Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru". Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze" dobivajo list brezplačno.
Štev- 9.
MaršDor, dne 14. septembra 1929.
Leto VII.
Imposanten kongres hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev
v Beogradu.
Za častnega predsednika kongresa je bil soglasno in z gromovitim aplavzom izvoljen predsednik Središnjega Saveza gospod Dušan Miličevič, za prvega častnega podpredsednika pa naš Zvezni predsednik gospod Andrej Oset. — Kot zapisnikarja sta bila soglasno izvoljena generalni tajnik Središnjega Saveza gospod Slavko Rajkovič in naš Zvezni tajnik g. Anton Komac. — Ogromna udeležba nad 8000 delegatov iz vseh pokrajin naše države, je najlepša manifestacija složnosti, organizatorične sile in številčne moči gostilničarstva. — Našo Zvezo je na kongresu zastopal Zvezni predsednik gospod Andrej Oset, celjska zadruga je delegirala na kongres svojega podpredsednika gospoda Franca Fetschuch, šmarsko zadrugo je zastopal gospod Ivan Hahijan, žalsko gospod Ivan Kunst, Rogaško Slatino je zastopal gospod Stjepan Čoh in mariborsko mestno pa tajnik gospod Anton Komac. Ljubljansko Zvezo so na kongresu zastopali gg. Zvezni predsednik Fran Kavčič, podpredsednik Anton Cerar in odbornika Lavoslnv Bučar ter
Riko Majer
Radi temeljitih predpriprav za pred- j konferenco in kongres so se odpeljali delegati naše zveze že v nedeljo dne 18 avgusta 1929 s popoldanskim brzim vlakom, kakor smo poročali v zadnjem listu Tudi voditelji delegacij iz drugih mest naše države so prispeli v Beograd že dan pred konferenco, da se dodobra orijentirajo o nalogah, katere ima rešiti sklicani kongres. Večina udeležencev pa je dospela v Beograd na dan kongresa dne 21. avgusta.
Prvi dsn bivanja v Beogradu, t. j. 19. avgusta, so udeleženci porabili, da se odpočijejo od dolgotrajne in vsled neznosne vročine tudi skrajno naporne vožnje ter za medsebojna spoznavanja in spoznavanja beograjskih kolegov in njih obratov.
Predkonferenca dne 20. avgusta 1929.
Točno ob 9. uri predpoldan se je sestalo v veliki kino-dvorani hotela »Palas« nad 250 voditeljev in tajnikov posameznih delegacij na predkonferenco, kjer so se izčrpno obravnavali vsi referati k obširnemu dnevnemu redu kongresa ter sestavilo na podlagi teh referatov potrebne resolucije, ki so bile prihodnji dan predložene kongresu v izglasovanje.
Predkonferenci je predsedoval predsednik S edišniega Saveza, g. Dušan Miličevič. Ob otvoritvi predkonfe-rence ie gospod Miličevič pozdravil vse udeležence in izrazil prisrčno dobrodošlico v naši prestolici ter se zahvalil za odziv.
Ker se kaj rado povdarja, da je Središnji Savez le organizacija beograjskega Udruženja, je smatral gosp. Miličevič za potrebno na tem mestu ugotoviti, da je Središnji Savez last in skupna centralna organizacija vsega gostilničarstva iz cele države in ne beograjskega Udruženja, kakor trdijo škodoželjni nasprotniki naše centrale. Da je temu tako, dokazuje častna udeležba delegatov gostilničarstva iz cele države tako predkonference kakor kongresa.
Uvodoma je gosp. Miličevič govoril obširno o davčn h in taksnih bremenih, ki tako močno ogrožajo gostilničarski stan v svoji eksistenci. Zato je upravni odbor Središnjega Saveza smatral za potrebno, da se v zaščito interesov gostilničarstva skliče kongres, na katerem naj se iznesejo vse želje našega stanu, ki naj bodo usmerjene po zboljšanju današnjega neznosnega gospodarskega položaja. Radi izdatnejšega efekta kongresa in da se pokaže enotna volja vsega gostilničarstva cele države, je potrebno, da se vsi referati in resolucije, ki se bodo
predložile kongresu v izglasovanje, izglasujejo soglasno in brez vsake debate. Iz tega razloga je treba že na predkonferenci z obširno debato vseh voditeljev delegacij dodobra pretresti vse referate in resolucije.
Po končanih formalnostih je gosp. Mil čevič otvoril predkonferenco, ki je trajala z dveurnim opoldanskim odmorom, do 7. uto zvečer. V zelo živahno debato so posegali prav pridno vsi navzoči. Za delegacijo naše zveze sta na predkonferenci govorila gg. Oset in Komac. G. Oset je podal poročilo za odpravo točilne takse, povdarjajoč, da je ta taksa za naš stan nepravična, ker jo ne plačuje nobena druga obrt, še manj pa trgovina in industrija. Radi boljše utemeljitve svoje zahteve je gosp. Oset navedel nekoliko primerov, dokazujoč, da ne plačujejo na primer krojači krojaške, čevljarji čevljarske, mizarji mizarske, kovači kovaške, trgovci trgovske takse itd. Nadalje je g. Oset zahteval, naj se stavi v resolucijo zahiava po odpravi pavšalne takse na gostilniške račune ugotavljajoč, da se niti ostale obrti niti trgovina še manj pa industrija obremenjujejo s takimi pavšalnimi dajatvami. Ostale obrti, trgovina in industrija plačujejo takso za račune izpod 100 Din 10 para, šele za račune iznad 100 Din plačujejo komaj 20 para, kakor se računa gostilničarstvu pavšalno za vse« račune, ki znašajo skoro vedno izpod 100 Din. Iz tega razloga je tudi pavšalna taksa na računske listke ravno tako krivična, kakor je nepravična točilna taksa. V nadaljnem poročilu je g. Oset povdar-jal preobremenitev gostilničarstva z neštetimi drugimi državnimi in avtonomnimi davki in taksami ter zahteval znatno znižanje teh bremen.
G. Komac je podal poročilo glede izdajanja dovoljenj za točenje vina lastnega pridelka v Sloveniji in Dalmaciji in zahteva), da se v novi gostilničarski zakon vnese določba, naj spada podeljevanje takih dovoljenj v kompetenco politične ne pa finančne oblasti. V kompetenco finančne oblasti spadaj samo pobiranje taks. Vsekakor pa naj se izdajanje takih dovoljenj omeji strogo v smislu dekretov dvorne pisarne od 17. avgusta 1784 in 19. februarja 1829, gubernijalnih naredb od
5.	aprila 1909, št. 2308/2-11 1908. Glasom teh predpisov se smejo namreč izdajati dovolienja za točenje vina lastnega pridelka samo za kraj, kjer je bilo vino pridelano in le revnim posestnikom, da se jim omogoči z iz-kuoičkom plačati predpisane davke. Nikakor pa ni v omenjenih predpisih predvideno, da bi se smela taka dovoljenja izdajati vsakomur in celo naj-
premožnejšim velevinogradnikom ter za kraje, ki so često odfaljeni od vinograda kakor se prakticira sedaj.
V	pogledu zlorabe pravic prodaje alkoholnih pijač po trgovinah je gosp. Komac povdarjal sledeče :
Ministrstvo za notranje zadeve je z raspisom z dne 1. novembra 1928.
' br. 2371 ukinilo točenje alkoholnih pijač po trgovinah z mešanim blagom, špecerijah in branjarijah, pripustivši tem trgovcem še nadaljne pravice prodaje alkoholnih pijač v na trgovski način zamašenih steklenicah, katere smejo sami polniti in mašiti. Isto ministrstvo je z raspisom od dne 31. de-bembra 1928. 1. br. 3021 dalo vsem vel. županom navodila o strogem nad-zborovanju takih trgovcev glede zlorabe pripuščenih pravic o prodaji alkoholnih pijač v zamašenih steklenicah. Ker se naročeno nadzorovanje s strani kompetentnih varnosnih organov ne vrši, zlorabljajo trgovci tako privilegij o polnitvi in mašitvi steklenic, kakor tudi pravice o prodaji alkoholnih pijač v zamašenih steklenicah in sicer na ta način, da točijo alkoholne pijače kar prosto iz soda ter jih pustijo za-vžiti gostom bodisi stoje ali sede v trgovini. K pijačam nudijo ti trgovci često tudi mrzla in topla jedila ter dovoljujejo igranje na karte. Mnogi prirejajo tudi veselice in druge vrste zabave. Uvede naj se v tem pogledu strogo nadzorstvo s strani varnostnih organov, ki bo v stanu preprečiti vsako zlorabo ministrskega privilegija in popisanih pravic, ali pa naj se citirani privilegij, kakor tudi Čl. 82 pravilnika o gostilnah popolnoma ukineta.
V	Mariborski oblasti, posebno pa v Mariboru, je polno delikatesnih trgovin, iz čl. 82 pravilnika, katerih obratni lokali ne odgovarjajo obstoječim predpisom. Odredi naj se revizija vseh teh obratov in zabrani nadaljnjo obratovanje vsem onim, ki ne bi spravili tekom mesca dni svojih obratov v sklad s predpisi čl. 82. 83, 84, 85, 105 in 106 a pravilnika o gostilnah.
Nadalje je delegacija naše zveze stavila pismeno sledeče zahteve: V novem obrtnem zakonu naj se obravnava tudi gostilničarstvo in uvede obligatorno članstvo do zadrug in zvez tudi za pokrajine izven Slovenije in Dalmacije. Izda naj se čimprej tudi zakon o hotelih. V seznam letovišč naj se vnese tudi mes^o Maribor in sicer radi novega najmodernejšega kopališča na Felberjevem otoku, ki bo začelo prihodnje leto obratovati, potem radi projektirane vspenjače na Pohorje in aerodroma, ki se bo v doglednem času zgradil na Teznu tik Maribora. Zahteve naših delegatov so šle tudi za popolno
ukinitev registrov na žganje tudi za mesta iznad 2000 prebivalcev in ukinitev prepovedi alkoholnih pijač o raznih prilikah, kjer se zbira ljudstvo v svrho opravljanja državljanskih dolžnosti. Odpravijo naj se tudi posebna dovoljenja finančnih oblasti, ki dovoljujejo prirejanje veselic in točenje alkoholnih pijač raznim gasilnim, dobrodelnim in telovadnim društvom.
