GLAS Slovenci-bratje združimo se! T slogi je moč! Stev. 30 Chicago, 111. 22. julija 1904. Leto 111 Zakaj smo nasprotniki socializma? AU niste podobni konju, ko:uu»-se daje le toliko hrane, Ja nadomesti porabljene moči. Razloček je le ta, da konj dobiva krmo, če tudi ne dela, naobratno vam pa delo-dajci dajejo hrano, če za njih delate, da imajo dobiček od vas. Ke-dar napočijo slabi časi, tedaj morate sami skrbeti za sebe, ker kapitalisti vam ne dajo nič. Radi kapitalistov lahko poginete. Oni izgube denar, ako jim pogine konj, ako pa vi lakote umirate, oni ne izgube nič. Vi vprašujete, zakaj kapitalisti ne plačujejo višje plače. Zakaj vam ne plačajo toliko, da bi sebe in svoje otroke preživeli pošteno? Zakaj ne dosežejo delavci višjih plač, da bi lahko svoje otroke pošiljali v višje javne šole? Kaj nam pomagajo javne šole, če morajo na ši otroci že v nežni mladosti v tvor-nico ali rudokope? Odgovor je lahek! Dokler bode na tisoče brezposelnih ljudij v Zdr. državah, ki so veseli, če dol>e delo. da se le skromno prežive, dotlej bo do tudi plače nizke. To lahko dokažemo. Na pr. A in B posedujeta vsaki po jeden premogokop. Vsaktcri prodaja premog tako po ceni, kolikor more, da bi druzega uničil. Največje troške imata oba pri kopanju premoga. Ako A svojim delavcem manj plača kakor It, potem lahko tudi premog ceneje prodaja — kakor B. Ako B ne more znižati delavskih plač, [»tem tudi ne more tekmovati z A. To dokazuje, da kapitalisti ne morejo zvišati plač vsled proizvajalnega sistema, če bi tudi hoteli prostovoljno povišati jih. Z druge strani pa vzemimo slučaj, da ima delavec v pretnogokopu $1.50 dnevne plače. Sedaj pa pride kak brezposelni siromak, ki je pritno ran vsled lakote delati za vsako cc-no, On se bode ponudil lastniku za $1.00. Sedaj bode lastnik ponu-diT svojemu delavcu $1.00 in če ne ■prejme ponudbe, bode sprejel brezposelnega delavca v delo. Iz tega •ledi, da tudi brezposelnost pritiska na delavske plače. Temveč se prištedi delavcev z modernimi stroji, tembolj narašča armada brezposelnih, tem močnejše je tekmovanje mej delavci samimi ta delom. Ta |)oložaj se ne bode spremenil dokler se ne spremeni produktivni tistem. Zato je bedastoča, ako republikanci ali demokratje trdijo, da bi se dale povišati delavske plače s povišanjem carine, ali pa z. odstranitvijo iste. Ljudstvo je pričelo uvidevati, da ne more zaupati ne jedni ne drugi kapitalistični stranki, zategadel je ustanovilo stranko, ki se bojuje proti mezdnemu suženjstvu. Pot nam je odprta. Izvolite si lahko, da ostanete za vedno sužnji »n hlapci, da vaše žene in otroci žive v bedi in siromaštvu, ali pa da ste »vobodni ne le po imenu, temveč v resnici, da sami uživate sadove vašega dela. Vi nam bodete ugovarjali, da so lepe te besede, a da je nemogoče kaj spremeniti.! Delavno ljudstvo je bilo vedno siromašno in bedno. Vi socialisti nam le predočujete našo bedo. Vi sejete mej nami le nezadovoljstvo, ne da bi pokazali kak izhod iz našega žalostnega položaja. Mi bi radi živeli v boljših odnošajih in razmerah. Seveda bi mi rajše pošiljali naše otroke v šolo kakor v tvonjico. Mi vemo, da smo sužnji ter bi radi temu suženstvu utekli. Ali, če bi razdelili državni imetek, kar nameravate vi socialisti, bi kma-hi imeli gospodje Rockefeller in drugi vse v svojih rokah. Vi se motite I Mi socialisti imamo v resnici praktičen načrt Ifca odstranitev bede, ki bode .vladi današnjih denarnih mogotcev naredil za vselej konec. /_ Socializem m z delitvijo v nobeni zvezi, socializem hoče osredotočiti ves narodni imetek v rokah vsega ljudstva. Na pr. zemlja bode last vseh ljudi;. torej bodo tudi ritnice, mlini in pekarije lastnina vseh ljudij in ia vsacega bode zadosti kruha. Tekom zadnjih let so se lastniki velicih obrtnih podjetij združili v trustih, da se obvarujejo bankrotiran ja. Nadpr dirkcija, pravijo, je to zahtevala. Ako pa gledamo velikanske glad-ne čete v cunje oblečenih žensk, možkih in otrok, tedaj se nam dozdeva, da je govorica o nadproduk-ciji velikanska laž. Spomnite se le, da veleposestniki sladkorja, mesa in druzih življenskih potrebščin ne prodajajo svojega blaga izgolj dobrodelnosti, temveč le za dobiček — za denar. Resnica, da so ljudje lačni, ne vpliva toliko na kapitaliste, da bi lačne nasitili. Lačni ljudje nimajo pravice do jedil, to je morala današnjih kapitalistov. Jasno je kot beli dan, da v tako rodovitni državi, kakor so Zdr. amer. drž., ker delavno ljudstvo, kot največji konsument tako malo dobiva za svoje delo, moča zaostajati prebitek pridelkov v kapitalističnih rokah. Seveda kapitalisti omeje potem produkcijo, zapro precejšne število tvornic ter odslove delavce, ki bi radi delali. Ljudstvo potem strada, dasi so skladišča i>olna vseh pridelkov. Socialisti vemo, da so zakoni proti trustom navadna oslarija, ker so tnisti naravni produkt našega gospodarskega razvoja. Zajedno pa pripozftamo. cj Rusi in Ja- veka obletava zona, če čita angleško Razgled po sretu. Iz rusko-japonskega bojišča. Časnik '»'Pester Lloyd" jc da! sešteti vse zgube, ki so zadele' Ruse in Japonce in o katerih so poročali poročevalci z bojišča. Ruske izgube: 86,500 mrtvih, 185,000 ranjenih, 95,000 vjetih, 78 bojnih ladij podobnih ladiji "Re-Lvizan", 38 bojnih ladij podobnih ladiji "Petropawlowsk", 145 oklop-nih križark, 411 torpedolovk in 1487 torpedovk. Japonske izgube: 98,600 mrtvih, 149,000 ranjenih, 131,000 vjetih, 49 bojnih ladij I. razredu, 84 oklo-pnih križark, 98 torpedolovk in 594 torpedovk. To je poročal "Pester Lloyd" pred 14 dnovi. Kasneje so pa paten to van i lažnjivci zopet poročali, da so Ja|>onci izgubili 30,000 mož. Število ranjenih in mrtvih bode pri poročevalcih kmalu doseglo jeden milijon. Te ljudje v resnici lažejo, kakor pes teče in bati se nam je, da se bodo pod težo teh lažij vdrli vsi krovi na japonskih in ruskih ladi-jah. — Oprostite I Saj po poročilih teh resnicoljubnih gospodov ni več ruskih, ne japonskih bojnih ladij/ Ruski konzul iz Tientzina poroča, da Japonci še niso zasedli New Chwanga. V Pigeon zalivu so Japonci zopet izkrcali y>.000 mož pod varstvom svojega brodovja Rusi so poskušali vzeti pretep Motien, a Japonci so jih potisnili nazaj. Rusi so imeli okolu 1000 ranjenih in mrtvih. Boj jc trajal 12 ur. Japonci so izgubili bliro 300 moi. Rtwka torpedovka fn neki nemški parnik »ta v vladrvostoški luki ponci. 1000 Japoncev je napadlo Ruse v taboru pri Tzyanchanu. Rusi so napad odbili. Ruska križarka je ustavila angleški parnik "Dragoman'' v Rdečem morju. Poročevalec "Lokalanzeigcra" poroča, da podkralj Aldksijev ovira Kuropatkina pri njegovih vojnih operacijah. Poročevalec meni, da bode Ruse doletel še marsikak poraz, ako car pravočasno ne odzove Aleksijeva. Italija. Socialistični poslanec Turati jc v zbornici bičal barbarsko izstopanje, ki je v navadi v talijanskih kaznilnicah. Iz njegovega poročila posnemamo, da so Acciarita, ki je zvr-šil napad na kralja Humberta, grozno mučili, da bi imenoval svoje sozarotnike, katerih ni imel. Sedem let je presedel Acciarito sam v ječi in sedaj ko je prišel ob pamet, so ga izročili neki norišnici. Nadalje je Turati očrtal neaj>olj-sko preiskavo 68 kaznencev, ki so obtoženi, da so se spuntali v ječi. Kaznenci so se zagovarjali, da jih je ravnatelj ječe Sant Efremo z groznimi in nečloveškimi mukami prisilil do tega koraka. Turati je ožigosal ves sistem, ki daje jetniskemu nadzorovalnemu osobju nekako pravico, da nad izobčenci iz človeške družbi1 izvršuje nekako maščevalno državno silo. Francija. V mestecu Neuvilly jc neki Ca-yez, posestnik predilnice, grozno izkoriščal svoje delavce. Plačeval jim 1 frank 20 centimov (okoli 30 cenim-) na dan. Poleg jim je nalagal razne denarne giobe ter jih pri<"!i1, da so vse potrebščine kupovali v njegovi piodajalnici. Dasi so delavci v dotičnem