviča, ki je delal na cesti.
, V tovarni Ivo-Lola Ribar v Železniku blizu Beograda je Tito 29. decembra dejal, da vedo ljudje "skoraj vse" o obisku v ZSSR, ker so brali v časopisih. Spet je poudaril, da se sovjetski ljudje zavzemajo za mir. Jugoslavija si bo prizadevala, da bo imela čim boljše prijateljske odnose z ZSSR in socialističnimi dežela mi, čeprav bo sodelovala z vsemi državami. Jugoslavija ima ogromne možnosti za trgovino s socialističnimi državami. Od njih nismo ničesar zahtevali, le to, da se ne vtikajo v naša neodvisno politiko, "ki je skoraj v vseh važnih vprašanjih podobna njihovi politiki. Kajti mi smo so pridobili svetovni status, ki je zelo važen posebno med neopredeljenimi državami."
Tito je dodal, da so se med obiskom mnogo pogovarjali. S Hruščovim sta se ppmenila med štirimi očmi o vsem, kar jima leži na srcu. G-ovorili so le o tem, kar jih razdvaja, da bi -Dreprečili prepire in da bi se izogibali stvarem, ki drugemu niso všeč. Teh stvari ne bodo dramatizirali. "Ni mogoče zanreti ust vsakomur v Jugoslaviji, ki ni nrijatelj socializma, in mu preprečiti, da.kaj ne izbrb-Ija. Imamo na pravico, da onemogočimo tiste, ki stalno tako delajo."
Tito je Sovjetom povedal, da Jugoslavija ne more spremeniti svoje zunanje po_ litike, ker ima velik ugled v svetu, ki je koristen tudi za;napredno gibarije na splošno. "Tako naša politika doprinaša k istemu cilju, h kateremu stremi tudi S£ vjetsko ljudstvo - ohranitvi miru." Imamo isti cilj: uvedba socializma in končno komunizma.;
V novoletni noslanici . je Tito poudaril, da mora Jugoslavija še bolje vskladi ti svoje delovanje v borbi za mir z neblokovskimi državami, Mora okrepiti in ra_z širiti sodelovanje s socialističnimi deželami in se izogniti vsemu, kar bi oviralo normalne odnose z njimi. Tako bo najbolje služila utrditvi miru, ki je potreben za gradnjo socializma. Minila je doba klasičnih vojn; v novi svetovni vojni ne bi bilo zmagovavcev.
Položaj v kulturnem in moralno-političnem življenju v Jugoslaviji ne odgovar ja socialistični skupnosti, je izjavil Tito. Posebno v književnosti in umetnosti na splošno je mnogo tujih elementov, nezdružljivih s socialistično etiko, ki si prizadevajo, da bi odvrnili naš razvoj z linije, katero je začrtala revolucija.
To so različni dekadentni pojavi uvoženi iz tujine. Proti tem se je treba boriti predvsem s političnim delovanjem, ne toliko z administrativnimi ukrepi. To je na loga družbe, Socialistične zveze, Zveze komunistov in mladinskih organizacij. Ra_z voj je v glavnem odvisen od komunistov.
5,?
Kardelj je bil na.uradnem obisku v In-, donesiji, Indiji in Iraku. Po povratku s 25-dnevnega potovanja je Kardelj dejal, da je imel intezivne in koristne razgovore. Razgovarjali so o gospodarski, kultur ni in znanstveno-tehnični kooperaciji. Na, ša politika miroljubne koeksistence in ne vezanja na bloke bo kot je bila doslej trdna osnova za naše daljnje sodelovanje.
Zvezna ljudska skupščina je na zasedanju 28-29, dec. odobrila zvezni družbeni plan in proračun za 1. 1963. Družbeni plan predvideva, da se bo narodni dohodek dvignil za okoli 10^, industrijska proizvodnja 10%, poljedeljska 11%, izvoz 13%, zaposlitev 3% in produktivnost dela 5,5%.
Proračun za 1. 1963 pa znaša 609 milijard dinarjev, kakih 25 milijard dinarjev manj kot 1. 1962. Proračun za obrambo bo znašal 7,5% narodnega dohodka, kar je kakih 14 milijard dinarjev več kot lani.
Drž. sekretar za obrambo G-ošnjak je to po_ višanje nojasnil v glavnem radi večjih plač, ki se bodo povišale 4,5%.
Proračun drž. sekretariata za notra nje zadeve znaša 10.250.726.000 dinarjev. Svetislav Stefanovič je ob razločitvi proračuna dejaj., da je bila aktivnost najbolj sovražnega dela emigra cije in nekih obveščevalnih služb zelo intezivna 1. 1962. Radi vohunstva ali drugega sovražnega delovanja v Jugosla, viji je bilo aretiranih 316 oseb. Okoli
50.000	jug. emigrantov je zaprosilo. za reguliranje odnosov na osnovi zakona o amnestiji. L. 1962 je 230.000 Jugoslovanov potovalo v tujino napram
190.000	1. 1961.
Okrožno sodišče v Ljubljani je 29. dec. obsodilo Antona Kregarja na 14 let strogega zapora, Franca Jevška na 10 in Leopolda Berlota na 13 let, ker so po navodilih Janeza. Topliška in Ferdo-nanda Urbančiča organizirali Organizacijo slov. antikomunistov. Zbirali so orožje, podatke, a Kregar je tudi sestavil listo ljudi, ki bi morali biti likvidirani.
IVAN STANIČ