Naši delegati so se pridružili spremenjenemu stališču Središnjega Saveza, ki zahteva sedaj namesto samostojne gostilničarske zbornice posebne odseke za gostilničarstvo v sedanjih skupnih gospodarskih zbornicah.
Z^lo lepo sestavljen referat o odpiralnem in zapiralnem času trgovskih obratov je podal delegat ljubljanske zveze g. Anton Cerar, zahtevajoč, naj se za trgovske točilnice po čl. 82 pravilnika določi isti odpiralni in zapiralni čas kakor za vse ostale trgovske obrate. Izmera delovnega časa v gostilničarskih obratih naj se pripusti svobodnemu sporazumu med podjetniki in uslužbenci.
Obširen referat o načrtu novega obrtnega zakona je podal delegat iz Skoplja g. Vlado Bogdanovič. O tem referatu se je razvila živahna debata, v katero je poseglo mnogo delegatov.
Referat o tujskem prometu je podal delegat iz Dubrovnika g. Petar Petkovič, naglašajoč vse udobnosti naših primorskih kopališč. Navedel je tudi vse nedostatke, ki ovirajo tujski promet in preobremenitve gostilničarskega stanu z uvedbo vedno novih in zvišanje starih davčnih bremen. Tudi ta referat se je dodobra debatiral in sestavila resolucija na kongres.
O gostilničarski higijeni je podal zanimiv referat generalni tajnik Središnjega Saveza g. Slavko Rajkovič, naglašujoč, da ni pravično, da se ustvarjajo na račun higijene razne nehigijenske točilnice samo radi dohodkov na taksah.
Referat o zakonu o taksah, državni trošarini in pravilnikih k tema zakonoma je podal tajnik Osiješkega udruženja g. Peurača, v katerem je obširno popisal vse podrobnosti, ki gostilničarski stan preobremenjujejo in podal predloge za zboljšanje teh dveh zakonov in pravilnikov.
Delegat novosadskega udruženja je podal referat o pravilniku o gostilnah in policijskih taksah. Razvila se je dolgotrajna debata, v katero so posegli skoro vsi navzoči delegati.
Zadnji referat o strokovnih gostilr stilničarskih šolah je podal predsednik Središnjega Saveza g. Miličevič na kaje bila predkonferenca ob 7. uri zvečer zaključena.
Impozanten kongres dne 21. avgusta 1929.
Že v zgodnjih jutranjih urah so se pojavili na beograjskih ulicah, posebno pa na Terazijah, udeleženci kongresa ter se zbirali med 8. in 9. uro pred restavracijo »Claridge* kjer se je kongres vršil.
Ob 9. uri je zasedla nad 3000 udeležencev broječa množica gostilničarjev velikansko dvorano in še večji restavracijski vrt do zadnjega kotička. Čim se je pojavil predsednik Središnjega Saveza g. Dušan Miličevič pri vhodu restavracijskega vrta, ga je množica kolegov pozdravila z dolgotrajnimi ovacijami. Udeležba je bila proti vsakemu pričakovanju ogromna, tako, da ni bilo moči dobiti nikjer udobnega prostora.
Kongres je otvoril izvoljeni častni predsednik gospod Dušan Miličevič, ki je uvodoma pozdravil predstavnike oblasti g. Danilo Jankoviča, kot zastopnika, ministrstva notranjih del, g. Petroviča, ki je zastopal finančno ministrstvo in inšpektorja g. dr. Cirila Žižeka, kateri se je udeležil tako pred-konference, kakor tudi kongresa v imenu ministrstva trgovine in industrije.
Po uvodnem govoru je gospod Miličevič pozval kongres, da v znak spoštovanja in udanosti napram Nj. V. kralju izglasuje sledeči udanostni pozdrav :
•Njegovom Veličanstvu Kralju Alek-sadru I — Bled
Veliki kongres gostioničara i hotelijera iz cele kraljevine, od Marioora do Djevdjelije, i od Splita do Vršca, odano pozdravlja Vaše Veličanstvo, želeči Njemu i Njegovom Uzvišenom Domu vsako dobro.
Predsednik kongresa
Miličevič.«
Od g. Miličeviča prečitano besedilo brzojava, katerega je množica gostilničarjev poslušala stoje, je sprejela z burnim odobravanjem in živijo klici.
Pred prehodom na dnevni red je g. Miličevič pozdravil vse ostale udeležence kongresa, izrazil dobrodošlico v naši prestolici in se zahvalil za odziv ugotavljajoč, da so na kongresu navzoči delegati iz cele države, kar dokazujejo ponovno, da je Središnji Savez kot sklicatelj kongresa, res centralna organizacija vsega gostilničarsva iz cele države. Gospod Miličevič ugotavlja da je cilj kongresa ta, da se pokaže merodajnim činiteljem enotno željo vsega gostilničarstva.
Potem ko je g. Miličevič obrazložil v kratkih potezah obširni dnevni red, je podal besedo referentom, na kar se je na podlagi obširnih referatov, ki so jih podali določeni referenti, izglasovalo z burnim odobravanjem 8 resolucij, ki se v slovenskem prevodu glasijo sledeče:
Kongres hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev iz cele kraljevine, ki se je vršil v Beogradu dne 21. avgusta 1929, je po zaslišanju referatov osvojil soglasno sledeče
resolucije:
1.	Taksni in troSarlnski zakon: Ukinejo naj se sledeče takse:
1.	Pravilnik o gostilnah naj se čimprej zamenja z gostilničarskim zakonom. Deler se pa ta zakon ne donese, naj se sedanji pravilnik izdatno spremeni v sledečem smislu:
a)	člen 43 a, v smislu katerega se smejo voditi gostilniški obrati po vaseh z omejeno osebno pravico, naj se spremeni v toliko, da velja to le za vasi izpod 1000 prebivalcev.
b)	revidirajo naj se vse do sedaj izdane osebne pravice, kar se naj obravnava v smislu določb čl. 46 a in 46 b pravilnika.
c)	v komisijah za pregled lokalov v smislu čl. 24 b pravilnika naj se pripusti mesto tudi zastopniku gostilničarstva, ki ga naj določi gostilničarska organizacija.
č) pred izdajo krajevne in osebne pravice naj se da gostilničarskim zadrugam na prosto podati izjavo. Te izjave naj se pri odločitvi upoštevajo.
d)	izpolni naj se čl. 27 v smislu, da da bodo imele pravico pritožbe tudi gostilničarske zadruge.
e)	krajevne pravice naj se izdajajo le po krajevni potrebi in potrebi tujskega prometa.
f)	inozemcem naj se ne izdajajo osebne pravice.
Zveza gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru
Št. 410/7.	V Mariboru, 4. septembra 1929.
Vabilo na sejo
širšega odbora Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru,
ki se bo vršila
v sredo, dne 25. septembra 1929 eb IO. uri dopoldne
v posebni sobi hotela »Mariborski dvor« s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.	Čitanje zapisnika zadnje seje.
2.	Poročilo o delovanju zveze.
3.	Poročilo o blagajniškem stanju zveze in uprave »Gostilničarskega lista«.
4.	Predlog gostilničarske zadruge v Kozjem.
5.	Samostojni predlogi delegatov. Radi olajšave in točnejšega poslovanja prosimo vse delegate, naj prinesejo na sejo svoje predloge v pismeni obliki.
Poročilo o delovanje zveze bo obsegalo tudi poročilo delegacije, ki se je udeležila gostilničarskega kongresa v Beogradu. Ker se bodo morali storiti na podlagi tega poročila važni sklepi, ki bodo dalekosežnoga pomena, prosim vse zadruge, naj pošljejo na sejo zanesljivo čimveč svojih delegatov.
Če ne bo ob določeni uri navzočih zadostno število delegatov, se bo po enournem čakanju o dnevnem redu veljavno sklepalo, ne oziraje se na število došlih delegatov.
Zvezni predsednik:
3 n-j	ANDREJ OSET, s. r.
__________________________________________________________
g)	uvedejo naj se za gostilniške kandidate strokovni izpiti.
h)	vnese naj se novi čl. 46 b ki bi naj se glasil tako, da imajo gostilničarske zadruge pravico priziva na višjo instanco.
i)	člen 82, ki predvideva obstoj trgovskih točilnic, naj se ukine.
2.	ukinejo naj se policijske takse, ki se pobirajo priiikom prireditev in koncertov ter vse dobrodelne takse, ki se pobirajo za podaljšanje policijske ure.
III. Obrtni zakon.
1.	Gostilničarstvo naj se obravnava kot posebna stroka, ker se ne more prištevati ne k trgovini ne k obrti.
2.	Ako ostanejo skupne gospodarske zbornice, je treba v njih osnovati posebne hotelsko-gostilničarske sekcije, ako pa se bodo sedanje skupne zbornice delile na posamezne panoge, tedaj je treba ustanoviti posebno hotelirsko-gostilničarsko zbornico.
3.	Članstvo do gostilničarskih organizacij naj bo obvezno.
4.	Ocena strokovne usposobljenosti naj spada v kompetenco gostilničarske zbornice in strokovnih gostilničarskih organizacij.
5.	Gostilničarska obrt naj spada v kompetenco ministrstva trgovine in industrije,
6.	Za usposobljenje v hotelsko-gostilničarski obrti je treba predpisati štiri letno učno in dve letno pomočniško dobo. Po dovršeni pomočniški dobi naj se predpiše mojstrski izpit.
IV. Od- in zapiralni čas.
1.	Odpiranje in zapiranje kavarniško-gostilničarskih obratov naj se uredi z ministrsko uredbo, ne pa da se pripušča to upravnim oblastim. V kompetenco upravnih oblasti spodaj samo podaljšanje policijske ure od slučaja do slučaja.
2.	Za vse trgovine, ki prodajajo alkoholne pijače vključno one iz čl. 82 pravilnika, naj se določi isti od- in zapiralni čas, ki velja za vse ostale trgovske obrate.