mestecu jako pobožni, so se vertdar naveličali čakati na plačilo v nebesih in vprizoiill so stavko. Po šest teden ski stavki so delavci vprizorili majhno manifestacijo, ker jih je pohodni Cavez iz ljubezni do svojega bližnjega hotel izstradati. Kmalu po manifestaciji je pričela goreti Cayezeva hiš? in Cavez je takoj obdolžnil stavku joče delavce, da so mu zažgali hišo. 8. aprila je bila stavka končana Dva dni kasneje so udrli orožniki v tvor nico ter so aretovali 27 delavcev in delavk, katere so obtožili zavoljo požiganja. Cayez je podkupil price, da so njemu v prilog govorile. Kdor je govoril resnico, temu so pretili orožniki s pretepanjem. Sploh so postopali z aretovanimi delavci tako, kakor na TuTŠkem. Nakrat je pa glasilo strokovnih društev "Voir du Peuple" razkrila hudodelstvo teh javnih varuhov zakona ter zahtevalo, da naj se liga za človeške pravice, ki je odkrila znano Dreyfusovo afero, potegne za preganjane delavce. Liga je takoj vzela vso zadevo v svoje roke ter je družinam zaprtih delavcev dovolila takoj 500 fr. podpore, lipa mo, da se ligi posreči preprečiti hudobne namene pobožnega tvorni-čarja Cayeza ter tega lopova izročiti zasluženi kazni. Angl«3ko. Angleži niso nič druzega, kot navadni morski roparji. Dokler so to obrt izvrševali |>osamezni roparji, so jih lovile bojne ladije raznih narodov, da se trgovini zajamči svobodno pot na vseh morjih. Ali od odkar so nekatere države uzele pomorsko roparsko obrt kar v zakup, se živ krst ne zmeni, da bi to obrt zatrl. • Neki angleški parnik je priptul v luko na jugo-vzhodu Nove Gvineje ter je zahteval od tamošnjih črnih prebivalcev, naj se izroče sokrivci, ki so sodelovali pri umoru misijonarja Calmer-a. črnci so prosili za milost, češ, da so bili za to krivico že dosti kaznovani, sploh so pa morilci že ušli. 50 črncev je prišlo na ladijo kot odposlanci, v Čolnih jih je pa sledilo še nekoliko stotin. Sedaj so Angleži pričeli na neobo-roien* črnce streljati tako straho-ito. da se ni nhl jeden rešil Neki arrgHki pisatelj je nedavno svoje rojake imenoval morske roparje, ki so svojo pomorsko rtv roparsko zgodovino. Ali vselej je ta roparska golazen, ropala v imenu boga vsegamočnega, neskončno do-brotljivega — v znamenju križa. Tudi druge vlade, ki se bavijo s kolonialno politiko imajo s človeško krvjo in ropom omadežovane roke. Ali resnici na ljubo moramo konsta-tovati, da pri roparskih pohodih m nijedna druga vlada zlorabila toliko boga, kakor pobožna angleška, ki še dandanes izborno razume ropati, krasti in ubijati — v imenu kpžanega, ki je učil: "Ljubi mojega bližnje ga, kakor samega sebe." Rusija. Car, batjuška in njegovi servilni hlapci so mislili, da bode zlo — vojna, oživela "patriotizem"' v ruskih revolucionarnih krogih. Napravili so račun na medvedovo kožo, kajti nijeden človek na Ruskem ne žeii nadaljevanje vojne na Daljnem Vztoku razun onih ljudskih krvosesov, ki žive o milosti carizma. Vsakdo vprašuje, česar išče Rusiji, v Mandžuriji in Koreji? Mej -tem ko je car poklical 50^.000 novincev |xxl zastavo, razširja revolucionarni odbor mej novinci in rezervniki letake, v katerih se .vojakom priporoča, da jc boljše, če jih vjainejo Japonci, kakor :la bi pomagali svojerrtu carju do zma- Kljub tem |x)javom, korakajo vladni krogi |>o nazadnjaški pot; naprej — v |K>gibelj sebi in narodu ruskemu. Vsa oficijelna ruska svo-jat leži sedaj na trebuhu pred sv. Sinodom, ki je najvišja naprava za poneumnevanje ruskega naroda. V tem znamenju mislijo oficielni rm-kt Krogi zmagati — ruski narod št hujšo ukovati v suženjske verig?, ajif reakcionarna gospoda se bode zin^tila prokleto, kajti v Rusiji vre vHqkovsodir. dau plačila, za storjen? krivice na ruskem narodu se bliža hitreje in hitreje. zavorila na pomorske mine. Obe ladiji sta se potopili, moštvo je pa parsko, črno zastavo okrasili 1 be- ki proučava naj 1 ' ■ > Ameriške Testi. Kam pldveino? če čitamo nekatere slavjanske časnike v Ameriki, se človeku kar gabi, ko prebira te slavospeve ruske mu carizmu. Lastniki nekaterih slavjanskih časnikov že tako tekmujejo v bizantizmu med seboj, da je res že skrajni čas, da se jih car/^ba-tjuška" usmili, da v priznanje njihovega klečeplazstva |>ošlje vsace-mu svetinjo, na kateri so vtisnjena vešala, nagajka in razne ječe, v katerih umirajo žrtve za svobodo ruskega naroda. Nehote se spominjamo necega veselega dogodka, ki se je zgodil v llerolinu. V opernem gledišču je bil za časa vlade starega Viljema neki odličen Amerikanec navzoč. Na prsih je imel pripeto veliko zvezdo, ki je bila podobna nekemu redu. ' Cesar Viljem ga je zagledal in pričel se je zanimati za čudno odlikovanje. Poslal je svoje dvor-nike, da so ga vprašali, kje je dobil odlikovanje. Amerikanec je pa suhoparno odgovoril: "It's of mv own invention'. (Jaz sem ga sam izumil.) Amerikanski izumitelj redov je takrat s tem izrekel zaničevanje do igračič, katere 90 imeli pripete nemški uradniki in častniki na svojih "hrabrih" prsih. Ali Amrikan-ci, ki dandanes pridejo v Evropo, sodijo povsem drugače o teh igračkah. Mi počasi posnemamo errope j ske nazadnjaške šege in navade, zatorej se ne čudimo, ako nekatere lastnike amerikamikih slavjanskih časnikov tako skommja po ruskih redovih. Verski bankerot. Duhovniki dandanes niso tako naobraženi, l:akor bi morali biti. V prihodnje naj bodo le teologi-specialisti vodje cerkve, manj učeni naj pa cepijo drva ali nosijo vodo. Ako hoče cerkev zopet zavzeti ono mesto, ki ji pfistoja, duhovnik pa iičiti prihodnje grneradje, potem je potrebno, da se duhovniku preskrbi boljša vzgoja, kakor jo Ima dandanes v semenišču. Ako potrebuie medicinec višjih šol za svoje študije. taka j bi iih odrekali teoloeu. vedo. Krščanski duhovnik ni več to — kar je bil — najučenejši človek v občini. Te žalostinke jc pel profesor Avgust Briggs," katerega je leta 1893 izobčila presbiterijairska cerkev zavoljo krivoverstva in kojega je leta 1898 episkopalska cerkev kot duhovnika sprejela v svoje naročje." Pobožnega profesorja prevladuje strah, ker vidi, da (A nedeljah zvonovi zastonj vabijo vernike v cerkev. On misli vero podpreti s tem da bodo mesto navadnih duhovnikov nastopali kutarji, ki so znanost in vedo jedli z veliko žlico na ka-cem vseučilišču. Gospod se moti! I'rotestantovska vera jc že napovedala bankrot in tej IkxIo kmalu sle dilc druge. . Naj gospoda v kutah in talarjih še tako rvbija na reklamni lx^hen v cerkvah se bode število plačujočih čimdalie bolj krčilo. Optimizem delavcev. Pošten sluga svojega gospodarja je Rooseveltov zasebni tajnik — g l«oeb. Vse, vsaki miglaj, vsako najmanjšo željico Tedija I. izvrši takoj, ne da bi ugovarjal. Dobra dušica se celo pusti zmerjati mesto svojega gospodarja. Njegova ponižnost in zvestoba je tako vkoreni-njena, da v tacih slučajih skesano zakliče: "Ne moi gospodar, temveč jaz sem /se zakrivil." Pred i.ekoliko dnevi sta prišla dva odposlanca organizovanih rudarjev iz Colorade v Oyster Bay, da bi izročila predsedniku Roose-veltu resolucije, zajedno ga pa poprosila za posredovanje mej delavci in kapitalisti. Odposlanci so zahtevali, da hočejo osebno govoriti s predsednikom, ker so mislili v. svoji naivnosti, da bodo s živim in ustme-nim popisom groznih razmer v Co-loradi, ganili najvišjega uradnika republike tako, da bode on sam vzel takoj preiskavo v roke; af Bp "uazBfud 05jcj ojw na af qoo-j p o v e(fn,"7ta~Txxlodlegla popolnoma na zborovanju. S to nominacijo je demokratska stranka dokazala, da je še bolj protidelavska kakor republikanska. Zavedni delavci ne bodo glasovali za rejmblikansko, ne za demokratsko. Oni |>ojdcjo v boj za socialistično stranko, ki je edina ljudska stranka v Ameriki, ki ima jasen in določen program ter se v resnici l>ori za zl>oljšanjc današnjega žalostnega |K)ložaja — za preobrat današnje gnjile