POROČILO
o delu izvršnega sveta Skupščine občine' Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1986 (povzetek)
Aktivnosti izvršnega sveta pri izvrševanju zakonov, predpisov in splošnih aktov ter pri izvajanju politike občinske skupščine ter usmerjanju in usklajevanju dela upravnih organov in strokovnih služb, so se izvajale na način in po metodah dela, ki jih je opredelil že program dela izvršnega sveta za leto 1986 in pregled gradiv predvidenih za obravnavo na izvršnem svetu in skupščini občine. Osnovna organizirana oblika dela so seje izvršnega sveta, na katerih je izvršni svet na podlagi predhodnega dela in priprav članov izvršnega sveta in upravnih organov ter strokovnih služb sprejemal odredbe in navodila, sklepe, ugotovitve, stališča in usmeritve za posamezna področja delovanja upravnih organov in strokovnih služb. Poleg tega so aktivrvosti članov, predsednika in podpredsednika izvršnega sveta potekale s seznanjanjem o stanju na posameznih področjih delovanja, izvajanja ukrepov, na podlagi stališč izvršnega sveta, posredovanje mnenj, sodelova-njem z DPO, SIS, OZD in KS ter z izvršnim svetom in upravnimi organi SML, upravnimi organizacijami in zavodi na območju mesta Ljubljane.
Skupščina je bila med letom seznanjena z aktivnostmi izvrš-nega sveta preko posredovanih predlogov aktov, z informacijami o tekočih gospodarskih gibanjih ter z vsemi tekočimi problemi z kratkimi ustnimi poročili na sejah posameznih zborov skupščine občine. 14/4-1986 je bil izvoljen nov izvršni svet. V novem izvrš-nem svetu se je zmanjšalo število članov izvršnega sveta zaradi zmanjšanja števila neprofesionalnih članov izvršnega sveta.
Poročilo o delu izvršnega sveta obravnava poglavitna področja dela, nekateri podrobnejši podatki pa so razvidni tudi iz povzetka poročil o delu upravnih organov in strokovnih služb. Delovanje izvršnega sveta je temeljilo na pravicah in dolžnostih iz zakona o sistemu državne uprave, republiškem izvršnem svetu in republi-ških upravnih organih, pristojnostih opredeljenih v novem statutu občine, sklepih in zadolžitvah skupščine občine. Izvršni svet je skrbel tudi za izvajanje svojih sprejetih sklepov in opredelitev iz tekočega in predhodnih obdobij.
V letu 1986 je izvršni svet imel 48 sej s 584 točkami dnevnega reda po naslednjih področjih:
-   urejanje prostora                                                                  123
-  družbeno planiranje                               ¦                -         '   ''98
-  družbene dejavnosti                     .                    ¦             •     ' 4t
-  občauprava in proračun                                       •                 67
-   kmetijstvo ingozdarstvo                                                        43
-   kadrovske zadeve                                                                  42
-  družbeni prihodki               "                                                   34
-  Ijudskaobramba                          •                                ¦         34
-   ostalo                                                                                   101 Skupaj:                   -                                                                  584
Seje so trajale skupno 114 ur in 28 minut, povprečno je trajala seja 2 uri in 23 minut, s povprečno 12 točkami dnevnega reda. Povprečno je bilo prisotnih 12 članov izvršnega sveta ter skupno 255 prisotnih iz gospodarstva, družbenopolitičnih organizacij, družbenih dejavnosti in predstavniki javnega obveščanja. Prisot-nost članov izvršnega sveta na sejah v prejšnjem mandatu je bila 78,75% in v novem mandatu 85,73%. Prisotnost članov v novem mandatu se je glede na prejšnja leta (za leto 1985 79,85%) bistveno izboljšala.
Izvršni svet je imenoval v letu 1986 17 stalnih in občasnih delovnih teless 140 člani. Izvršni svet je tudi razrešil 10 stalnih ali občasnih delovnih teles s 95 člani.
Tri seje izvršnega sveta so bile v celoti namenjene obravnavi določene problematike in so tudi potekale izven prostorov skupš-čine občine. Obravnavana problematika je bila varovanje naravne in kulturne dediščine, razvoj turizma v naši občini in problema-tika obrambe in družbene samozaščite.
Seje izvršnega sveta so bile vnaprej programirane s progra-mom gradiv za seje za celo leto, hkrati pa so seje tudi v okviru meseca zaokrožene po tematskih področjih, kar je omogočilo vsebinsko povezano obravnavo gradiv iz istega področja delova-nja ter pripomoglo k učinkovitosti dela izvršnega sveta, s tem pa je bila zagotovljena tudi točnost in pravočasnost pri pripravi gradiv za obravnavo na zborih skupščine občine.