3.	Ureditev delovnega časa osobja naj se pripusti svobodnemu medsebojnemu sporazumu med delodajalci in delojemalci.
4.	Prepoved nočnega in nedeljskega dela za mladoletne in ženske naj ne velja za hotelsko-gostilničarske obrate.
V.	Tujski promet.
1.	Tujski promet, ki je odvisen v največji meri od dobro urejenih hotelov in gostiln, nudi državi najvišje dohodke.
2.	Da bi pa moglo obstojati v naši državi zadostno število dobro urejenih hotelov in gostiln, je potrebno olajšati njih razvoj in zasigurati obstanek ne pa jih obremenjati z mnogobrojnim! taksami in drugimi davki.
3.	Ukiniti je treba tako prodajo kakor točenje alkoholnih pijač po trgovinah, ki ustvarjajo nesolidno konkurenco. Ravno tako je treba omejiti
izdajanje dovoljeni za točenje lastnega pridelka,
4.	Prestroge prometne, policijske in carinske predpise je treba omiliti.
5.	Zdravilišča, kopališča in letovišča je treba klasificirati po njih vrednosti kot taka.
VI.	Higijena.
1.	Higijenska ureditev hotelov in gostiln je potrebno v interesu zdravja.
2.	Točenje alkoholnih pijač je treba z zakonom zabraniti v vseh obratih, ki niso hotelsko-kavarnarsko-gostil-ničarskega značaja.
VII.	Strokovno šolstvo.
1.	Neobhodno je potrebno osnovati v vseh mestih strokovne gostilničarske šole.
2.	K vzdrževanju teh šol naj prispeva država in občine primerne zneske. Po sprejemu vseh resolucij je predsednik g. Miličevič zaključil ob 12. uri lepo uspeli kongres. V hotelu »Cla-ridge«, kjer se je vršil kongres, je bila otvorjena gostilničarska razstava, katero so posetili vsi udeleženci.
Po končanem kongresu sta gg. Oset in Komac v četrtek in petek dne 22. in 23. avgusta intervenirala osebno pri raznih ministrstvih v različnih zadevah.
N — k.
Reforma socijalne zakonodaje.
»Pod tem naslovom je v zadnji številki »Gostilničarskega lista« objavljen iz peresa g. Antona Komaca članek, čegar prvi del je zašel v strokovno glasilo gostilničarske zadružne zveze brez dvoma vsled površne kontrole s strani redakcijskega odseka. Nisem mišljenja, da bi se v zveznem glasilu ne smelo pisati tudi b intere sih. delavstva, sosebno v vprašanju socijalne zakonodaje, s katerim se Zveza intenzivno bavi, kakor mi je znano. Posebno pa se mora zahtevati, da so take razprave res koristne za delavstvo in ne škodujejo interesom samostojnega obrtništva. Ne v prvem ne v drugem poglavju omenjeni članek ni na mestu.
G. Komac vidi glavno pogreško bolniške zavarovalne institucije v paritetnem zastopstvu delodajalcev in delojemalcev v upravi, češ da bi zavarovanci le profitirali, ako bi mogli zavarovalnico upravljati »po svoji volji«, brez ozira na »ljudi, ki nimajo na tem zavarovanju niti najmanjšega interesa«. Na to premiso postavlja svoj predlog, da zavarovanci prevzamejo vsa plačila na svoja ramena, »delodajalci naj sami skrbijo za prijavo ob vstopu v službo in jamčijo za redno in točno plačilo premij«, a v upravi najj bi gospodarili izključno delojemalci.
Predvsem tole: Zakon o zavarovanju delavcev je bil izdan tako, kakor so si ga želeli delavski voditelji, vse poznejše spremembe ali dodatki so bili izvršeni izključno v interesu zavarovancev, nakupila ozir,orna zgradila so
se zdravilišča in sanatoriji.in postavile so se palače, o kakršnih se pred osmimi leti zavarovancem niti sanjalo ni, v upravi je na tisoče delavcev našlo svoj dober kruh, a bolezenske dajatve se izmerjajo v taki višini, da doslej v tem pogledu s strani zavarovancev ni bilo pritožb. Interesi delodajalcev doslej niso tvorili predmeta posvetovanj uprave. V čem bi torej obstojal profit za zavarovance, ako bi bili ti sami sedeli v upravi? Nasprotno gre za te koristne naprave v prvi vrsti zasluga baš inicijativnemu in požrtvovalnemu sodelovanju izkušenih zastopnikov iz delodajalskih vrst, ki so na ta način najlepše dokumentirali smisel za delavsko zdravstveno zaščito in velik interes na delavskem zavarovanju. Ge so delodajalci zadrževali previsoko naraščanje upravnih stroškov in širjenje simulantstva, to gotovo ni na škodo zavarovalnih dajatev, katerih pravim bolnikom še nikdo ni skušal zniževati. Zelo dvornimi, da bi vladalo med zavarovanci enako zadovoljstvo z zavodovimi napravami in bolezenskimi dajatvami, ako bi bili delojemalci upravljali zavarovanje »po svoji volji« in je treba precej poguma, da kdo po dosedanjih izkušnjah odreka delo delojemalcem in interes na delavskih socijalnih napravah.
Predlog sam, da naj delavsko zavarovanje vzdržujejo zavarovanci sami, seveda navidezno, delodajalcem ne more biti nesimpatičen. Bilo bi celo edino pravilno, ako zavarovanci sami nosijo žrtev za svojo preskrbo za bolezni, nezgode in starostne onemoglosti. O tem se je že mnogo razmišljalo, »ne pred sedmimi ali osmimi leti«, ampak že tedaj, ko .obveznega delavskega bolniškega zavarovanja še nikjer ni bilo. Do danes pa še nikdo ni našel načina, kako bi se iztirjali zavarovalni prispevki od delavcev brez žrtev za delodajalce in brez ogromnih izgub, sosebno od učencev, ki ne dobivajo nobene mezde, in delavcev, ki do-varovalnih prispevkov delavcu zviša prejemke, pa še sam nosi odgovornost za redno in točno plačilo premij, kar je pri celem aparatu najneprijet-nejše breme, v čem pa obstoja potem tista zavarovančeva zasluga,, ki bi ga upravičevala, da gospodari s tako nabranim premoženjem »po svoji volji«? Zahtevajte pa, naj brez tega sodelovanja delodajalcev zberejo delavci iz Slovenije sami in iz lastnih sredstev na leto 45 milijonov dinarjev za bolniško in nezgodno zavarovanje in — tepeni boste od zavarovancev.
Toliko sem hotel povedati k članku g. Komaca, da se ne bi kdo, podcenja-joč breme delavskega zavarovanja, po nepotrebnem udajal napačnim iluzijam. Zvezi pa priporočamo previdnost pri objavljanju člankov v strokovnem glasilu, ki ne koristijo nikomur, lahko so pa v škodo eni in drugi strani in izzivajo nepotrebne kritike. *
Pojasnilo: Z ozirom na članek »Reforma socijalne zakonodaje« v štev. 8. »Gostilničarskega Lista« od 16. avg. 1929 izjavljamo, da je prvi del članka bil natisnjen, ne da bi nam bila znana njegova vsebina. Samjo po sebi umevno se Zveza z vsebino članka, v kolikor se tiče zastopstva v upravi delavske zavarovalnice, ne more strinjati.
Zveza gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru.
Zvezni predsedniki: Andrej Oset s.
Albert Enarius
urar
Maribor, Slomškov trg 5
Zaloga ur in gramofonov. POPRAVILA istih se ceno izvršujejo.
Oglašujte!
Gostilničarska postrežiji-vost.
»Slovenec je objavil v svoji izdaji z dne 29. avgusta 1929 št. 195 v zadnjem stolpcu na tretji strani sledeči članek:
»Gostilničarska postrežljivost«
V svojem vodniku po Kozjakovem pogorju toži g. A. Badjura, da Slovenci to lepo pogorje vse premalo posečamo. Pripominja pa tudi, da je za turiste, ki niso preveč izbirčni, povsodi dobro preskrbljeno. Žal, da resničnosti tega poslednjega stavka ne morem potrditi za vse gostilne.
Pred dobrim mesecem sem delj časa potoval v znanstvene svrhe po Kozja-kovem pogorju. Pot me je nekoč proti večeru zanesla v neko vas. Bil sem prepričan, da bom v eni izmed gostiln dobil vsaj zasilno prenočišče. Iz Ljubljane sem imel po nekem posredovanju celo »zasigurano« prenočišče v eni gostilni. A zelo sem bil presenečen, ko v tisti hiši niso hoteli ničesar vedet; o mojem prihodu. — Ko sem se pri njih malo okrepčal (seveda za denar), so me celo poslali v drugo gostilno. Ko pridem tja in vprašam za prenočišče, so mi rekli, da imajo samo dve postelji, ki pa so ju že oddali. Povem jim, kdo sem in zakaj hodim tam okoli ter poprosim, da mi dado vsaj na senu prenočišča. Pa so mi lepo posmehljivo odgovorili, da ne morejo, da naj grem morda h kakšnemu kmetu. Videl sem torej, da v gostilnah ne bom dobil prenočišča. Ker pa tretje gostilne v kraju ni in nazaj na svojo izhodno točko (tudi poldrugo uro daleč) nisem hotel, k Sv. Duhu pa radi prevelike oddaljenosti (približno tri ure), radi noči in predvsem radi vmesnega, še nepreiskanega ozemlja nisem mogel iti, sem se v svoji stiski obrnil na tamošnjega gospoda župnika, ki se me je usmilil, mi dal lepo prenočišče in mi sploh v vsakem oziru šel na roko tudi naslednji dan. Za vso pomoč naj mi dovoli, da se mu takoj javno zahvalim. Zgornjo dogovščino pa sem moral povedati v svarilo vsem turistom in izletnikom. Zvedel sem, da se to ni zgodilo meni prvemu, da imajo sploh to navado, da izletnike in turiste samo toliko časa radi vidijo v svoji hiši, dokler pri njih popivajo. Ko pa jim ^e treba dati prenočišče, jih pa napodijo pod milo nebo. Lepe te manire ravno niso in razvoju slovenske turistike po Kozjaku tudi prav nič v korist. Naj bi se mariborska podružnica Slovenskega planinskega društva za to malo pobrigala. Resnici na ljubo in v tolažbo raznim izletnikom in turistom moram tudi omeniti, da so me sicer povsod drugod po Kozjaku, skoraj tja gori do Pungraca, tudi po gostilnah lepo in prijazno sprejeli in mi postregli.	Dr. X.