človeške družbe. Koliko ljudi je brez dela? Časnik "Post Dispatch", ki izhaja v St. Louisu, je prinesel o številu brezposelnih delavcev v zapad-nih državah te-le statistične podatke: Železniški delavci 12,000, delavci v tekstilni industriji 80,000, mesarski delavci 75,000, dclavci v jeklarnah in ntdotopilnicali 140,000, premogarji 60,000, dclavci raznih družili Strok 180.000. Torej je sku-paj 547,000 vseli brezposelnih delavcev, \ko popolnoma iz zanesljivih virov vemo. da 30,000 delavcev v tekstilni industriji proti svoji lastni volji praznuje v Philadelphiji, tedaj smemo izjaviti, da omenjene številke niso previsoke. Ne mor* dobiti deia. Neki George W. Johnson, star 25 let, ki je zavoljo tatvine že oresedel nekaj let, se je te dni zglasil pri sodniku Ommen-u v New Yorku ter ga prosil, naj ga da zapreti, da, liode imel hrano in stanovanje, ker ne more kot bivši kaznenec nikjer lobiti dela. Sodnik mu je željo iz-}K)lnil, začno mu pa obljubil, da mu Ta dogodbica dokazuje, da človeška družba kaznenca še po prestani kazni zalezuje, da ga smatra sploh izobčencem. Današnja človeška družba je trdosrčna in maščevalna. Najpreje potisne siromaka mej hudodelce, potem ga pa preganja, dokler smrt ne reši obsojenca vseh muk in nadlog. Kapitalistično zasmehovanj«, "Jaz vam bodem nekaj povedal", je izjavil J. Ogden Armour, mesarski kralj odposlancem mesarskih delavcev, ki so še v zadnjem trenutku glede preponiih točk hoteli doseči sporazumljenje — "jaz mislim naše ktavnice zapreti. Jaz hodom odšel za leto dni j v Evropo. Jaz imam zadosti denarja, da se lahko preživim. Mej tem časom lahko vaše mnenje glede stavke spremenite." Odposlanci so te zasmchovalne besede mirno poslušali, ne da bi mu dal kdo izmed njih edino primeren odgovor — gorko zaušnico, ki bi sitega kapitalista podučila, da delavci ne dovolijo, da bi jih kdo nekaznovan očitno zasmehoval. Molče so odposlanci oitšli, motreč temno bodočnost, ki jih pričakuje. J. Ogden Armour bode pa s svojo družino odšel v Evropo ter tam zapravljal milijone, katere so mu zaslužili delavci .— užival bode vse udobnosti, katere se dobe za denar . . . Ali ni ta izjava tega kapitalističnega ošabneža udarec vsem delavcem v obraz? Mesarski kralj Armour bi gotovo ne izzival delavcev tako prezirljivo, ako bi ne vedel, da so delavci razdeljeni v razne politične tabore, da sami pomagajo kovati kapitalistom suženjske verige v podobi zakonov, s pomočjo katerih kapitalisti ropajo ameriško ljudstvo. Izjava Armoura dokazuje jasno in določno, da se morajo delavci združiti okolu socialistične stranke, ako hočejo zakonitim potom tem modernim roparjem in tatovom o l-vzeti njih roparski posel. Delavci lahko spremene zakon tako, da je vtako izkoriščanje nemogoče. ako bodo v jeseni glasovali za socialistične kandidate, ki gredo edini v boi z iasnim in določenim programom. "Glas Svobode" [The voice op Liberty j- Prvi svobodomiselni fist za slovtnskt ntiroii v Ameriki "Glas Svobode" iiJde vsaki potek in velja za AMERIKO: za celo leto.................$1.50 za pol leta ............i.... 76c ZA EVROPO: za celo leto ..........kron 10 za pol leta .........kron 6 Knterrd at tli. Pust •Mtw »t (ihlnaKO, lil., »i Sttcunil OI*»» MutMr. Subscription $1.50 per year. Advertisements on H^rcemont. Naslov za dopise in pošiljatve je sledeči: 4CHa* Svobode' 5f>3 Taroop tit. Pilson Stju Chicago, III. Dopisi. Socialistična vojna. Se nekolrko tednov — in socialisti bodo pričeli na celi črti z agita cijo za prihodnje volitve. Najhujši nasprotniki socializma bodo pripo-znali, da je postal socializem sila, ki narašča od dne do dne, la si pri dobiva z bliskovito hitrostjo tudi v Zdr. drž. amer. srca proletarcev. Že dandanes jadikuje zloglasna "Citizens Alliance", da socializem poplavlja unijske delavce, da bodo unijski delavci kmalu vsi stali v socialističnih vrstah. Priznamo, da je ta naraščaj socialističnih bojevnikov strašilo za kapitaliste, ki bi še v prihodnje radi moteli ljudstvo, zajedno pa nas vzpodbuja, da podvojimo agitacijo, da jo zanesemo v najširše ljudske Slojeve. Xa stotine dobrih govornikov in organizatorjev bode pričelo tekom prihodnjih mesecev z agitatoričnim delom in tisoče knjižic in letakov v vseh jezikih bode razdeljenih mej ljudstvo. Socialistična stranka je jedina stranka, ki bode v tem volilnem boju nastopila agresivno ter širila zavednost mej ljudsko maso. Dogodki v Coloradi odpirajo delavcem oči. Napadi na unionizem rn socializem bude zaspance na severu, jugu, vzhodu iin zahodu. Socialistična stranka pa ima povsod tmli najboljše oznanjevalce socializma, ki zbirajo delavsie slojeve o-kohi zastave socializma. Socialisti na delo! Sedaj je najugodnejši čas za delo, naši nasprotniki so slepi — "bogovi jih hočejo pogubiti." Na naši strani sta pravica in resnica. Na naši strani je, humaniteta. Na naši strani je pravi napredek, prava vera — vera vede. Na naši strani je moč — ako jo nniemo rabiti. Na naši strani so produktivni slo jevi, ki žive s svojimi žulji ves svet. Z nami je Ijuditvo —z nami je zmaga 1 Delavci združite se okolu delavske zastave — okolu zastave social! zma. To je vala zastava, ki vas pojwlje do zmage. Delavci vi zvr-šite hudodelstvo na vaših sobratih-delavcih, ako se še v prihodnje pustite izrabljati kot volilna živina za kapitaliste, ko ste tako žalostne izkušnje doživeli. Alfa. Iz dežele lepovev, Vlada v Coloradi se ne more znebiti duhov, katere je poklicala. Vse kaže, da vlada proti tako zvani "Citizens Alliance'1 nima v Cripple Creeku in Telluridu nobene moči, da ta »vojat, katero je vzgojila vlada, popolnoma teoristično vlada, da ropa in krade, da preti vsacemu smrtjo, ki se ne strinja z njenimi roparskimi nameni in načeli. Vlada, ki je imela za štrajkujoče rudarje takoj pripravljene unifor-movane klateže, mirno gleda delovanje teh meščanskih barab, ki se •edaj čutijo neomejenim gospodarjem v tem nesrečnem okraju. Pedsednik in vodja tr. W. H. Morgan družbe "Grouse Montain Gold Maining Company" je končal -tarn sebi življenje, kojemu je ta »vojat zaprla njegovo podjetje, ker je imel uslužbene same organi zova-ne delavce. Dasi je imel že itak ogromno škodo, je dobival vsaki dan od meščanskih roparjev pretil-tta pisma. Zc to barabsko delo meščanskih lopovov osvetluje zadostno, kake razmere so v Cripple Creeku in Tdiuridu. Ali temu slavnemu delu so sledili kmalu drugi, ki se morila dogajajo le še v Abrucih v Italiji. kjer roparska rbraantirtka lepo cvete. Ta "ljudska straža", ki pa ta nii druzega, kakor navadna roparska drtihal, je pet vrnivših organizova-nih rudarjev oropala in pretepla z biči. Okrajnemu uradniku Menix-u v Teller okraju je meščanska roparska svojat zapretila s smrtjo, ker je bil prijatelj organizovanih delavcev, ako ne odloži svojega mesta. Menix se je v začetku branil, a slednjič je bil primomn sam poprositi za vojaško varstvo, da ga je spremilo izven dežele, ker ni bil varen svojega življenja. Ko je vlada s pomočjo generala Rella in milice izgnala organizovane delavce, 'je izročila okraj življenju in imetku nevarnim osebam, katerih se sedaj odkrižati ne more. Danes mora general Bell sam pri-poznati, da "Citizens Alliance" ni nič druzega, kakor četa dobro oboroženih,, in organizovanih roparjev. Poštene organizovane rudarje so potom odgona odstranili v države, ccstni roparji in morilci sojpa ostali v deželi pod vojaškim varstvom. Ako bi t>rganizovatil delavci ropali in morili, kako hitro bi bil Bell s svojim uniformovanimi hajduki pri rokah. Kako hitro bi se v imenu zakona streljalo in obešalo. Seveda sedaj se gre za meščanske roparje in morilce, a ti so ljubljenci posestnikov bogatih rudnikov, zato se jitn ne sme skriviti ni las na glavi. Tu tako postopanje imenujejo v Coloradi — vladanje v imenu konstitufcionelnega zakona! Konkurenčni boj. Družbi za prekpmorsko plovitlw "Cunard Line" je vzrastla jako nevarna konkurent in j a v domači družbi "Austro-Americana", ki bode tudi najbrže napravila pogodl>o z južno železnico za nizke vozne cene za izseljence na južni železnici. Ako se to "Austro-Americani" posreči, bode "Cunard Line"' dobivala izseljence le še na Reki. Zajedno pa opozarjamo merodaj-ne faktorje v stari domovini, da naj zahtevajo, tla se vse udobnosti, katere so izumili pomorski tehniki za |iotnike na oceanskih parnikih, vres-ničljo na parnikih "Austro Američane" za jKitnike III. razreda. Zračne kabine v katerih ni po več kakor 15—.