Izvršni svet je pripravil in predložil v obravnavo in sprejem zborom skupščine 67 gradiv in sicer iz naslednjih področij:
I      i     §!
™           S          "° p
;                                                                                 S <2           °-<Q          %  i
o. a         L i5        o. 2"
0   0)            >    <U           <D   S
O.T5            H  -O            C    O.
- družbeno planiranje in gospodarstvo              9                3                2
-  urejanje prostora in varstvo okolja                7                6                3
- družbene dejavnosti                                    5                9                2
-  obča uprava in proračun                                 9
-  kmetijstvo in gospodarstvo                           7               -                1
- družbeni prihodki                                        4                2
-  Ijudska obramba                                        -                -                1
-  kadrovska problematika                              -                2                1
-  ostala področja in KS                                  3                3                1 Skupaj:                                                           44              24              11
Občinski komite za družbeno dejavnost, komite za kmetijstvo, SIS za ceste Ijubljanskih občin, odbor podpisnikov družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja NOB in sociali-stične izgradnje, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ZKPO Študentski center in komisija za pregled letnega davčnega zaključnega računa so bili tudi samostojni predlagatelji gradiv za seje zborov skupščine občine.
Izvršni svet po programu dela v letu 1986 ni predložil v obrav-navo in sprejem skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik naslednja gradiva;
-  odlok o razglasitvi gradu Turjak za kulturni in naravni spome-nihk
-  odlok o razglasitvi Barja za naravni spomenik
-  odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok VP-9/1 Škofljica
-  odlok o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-9/ 10 Škofljica
Gradiva niso bilo posredovana, ker jih strokovni pripravljalci (LUZ in Ljubljanski regionalni zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine) niso pravočasno pripravili. Vsa navedena gradiva so predvidena za obravnavo v letu 1987.
-  odlok o javnih poteh na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik Odlok je v pristojnosti SML in je v pripravi.
-  analiza zaključnih računov KS za leto 1985
Gradivo je bilo pripravljeno, vendar je predlagatelj menil, da bi bilo smotrneje, da se pred posredovanjem skupščini gradivo dopolni z materialnim položajem KS pri financiranju v letu 1986, vendar gradivo za spremembo kriterija na ravni mesta še ni izdelano.
-  ocena stanja obrambnih priprav v KS
Gradivo je bilo pripravljeno, vendar je bilo po dogovoru s svetom za LO posredovano v obravnavo komitejem za SLO v krajevnih skupnostih.
-  stanje OZD, ki poslujejo z izgubo
Gradivo je deloma pripravljeno, ena organizacija še ni dostavila programa in je razvojni svet obravnavo odložil. Gradivo je predvi-deno za obravnavo v letu 1987.
-  stanje na področju drobnega gospodarstva
Gradivo je bilo pripravljeno, vendar ga je potrebno dopolniti s problematiko obrtnih zadrug, problematiko zaposlovanja pri obrtnikih in problemi pri pridobivanju zemljišč za nove obrtne cone. Gradivo je v programu za leto 1987.
-  odločba o uvedbi komisijskega postopka v območju Horjul C Gradivo  ni  pripravljeno,  ker investitor ni  dal  predloga za
uvedbo postopka občinskemu upravnemu organu.
-  poročilo o izvrševanju kadrovske funkcije v OZD za leto 1986 Pripravljeno bo skupno poročilo Ijubljanskih občin o oblikova-
nju in izvajanju kadrovske politike v letu 1986, ki ga bodo obrav-navale vse Ijubljanske občine in kjer bo obravnavana tudi kadrov-ska problematika naše občine.
Izven programa dela je izvršni svet predložil za obravnavo na skupščini naslednja gradiva, pogojena z rednim spremljanjem področij in potreb po ukrepanju, ki jih ni moč predvideti ali so odvisna od zunanjih dejavnikov:
-  predlog dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zem-Ijišča in meril za določanje višine tega nadomestila.
-  predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev amortizacije krajevnih skupnosti
-  predlog sklepa o soglasju k statutu Študentskega centra
-   osnutek in predlog družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV,
-  osnutek odloka o priznavalninah udeležencev NOV,
-  osnutek odloka o načinu izdajanja garancij - prekvalifikacija v sklep,
-  predlog sklepa o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Študentski center in predlog ureditvenih sklepov,
-  predlog sklepa o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Projektivno podjetje Emonaprojekt,
-  program zagotavljanja materialnih pogojev za delovanje dele-gatskega sistema v krajevnih skupnostih v obdobju 1986 - 1990.