V zaščito ugleda našega stanu in obrambo interesov naših članov, smo poslali uredništvu »Slovenca«, naslednji odgovor in prosili za brezplačno objavo. Naše izjave pa »Slovenec« še ni objavil.
Zveza gostilničarskih zadrug
mariborske oblasti
v Mariboru
V Mariboru, 29. avgusta 1929. Štev. 412/1
Zadeva: »Slovenec«, kritika o gostilničarski postrežljivosti po Kozjakovem pogorju.
Uredništvu »SLOVENCA«
• v
LJUBLJANI.-
V odgovor na članek »Gostilničarska postrežljivost«, objavljen v Vašem cenjenem listu z dne 29. t. m. št. 195 na tretji strani v zadnjem stolpu, Vas vljudno prosimo za objavo naslednje izjave in sicer brezplačno :
Vaš dopisnik g; dr. X. sam prizna, da ima v dotični vasi ena jzmed gostiln 2 sobi za tujce na razpolago, ki pa sta bile ob prihodu dotičnega gospoda že oddane'. Izkušnje kažejo, da je v gorski vasi taka preskrba s prenočišči več kot dovoljna. Uverjeni smo, da nista omenjeni dve sobi celo poletje zasedeni niti 20 krat, v zimskem času pa nikoli. Čemu naj potem gostilničarji po gorskih vaseh pripravljajo sobe za tujce?
Dandanes je gostilničarstvo tako močno obremenjeno z državnimi in.
avtonomnimi dajatvami in taksami, da ne more misliti na investicije za pripravo prenočišč za tujce, ne da bi bila dana za to potreba. Ako se pripeti mogoče v 10 letih enkrat, da pride v neko gorsko vas eden tujec več kakor je v tej vasi razpoložljivih prenočišč, se vendar ne more zahtevati od obeh dveh gostilničarjev iste vasice, da dozidata zato k svojima kmečko-gorskima gostilnama kar cel hotel.
Znano je, da pri nas nobeden gostilničar ne more živeti samo od dohodkov iz gostilne in da se mora skoro vsak gostilničar pečati še s kakšno drugo obrtjo, trgovino ali kmetijo. Gostilničarska obrt naj se uredi tako, da bo zadostno rentabilna in da bo nudila gostilničarstvu sigurno eksistenco samo iz dohodkov gostilne, pa bo naenkrat povsod dovolj lepo ureje-jenih hotelov in gostiln s prenočišči, ki bodo v polni meri zadovoljile vsakega še tako razvajenega tujca in u-stregle tudi vsakemu zbirčnemu kritiku, ki išče dlako v jajcu.
Za tako ureditev hotelov in gostiln pri nas je predvsem potrebno odpraviti vsako točenje in prodajo alkoholnih pijač po trgovinah, pa najsi bodo to trgovine z mešanim blagom, špecerije. branjarije ali delikatesne trgovine.
Nedavno se je zahtevalo od neke gostilničarke, katere gostilniški prostori obstojajo iz 2. gostilniških sob, kuhinje in vseh ostalih pritiklin, da je morala vzidati v vsako gostilniško sobo po en ventilator, vzlic temu, da ima prva soba trojna vrata in dve okni ter druga dva dvojna vrata in dve okni, kar popolnoma zadostuje za prezračevanje. Stranišče in pisoar, ki sta bila do sedaj skupno v enem prostoru, je morala dotična gostilničarka ločiti in sezidati za pisoar poseben prostor. Nasprotno pa je sredi mesta neka branjarija, ki se naziva »delikatesna trgovina« brez oken in brez stranišča za goste; o kakšnem ventilatorju pa niti govora ni. Poleg tega je ta točilnica v neposredni zvezi z zasebno kuhinjo lastnice, kar omogoča tihotapstvo in prikrivanje obratovanja preko določenega zapiralnega časa.
To je samo eden primer izmed več stotin drugih sličnih, nevštevši tisoče zlorab po trgovinah, ki imajo pravice prodaje alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah in preko tisoč, vinotočev vina lastnega pridelka. Mnogi teh obratov so neopravičeno prikrojeni tako, da oddajajo k pijačam tudi topla in mrzla jedila, dovoljujejo gostom igranje na karte ter prirejajo godbo In veselice, kakor v vsaki redni gostilni, Ker so tako neopravičeno nastale »gostilne« ne razlikujejo skoro nič od rednih opravičenih gostiln, je možnost dana, da je zalezel Vaš dopisnik ravno v tako neopravičeno »gostilno«, ki je nastala bodisi iz trgovine ali točilnice vina lastnega pridelka. Zato pa tfi pravično, da gre slaba postrežba v taki »gostilni«, ki jo vodi neizkušena roka, v škodo rednih opravičenih gostiln.
V	ostalem pa je imel prav g. A. Badjura, ki je v svojem vodniku po Kozjanskem pogorju pripomnil, da je za turiste, ki niso preveč zbirčrii, povsod dobro preskrbljeno. Da je Vaš dopisnik g, dr. X. v svojem dopisu trdil, da ni mogel resničnosti tega posledrtega stavka potrditi za vse gostilne, znači tedaj, da je ta gospod preveč zbirčen, ne oziraje se na to, da so take kritike po časopisju ne le v škodo gostilničarstva, temveč gredo v prvi vrsti v škodo države, posebno pa Kozjakovega po-' gorja in tujskega prometa. Zato je želeti, da bi naši listi takih člankov v bodoče ne prinašali več.
Trditvi Vašega dopisnika, češ,' da niso hoteli v dotični gostilni o njegovem v naprej javljenem prihodu ničesar vedeti, ne moremo verjeti, ker vsak gostilničar je zadovoljen, če more v današnjih težkih časih zaslužiti kakšnega kovača z oddajo sob za prenočišča. To menda že ne bo res, da Di bil kedo iz Ljubljane in v naprej posredoval pri dotičnem gostilničarju in tako zasigural prenočišče:
V	obrambo gostilničastva proti takim neopravičenim kritikam po časopisju, si dovoljujemo omeniti še to, da se naše z raznimi dajatvami preobremenjeno članstvo tudi z druge strani ovira v izvrševanju svoje obrti. Kar iz lastne inicijative so začele nekatere občine kontrolirati po gostilnah cene pijači in jedilom, ne da bila zato dana potreba. Vsakdo ve, da sp gostilniške
cene pri nas znatno nižje od onih v južnih krajih naše države. Pri nas stane n. pr. 1 V2 1 mineralne vode D 6, v Beogradu se plača za V2 1 Din 5, torej za 1 Vz 1 Din 15, pa vzlic temu ne pride beograjski občini niti na misel, da bi uvedla iz lastne inicijative kontrolo cen, kakor so uvedle nekatere občine pri nas. Kako naj ima potem gostilničarstvo vesolje investirati kapital v svoje obrate od momenta, ko se vidi tako pretirano kontrolirano pri določevanju cen.
Uradništvo pri Kontroli dohodkov, ki je bilo premeščeao iz Maribora v Beograd, pravi, da se zavoljo cenene in dobre hrane v Mariboru radevolje vrne peš nazaj v Maribor.
*
V	slučaju, da ne bi mogli objaviti našega poročila v celoti, prosimo, da ga prinesete vsaj v okrajšani obliki. V tem pričakovanju se priporočamo ter beležimo
z najodličnejšim spoštovanjem: zvezni podpredsednik: Andrej Oset, s. r.
Opomba uredništva. Interesantna je pripomba pisca v oklepaju, kjer pravi da se je, seveda za denar, malo okrepčal. Ta je pa lepa^~Kaj misli ta interesantni gosp. dr. X, da so gostilne dolžne okrepčevati popotnike zastonjj da jih bodo potem lažje blatili po časopisju ? Gospod dr. X. nima kakor se vidi, dosti poznanja o težkočah, pod katerimi sl gorsko gostilničarstvo služi svoj vsakdanji kruh, vzlic temu pa napada gostilničarstvo v časopisu ne oziraje se na to, koliko škode lahko s tem povzroči — ne samo prizadetim gostilničarjem, ampak predvsem našemu tujskemu prometu. Ali res ni ničesar videl na svojem potovanju, da bi bilo vredno o tem poročati.
Mnenja smo pa tudi, da bi v takih slučajih pač bilo umestnejše ali saj manj škodljivo, akp;; bi uredništva listov take dopise pred objavo pošiljala v neposredno rešitev pristojnim strokovnim zadrugam, katere so same Jnteresirane na tem, da odpravijo vsak povod za pritožbe in se v tem pogledu ;t:V zadnjih letih tudi marljivo udejstvu-. jejo,	’
Neutemeljene za gostilničarstvo skrajno škodljive časopisne kritike.
V	smislu sklepa seje zveznega ožjega odbora se je v" obrambo interesov gostilničarstva poslalo slovenskim dnevnikom sledeči dopis:
188/2. Zadnje čase prinaša dnevno časopisje neutemeljene in za gostilničarstvo skrajno škodljive članke, iz katerih' se dostikrat zrcali maščevalnost dopisnika bogve iz kakšnih vzrokov;::	.	.
Zato prosimo vljudno naslov blagovoli upoštevati, današnji težki gospodarski položaj gostilničarstva in opustiti objavo pretir^iih in neutemeljenih kritik, ki bi	spraviti
gostilničarski stan preči javnostjo v slabo luč ter škodovati tujskemu pro-metu., .	.	.	'7 ..
Gostilničarstvo je najbolj obremenjena obrt izmed vseh ostalih gospodarskih panog. Omogočena je kar najuspešnejša in najbolj uničujoča konkurenca s strani trgovskih, društvenih in konzpmskih točilnic in lo-čilnic vina lastnega pridelka, katere posegajo globoko v redno gostilniško •obrt, to pa zato, ker je radi. skrajno reducirane varnostne > službe skoro pdpolnoma onemogočena uspešna kontrola številnih prestopkov tako v načinu, kakor v času obratovanja.