>0 potnikov, teč.ia i:i| okusita hrana, za katero naj se ra bi jo večinoma sveža živila — kon serve naj se izdajajo le v izjemnih slučajih, hladna in dobra pitna voda, dobre postelje, |x>strežba pri obedih itd., to so nekake glavne tooke, ki bi morale biti na vsaceni parniku, ki vozi potnike medkrovja. Nadalje je potrebno, da je moštvo na parniku tako sestavljeno, posebno kar se tiče natakarjev, da umejo vse avstrijske jezike, da je vsacemu izseljencu dana prilika, da se pritoži v materinskem jeziku — sploh v jeziku, kojega najboljše govorf. V Trstu bi morala biti izselniška hiša, v kateri bi imeli izseljenci čista stanovanja in izbomo hrano za nizke cene, da ne bi prišli v roke brezvestnim špekulantom na žepe izseljencev, ki smatrajo v vsacein izseljencu žrtev, katero je potrebno dobro izžeti predno odrine na odprto morje. Ako se bodo naše upravičene terjatve upoštevale, smo prepričani, da bodo izseljenci, posebno taki, ki so že večkrat vozili na morju raj še segli po prijetni in daljši vožnji preko jadranskega, sredozemskega morja in atlantiškrga oceana kakor po krajši vožnji po* severnih, meglenih delih atlantiškega oceana Pametno bi bilo, če bi avstrijska vlada dala vsacemu pravico za izseliti se, kdor ima stariše ali sorodnike v Ameriki, če tudi je dotičnl podvržen še vojaški dolžnosti. Kdor ne bode mogel iti v Ameriko preko Trsta z dovoljenjem, dotični pojde preko Nemčije, Belgije ali Francije brez dovoljenja. Vsaka omejitev izseljevanja v dandanašnjih razmerah je neumnost, ki ima svoje zagovornike le še v vrstah najbolj zagrizenih in nazadnjaških birokratov, ki so prespali gospodarsko socialni razvoj narodov, ki sili delavske slojeve, da si iščejo križem sveta svoj grižljej kruha. Maj dvam. Nasprotniki socializma v duhovniški obleki vtidno in povsod po-vdarjajo, da jih socialisti vedno osebno napadajo, da se ne upajo odločno in odprto nastopiti proti cerkvi, ker bi delavci spoznali, da je načelo socialistov "vera je zasebna stvar" le navadna gola laž, pripro-sto slepilo, s katerim se lovi nevedne delavce. Duhovniki raznih ver, še danes ne razumejo, ali pa nočejo razumeti, da socialisti sprejemajo v svoje vrste vernike različnih ver kakor tudi brezverce. Nam socialistom se ne gre za to, katera vera je boljša, ali katera nam daje najkrajšo pot v nebesa. Mi hočemo imeti že na tem svetu boljše razmere ter nočemo čakati v bedi in siromaštvu pot v nebesa, ker bi se lahko primerilo, da bi bi]i goljufani tudi za drugi svet. Da je naš dvom v obljube na onem svetu povsem opravičen, hočemo kolikor je mogoče v naših skromnih -močeh dokazati. Ako bi hoteli statistično dokazati; katera vera ima največ vernih pristašev, tedaj bi morali priznati, da je vera Buddhc najbolj razširjena, da nje pripadniki zavzemajo prvo mesto mej vsemi verskimi fanatiki, T6da lagali bi, če bi rekli, da je buddhinem manj oviral človeštvo v napredku in kulturi, kakor krščanstvo. Oba sta hodila z drugimi verami eno in isto pot, kedar se je šlo za ljudsko izobrazbo in napredek. Vprašati se moramo, kaj je sploh vera? Vera je produkt človeštva! Človek, ki stoji na nizki sto^iji izobrazbe, ki nima pojma o naravnih silah, ki mu sedaj škodijo) sedaj koristijo, si domišljujc neko nadnaravno bitje, katero je treba tolažiti z molitvami, postom in darili, da si pridobi njegovo naklonjenost in dobrohotnost. Razni narodi,,živeči v raznih kulturnih odnošajih, si domišljajo svoja nadnaravna bitja tudi v raznih i>odobah in isto tako se cepi tudi češčenje nadnaravnih bitij v razne forme. Češčenje nadnaravnega bitja je pri razn h narodih tudi zelo kompl i kovano, kar zopet zahteva, da si narodi izbe-ro ali nastavijo posamezne ljudi, ki se ha v i jo s tem če.sčcnjem. To so duhovniki! Ti ljudje so si priborili pri vseh narodih moč i;i vpliv, ker so jih vladujoči podpirali jk>-vsod. Pristaši vseli ver so prepričani, da .jc njih vera božje razodetje. Tako trdijo kristjani, buddhisti, molia-medanci, pristaši Konfucija itd. Kdor je čltal* Sokrata, Pvthago-ra in druge do Scho])enliauer-a, poleg tega sc pa bavil z zgodovino kulture in naravoslovnimi študijami, dotičnega bode teško prepričati, da jc ta ali ona vera božje razodetje. Resnice, katere nas uči naravoslovna veda o začetku sveta in razvoju človeštva, pričajo dovolj jasno, da je vsaka vvra prazna domišljija brez realne podlage v glavah ljudij, kojim jc vsaka naravna sila zagonetka, ali pa tacih, kojim je vera neprecenljiv vir bogatstva, iz katerega nabirajo svoje premoženje. Postali bi preobširni, ko bi se hoteli z vsako vero posebej baviti, da bi dokazali v koliko smo opravičeni v tem, da dvomimo, da bi s postom, molitvami, darili, neznosnimi mukami kupili na drugem svetu prostorček v nebesih. Pokazati hočemo narodu le nekatere znamenite može, ki so bili zastopniki božji na tem svetu, torej v najtesnejši zvezi s nadnaravnim bitjem, direktni posredovalci mej bogom in ljudmi, kako so ti možje mislili o veri in nje naukih, da narod spozna;~da je nai dvottf povsem opravičen. Skof Synczij rojen 1. 410 po Kr. je izjavil: "Ljudstvo hoče, da ga varamo, drugače sc ne more ž njim občevati . . . Jaz bodem vedno modrijan za sebe, ampak duhovnik — v tem slučaju pomenja slepar — kar se tiče naroda." Grcgorij iz Xazians-a je Hironymu pisal naslednje: "Ne potrebuje se druzega, kot prazno besedičenje, da se vpliva na ljudstvo. Čim manj razume, tem bolj občuduje. Naši očetje in učitelji pogostokrat niso izrekli, kar so mislili, temveč kar jim je po okolščinah koristilo.'' Za vladanja papeža Julija II. ('475—1513) je bil rimski dvor zbirališče vseh razuzdancev in vla-čng. Boga so očitno zasmehovali. Ko je necega dne papež sprejel precejšno svoto denarja iz Nemčije, je rekel ncccmn kardinalu: ,rKaj ne brat, pravljica o Jezusu Kristusu precej nese.'" Papež Paul VI. ni 00-zval proti kat. Spancem le nemške protestante na pomoč, temveč tudi najhujše sovražnike krščanstva — Turke, za napad na Sicilijo in Nea-polj. Papež Aleksander VI. je živel s svojo lastno hčerjo, znamenito Lukrecijo Borgia v krvosramstvu. Na neki veselici je hotel zastrupiti! 7 kardinalov. Le-ti so podkupili ku- j harja ter so zastrupili njega in nje- j govega sina. Vko še pomislimo, da tudi dandanes škofje in papeži žive v sijaju, da sc trudijo le za udobno življenje na tem svetu, potem lahko veselim srcem rečemo: Če pojdejo ti ljudje v raj, potem gremo mi tudi, ki živimo v revščini, bedi in siromaštvu. Papeži in škofje vedo. kako si lahko človek najlažje zasluži nebesa. vzemimo »i torej njih življenje za vajr. _ fosip L—ti 29 julija bode vozila Nickel Plate železnica izletnike v Chautauqua Lake, N. Y. in nazaj v Chicago za $14. Povratni listki so veljavni do, 30. avgusta, ako se jih da shraniti. Na nijed-neni vlaku Nickel Plate železnice sc ne dbplačuje. Znižane vozne cene v druge vzhodne kraje., Tri dnevni vlaki, s spalnimi vozovi, zasebnimi obedi za klube, cene po 35c do $1, tudi postrežba "a la carte" ter obedi |kj 50c. v jedilnih vozovih. Pišitjp John T. Calahan, General Apent, 113 Adams Str. Room 298 za podrobnejša poročila. Za listke se zglasite v mestnem uradu 111 Adams Str. ali pa v Auditoriju Annex, Chicago, 111. Društvene vesti. Društvo "Slavlja" fit. 1. S. N. P. J. v Chlcagu. 