-  odlok o spremebah in dopolnitvah odloka o sestavi občinskih komitejev,
-  odlok o spremembah in dopolnitvah odloka na promet nepre-mičnin,
-  odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč Ijubljanskih občin.
-  odlok o spremembi odloka o začasnem plačevanju prispevkov za financiranje SIS materialne proizvodnje
-  informacija o pristopu k SaS SIS o temeljih plana za obdobje 1986-1990.
-  osnutek odloka o financiranju SIS družbenih dejavnosti.
-  predlog sprememb družbenega dogovora o štipendijski politiki vSRS,
-  informacija o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in sredstev za osebne dohodke v letih 1985 in 1986,
-  informacija o posledicah neurja,
-  osnutek odloka o ugotovitvi, katere sestavina ZN in UR so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990,
-   odlok o financiranju SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana Vič-Rudnik,
-  predlog sklepa o soglasju k statutru VGP Hidrotehnik,
-  predlog sklepa o soglasju k statutu Osnovne šole Oskar Ko-vačič,
-  predlog sklepa o soglasju k statutu Šolskih delavnic tehniških šol.
Izvršni svet je po sprejemu družbenega plana občine za obdobje do leta 1990 družbenemu planiranju, zlasti v OZD, še nadalje posvečal izredno veliko pozornosti. V sodelovanju z DPO je obiskal vse OZD - nosilke razvoja in večino ostalih OZD z namenom, da preveri vsebino razvojnih usmeritev OZD. Z ugoto-vitvijo o kritičnem stanju zlasti v pristopu do razvojnih vprašanj je izršni svet večkrat seznanil tudi delegate skupščine občine, redno pa je spremljal uresničevanje resolucije za leto 1986. Najpomembnejša naloga je bila vsekakor vzpodbujanje pričetka uresničevanja osnovnih izhodišč Ljubljana 2000 in za hitrejši razvoj naše občine, kjer je izjemno pomembna komunalna infra-struktura, ki je pri industrijskih conah prav gotovo tudi odločil-nega pomena.
S stališča razvoja občine je izredno pomembna zapolnitev obeh industrijskih con na vpadnicah. V VP 1/2 (Rudnik) je prvo fazo naložbe dokončala DO Integral Viator, ki je pričela s poslo-vanjem, kar velja tudi za Semenarno ob coni. Zaradi zagotovitve normalnega obratovanja po zaključku posameznih investicij, si je izvršni svet izjemno prizadeval za pravočasno in celovito komu-nalno opremo cone, kar velja tudi za IC VP 6/1 (Plutal), kjer je z naložbo pričela Iskra IEZE TOZD SEM. Ugotavljamo pa, da začr-tane aktivnosti pri dopolonitvah in uresničevanju Ljubljane 2000 potekajo kljub opozorilom prepočasi.
V tesni soodvisnosti s pristopom k planiranju sta v OZD tudi kadrovska sestava in poslovni rezultati. Izvršni svet je tekoče spremljal poslovanje OZD z izgubo in motnjami ter sodeloval pri odpravi poslovnih problemov, bistveno več pozornosti kot v pre-teklih letih pa je namenjal delitvi dohodka in prizadevanjem za ohranitev in povečanje deleža akomulacije v dohodku.
Delegatom skupščine je predložil:
-  poročilo o pripravah planskih dokumentov v občini Ljubljana Vič-udnik
-  poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986 - 1990 za leto 1986 - 4x
-  poročilo o uresničevanju stališč in sklepov podanih na skup-nem zasedanju SO Ljubljana Vič-Rudnik in občinske izobraže-valne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik
-  osnutek in predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1986-1990 za leto 1987
-  spremljanje vseh področij resolucije za leto 1986
- informacija o poslovanju OZD s področja gospodarstva za prvo polletje in prvih devetih mesecev
-  poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 za leto 1986
-  predlog sklepa o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Projektivno podjetje Emonaprojekt
- osnutek odloka o načinu izdajanja garancij - prekvalifikacija v sklep
-  informacija o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in sredstev za osebne dohodke v letih 1985 in 1986
Na področju preskrbe je bila odprta samopostrežna trgovina ABC Pomurka DO Delikatesa v KS Vič in urejena trgovina ABC Pomurka DO Tabor v Pijavi gorici, nadeljevale pa so se priprave na gradnjo trgovine na Škofljici, v Horjulu in na Golem, kjer je realizacija predvidena v letu 1987.
Pri prenosu znanstvenih dosežkov v prakso je izvršni svet vzpodbujal ustanavljanje novih enot drobnega gospodarstva s prenosom serijske proizvodnje iz znanstveno raziskovalnih orga-nizacij.