če se pojavijo kje večja podjetja z velikim Številom delavstva, se dovolju-jejo:dotičiiim podjetnikom kantine, v katerih se točijo pijače neovirano tudi ostalemu občinstvu, ker se zaradi omejene varnostne službe primerna kontrola ne more vršiti.
Do sedaj so se podeljevala dovoljenja točfenja vina lastnega pridelka samo za deželo. V najnovejšem času so toči vino lastnega pridelka — upravičeno ali neupravičeno — že sredi mariborskega mesta, pa ne morda v krčih,!, ampak v trgovini s krznom in vojaškimi potrebščina mi.
Sličnih, rednemu gostilničarstvu škodljivih konkurenc je še nešteto. In če se ne bo s strani oblasti poseglo vmes, je nevarnost dana, da bo redno gostilničarstvo sploh moralo likvidirati, ker bodo njegovo mesto zavzele omenjene točilnice, ki postajajo dnevno rentabilnejše.
Z ozirom na obrazloženo prosimo naslov, naj prizanese že iz ozirov na tujski promet našemu stanu vsaj z neopravičenimi in škodljivimi kritikami po dnevnem časopisju. Če se morebitni nedostatki javijo pristojnim gostilničarskim zadrugam ali zadružni zvezi, bodo pa te organizacije v interesu svojega članstva gotovo najkrajšim potem in brez nepotrebnega razburjenja in hujskanja javnosti pokrenite vse potrebno, da se nedostatki odpravijo.
Zvezni predsednik: Andrej Oset s. r.
Delna odpustitev troša-rinskih registrov.
V št. 6 z dne 20. junija 1929 našega lista smo objavili, da je vođenje tro-šarinskih registrov na alkoholne pijače deloma opuščeno in sicer samo za vsa mesta, trge in vasi, ki ne štejejo 2000 prebivalcev.
Ker tolmačijo nekateri naših članov to pojasnilo tako, da je vodenje registra o nabavljenih in potočenih alkoholnih pijačah po celi državi odpravljeno, podamo naslednje v izpisku tako razpis ministrstva, s katerim se je na vztrajne zahteve naše zveze register delno opustil, kakor tudi navodila finančne direkcije v Ljubljani svojim podrejenim edinicam v pogledu kontrole konzuma alkoholnih pijač.
Istina je, da je ministrstvo financ vodenje registra za manjše kraje odpravilo, v ostalih krajih pa so točilci alkoholnih pijač, to je vina, piva^'Žga-nja itd. še nadalje dolžni voditi/register. Predmetni razpis ministrstva fi-...nanc uvodoma priznava, da je v.ode-nje registra o nabavljenih in potočenih pijačah za kontrolo prometa ne-obhodno potrebno. V malih in < zakonitih krajih pa niso redki slučaji, da točitec ne zna pisati in . da ne^more voditi registra- ter bi težko dobil osebo, ki bi zanj opravila to delo, ako ga sam ne zna. Da se taki slučaji preprečijo in točilci obvarujejo kazni, odreja ministrstvo, da morajo registre o nabavljenih in potočenih količinah alkoholnih pijač voditi samo točilci, ki obratujejo v mestih}, trgih, vaseh ih naseljih, ki imajo preko 2000 prebivalcev, Za preprečenje zlorab te ugodnosti morajo organi finančne kontrole večkrat* a najmanj enkrat na mesec, nenadno kontrolirati točil-ce, ki niso dolžni voditi registra in se ob tej priljki prepričati, koliko znaša njihova zaloga alkoholnih pijač. Ne glede na priznano ugodnost sč mora vsak točiftec izkazati s potrdilom o plačani trošarini za količine alkoholnih pijač, katere ima na zalogi. Ostane torej še nadalje obveznost, da mora biti vsaka količina ■ alkoholnih pi-
Vrelec „Temper
uporabljajte kot namizno vodo, primešajte jo vinu, ker razkraja zdravju škodljivo vinsko kislino. Uporabljajte jo nadalje s sadnimi šoki, ker Vam daje z njimi pomešana najboljše brezalkoholne pijače.
Vrelec „Styria“
Vam z največjim uspehom zdravi želodčne Čire, kakor tudi katar želodca in čreva,
Vrelec „Donat“
je po svoji koncentraciji najmočnejša dosedaj znana zdravilna voda. Z najboljšim uspehom jo predpisujejo zdravniki pri žolčnih kamnih, pri zaprtju, pri sladkorni bolezni, kakor tudi pri gihtu in hemeroidih.
Zahtevajte
rogaililco slatino
po vseh gostilnah in trgovinah v originalnih steklenicah.
jač kakor doslej krita z dokazilom;, da je trošarina plačana.
Glede števila prebivalstva, ki je merodajno za določitev, kje naj se vodi predmetni register in kje ne, je finančna direkcija odredila, da je merodajno sedanje število prebivalstva, če je to število uradno vsaj po občini ugotovljeno in znano. Tam pa, kjer sedanje število prebivalstva dotičnega kraja ni znano, je merodajno število prebivalstva, ugotovljeno ob zadnjem ljudskem štetju v 1. 1920.
S priznano ugodnostjo glede vodenja registrov je finančna uprava vsaj deloma upoštevala utemeljena prizadevanja naše zveze, ki se že leta bori proti registrom.
Borba ne gre za to, da se oteži kontrola, torej ne za to, da bi se interesenti izognili plačilu državne trošarine, temveč edino in izključno za to, da se preprečijo težave, ki so zvezane z vodstvom registra. Finančna uprava ima za zavarovanje državne trošarine na razpolago tako učinkovita sredstva, da bi se smela brez nevarnosti za svoje interese odreči registrom ne le v manjših krajih, ampak povsod.
Prvi korak v tej smeri je storjen. Prepričani smo, da bo finančna uprava sedaj, ko je registre delno opustila, uvidela, da je učinkovita kontrola mogoča tudi brez registrov.
Uradni dnevi zbornice za TOI v Mariboru in Celju.
Našim članom naznanjamo, da uraduje referent zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani:
1.	v Mariboru v pisarni gremija trgovcev v Jurčičevi ulici št. 8 vsako sredo od 8. do 12. ure dopoldne in
2.	v Celju pa v ravnateljski sobi Pre-
vozne družbe d. d. na Savinjskem nabrežju št. 7 — vsaki prvi torek mesecu istotako od 8.—12. ure opoldne.	|
Na teh uradnih dnevih se dajejo
brezplačno nasveti in pojasnila v vseh zadevah, katere spadajo v kompetenco Zbornice za TOI. Zato pozivamo naše člane naj se te ugodne prilike poslužujejo, člani, ki prihajajo na zbornične uradne dneve v Maribor, naj se zglasijo obenem tudi v naši pisarni, ki se nahaja v hotelu Mariborski dvor.
Štipendije za izobrazbo hotelirjev.
Ministrstvo za trgovino in industrijo, odsek za turizem, bo za prihodnje šolsko leto podelilo eno štipendijo za slušatelje tečaja za hotelske direktorje na Dunaju in dve štipendiji za dva dijaka višje strokovne šole v Dres-denu. Pri podelitvi štipendij pridejo v poštev v prvi vrsti sinovi hotelirjev.
Reflektant štipendije za tečaj za hotelske ravnatelje na Dunaju mora dokazati odgovarjajočo prakso in dovoljno šolsko izobrazbo. Obvladati mora brezpogojno nemški in še eden svetovnih jezikov, to je francoski ali angleški. Pričetek tečaja za hotelske ravnatelje je 7. oktobra in konča v polovici decembra t. 1.
Ministrstvo bo izbranemu kandidatu izplačalo vozni listek za tja in nazaj, šolske takse in potreben minimum za preživljanje za časa trajanja tečaja.
Štipendist se mora obvezati, da po dovršenem tečaju stopi v službo ministrstva trgovine in industrije kot hotelski inštruktor za čas dveh let.
Kandidati za višjo hotelsko strokovno šolo v Dresdenu morajo imeti izpolnjeno 16. leto starosti z najmanj dovršeno osnovno šolo, znati morajo nemški jezik, a prednost imajo kandidati z znanjem še kakšneoa drugega tujega jezika. Prošnji morajo priložiti dovoljenje očeta ali varuha. Tečaj začne meseca oktobra t. 1. in traja do marca 1930.
Ministrstvo plača vse šolske takse, | potne stroške in potrebni minimum za preživljanje za čas trajanja tečaja.
Štipendisti se morajo obvezati, da bodo po izvršenem tečaju neprekinje- | no pet let v službi v domačih hotelih.
Ce bi se kdo izmed sinov naših ho- i telirjev hotel udeležiti teh tečajev, naj ; se javi takoj osebno ali pismeno pri naši zvezi.
Pivovarniški kartel in njega posledice.
Bili so časi, ko si zamogel dobiti po svoji želji in okusu pivo iz raznih pi- : vovarn. Pivovarne in njih zalagatelji so ti ustregli z vsem, kar je bilo za to- , čenje dobrega in pravilno temperira- ; nega piva potrebno. Pivovarne so tek- j movale med seboj in v Anoliji, Fran- ■ ciji, Švici, tudi v Nemški Avstriji in j celo na Češkem še danes tekmujejo v 1 izdelavi in dobavi boljšega in cenejšega piva. To je bilo pravilno, zdravo in pošteno za dobavitelje, gostilničarje in za ljudstvo. Kako pa je danes?
Pivovarne so se združile in rajoni-rale, to se pravi: nobena pivovarna ne sme izdelovati boljšega in močnejšega piva, ga ne sme ceneje oddajati ter oa sme prodajati samo v okolišu, kjer ji je dovoljeno od kartela. Četudi druga pivovarna izdeluje boljše pivo in ti nudi mnogo več ugodnosti, ne smeš dobavljati od nje piva, če ne spadaš v njen rajon.