111., ima evojo redno mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v Narodni dvorani na 687 S. Centre Ave. Društvo "Bratstvo" št. 4 S. N. P. .1. v Steel, O. ima svojo redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brat« J o h n R o b o 1 u v Steel, O.. Drufitvo "Bratoljub" fit. 7. S. N. P. J. v Claridge, Pa. Ima ovnje rodne mesečne seje v; ako prvo nedoljo v mesecu. S' mli Ijenlkl se vabijo v drufttvo. Društvo "Delavec" fit. 8. 8. N. P. J. v So. Chicago, III., ima svoje redne nioHtViiH seje ■ vsako prvo nedeljo v mesecu v ilniAtvenlli prostorih na 1019 (Jreen Bay Ave. Društvu ny. Petra in Pavla Pozi-vlju vso svoje ude, du se zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 18. v mesecu v dvorani nu S. Santa Pa Ave. st.. 1 j.'7 PUEBLO. COLO Bratsko društvo: "SOKOL" spadajoče k J. S. K. J. Ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani 1111 502 Sr. Santa FeAve. DruStVenl zdrav, nik je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave. K mnogobrojnem pristopu v Čil« društvo vabi vljudno ODBOR. PIJEBLO, COLO. Veliki obletni izlet. Društva "Slovenija" štev. 44. > C, S, B, P, J, > V Kast Side Grove, South Chicago na 10!I cesti in Indianapolis Ave. ' KI eOOE DNE 24, JULIJA, 1904. Kegwanjb za doiutek v vrednosti $io,uo. 'Vzemi Robey, Hammond uli Whiting voz ulične železnice v Grovo na Madison Ave. in (!!{. cesti. Vstopnina za osebo 25 centov. SLIKA PREDSTAVLJA uro za dame. Pokrovi so potegnjeni z zlatom Oold filed, jumčeni za 20 let. Kole-Bovje irn razpolagoElgin ali VValtham, Zdaj samo $12.50 Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za liožično darilce.. Jacob Stonich 80 E. Madison St. Chicago, III. NAZNANILO. Naznanjava rojuko.ni, Hrvatom in drugim br. Slovanom, da sva kupila veliki, splošno znani ......SALOON...... pod imenom "Narodna dvorana," Bodaj "Slovenski Dom". Priporo. čava c. občinstvu, soaebno raznim drustvam veliko plesno dvorano za razne zabave in druge dvornne za društvene seje. V saloon u "pool table" in glasovir. Točiva pristno pilzensko pivo indrngo izbomo pijačo. V istih prostorih otvorila sva tudi vinarao. Točiva izborna kalifornijsko, Trinerjevo in druga bela in rdeča vina. rdeči buigundnc, beli tokajec, risi ing in druga fina vinu s« dobe pri naju na debelo in drobno. Potniki dobe pri najti prenočišče in vso postrežbo. Vsi dobro dosli! Mladič bratje 85—587 S. Centre Ave. na vogalu 18. ceBti. Tki.. Loomih 498 Chicago, III. Ali Hte že preiskali Idaho? Po praviei jo nazivljemo zemljo bodočnosti T poljedelstvu, vodah, rudah pa bode kmalu ne prekošena. NJK PODNEBJE JE PRAVI IDEAL. Ali se hočete bolje poučiti o drŽavi? Če iščete nove domovine za poljedelstvo, tedaj pilite nam. Ako vas zanimajo premokopi in rudniki v našem tako tvanem "Thnnder Mountain folder" potem pojdite in prepričajte s« na ■voje Ustne oči. D. E. BUBLBY, D. S. Spenceb, G. P.&T. A., P. & T. A. Oregon Short Line R. R., Salt Lake City, Utah. i 44 IIM'E ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 4B8. Ako hočeš imeti fine slike, idi k I AlltOIl Sllkle fotografu I PUEBLO. Colo 604 8 Santa Fe. LIEBICH u Priporočani svojo gostilno, kjer 80 86 Euclid Ave. j točim vedno svež« pivo in žganje. Cleveland, Ohio. Telefon 092 Red in 873 Blnck Najboljši svetovni obiskovalci so na dobičku ako potujejo via Denver In lilo (irande železnice preko Rocky Mountains okraja v Colorado, Utah all tlhooceanxko obrežje, ki ima največ krasnih razgledov, gorskih slik, mineralnih studencev ter *u lov in ribarstvo tako ugoden kraj, kakor nijednu druga proga nu Bvetu. Zdravo eolorudsko podnebje je posebno mikavno za poletne počitnice. Zdraviščn Manlton, Colorado Spring*, Ulenwood Springs in Salt Lake City so svetono znana. Znižane ceno v Colorado Springs in Utah na vseh progah s primernim izstopom v colonulskih in zapaduih mestih- Brzovlaki iz St. Louisa, t'hicugo v C'olorudo, Utah in ealifornijsku meata. Elegantni jedilni vozovi, j>ostrežhu a la carte na vseli brzovlnkih. Najlepše iluslrovano knjižico Be na zahtevunje razpošiljajo zastonj. S. K. Hooper, • G. P. & T. Agent, Denver. Colorado, URBAN BUG'S 1 39» W. 18th. Ht.Chicag«, III. CENA IN DOBRA POSTREŽBA NAROČAJ SVOJE OBLEKE PRI Charles Ty J - u priljubljenemu unijskemu krojaču 772 So. Hulsted na vogalu W. lUth Place, ki čisti in popravlja tudi ženske in možke obleke. Qoapod Tyl je Slovan ter dobro znan mej Slovenci vBled svojega ličnega in trpežnega dela ter nizkih cen. I0HN FERBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno ^'»stilno, kjer točim vnlno sveže Walterjevo pivo. Iz-vrrstno žganje in fine smodkena razpolago. SLOVAN K SLOVANU! LETO JE TU! Našu lioguta zalogu uuijskih najmodnejših oblek in površnikov je popolna. Vsa obleka je izdelsna od unijekih krojačev in so naj-modnejse in najcenejše na Irgu. Pri nakupu oziroma naročilu te nove zaloge smo duli posebno pozornost na to, da bi te naše obleke nBjdslje v modi ostale in da bi cenj. odjemalcem, kakor smo doae-daj, tudi v bodoče ugajali. Ceae naših oblek in površnikov so ir OD $6.00 DO .». »20.00 ^et Izvolite si naročiti najmodnejšo obleko ali površnik? Nttša večletna aknšnju v tem poslu vam jamči, da vam napravimo po vaši volji in okusu obleke in površnike iz naš«' velike zaloge vsakovrstnega domačega ali import i ranega sukna za tako nizko ceno, kakor nikjer drugc ne mara." V Kandiji pri usmiljenih bratih je bilo 8 brušenih velikih šip ubith. Na Grmu je toča pobila 136 šip. Tiči leže po gozdu mrtvi; lampeti mlade pa stegnjeni podo kakim d račjem. Atesarska stavka. Mesarski delavci še vedno nadaljujejo s stavko. Najbrže bode prišlo do splošne stavke vseh strok, ki so v zvezi z mesarsko obrtjo, ako kapitalisti ne odnehajo pravočasno s svojimi zahtevami. Najnovejša poročila se glase, da dijaki iz vzhodnih vseučilišč pričeli delati v čikaški klavnici kot gar-jevci. Pač sramota! Okolu čikaških klavnic jc prišlo mej stavkujočimi delavci, garjcvci in policaji že do nekoliko manjših prask. Pri tej stavki se jiosebno odlikujejo ženske z nenavadno solidarnostjo ter nevstrajno delujejo, da bi se stavka zaključila s zmago za delavce. Mesarski štrajkj»> končan. V jh*. tek dno 22 1.111. zjutraj gredo zopet strajkujoči na delo. V prihodnji številki bodemo jxmx'ali obširnejše rafiolctni Ank,n!"'"•>a(,ivki- Kumar s ^letnim Francetom Pcrto-Ijo in mu nekaj nagajal, vsled česar je France začel jokati. Prihitela) mati je Antona prisilila, da je Francetu prepustil neko igračo. To je \ ti tona tako razkačilo, da je Franceta zvabil na stran in ga tako tolkel po glavi, da je fantek vsled dobljenih poškodb umrl. Oskrunjena cerkev. V Mahnem polju pri Ložu, kjer vlada kot božji namestnik fajmo-šter Knoll — ki so ga pred kratkim zaradi njegovega obrekljivega jezika obsodili na večdnevni zapor — tam se je zgodila nezaslišana oskrumba cerkve, Zgodil se je slučaj, vsled katerega so cerkev zaprli in ni sedaj ne maše ne druge božje službe, slučaj, ki jc ljubljanskega škofa tako podrl, da si kar lase puli. liahino polje je klerikalna trdnjava. Desna ruka fajtnoštra Knoiia je njegov mežnar, zanesljiv klerikalec in liojcVnik za "sveto katoliško stvar" in smrtni sovražnik vseh liberalcev. Seveda je krepko podpiral ' blagoslovljeno" delovanje fajmoštra Knolla tudi izven cerkve, posebno v Marijini družbi, kajti da imajo v Babi nem |x>lju tudi Marijino družbo, je samo ob sebi razumljivo. Fajmošter Knoll posvečuje Marijinim devicam najnežnejšo skrb in pOzornost in isto je storil tudi mežnar in sicer v toliki meri in na tak način, da ga sedaj iščejo žandarji. Doslej je razkrit en slučaj, morda pa se jih je zgodilo več, vsaj ljudje nekaj takega namigavajo. A žc ta slučaj je tako gorostasen, da smrdi do neba. Mežnar je namreč neki Marijini devici