Na področju drobnega gospodarstva je v zasebnem sektorju najpomembnejši pričetek gradnje centra drobnega gopodarstva ob Tržaški cesti, ki bo s 4.000 m2 poslovne površine omogočil nadaljnjo krepitev obrti v občini. V gradnji je skupina obrtnih delavnic v industrijski coni ob Koprski cesti, sprejet je zazidalni načrt za območje drobnega gospodarstva v lc VP 6/1 (Plutal), kjer so že pridobljena zemljišča za gradnjo delavnic. Z ustanovitvijo komisije za oddajo poslovnih prostorov v družbeni lasti pri izvrš-nemu svetu je zagotovljeno ustreznejše zadovoljevanje potreb krajanov po deficitarnih storitvenih dejavnostih.
Tudi na področju gostinstva izvira večina pobud iz zasebnega sektorja, kjer so v sodelovanju s komitejem za družbeno planira-nje in gospodarstvo pripravili prvi in drugi Teden viških gostin-cev, poslej tradicionalni prikaz najboljšega kar premoremo v gostinstvu. Turistična ponudba občine se krepi zlasti z aktiv-nostjo turističnih društev, kjer prednjači TD Rakitna, izredno pomembna turistična točka pa je ob 400-letnici Trubarjeve smrti postala Rašica s spominskim in gostinskim objektom. Sprožili smo tudi aktivnosti za priprave na gradnjo Turistično sprejem-nega centra Bokalci.
Predložena gradiva za skupščino so bila:
- osnutek in predlog odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona v občini Ljubljana Vič-Rudnik
Na področju urejanja prostora je izvršni svet posvetil pozor-nost pripravi urbanistične dokumentacije za Muzej Ijudske revo-
4
lucije Slovenije in Kardeljevo cesto ter industrijsko cono VP-6/ (VP-4) Plutal.
Izvršni svet se je aktivno vključil v izdelavo srednjeročnega programa izdelave PIA, ki je v pristojnosti izvršnega sveta mesta Ljubljane. Pri predlogih in pripombah je sledil prioriteti čim hitrejše priprave urbanistične dokumentacije, potrebne za izgradnjo industrijskih con in s tem povezanih delovnih mest v občini, ter izgradnji strnjenih in urejenih stanovanjskih naselij.
O vseh problemih, ki se pojavljajo pri pripravi in realizaciji urbanistične dokumentacije ima izvršni svet redne sestanke s predstavniki ZIL. Za zagotovitev prostih površin za izgradnjo stanovanjskih sosesk in drugo organizirano gradnjo je izvršni svet zadolžil upravne organe in pripravljalce za izdelavo odlokov o prenehanju lastninske pravice natakih območjih. Izvršni svet je tudi sprejel sklep, da se pri vseh oblikah prodaje uveljavlja pred-nostni nakup. Le tako bo mogoče preprečiti črnogradnje na teh zemljiščih in jih nameniti za hitrejši gospodarski razvoj naše obične.
Področju odstranjevanja nedovoljenih gradenj je izvršni svet v tem letu posvečal veliko pozornosti. Dal je pobudo za spre-membo obstoječe zakonodaje na tem področju, ki bi omogočaia učinkovitejše ukrepe. Obravnaval je tudi gradivo iz te problema-tike skupaj s problematiko odstranjevanja barak. Ob tem je bilo ugotovljeno, da je obseg teh posegov izjemno velik že v preteklo-sti, po sprejetju določenih ukrepov po letu 1984 se stanje sicer rahlo izboljšuje, vendar ni zadovoljivo. Izvršni svet je večkrat poudarjal potrebno in zahtevno po zagotovitvi pooblaščene orga-nizacije, ki bi morala imeti na voljo stalno ekipo za takojšnje rušenje nedovoljenih objektov in bi hkrati posredovala ob nasil-nih vselitvah. Izvršni svet se je večkrat sestajal in reševal tekočo problematiko s tega področja z Mestno upravo inšpekcijskih služb, ki je pristojna za to področje.
V letu 1986 je bil ustanovljen mestni sklad stavbnih zemljišč, ki bi že moral pričeti z delom, vendar njegovo delovanje še ni uveljavljeno, tako, da je njegove funkcije moral prevzemati izvršni svet.
V tem letu je bil sprejet odlok o stavbnih zemljiščih, ki je določil povprečno ceno urejanja stavbnega zemljišča za vse Ijubljanske občine z namenom izenačitve komunalnega standarda in pogo-jev gradnje. Ob uveljavitvi tega odloka so nastali problemi, ker je njegovo izvajanje v praksi zaradi nepreciznosti posameznih dolo-čil bilo zelo otežkočeno, vendar si je izvršni svet prizadeval za to, da se uveljavi takšno tolmačenje, ki bo dejansko omogočilo hitrejši razvoj južnega dela Ljubljane.