Da je karteliranje pivovaren nesreča za gostilničarstvo in tudi za ljudstvo, čutimo vsi, posebno pa gostilničarji, ki nimajo ledenic. Poznani gostilničarje, ki imajo lepo opremljene pivske omare s shrambo za led, toda kaj jim vse to pomaga, ko pa ledu nikdar s pivom ne dobe, dasiravno zalagatelji večkrat dostavljajo celo toplo pivo, posebno v steklenicah. Zalagatelji, ki se ne preskrbijo z zadostno množino piva, morajo večkrat po teden dni in še več čakati na pivo. Vsaka pritožba je brezuspešna. Ko sem se radi takih nedostatkov osebno pritožil pri ravnateljstvu pivovarne, mi je ravnatelj odgovoril: »Kaj pa mislite? Zalagatelj piva ledu sam nima zadosti. Saj mi nimamo zgube, če Vam polovica piva v sodčku ostane. Ce boste imeli Vi slabo pivo, bo gost šel pač k tistemu gostilničarju, ki bo točil boljše pivo, in bo tam več spil. Ledenico si postavite, če hočete imeti dobro pivo.« Kaj sem hotel? Molčal sem, pa si želel pivovarniški kartel k hu-dirju.
Kako pa je prišlo do kartela? Tuji velekapital je pokupil delnice naše pivovarne in zagospodaril po svoje, ker mu je s tem dana možnost, da diktira cene in sam določa kakovost piva. Razen tega je zabranjen vsak uvoz inozemskega piva oziroma je na uvoz tujega piva naložena tako visoka carina, da je vsaka konkurenca nemogoča. Seveda radi zaščite domače industrije.
Kje pa je zaščita domačega vinogradnika? Nad 4.000 družin in delavcev živi v Sloveniji samo od tega, kar se v vinogradu zasluži in pridela. In cela Savinjska dolina, deloma tudi Šaleška, Mislinjska in Dravska dolina prideluje priznano jako fini hmelj;, ki je njih glavni vir dohodkov. Kljub temu, da je naše vino priznano v tujih državah kot fino vino, posebno Ijuto-merčan, naš hmelj svetovno znan kot najboljši, niti sosedje Avstrijci nočejo več kupovati našega vina in Čehi ne našega hmelja. Stalni moj odjemalec v (Pragi, kateremu sem vsako leto prodal najmanj 8 M finega vina, je letos ponudbo odklonil z motivacijo: »Mi Čehi ne le nočemo kupiti vašega vina in hmelja, mi celo delujemo po celi, državi na to, da se vino in hmelj v Jugoslaviji toliko časa ne sme kupovati, dokler ne bodo Jugoslovani kupovali našeoa piva. Zaradli tega je uvozna cirana na vaše vino tako visoka, da stane vaša buteljka (7/10 lit.) v Pragi 40 Din in liter dobrega vina 30 do 40 Din brez zaslužka.« S takimi izgovori prihajajo tudi sosedje Avstrijci, ki so bili sv oj čas naši najboljši odjemalci. In to katastrofalno vpliva na naše vinogradništvo in hmeljarstvo, kine more niti za majhen denar svojega produkta prodati.
Te vrstice imajo samo namen, da razjasnijo današnji položaj tako, kakršen je v resnici. Zato pa prosimo vsi interesenti našo zvezo, naj z uporabo vseh dopustnih sredstev skuša odpraviti enkrat za vselej gostilničar-stvu tako škodljivi kartel pivovaren. Pri trgovskih pogajanjih s Čehoslo-vaško in Avstrijo, najboljšima odjemalcema našega hmelja in vina, naj se skuša doseči prost uvoz vina in pri
Tvrdka je odlikovana z zlato kolajno v Parizu I. 1928
Marko Frančič in sinovi
veletrgovina z vinom in tropinovcem
Zahtevajte ponudbe!
SUŠAK
Tvrdka osnovana leta 1877	Ružićeva ulica 7
nas prost uvoz vsaj gotove količine . njihovega piva. S tem bodo zadovoljni | vinogradnik, hmeljar in gostilničar; ■ državna blagajna pa bo tudi imela, če J ne več, vsaj toliko dohodkov kot da- j nes. Nikdar ap ne pozabimo najzanes- j Ijivejšega in najuspešnejšega sredstva za rešitev iz tega sramotneoa položaja — samopomoči!
gostilničar, Slovenjgradec.
Franjo Cajnko,
Janko Karbaš
restavrater v Gor. Radgoni
se cenj. občinstvu in tovarišem najtopleje priporoča.
Gostilničarska zadruga v Slovenski Bistrici.
»Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti z dne 2S./8. 1929 je prinesel članek o izpremembi in dopolnitvi pravilnika za izvrševanje odredb o državni trošarini, taksah in pristojbinah. Važna izprememba je člen 108, točka 2, ki se glasi: Za vino se smatra samo vino is grozdja, ki je pfrvrelo. Potemtakem se vinski mošt ne smatr asa vino in ni savesan pla- j čevanju trošarine, dokler ne mine vre- \ nje, najdalje pa do dne 20. novembra. Točka 4 istega člena določa, da se mora trošarina na vino plačati takrat, ko se daje vino v promet ali uporabo. Trošarino plačuje prejemnik vina, vinogradnik, t. j. oni, ki prideluje vino iz lastnega vinograda, mora samo prijaviti odsvojitev. Člen 20 pravi nada- ■ lje, da vinogradniki ne plačujejo državne trošarine na ono vino, ki ga uporabljajo za domačo potrebo, ki ga
uporabljajo rodbinski člani, hišno služabništvo, osebe, ki so pri dotičnem na stanovanju in hrani, kakor tudi delavci, ki obdelujejo vinograd. Člen 22 se glasi: proizvajalcem, t. j. osebam, ki imajo lastne vinograde in ki izvršujejo trgovino z alkoholnimi tekočinami na debelo in na drobno ter točijo le tekočine ali se bavijo s pridelovanjem alkoholnih pijač, se dovoljuje za domačo potrebo državne trošarine prosto tele količine: Hišnim članom rodbinskim in služabništvom vred. starim nad 15 let: do 4 članov 400 1, od 4 do 9 članov 600 1, preko 8 do 12 članov 800 1, preko 12 članov 1000 1.
Toliko v vednost, natančnejše podatke dobite v zgoraj imenovanem Uradnem listu«.
Ivan Kos, zadružni načelnik.
Metanje iz gostilne je razžaijenje časti.
Iz dnevnika »Jutra« z dne 8. avgusta T929. št. 183 posnemamo zelo zanimiv slučaj, katerega naslednje dobesedno objavljamo:
»Neko berlinsko sodišče je rešilo te dni staro sporno vprašanje. Šlo je za to, ali sme gostilničar brez kazni in po mili volji postaviti gosta pred vrata. Takšen slučaj se je pripetil v prvovrstnem hotelu, v katerem je nastopil lastnoročno sam njegov šef in na podlagi gole pritožbe s strani ostalih gostov proti gospodu in dami, ne da bi se niti prepričal, da-li je ta pritožba upravičena. Napodeni par ga je tožil in hotelir je bil oglobljen na 200 M, ker ju ni napodil z zadostnimi razlogi. To pa je težko razžaijenje časti. V vsakem slučaju, celo če gre za upravičene razloge, pa ima gost pravico ostati tako dolgo v lokalu, dokler ni pospravil naročenih jedi in pijač.«
Gostilničarji!
Ako hočete Vaše goste zadovoljiti, uporabljajte za brizgance
Radensko mineralno vodo.
K novemu rezkemu in kislemu vinu vzemite
Radenski kraljev ali Radenski zdravilni vrelec,
ki mu odvzame kislino in ga napravi prijetno pitnega. Za stara vina pa porabljajte
Radenski Gizela-vrelec,
ki ne počrni nobenega vina.
im
•v
mm

Svetovnoznana LUBAS-HARMONIKA
nudi vsem gostilničarjem lep muzikalni inštrument, prijetno zabavo za goste, gostilničarju pa trajno in vsem naporom dorastlo harmoniko. Storite nekaj za sebe in za svoje goste. Harmonika je naš narodni inštrument.
Franc Lubas,
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 36.
K reformi socijalnih zakonov.
Po časopisnih vesteh in dobljenih informacijah set intenzivno dela na spremembi socijalnih zakonov. Ne ho toraj odveč, ako pred širšo javnostjo, pa radi upoštevanja povodom te re~ torme, v naslednjih izvajanjih opozorimo na nekatere hibe sedanjih, v prvih povojnih letih z nepremišljeno naglico in brez pravega sodelovanja in-teresiranih gospodarskih krogov sestavljenih te vrste in s svojimi predlogi pomagamo najti pravo pot za odpravo največjih nedostatkov.
L K zakonu o zavarovanju dSavcev.
Bolniško in nezgodno zavarovanje v sedanjem ustroju je mnogo predrago. To dejstvo vzbuja največje neza-novoljstvo tako med delodajalci kakor i med delojemalci.
Predpisani prispevki OUZD v Ljubljani so znašali leta 1926 za okroglo 80.000 zavarovancev približno 43 milijonov dinarjev, to je za vsakega zavarovanca 540 Din in za vsako podjetje povprečno po 1.620 Din. V publikaciji dr. Windischerja »Pogledi na gospodarsko leto 1926« je na strani 37 izračunan celo višji znesek, za poedinca 653.28 Din oziroma za vsako podjetje 1.959.84 Din. Da je to izdatek, s katerim mora vsak podjetnik prav resno kalkulirati, se vidi iz sledeče primerjave z nekaterimi davčnimi vrstami:
1.	V času od 1. 7. 1922 do 31. 12,
1925	so bili predpisani bolniški in nezgodni prispevki v Sloveniji v skupnem znesku 127,182.606.32 Din ali na posamezna podjetja okroglo 4.710 dinarjev. Avtonomne doklade na državne davke za isto dobo so znašale 119,637.437.50 Din ali na prebivalca 113 Din odnosno za vsako obrtno, trgovinsko ali industrijsko podjetje povprečno 565 Din.
2.	Predpisani direktni državni davki z osvoboditvenim in rednim pribitkom so znašali v Sloveniji leta 1926 212,910.351.58 Din, na vsakega prebivalca okroglo 201 Din oziroma na vsako obrtno, trgovinsko ali industrijsko podjetje povprečno 1.005 Din.
3.	Obča in posebna pridobnina se je odmerila za okroglo 30.000 pridobitnikov z zneskom 32,663.84 Din v letu 1926, to je na poedinca oziroma poedino podjetje okroglo 1.100 Din.