v zadnji klopi v cerkvi, izkazoval dejanski svojo — ljubezen. To se ni zgodilo samo enkrat, nego večkrat. Ko je stvar prišla na dan, je mežnar pobegnil, proti Marijini devici, ki uganja v cerkvi svinjarije, pa se je začelo sodno postopanje. Seveda so cerkev takoj zaprli. To jc namreč slučaj, ki zasluži vso pozornost, ker ihtstruje moralno stanje v katoliških krogih, zlasti v Marijinih družbah. Toča v novomeški okalicl. Evo uradne cenitve škode, ki jo je provzročila toča po vaseh novomeške okolice. Vasi: Ločna 2000 K, Gornje Kamnice 500 K, Spodnje Kamnicc 1000 K, Velika Bučna vas 1500 K, Mata Bučna vas 2000 K, Novo mesto 3000 K. Bršlin 20.000 K, Muhaber 10.000 K, Hudo 4000 K, Potočna vas 10.000 K, Prečna 14.000 K, Kal 16.000 K, Suhor 8000 K, Nova gora 5000 K, Spodnja gora 1000 K, Lokve 1000 K, Zaldfe 5000 K, češča vas 7000 K, Bratjenav 1000 K, Cegelnica 18.000 K, Kandija 5000 K, Drska 5000 K, Irčja v as-6000 K, Brod 20.000 K, Srebmče, graščina 18.000 K, Sre-brnče, vas 20.000 K, Male Skrjan-če 25.000 K, Velike 15.000 K. Hrib 9000 K, Sv. Mihel 10.000 K. Po-ganci 5000 K, Judišna 1000 K, Grm tooo K. Najhuje je zadeta fara znanega klerikalnega fanatika in razgrajača župnika Nemaniča, škoda v vaseh te fare je cenjena: Velike Brusnice 40-000 K, Spodnji Suha-dol 10.000 K, Zgornji Suhadol ».- KJE JE JANEZ BUTAJLE, doma iz Vrha, wfnro StopeeV V Ameriko je prišel prt*l 7 leti. Pred4 leti je bil v Cidulnetu, Alien. Od, takrat je pa izginil in se no ve kam. Kdor rojakov vo kaj o njemu, naj blagovoli naznaniti njegovemu bratu, pravkar doilem 11 iz fdaro domovine, Antonu Butaj in Box . 4(51 Claridgo, Pa, SLUŽBO IŠČE slovonsko dekle. Ponudbo nni se pošiljajo na Julijo More, 676 \v. 21, Bt. Chicqgo, Frank Schonta Priporoča slavnemu občinstvu svojo prodaj ti 1110z modernim manufaktiirsklni blagom na 873 W, 22, ulici 1111 vogalu ulice Robey. Zajedno prevzema vsa v krojaško stroko spadajoča dela, izdeluje fine in trpežne obleke po naročilih! vsi noBito nos bi! Lepa prilika. Rojak v denarni stiski zbog brezposelnosti je prisiljen prodati po nizki ceni iz svoje knjižnične zbirke sledeč« knjige: Poezije doktorja Franceta Prešerna (ilustrirane, uredil skriptor L. Pintar). Levstikove zbrane spise, (5 cc-lotnHi zvezkov). Stritarjeve zbrane spise (6 celotnih zvezkov). Zgodovino slovenskega slovstva (celotna 7 zvezkov). 10 zvezkov Anton Knezove knjižnice in še več družili slovenskih knjig. Knjige so vse nevezane, toda čisto ohranjene. — Z ozirom na blagohoten namen, jc upati, da se bode odzval kupec ali kupci. Več pore iz prijaznosti upravni-štvo "Glas Svobode". Poletna navodila. Mestni zdraviliški oddelek je izdal pravkar tiskano poletno navodilo, katero tudi mi z veseljem pri-|>oročamo načim čitatcljem. (>bčc znano je, da po leti na tisoče in tisoče ljudi umre, a drugi trpe ua želodčnih boleznih in zaprtju. Ako se hoče prebavne orgatie ohianiti zdrave, močne in delavne, se mora rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino. Kedar želodec deluje neredno vsled nezdrave hrane ali pijače, tedaj tudi ne drži hrane v sebi. Letna sezona ni nevarna za človeka, ako zamore povžiti mnogo hrane Kri se ne razburja hitro, ker se za-jedno čisti in jači vsled redno za-vžite hrane. Močna in čista kri nam daje zdravje in jakost, je podlaga močnim živcem in mišicam, življenju in zdravju ter podlaga lepoti. To zdravilo je delano iz čisto naravnega vina in izbranih želišč ter ozdravi vsaki želodec. Dobiva se v vseh lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu losipu Tri-nfru. 7QQ So. Ashland Ave., Pilsen Station, Chicago, III. Pozor rojaki!!! 71 Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicngi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloontr vedno sveže najfinejše pijučo- "iithia beer" in vsakovrstna vina. UnijBke Btnodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrež-ba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 017 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. £_M C. G. FOUCEK 1586 Centre Ave. na vogalu 18. u). Najboljša češko slovanska lekarna v Cikugu V nji se nahaja tudi pošta, kjer je mogoče pošiljati novcopovsi Amerki in v Evropo. Prodaja znamk in sprejemanje priporočenih pisem. Odprto po dnevi in ponoči.-;— Brzojavni urad na vse strani. Eksprestii urad, pošiljajo so kov-Čegi in drugo na vbu strani Zed. držav. V lokami ordinirajo naslednji zdravniki: Dr. Martin Ivec, vsak večor oil 6. do7. ure: Dr Štulik od 10. do 12. dopoldne in od 7.-». zvečer: Dr. Kolar, Dr, Roth, Dr. Chvotal, in Dr. Čunat. Ako stfe liolni, stoplto v mojo lokamo in jiomngalo se Vam Inxle. ZA ameriko patentirane Harmonike, izvrstno delo, se dobe samo pri Slovencu John Golob 203 Bbidoe St. .10LIET, ILL. 500 mož potrebujo za Rainor- jevo pivo in Bourtion Wis-ky piti, finesntodke kaditi in se veseliti. Razpo&ilja staro belo in staro črno vino po :>0 centov, ter star grape brandy po $2.75 galon. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CA L. KALIFORNIJSKO VIN* naprodaj. Pridelek farme Hill Girl Wineyard. Dobro orno in belo vino po 35 do 45 con tov gulon; staro belo ali črno vino 50 centov galon; risling 5fio. Kdor kupi manj kot 50 galonov vina, mora dati $2 za posodo. Drožnik po $2.2s do $2.75 gal.; slivovic ix) $8 gal. Pri večjem naročilu dam popust. V umogobrojna naročila bo priporočam 8TKFAN JAK8HE Box 77 Crockett. Cal. (D" Posebno obvestilo. Nova prekomorska vofrija preko sredozemskega In adrijanskega morja — proiskuSena Črta Cunard Line ustanovljena leta 1840. Najstarejia prekomorska črta, ki Je z dnetn 20. aprila pričela s plovitbo iz New Yorka direktno v Trit In Reko. Druiba ima velike, nove In elegantne parnlke na dva vijaka. Vsaki parnik nosi 14.000 ton. Parnlkl odplujejo iz New Yorka: "Slavonla" (dva vijaka) 10.60J ton, t torek 19. julija. "Pannonla" (dva vijaka) 10.600 ton. v torek 2. avgusta in potem se vrste parnlkl vnuki četrt! večer. Zaradi nliklh cen. posebno radi tretjega razreda obrnite se na naBe agente. ISČe-mo tudi agente. F. G. Whiting. Mgr. Oearborn A Randolph St., Chicago, III. Dr. M. A. Weisskopf Ave. Telefon Canal W Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Cannl. DR. WEISSKOPF je Čeli. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovanu v svojo korist. e. .i esnica C. gg. naročnike proaimo, da nam naznanijo vselej tudi stari naslov, 5e te preselijo, da nam je moi-□o točno odpoiiljati Hit. ITpravniStvo "Gl. Sv." O. Fraak Pttrlch, gastopatk ••Olas Svobeda" •Uskuje MdaJ rojak« v državi Ohio. Vsem •omilljenlkom k* priporočam«. Dr uit v« "Slavij«" it. I. S. N. P. J. ima svojo mesečno sejo v petek 22. julija ob 7 nri ivečer. na mesto 4. nedeljo v mesecu. Važne razprave so na dnevnem redu. Bratje vdeležite se seje v polnem številu. Odbor. Semliljcniki In sedrufl v večjih slovenskih ameriških naselbinah, ki žele slovenskega govornika, naj se obrnejo na strankinega tajnika, sodr. William Mailly, National Secretary, Dearborn Street, Chicago, III. Poskusite najboljše unijske A-B, X—Lent in 4 Criterion smodke katere izdeluje H. F. Aring 916 Payne Ave. Cleveland, O. Postrežba točna. C«ne nizke. NAZNANILO. Opozarjam slovenske trgovce— saloonarje in tudi drugo p. n. občinstvo na importirano brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham sam najbolji brinjeveo! Kdor ho4# de-bro kapljico brinjevca piti, naj ae obrne na JohB Iracker-ja 1199 St. Clair Str., CLEVELAND, OHIO. bolezen želodca ozdravle na. Ferdinand Petsche 576 W. 21. Stkkt okrajni notar v tveai a c-k. austr. ogr. kontu* tatom. Glavni agent Metropoli, tam Lire in Nat. Noitwe8tibn Fire Inrubknoi. f. J. SKALA & CO m-SIS W. 18. Klica ('EMK0--SL0VANHKA BANKA. Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denarjev, i »terjatev denarja in vrednostnih stvarij po celem svetu, sesebno v Avstro-Ograki in Zdr. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin. Dedščine. - Zastopniki druib: bremške, ham-burške, antverpške, rotterdamske in francoske prekomorsko— volne črte. V New Yorku in ostalih er-ropejskih pristaniščih sprejmo potnik« naši zaatopniki. V »lučaji zadrška oairoma aaprek potnikov, obrnite se na nas.g i i X je '.In jo največja nesreča v A-merika začloveki — bolf-%cn. Ako jo človek boku iioinoro delati, in čo ne delu ngmore zaslužiti niti (oliko, kolikor mu jo potrebno zn življenje, s čem pa moro hvo-ji m, dragim, kateri so ostnli v starem kraju pomngati ? , Kiulnr jo človek l>olnn — 11101*« mo zdravit i. Najhujše se mu pa godi, ko jo bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, nmncsto da so takoj obrne na nujboldega zdravnika, knterl j umri v. svojo učenostjo, da ga čo gotovu in popolnoma ozdraviti. Zlito rojtilii K!ovo-Kevmatlzem in magat. Potem se Obrnem na Vasdr. a . bolezen želodca Colllna in poslali ste mi 2 krat zdra- ™»ezui vila in zdaj sem popolnom« zdrav. 111 KBN.eiJ 1 Toraj se Vam srčno zahvalim z«to*a 0zura>ljeiia. velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nur bolSi zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Malk Strah. fa) Arimont St Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Nk Usek, vejdit da sem ozdravel in da se po- bo* 67, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestiad, Pa. čel VaSa zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. I3rof. CJoUin»J«iiM£i mi popolno ozdravljenje vseh bolcNti: Kakor t»ole»li na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcn, grlu, nervoznost v vi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, oteklo noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žila (hemoroide), onomoglost pri Bpolskem obeeviinju, izpodunjri po|)olnoniu ozdravi sušioo in sifilis kakor tudi voe Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Oollin* naj si ded«« od katere spolske bolezni zmiruj, ozdravil. Zato. ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opigito isto v malernem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, X40 W. 34th St., NEW YORK. Prot Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se foteo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar veC ne povrne. Maik (3 list in, Box 37, Sot'dax, Minx. Opatov praporščak. Zgodoviska povest. Spisal F. R. XLVI. Ko se je naposled Margareta odpeljala in sta ostala prijatelja sama, je dejal Rovan: — Albertusa morava rešiti. mi boš pomagal, Matija ? — Lej ga, kako vprašuje. Seveda ti bom pomagal! Ali sem te že kdaj pustil na cedilu? In čez nekaj trenotkov jc skrivnostno rekel: — Veš Rovan, jaz sem mislil storiti obljubo, da pojdem na božjo pot na Sv. Goro, če vse dobro izteče. A sem se premislil. Kaj je na tem, če grem enkrat na božjo pot? Nič! In zato sem storil obljubo, da bom vsak dan do svoje smrti na čast Matere božje spil bokal vina. Tako bom vsak dan nanjo mislil, meni bo pa tudi poma-gano. XLVII. Matija se je proti večeru vrnil v zatiški samostan. Ko so bili zaklenili vrata, je po svoji dolžnosti pregledal, če je vse preskrbljeno za varnost. Obhodil je vse prostore, kjer so bile nastavljene straže in pregledal vse stolpiče. Tudi v stolpiču za vrtom se je mudil nekaj časa, potem pa, ko se je naredila noč, se odpravil spat. Straža ga je videla, kako je šel čez vrt in izginil v temi. Ko ga ni veČ bilo v bližini, je vojščak vzel sulico pod pazduho in sedel na stopnico. Iz suknje je mož izvlekel večjo steklenico žganja in jo začel počasi prazniti. Ko je to bilo končano, sc jc naslonil na vrata in lahko zadremal. Bila je mirna in tiha noč. Le tu in tam se jc iz daljave slišalo lajanje kakega psa in sem in tam se je oglasila sova. V samostanu so že vsi počivali in tudi straže pri glavnih in stranskih vratih so spale, ker ni bila navada, da bi jih ponoči kdo hodil nadzorovat. Iz gostega grmovja na vrtu se je nakrat začela plaziti neka črna prikazen proti stolpiču. Vlekla se je kakor senca in sc skrila za vogalom stolpiča. Kmalu potem se je na nasprotni strani videlo, da je neka senca švignila čez zid, se splazila k stolpiču in komaj slišno pis-nila, kakor iz spanja prebujen ptič. Za stolpičem skrita oseba je enako odgovorila in v tistem hipu ste že obe osebi planili na stražo. Ko je napadencc prišel k zavesti, je imel ie usta zamašena in roki zvezani. Napadalca sta bila oblečena v meniške kute, ,na obrazih pa sta imela maski, tako da jih ni bilo spoznati. Nesla sta stražo v stolpič in zaprla moža v pritličju, potem pa sta šla v stolp. Tu sta z vetrihom odprla ključavnico. Iz sobe se je slišalo neki šum in boječ glas je vprašal: — Kdo je? Nič odgovora. Moža sta užgala "svečo in stopila v sobo. Pred njima je stal mlad mož srednje velikosti, katerega je ta nočni obisk očividno i noči io prestrašil. — Kaj je? Kaj to pomeni? je trepetaje vprašal jetnik. — Sodbo I je odgovoril eden skrivnostnih došlecev, ki ni bil nihče drugi kakor Rovan. — Življenje ali smrti je z glo-bokim glasom dejal drugi došlec — Matija. Jetnik se je še bolj prestraši. Gledal je »daj tega. ontga. skrivnostnih mod in potem jecljal: — Ali — prosim — s kako pravico me hočeta soditi. Gospod opat — — Gospod opat ni sodnik, je rekel Rovan. Sodnik sem jii in ta moj spremljevalec je krvniki Ti si obdolžen in si priznal, da si poskusil premilostnega gospoda opata umoriti. Zapadel li torej smrti — — Za Boga, je zastokal jetnik v smrtnem strahu. Pustita me — peljita me k opatu — tam se vse razjasni — — Razjasnila ni več treba nika-kega. Ti si svoje dejanje sam priznal! Zato sem prišel ti naznanit sodbo in krvnik jo takoj izvrši. Jetnrk je padel na kolena in. tresoč se kakor bilka je jokal: — Jaz sem nedolžen! Jaz nisem opatu ničesar storil l Opat me je najel in mi je obljubil bogato nagrado, Če se dam prijeti In trdim, da me je bivši opat Albertus podkupil, naj opata Petra umorim l _ Ti — da si nedolžen ? Tega ne verjamem I je dejal Rovan. — Prisegam Vam! Jaz sem nedolžen ! Zaslišite opata — — Opat je bil že zaslišan in je isto tako izpovedal kakor ti. In 2ato si zapadel smrti. Krvnik prim: ga! Matija je pristopil in vzemši iz — Milost — milost — je prosil jetnik. Nedolžen sem I Preiščite še enkrat vso Uvar! Zapišite prejšnjega opata Albertusa. Ta pove, da me še nikdar ni'videl, kaj še, da bi me bil on najel! Zaslišite menihe v Reinu, ki me vsi poznajo, saj sem tam služil. — Od kod te pozna opat Peter? je vprašal Rovsn. — Iz pamostana v Reinu, kjer sem služil za hlapca. Naročil 'mi je, naj pridem v Zatičitfo, da se mi bo tu dobro godilo. Ko sem prišel; mi je obljubil ito cekinov, če storim po njegovi želji. — Dobro! je nekel alaj.Rovan. Ce je resnica, kar si govoril, se mora to izkazati. Ali tu ne, moreš ostati! Ko bi opat izvedel, česa ga dolžiš, bi te dal skrivaj usmrtiti. — Rešite me, rešite me, jc prosil jetnik. — To je težko, je menil Rovan. Če ostaneš tu, ti je smrt na vsak način gotova. Ako si opata po krivici obdolžil, boš obsojen, ako si govoril resnico, te odstrani opat. ker bi ga spravil-v sramoto. — Ali — kaj naj storim, da pride resnica na dan. — Samo ena pot je odprta. — — Prosim, povejte, kaj naj storim. Usmilite sc me! Saj vem, da nisem prav ravnal, ali smrti nisem zaslužil. — Si-li pripravljen, svoje trditve pred pričami in pCKfprisego ponoviti ? je vprašal Rovan. Da! I Potem ti pomorem. Ali pred vsem je treba, da te skrivaj spravim iz samostana in na varen kraj. Pri samostanskih vratih pač ne prideš ven, torej bo treba iti čez zid. — Oh, rešite me, prosim Vas, Rešite me! Ce si govoril resnico, se ti nič hudcgajie zgodi; če pa si Iapal uuui.j;a^iv. ^h^v" i r" — —n— ^ ; , {»tem končaš pod krvnikovim pred reformacijo, v 14. stoletju se mečem! Meni jc samo in edino za kažejo sledi