Izvršni svet se je vključeval v problematiko izgradnje ploščadi BC v Trnovem z organizacijo sestankov s predstavniki vseh prizadetih strani za dosego sporazumne in najboljše možne re-šitve.
Delegatom skupščine občine je bilo posredovano:
-  predlog odloka o zazidalnem načrtu za območje urejanja VI 2/8 - območje Muzeja Ijudske revolucije Slovenije
-  predlog odloka lokacijskega načrta za severni odsek Karde-Ijeve ceste do križišča z Aškerčevo cesto do križišča s cesto v Mestni log
-  predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o spre-jemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VP 6/1 (VP-4) Plutal
-  predlog   odloka   o   spremembi   zazidalnega   načrta   za območje urejanja VS-3 3/2 Vič (VS-6) območje zaklonišča na garaže »duplex«
-  predlog odloka o sprejemu lokacijskega načrta za čistilno napravo Rob na vodovodnem sistemu Dobrepolje-Turjak
-  osnutek odloka o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnega načrta in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim  planom  občine  Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990
-  osnutek odloka o ugotovitvi  katere sestavine PIA so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990
-  predlog odloka o prenehanju veljavnosti odloka o pogreb-nih svečanostih na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
-  osnutek odloka o financiranju SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana Vič-Rudnik
-  odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč Ijubljanskih občin.
Dela in naloge, ki se pojavljajo pri vsakodnevni aktivnosti krajanov v krajevnih skupnostih, zahtevajo od izvršnega sveta in upravnih organov vse več usklajenega delovanja.
V  letu 1986 je izvršni svet posvečal posebno pozornost pogo-jem za realizacijo s planom predvidenih programov v krajevnih skupnostih upoštevajoč pogoje gospodarjenja, kakor tudi druž-beno ekonomski položaj krajevnih skupnosti ter občine. Izhajal je iz sprejetih načelnih izhodišč, oblikovanih v delgatski skupščini ter stališč izoblikovanih v zboru krajevnih skupnosti.
Aktivna razprava in odločitve delegatov v zboru krajevnih skup-nosti s področja dela in življenja delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih so nalagala izvršnemu svetu, upravnim organom in strokovnim službam ter samoupravnim interesnim skupnostim sprotno reševanje nalog, ki so v njihovi pristojnosti. Te naloge so se predvsem nanašale na reševanje zadev s področja urejanja prostora, tako mestnega kakor izvenmestnega značaja, družbenega planiranja, materialne osnove krajevnih skupnosti ter uresničevanje nalog družbene samozaščite.
Glede na to, da se krajevne skupnosti v naši občini razlikujejo med seboj po socialni strukturi prebivalstva, po stopnji razvitosti, gospodarskih in družbenih dejavnostih, stopnji komunalne opremljenosti, lahko ugotovimo, da se prepletajo različni inte-resi. Kljub temu je stopnja seznanjenosti predstavnikov krajevnih skupnosti z vsemi tekočimi problemi, težavami ter pomanjklji-vostmi izredno visoka, zato problemi cest, mostov, kanalizacije, vodooskrbe, telefonov in trgovin, posebej izstopajo tako v dele-gatski skupščini, kakor izvršnem svetu.
Izvršni svet si je v letu 1986 prizadeval za vsklajeno delovanje med upravnimi organi, strokovnimi službami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter organi v krajevnih skupnostih. Kon-kretizacija povezav med izvršnim svetom ter ostalimi dejavniki se je zlasti odražala pri realizacij dogovorjenih programov tam, kjer nismo bili dobro organizirani oz. ko je organizacija popustila.
V letu 1986 se je pričel izvajati program KSLO preko krajevno skupniškega programa. Pri izvajanju tega programa so sodelo-vale krajevne skupnosti po sprejetem Pravilniku o določanju vrstnega reda in pogojev za izvajanje planov krajevnih skupnosti Ijubljanskih občin za izgradnjo komunalnih objektov in naprav.
Dogovorjena sredgtva na nivoju mesta Ljubljane za financira-nje KS zagotavljajo le financiranje delegatskega sistema v krajev-nih skupnostih. Sredstva, ki so potrebna za razvoj krajevnih skupnosti so predmet dogovarjanja med krajani, združenim delom ter SlS-i materialne proizvodnje, v okviru KSLO ter spreje-tega pravilnika.