4.	Predpisani poslovno - prometni davek v Sloveniji je znašal za leto
1926	37,000.000 Din ali povprečno na davkoplačevalca 1.200 Din.
Ti primeri izpričujejo, da so -prispevki za bolniško in nezgodno zavarovanje eno največjih bremen za pridobitnike. Da sme podjetnik dve petini teh prispevkov prevaliti na delojemalca, je brez pomena, ker mora za to plačevati višje mezde.
Inšpektor ministrstva za šume in rude g. Marinkovič Milan pravi v svoji publikaciji »Prilog proučavanja izvoza i uvoza šumskih produkata u kraljevini S. H. S. za god. 1919 do 1925«:
»Uz državne poreze tereti šumsku proizvodnju u prvom redu visoka pri-nosna tarifa za osiguranje radnika u slučajiu nesreče i bolesti. Ovi prinosi dostižu kod nekih poduzeća i 30 Din po m’ prema 0.20 Din pre rata .... Proizvodni troškovi zauzimlju sve ne-povoljniji razmer usled povečanja iz-vesnafh troškova naročito usled porasta fiskalnih opterećenja i prinosa za bolesničke blagajne.«
Bolniško in nezgodno zavarovanje obremenja v poedihjih strokah produkcijo za 10% kosmate vrednosti in vec.
Izredno draga je uprava; kajti za kritje upravnih stroškov se porabi v Sloveniji okroglo 18% ali nad 7 milijonov 500.000 Din, pri nekaterih drugih okrožnih uradih celo nad 30% vseh prispevkov.
Pretirano visoki so izdatki za porodne stroške, namreč okroglo 3 milijone 200.000 Din in izdatki za nego zob približno 2,500.000 Din.
Zelo znatno postavko med izdatki tvorijo vloge v sklad za kapitalno kritje nezgodnega zavarovanja. Samo ljubljanski okrožni urad vlaga v ta
sklad letno okrog 3,500.000 Din. Kapitalno kritje rente je v sedanji dobi velikega pomanjkanja denarja zelo neumestno, pa tudi popolnoma nepotrebno. Nepravično je, da bi se morali v času naj več j e gospodarske krize in pomanjkanja denarja kupičiti kapitali, od katerih bodo imeli v oddaljeni bodočnosti korist tisti, ki bodo živeli v mnogo ugodnejših prilikah.
Sedanji centralistični ustroj bolniškega fp nezgodnega zavarovanja je preokoren in škodljiv ter čisto po nepotrebnem podražaje zavarovalni aparat.
V »Poročilu Delavske zbornice za Slovenijo za leti 1925 in 1926« čitamo na strani 114 v razpravi o vzrokih sedanje draginje socijalnega zavarovanja med drugim sledeče odstavke:
»To je vidna posledica pretiranega centralizma in birokratizma v našem delavskem zavarovanju.
Preje je bilo delavsko zavarovanje gibčno, vsaka njegova ediniea je nosila polno odgovornost za poslovni uspeh. Gela vrsta ljudi je bila dolžna uporabljati svoj zdrav razum za to, da se uredi zavarovanje ekonomično. Danes imamo pred seboj ogromen zbirokratiziran aparat, čegar očetje so zanesli vanj birokratizem, ki so se ga naučili v državni upravi. Gibalo tega aparata ni več svobodno primerjanje dobička in škode za vsak ukrep, temveč skrivanje za predpis, beg pred osebno odgovornostjo in svobodnim preudarkom, ki njima cela organizacija ne pušča nobenega delokroga več.
Središnji urad posluje mnogokje, kjer bi se moral omejiti le na kontrolo, dejansko kot prva instanca. Zakaj so j jo tem nižji organi? To ustvarja ogromno in dvojno delo. Organi krajevne samouprave so degradirani na nivo brezpomembnih posvetovalnih instanc, ki bi lahko brez škode odpa-le. Dragi organi središnjega urada pa se obremenjujejo z odHooevanjem o smešnih malenkostih, s čimur izgubljajo izpred oči velike vidike.
Isto se dogaja v upravi.
To, kar smo dejali o središnjem uradu, se da reči zopet o razmerju ekspozitur in okrožnih uradov.
Tako se ne sme delati dalje.«
Ta uničujoča kritika iz vrst vodilnih krogov delavstva, katero je neposredno interesirano na dobrem poslovanju svojih zavarovalnih institucij, absolutno drži.
Da tiči v centralistični upravi velika, če ne največja hiba zakona o zavarovanju ddjavcev in glavni vzrok podražitve zavarovanja, drastično dokazujeta sledeča primera:
1.	Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, najstarejša delavska zavarovalnica v državi, je v prejšnjih razmerah za letno članarino 37 Din nudila zavarovancu višjo denarno podporo nego vsaka druga zavarovalnica in poleg zdravil in zdravniške oskrbe brezplačno zdravljenje v sanatoriju »Leoninum« v Ljubljani odnosno v II. razredu javnih bolnic. Ta članarina, preračunana na današnjo vrednost (11-krat) in povečana za okroglo 20% kot delež za pridruženo nezgodno zavarovanje, bi znašlaa danes 422.40 Din. V resnici pa mora to društvo po izvedbi centralistične uprave pobirati od zavarovanca povprečno (natančno za leto 1926) 691.70 Din, tedaj za 269.30 Din ali 63.75% preko predvojnega prispevka, nudi pa svojim zavarovancem dosti manj kakor poprej, dokler jo bilo avtonomno, ker si bolniki ne smejo sami izbirati zdravnikov špeci-jatistov in jim je vzeta pravica do II. razreda v bolnicah, a predpisovati se ji)m morajo — ne naj učinkovitejša, marveč —- najcenejša zdravila. Pač pa odvaja društvo Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev letno okroglo 500.000 Din, kapital, od katerega zavarovanci tega društva ne bodo nik-dar imeli haska.
2.	V Mariboru obstoja približno 4 leta Bolniška blagajna samostojnih trgovcev. Letna članarina za to orga-
nizacijo znaša 360 Din za člana, toraj približno polovico povprečnega letnega prispevka za obvezno delavsko zavarovanje. Člani imajo s tem prispevkom zasigurano boljšo oskrbo kakor delavci pri obvezni zavarovalnici, posebno tudi svobodno izbiro zdravnikov in popolno oskrbo v II. razredu bolnice, pa si je društvo vkljub malemu številu članov (nekaj nda 200) moglo že v kratki dobi svojega obstoja zbrati rezerve nad 80.000 dinarjev.
Minucdjozno izvedena delitev dela v posameznih uradih in uradov!h oddelkih omogoča, da se namešča manj sposobno uradništvo, in vodi večkrat do neprijetnih in skoro smešnih konsekvenc.
Dogaja se, da se malenkosten 2-me-sečni zaostanek — sicer protizakonito — iztirjava eksekutivnim potoni od stranke, katera je za več poznejših mesecev v redu in točno poravnala vse plačilne naloge, in bi bila kratka opozoritev povodom poznejših predpisov zadostovala, da bi bila stranka plačala tudi stare — spregledane — predpise.
Znani so primeri, da je okrožni urad mirno predpisoval mesečne prispevke za zavarovanca, katerega je že pred polletjem na lastne stroške odpremi! v javno bolnico in ga,, ko je v bolnici umrl, tudi na lastne stroške pokopal;
Taki dogodljaji so možni le zaradi tega, ker se vsled detajlne delitve dela in prevelikega števila enostransko izvežbanega uradništva poedini uradnik giblje izključno v svojem zelo omejenem delokrogu in se ne zanima za posle ostalega osobja v uradu. Konkretno:	uradnik, ki predpisuje
mesečne prispevke, nima nobene zveze z iztirjevalcem zaostankov oziroma uradniki, ki vpisujejo prijave in odjave.
V enem. zadnjo omenjenih primerov se j,e poslovalnica okrožnega urada izgovarjala s tem, da stranka povodom naznanila zavarovančeve obolelosti oziroma smrti ni izrecno javila, da odglaša zavarovanca iz bolniškega in nezgodnega zavarovanja. To je višek okostenelega birokratizma.
Nalaganje zavarovalnih prispevkov delodajalcem za izrazito delavsko zavarovanje je slep posnetek iz bivše avstrijske socijalne zakonodaje.
Da si zavarovalna institucija bolje zasigura svoje dohodke z določbo, da delodajalec odgovarja za, plačilo, je povsem razumljivo. Da pa mora delodajalec iz lastnega trpeti prispevke za nezgodno zavarovanje v celoti, od prispevkov za bolniško zavarovanje pa 'okroglo 55%, za to ni najti pametnega razloga.
Ce zavarovanec zboli ali ga zadene nezgoda vsled nedostatne ali protizakonite ureditve podjetja, potem itak lastnik podjetja odgovarja zavaroval-; niči za vso škodo že po kazenskih in občih civilnopravnih predpisih. Da bi moral pa delodajalec, ki je plačal vse prispevke za nezgodno zavarovanje iz svojega, v slučaju zavarovančeve nezgode iz delodajalčeve krivde povrniti zavarovalnici tudi vse zakonite dajatve, je nelogično in krivično, ker mora delodajalec na ta način zavarovanje 2-krat plačati in ni razumljivo, čemu služi potem zavarovalnici iz zavarovalnih prispevkov nabrana svota.
Zakaj bi moral podjetnik poleg osebne odgovornosti za plačilo še sam nositi 60% vseh prispevkov za zavarovanje, od katerega nima nikake koristi, ni uvideti.
Splošna obveznost nezgodnega zavarovanja ni na mestu in je za take stroke, v katerih se nezgode sploh ne dogajajo ali se dogajajo le skrajno redko, krivična.
Posamezne stroke morajo plačevati prispevke za nezgodno zavarovanje, čeprav že skoz deset in več let ne beležijo nobenega slučaja nezgode. Kako pridejo mali rokodelci do tega, da morajo plačevati prispevke, ki njiho-
vim delavcem ne pridejo nikdar v dobro, in celo nalagati kapital za rente, katere se nikdar ne bodo izplačevale v korist njihovih delavcev?
Za predpis obveznosti nezgodnega zavarovanja v takih strokah ni niti materijalne niti moralne podlage.