iste. Ali prav jo je pravico in za resnico! Ce si ti kriv, zbudila k življenju velika industrija boš ti obsojen, če jc opat kriv, bo preteklega stoletja mej industrijel- obsojen opat 1 Zdaj pojdi! "inii narodi. Omenimo kratko, da Krščansko socialno. Ncmci so sedaj precej važen narod v Evropi. Kar se pri njih dogaja, je precej merodajno tudi za druge evropske države. Zato popišemo strankarStvo v Nemčiji. NetnČija ima kakor pri nas v Avstriji razne poljt'ične stranke: Centrum, to so kat. duhovniki s kat. kmeti, kat. veleposestniki in nekateri katoliki iz druzih slojev, ki še ne ločijo verstva od gospodarstva. / Dalje fconservativci. V tej stranki so fevdalci — protestanti in kar ž njimi hodi iz mej protestantskih kmetov in meščanskih elementov, potem liberalna stranka, zdaj razdvojena v par strank in socijalna demokracija, stranka delavstva. Vse te stranke šo seveda tudi gospodarske 9tranke. Prve dve stremite po srednjeveški obliki gospodarstva, preustrojenem po novodobnih iznajdbah in kat, centi um teži zraven tega po zopetni nadvladi papežtva. Liberalizem stremlji po razvoju individua, oslobojcnja vezanosti prejšnih časov, izrabljenja velike produktivnosti zdajšnih go-s|>odarskih sil, katere so sc razvijale iz tlakarskega in liberalnega kapitalističnega gospodarstva, v katerem zdaj živimo. Temu nasproti in razvijajoči se iz gospodarstva kapitalizma je socijalizem, ki zasleduje po-voljno gospodarsko življenje vseh ljudi, izrabljenje gospodarskih sil v dobro vseh ter moralo, duševni razvoj, v katerem lahko izhajajo mej salio vsi ljudje, v katerem posamezne cerkve in narodnosti nimajo dosti pameti, v katerem življenje je merodajno, kar jc občno človeško. Soc. demokracija je v tej smeri glavna stranka. Socijalna demokracija je že precej stara. 18. stoletju in če se hoče že Možje so zapustili stolpič. Jetnik je imel zvezane roke in zato sta mu prvi oznahjevalci tega teženja naj lejo v kapitalističnem gospodarstvu Rovan in Matija pomagati, i kali kolektivizma; isti dokazuje, tla je/prišel na zid. Rlizn zidu je grajski hla]>cc s Smreke s tremi konji. Matija je jetnika privezi za konja in potem so vsi trije ztlirjali proti Ljubljani. Danilo se je že, ko so prišli do se koletivizem razvija iz liberalnega gospodarstva, kakor se je to slednje iz tlakarskega, da so gospodarske moči uzroki razvijanja v kolektivizem. Iz vezane tlakarskc lastinc in mesta in morali so čakati še dobro človeka smo sc razvijali v prosto uro. predno so se odprla mestna lastino, prostega človeka, ki, mora n .. _ , rM.it i crnciv-irlariti in živeti no nrin- vrata. Rovan je z Matijo in z jet nikom šel naravnost v hišo. kjer je stanoval cesarski notar Leutwin. Matija in jetnik sta ostala v veži. Rovan pa je dal notarja zbuditi, ker je hotel najpraj ž njim govoriti. Stari gospod je bil skrajno presenečen, ko je videl Rovana v meniški obleki, a njegovo presenečenje je postalo še večje, ko je izvedel, kaj se je zgodilo. _ To je grozna hudobija, je vskliknil ogorčeno. Nikdar bi ne bil mislil, da je ta sladki ponižni opat Peter tako prekanjen in brezsrčen ter sploh zmožen za tako hu-dodelstvo." Stvar je za Albertusa na vsak način skrajno nevarna. Albertus je znan kot človek, ki se ne ustraši nobenega nasilstva, Peter pa velja za vzornega poštenjaka. Kaj pomaga, če vaš jetnik sedaj tudi pove, da ga je opat Peter najel? Ce ostane Peter pri svoji trditvi, jetnik pa pri svoji, se bo le opatu verjelo, ne temu hlapcu in reklo se bo morda tudi, da so jetnika pregovorili in podkupili tisti, ki so ga skrivaj odpeljali iz zatiškega samostana. < ; _ Jaz, je dejal Rovan, sem si stvar tako-le mislil: Jetniku obljubim, da ga takoj izpustim, če reče, da je sam ušel iz samostana, a ker ga je pekla vest, da bi se zgodila Albertusu krivica, je prišel iz lastnega nagiba k Vam in Vam razodel resnico, s pogojem, da ga pustite mirno oditi. Moi stori to rad. Vi napravite potem zapisnik o tem, kar Vam mož pove. Več kakor Vam on pove, Vam ni treba vedeti. — Tako pa pojde, je zadovoljno prikimal notar. Opat Peter bi potem svoje trdil, Albertus bi rekel, da je nedolžen — glavne priče pa bi nikjer ne bilo, oziroma imeli bi v rokah njeno prostovoljno izpoved. Albertusu se potem nič ne more zgoditi. Zgodilo se je vse tako, kakor sta se domenila Rovan in notar. Rovan je dal jetniku še nekaj denarja, da je mogel iti v drug kraj, sam pa se je vrnil t Matijo na Smreko, od koder je poslal Margareti kratko pisemce, naj upa. da bo že r kratkem njen brat rešen. Somiiljenlki naročujte In n» prlporočujte "OLAS SVOBODE" delati, gospodariti in živeti po prin cipu; wak in rlodej naj vzame istega, ki ne uči, da naj bode zemlja in druga produktivna sredstva last vseh; vsak mora delati in dobiti od družbe, da Človeku vredno živi, vsa velikanska bogastva zdaj-šnega in bodočega gospodarstva naj služijo dobremu preživljenju. vseh ljudi. Internacijonalizem naj velja mej narodi; nič več moč močnejšega; vzajemnost vseh ljudi, je zahteva tc nove struje. Socijalna demokracija je dobila tekom 50 let najboljše duševne de lavcc v svoje voditeljstvo, pridobil* skoraj vse indu9trijelno delavstvo, pridobila omikance, ki imajo trdnega, trajnega gospodarskega stališča, ali tudi rate, ki demokratično mislijo, čustvujejo in dandanes je v vseh kulturnejših državah tudi že precej močna. Gospodarska stranka po zadrugah in delavskih »družitvah ter politična stranka, kojl se morajo vlade obstoječe še iz pripadnikov fevdalnega in liberalnega gospodarskega teženja udajati. V Nemčiji celo, ker bo skoraj najmočnejša stranka v raznih parlamentih in to precej, ko zadruge producentov na kmetiji razcvetejo in ji tudi kmet privede svoje bataljone. Protestantovski in kat. duhovniki, — v tem je pop popu jednak — s to novo strujo niso za11 8. Centre Ave. Chicago, III. 8e priporočam za obilen obisk Jehn K.seli. t ****** ****## MATIJA ERKLAYEC, , 433 W. 17th St. Chicago, III. ; edini slov. krojač v Chicagi, se priporoča rojakom v i zde-' lovanje nove is popravljanje star« obleke, katera bo izgledala kakor nova. Vse po l zmerno aiakih cenah. t ** 8 tttmt* **<>***? Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni "SALOON". Točim vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postreibo. Za obilen poset se priporoča MARTIN POTOK A K, 564 8. Centre Ave. Chicago. 111. Telefon stev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starega prostora, John K«*ltka. Jb Najbolji izmed vseh je Wilke-za- nesljivi fotograf -^-^-^-^- 391-393 Blue Island k na vogalu 14!h Pl, Zenitvanske in slike v skupinah so naše posebne specialitete. Phone Canal 287. Tvrdka vatanovljena leta 1883. Ob nedeljah odprto od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne. )brnite se zaupno na nas kadar hočete odpreti mIhd H IJQ «11 se zmeniti za piv«. Lahke govorite z nami v slovenskem jeziku, a nas« iiborne pire je po evropsko kuhano, tako, da bodet« vselej delali debre knpčljo. Kadar nimate časa priti «sebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, la kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodžklh in izvrstne dež an u pivo (Lager-Beer) v steklenicah. & Blue Island Ave. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO. * O B V ESTILOI Podpisani si usojam naznanjati p. n. občinstvu, da Bern prevzel "Saloon" rojaka Jak. Martinoiča v Sumit, III. Moje načelo je in bode vselej sprejemati rojake najoljudnejše, vsled česar u- Earn, .dase bode tudi meni izkazovala tista naklonjenost, ka-or mojemu predniku. Poeetnike prijatelje in c. rojake v obča zagotavljam, da bodo vsak čas postrežem točno ^izvrstnimi smodbuni, svežo pivo, raznimi likerji, vinom itd. Za zabavo novodobno " !j obiskujte me vjgrostih urab 'a zdart Portvini", Trinerjevim Rojaki zuauci, pri-vali bodete vsaj iisti zrak. 10, o-~« Summit, III