Prostorsko preoblikovanje krajevnih skupnosti v letu 1980 je terjalo tudi v letu 1986 dodatne napore za razreševanje funkci-onalnih prostorov za nemoteno delovanje krajevnih skupnosti. V ta namen je v letu 1986 izvršni svet predložil program zagotavlja-nje materialnih pogojev za delo krajevnih skupnosti do leta 1990, ki ga je zbor krajevnih skupnosti tudi sprejel. Program zagotavlja ureditev prostorskih pogojev z novogradnjami kakor tudi z obno-vitvami obstoječih neustreznih prostorov do leta 1990, s sredstvi združene amortizacije pa tudi poenoteno nabavo opreme. Izvršni svet je tudi dal pobudo za ureditev statuta delavcev, zaposlenih v krajevnih supnostih.
Izvršni svet si je v letu 1986 prizadeval uskladiti aktivnosti med krajevnimi skupnostmi, izvršnim svetom, upravnimi organi ter strokovnimi službami pri usklajevanju različnih interesov z dejan-skimi možnostmi preko konkretnih akcijskih dogovorov, ki so doprinesli k realizaciji dogovojenih nalog. Za boljše informiranje v krajevnih skupnostih je v letu 1986 izvršni svet redno izdajal informativni bileten.
Z ožjega področja delovanja krajevnih skupnosti je izvršni svet predložil delegatom:
-  predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev amortizacije KS
-   program zagotavljanja materialnih pogojev za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih 1986 do 1990.
Pri družbenih dejavnostih je bilo veliko pozornosti posvečeno načrtnemu pristopanju k varovanju narave in kulturne dediščine v naši občini. Tej tematiki je bila posvečena tudi posebna seja izvršnega sveta povezana z ogledom kulturnih spomenikov. Izvršni svet je postavil zahtevo za označitev naravne in kulturne
dediščine za njeno primemo pregrupacijo. Ob tej problematiki se je srečal tudi s problemom neusklajenosti varovanja naravne in kulturne dediščine s planskimi dokumenti, v katerih ni osnovo za varovanje narave in kulturne dediščine. Za naslednje leto ostaja še kompleks Barja, ki ga je potrebno zaščititi kot naravno dediš-čino, izvršni svet se ob tem zavzema za takšen način varovanja, ki bi imel več con varovanja z različnimi režimi varovanja in dovolje-nimi posegi.
Izvršni svet je redno spremljal dograjevanje objektov iz samo-prispevka III. in pospešil aktivnosti za sanacijo objektov samopri-spevka II. ter prenosa ter objektov na končne uporabnike.
Vključil se je v pripravo proslave ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja. Pozornost je posvečal poslovanju Študentskega centra in problematiki tega poslovanja ter predlagal ureditvene sklepe za nadaljnje poslovanje po ukinitvi ukrepa družbenega varstva. Vključeval se je tudi v probleme pri izenačevanju osebnih dohod-kov v negospodarstvu z osebnimi dohodki v gospodarstvu.
Delegatom skupščine je predložil:
-  osnutek in predlog odloka o razglasitvi Krakova, Eipprove ulice in Trnovskega pristana za kulturni in zgodovinski spomenik,
-  predlog odloka o razglasitvi območja ribnikov v dolini Drage pri Igu za naravno znamenitost
-  osnutek in predlog družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV
-  predlog sklepa o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Študentski center in predlog ugotovitev in sklepov
-  osnutek in predlog odloka o priznavalninah udeležencem NOV
-  osnutek in odlok o razglasitvi petih podružničnih cerkva za kulturne spomenike
-  prikaz stanja in aktivnosti na področju varovanja naravne in kulturne dediščine.
Na področju kmetijstva je bilo v tem letu veliko pozornosti in aktivnosti posvečenih komasacijskim in melioracijskim postop-kom v Horjulski dolini, Želimljah, Igu, Dobravici in Resniku. Ob tem je izvršni svet sprejel opredelitev, da morajo vsi koristniki melioracij ob izvajanju in po izvedenih melioraciji prispevati k izvedbi melioracije ter vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih.
Izvršni svet je sprejel in redno spremljal program nalog in aktivnosti za realizacijo kmetijske politike v obdobju 1986-1990 in program vzdrževanja obvoznih jarkov na Barju.
V zvezi z neugodnimi rezultati odkupa kmetijskih pridelkov je izvršni svet sprejel sklepe, s katerimi je zavezal kmetijske zadruge, da proučijo razloge za zmanjšanje odkupa in pripravijo programe za izboljšanje rezultatov, zlasti pa zaostrijo odnose do kmetov, ki ne spoštujejo pogodbenih obveznosti. Na področju gozdarstva je obravnaval problematiko zasebnega lastništva goz-dov, lovsko gospodarske načrte ter sodeloval pri sanaciji prizade-tih gozdov zaradi žleda v letu 1985 ter pridobitvi sredstev solidar-nosti za pokritje škode.
Delegatom zborov je bilo predloženo:
-  osnutek odloka o reji, registraciji in označevanju psov in o postopku z naregistriranimi in necepljenimi psi
-   osnutek   in   predlog   odloka   o   uvedbi   melioracijskega postopka na območju Resnik in rabi kmetijskih zemljišč po izve-denih melioracijskih delih
-  osnutek in predlog odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda
-  problematika gospodarstva in zasebnega lastništva v goz-dovih
-  predlog odločbe o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Dobravica, k. o. Ig, k. o. Pijava gorica in k. o. Želimlje.
Na področju davčne politike se je nadaljeval trend stimulativne vloge davčne politike pri spodbujanju zasebne obrti in kmetijstva. Nadaljevala so se prizadevanja za večjo vlogo davčne inšpekcije pri obdavčevanju vikendov in šušmarjev. S sprejetjem novega statuta občine in mesta Ljubljane je vletu 1987 predviden prenos pristojnosti inšpekcijskega nadzora na mestu Ljubljana in usta-novitev mestne uprave inšpekcijskih služb. V tem letu je izvršni svet predlagal spremembo odlokov o davkih občanov in davkih na promet nepremičnin terznižanje in ukinitev določenih davkov (0,75% davka iz OD za mesec november in december).
Predložena gradiva skupščini:
-  predlog aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike v SRS
-  osnutek in predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka na promet nepremičnin
-  osnutek in predlog odloka o davkih občanov,
- predlog dogovora o usklajevanju meril za določanje območij na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zem-Ijišča in meril za določanje višine tega nadomestila.
V proračun za leto 1986 je bilo veliko sredstev namenjenih za krajevne skupnosti, za delovanje delegatskega sistema in obnovo prostorov krajevnih skupnosti. Večjih motenj v prilivu sredstev za proračun ni bilo in je bilo zagotovljeno nemoteno financiranje.
Zasanacijoškodevneurju vmesecu avgustu leta 1986 je bilo iz proračunskih sredstev zagotovljeno 18,000.000 din, ostale Ijub-Ijanske občine in mesto Ljubljana so zagotovili 22,000.000 din. Posebno poročilo o sanaciji škode je bilo skupščini že predlo-ženo.
Delegatom zborov skupščine je bilo predloženo:
-  osnutek dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1987
- predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1987
-  osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1986
-  osnutek odloka o spremembah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljub-Ijana za leto 1986
-  predlog odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985
- predlog odloka o proračunu za leto 1986 in osnutek odloka o proračunu za leto 1987
Ljudski obrambi, družbeni samozaščiti in civilni zaščiti je bilo tudi v tem letu posvečeno veliko pozornosti. Ena od sej izvršnega sveta je bila v celoti posvečena tej problematiki. Dopolnjena je bila varnostno politična ocena, izdelani mobilizacijski načrti, stalno smo dopolnjevali obrambne in varnostne načrte upravnih organov. Usklajene aktivnosti na področju civilne zaščite so potekale ob jedrski nesreči v Černobilu in neurju, ki je zajelo del območja naše občine. Izdelano je bilo statistično poročilo civilne zaščite in obrambnih priprav v krajevnih skupnostih in OZD, ki je bilo poslano komitejem za SLO in DS v krajevnih skupnostih.
Delegatom zborov skupščine je bila predložena
-  informacija o posledicah neurja.
Na področju organiziranosti skupščinskih upravnih organov v tem letu ni bilo sprememb. Večina aktov delovne skupnosti je bila sprejeta v letu 1985 in v tem letu so bile sprejete le manjše dopolnitve in uskladitve s spremembami zakonov ter spremembe pravilnika o organizaciji in delu ter sistemizaciji del in nalog za posamezna dela in naloge glede na spremenjene potrebe pri delu. Na področju osebnih dohodkov ugotavljamo, da ti spet zaostajajo za osebnimi dohodki za enaka dela in naloge v gospo-darstvu, saj v letu 1986 ni bilo mogoče zagotoviti dodatnih sred-stev za izenačevanje osebnih dohodkov.
Vedno bolj se uveljavlja selektivno, stimulativno nagrajevanje tako ocenjevalnih enot kot tudi delavcev glede na izvajanje zastavljenega programa dela. V tem letu je bil izveden tudi večji del adaptacije prostorov za AOP za namestitev novega računal-nika, ki bo po priključitvi omogočal še večjo modernizacijo in racionalizacijo dela.
Izvršni svet je za povečanje učinkovitosti dela upravnih orga-nov in strokovnih služb ter za uresničevanje že sprejetih usmeri-tev za organizacijski, kadrovski in prostorski razvoj upravnih organov in strokovnih služb sprejel program nadaljnjih aktivnosti v letu 1987, v katerih je ocenil dosedanje aktivnosti na tem področju ter za uspešno izvajanje zastavljenih usmeritev določil nadaljnje naioge in aktivnosti na makro organizaciji, kadrovskem razvoju in materialnem razvoju področja delovanja občinskih upravnih organov in strokovnih služb.
V tem letu so se trendi za zmanjševanje števila zaposlenih in za zaposlovanje delavcev le z ustrezno strokovno izobrazbo nadalje-vali. Večja pozornost kot doslej je bila posvečena izobraževanju delavcev  ob  delu  z  organizacijo  seminarjev  in  predavanj  s področja dela posameznih upravnih organov in splošnega uprav-
nega postopka. V tem letu so vsi delavci, ki brez potrebne strokovne izobrazbe že dalj časa uspešno opravljajo dela in naloge opravili preizkus in si pridobili potrdilo o z delom pridob-Ijeni delovni zmožnosti. Ostali delavci pa so bili skladno z usmeri-tvami napoteni na verificirne programe izobraževanja ob delu.
Stanje rešenih zadev je izboljšano v primerjavi s prejšnjim letom, čeprav so še vedno pomanjkljivosti v postopku in določeni problemi z neažurnostjo, kar vse je bolj podrobno obdelano v poročilih o delu upravnih organov in strokovnih služb.
Izvršni svet je v letu 1986 s področja kadrovske problematike do vseh imenovanj za IPO podal svoja stališča z obrazložitvijo. Obravnaval je oceno zbranih podatkov o imenovanju poslovod-nih organov v občini za leto 1985 in ob tem zavzel stališča o izhodiščih za kadrovanje IPO. Zavzemal se je za večjo izbiro mlajših kadrov, večjega števila žensk ter zavzel stališče, da mora imeti kandidat za IPO najmanj višjo izobrazbo v večjih DO pa visoko. Ob tem je izvršni svet ugotovil, da problemi nastajajo mnogokrat tudi zato, ker v večini OZD ne pričnejo s pravočasnim postopkom za izbiro novega kandidata za IPO. Izvršni svet je predlagal, da se v primeru prenehanja mandata zaradi upokojitve mlajši kadri že pred prevzemom mandata uvajajo za prevzem funkcije zaradi potrebne kontinuitete dela. Razvojni svet pri izvrš-nem svetu se je tudi poglobljeno ukvarjal s problematiko kadro-vanja vodilnih delavcev v OZD in predlagal izvedbo širšega stro-kovnega in družbenopolitičnega izobraževanja za vodilne delavce v OZD, izvršnem svetu ter občinskih družbenopolitičnih organizacijah.
Delegatom zborov skupščine je bilo predloženo:
-  osnutek in predlog odloka o spremebah in dopolnitvah odloka o sestavi občinskih komiiejev
-  družbeni dogovor o štipendijski politiki v SR Sloveniji Izvršni svet je spremljal gradiva za seje zborov skupščine SR
Slovenije in skupščine tnesta Ljubljana in ob tem zavzemal stališča, dajal predloge in pripombe delegatom skupščine ob-čine.
Sodelovanje izvršnega sveta s skupščino, družbenopolitičnimi organizacijami, OZD, SIS, krajevnimi skupnostmi in drugimi sub-jekti je bilo tudi v tem letu dobro, organizirano je bilo veliko usklajevalnih sestankov, rednih sestankov za reševanje prej naštete problematike.
Pri svojem delu se izvršni svet srečuje tudi s problemi. Posebej pomembno je dejstvo, da lahko izvršni svet večinoma nastopa v vlogi koordinatorja, zelo redko pa ima izvirne pristojnosti, kar še zlasti velja za področje zagotavljanja sredstev s področja SIS materialne proizvodnje. Tudi v letu 1986 ni bilo bistvenih premi-kov pri angažiranju konferenc delegacij za SIS materialne proiz-vodnje, zlasti za področje komunale in cest. Pri odgovorih na delegatska vprašanja se je izvršni svet dostikrat srečeval z neod-govornim odnosom nekaterih nosilcev, tako da je izvršni svet le z vztrajanjem na izpolnjevanju zahtev pridobil ustrezen odgovor. Izvršni svet se je tudi zavzemal za uveljavljanje večje samostojno-sti in odgovornosti upravnih organov.
Za nadaljnje uspešno delo izvršnega sveta pri opravljanju nje-gove kompleksne zapletene in odgovorne funkcije bo potrebna njegova zavzetost kot podpora skupščine občine. Pripombe na delo izvršnega sveta v preteklem letu pa bo izvršni svet upošteval pri svojem delu, začrtane s programom za leto 1987.