Za volitve ravnateljstva predvideni postopek je brez vsake potrebe po sedanjih predpisih silno širokopotezen in skrajno kompliciran ter bi bil tako dragocen, da so delodajalci kakor tudi delojemalci prav zadovoljni, da se volitve še niso vršile, čeprav bi eni kakor drugi že davno radi videli v upravi izvoljene in ne imenovane člane.
Določba, da se zavarovanec, ki ne prejema za svoje delo nikakega plačila v gotovini, pač pa je običajno deležen naturalnih ugodnosti, uvrsti v tem \iišji mezdni razred, cim večjo vrednost imajo naturalne dajatve, se je izkazala kot nesocijalna. To velja sosebno za obrtniške in trgovske vajence. Obrtnik običajno ne daje vajencem nikakega plačila, ker v začetku učne dobe nima od njegovega dela nobene koristi, pač pa mnogo mojstrov daje siromašnim vajencem prostovoljno po stari navadi stanovanje in brano, a se zaradi dobrote morajo plačevati višji zavarovalni prispevek, če da mojster vajencu poleg tega še obleko,plača zopet razmerno večji prispevek.
Slabe posledice takega predpisa čutijo baš otroci revnih starišev, ki ne morejo več priti v obrtni uk pod tako ugodnimi pogoji, kakor bi to bilo možno, ako bi se pri takem zavarovancu naturalne dajatve ne upoštevale kot mezda za delo, kar v resnici tudi niso. Naravno je, da nikdo noče za storjene dobrote biti še posebej obremenjen z javnimi dajatvami.
Zdravniška oskrba je zelo pomanjkljiva. Število uradovlh zdravnikov je premalo, vsled čejsar mora en sam zdravnik tekom pičlega časa 2 ur pregledati po 50 in več bolnikov, oddati svoje mnenje in predpisati zdravila^ in to za vse vrste bolezni. Pri tem trpijo pravi bolniki, ker jim zdravnik ne more posvečati primerno pažnjo, vrine se pa med bolnike na tisoče zdravih zavarovancev, ker je pri takem poslovanju človeško nemogoče izločiti simulante.
Zelo značilen je pojav, ki se ponavlja ob vsaki stavki in vsakem večjem odpustu delavcev, da število bolnikov nenadoma izredno poskoči in dosledno izdatki za zdravila in brana-rino narastejo. Zavarovalnice načeloma prezirajo take pojave z utemeljevanjem, da bolniško zavarovanje ni samo zavod za zdravljenje, temveč najmanj v enaki meri tudi zavod za podpiranje brezposelnih. To mnenje je pa pogrešno. Čemu služijo potem fondi za brezposelne in potne podpore v ministrstvu, pri delavskih zbornicah, borzah dela?
Glede zdravil imajo zdravniki navodila, da kar najbolj štedijo. Predpisujejo zbog tega čim cenejše medikamente, ki ne učinkujejo povoljno. Doseže se s tem nasproten uspeh, da traja bolnikovo bolezensko stanje več časa, kar zopet zvišuje uradove izdatke na hranarini. Dogajajo se tudi primeri, da resen bolnik postavi po uradovem zdravniku predpisana zdravila v kot in se poda na lastne stroške k privatnemu zdravniku, po možnosti specijalistu, ki mu po temeljiti preiskavi predpiše pravilne medikamente.
Mnogo določb v zakonu o zavarovanju delavcev je takih, da postopek le komplicirajo in podražujejo. Kot drastičen primer omenjamo določbe XIX. poglavja glede sodišč delavskega zavarovanja. Za reševanje sporov se ustvarja čisto po nepotrebnem ogromen, dragocen aparat, ki je zavarovalni instituciji v veliko breme in čegar koristi ne morejo nikdar opravičiti dela in izdatkov, ki so združeni z izvajanjem tega sodstva. Oblika priprostih razsodišč brez prizivne instance bi zadostovala, bi bila najenostavnejša in najcenejša.
Za zboljšanje delavske zavarovalne institucije donašamo naslednje
PREDLOGE:
1.	Uvede naj se načelo, da zavarovalne prispevke plačuje zavarovanec sam, delodajalec pa je odgovoren za pravočasno odtegovanje prispevkov od zavarovančevih prejemkov in oddajo zavarovalnici. Le za tiste zavarovalce, ki ne prejemajo za svoje delo nikake mezde v denarju, plačuje prispevke delodajalec iz svojega, ne da bi se mu odrekala pravica regresa; vendar se zavarovanci, ki so v službi v namenu, da se kakega posla izučijo, pa ne dobivajo za svoje delo plačila v gotovini, imajo uvrstiti v najnižji mezdni razred . — brez upoštevanja vrednosti eventuelnik naturalnih prejemkov.
2.	Bolniško zavarovanje naj se izvaja potom zavarovalnih (okrožnih) uraftiotv s popolno avtonomijo. Tiak urad se ustanovi za 30—50.000 zavarovalnih obvezancev. Za olajšanje poslovanja se ustanavljajo kot podrejene edinice za okoliše s 5—10.000 zavarovanci poslovalnice z izrecno določenim delokrogom in posebnim upravnim odborom. Vsaka poslovalnica mora sama skrbeti za kritje svojih potrebščin. sme pa svoje prihode uporabljati tudi izključno le za svoj okoliš, izvzemši primeren odstotek za vzdrževanje nadrejenega zavarovalnega (okrožnega) urada.
3.	V zavarovalnih (okrožnih) ura>-dih in njihovih poslovalnicah se naj vrši poslovanje pod vodstvom iz vrst delodajalcev in delojemalcev izvoljenega ravnateljstva odnosno upravnega in nadzornega odbora čim preglednejše s potrebnim številom strokovno izvežbanega uradništva. člani uprave in nadzorstva poslovalnice se izvolijo neposredno po volilnih upravičencih., člani ravnateljstva zavarovalnih (okrožnih) uradov pa potom upravnih odborov pri poslovalnicah.
4.	Zdravniška oskrba naj se reorganizira tako, da bo bolnikom možna izbira, zdravnikom pa temeljita preiskava bolnikov. Na predpisovanje učinkovitih zdravil je polagati največjo pozornost.
5.	Predpogoj za pravico do podpore ob porodu bodi enoletno, za zobne operacije pa 2-letno bolniško zavarovanje.
6.	Nezgodno zavarovanje naj se upravno in računsko popolonma loči od bolniškega zavarovanja in vodi po sledečih načelih:
a)	Iz obveznosti nezgodnega zavarovanja je izločiti vse tiste stroke, v katerih se tekom zadnjih 5 let ni izkazala letno saj po 1 nezgoda.
b)	Nezgodne zavarovalnice se ustanovijo po pokrajinah, vendar v omejenem številu, zaenkrat za celo državo kvečjemu 5 uradov z najpotrebnejšim uradništvom, samostojno upravo in ndzorstvom. Bolniški, zavarovalni (okrožni) uradi so dolžni nuditi nezgodnim zavarovalnicam svojo pomoč in na zaprosilo potom svojih poslovalnic
izvršiti potrebne ugotovitve na licu mesta, ako je to v interesu hitrejšega in cenejšega poslovanja.
c)	Rentni fond naj se drži v višini letne potrebe in zbira po nakladalnem sistemu z izključitvijo sedanjega načina kapitaliziranja.
d)	Nevarnostna tabela se ima soseb-no glede višine nevarnostnih odstotkov na podlagi dosedanjih izkušenj temeljito revidirati.
7.	Stroški uprave tako v bolniškem kakor nezgodnem zavarovanju ne smejo v nobenem primeru presegati 12% bolniških odnosno nezgodnih zavarovalnih prispevkov.
8.	Kot nadzorovalni organ za pravilno in reelno poslovanje zavarovalnih uradov se ustanovi pri ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje poseben odbor (svet) za delavsko zavarovanje, ki je obenem posvetovalen organ ministrstva in sestavljen iz določenega števila delodajalcev in delojemalcev, predsednikov ravnateljstev pri bolniških in nezgodnih uradih ter referenta za delavsko zavarovanje pri ministrstvu.
9.	Za pripomoć zavarovalnim uradom v slučajih izrednih izdatkov vsled širjenja kužnih bolezni ali ustanovitve potrebnih zdravilišč in okre-
vališč ali drugih občekoristnih zdravstvenih naprav se iz državnih sredstev v vsakoletnem proračunu določi znesek najmanj 1,000.000 Din. Iz teh subvencij se zbira poseben fond za pospeševanje bolniškega in nezgodnega zavarovanja, s katerim razpolaga minister za socijalno politiko in narodno zdravje na podlagi sklepov sveta za bolniško in nezgodno zavarovanje.
10.	Naprave, ki za izvrševanje bolniškega in nezgodnega zavarovanja niso neobhodno potrebne (sodišče delavskega zavarovanja) ali so po svojem ustroju prekomplicirane (volitve uprave), naj se opustijo oziroma čimbolj poenostavijo.
11.	Osrednji urad za zavarovanje delavcev naj likvidira, njegova imovina vnovči in razdeli na nove zavarovalne (okrožne) urade po razmerju, v katerem so okoliši posameznih uradov participirali na ustanovitvi in vzdrževanju osrednjega urada, v svrho ustanovitve potrebnih rezervnih fondov.
12.	Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt naj se istotako povsem loči od bolniškega zavarovanja in raztegne tudi na delodajalce, sicer pa vzdržuje izključno z državnimi sredstvi, ker niti delodajalec niti delojemalec ne more zmagovati nadaljnih socijalnih bremen.
11.	K zakonu o zaščiti delavcev.
Določba, da velja za industrijske obrate brezizjemno 8-urni, za ostale obrate pa 8—10-urni delovni, ‘čas, ni neoporečna.
Tudi v industriji treba razlikovati, med težjim oz. nevarnejšim in lahkim delom, ker se po vrsti dela ravna delavčev zaslužek. Zahteva, da se uvaja 8f-urni delovnlik n. pr. v industriji kravat, kjer je delo zelo enostavno in neutrudljivo, delavske mezde pa temu primemo nizke, gotovo ne ustreza zaposlenemu delavstvu, zadržuje pa industrijo v njenem razvoju. Delavec, ki v enem podjetju zaradi priprostoga pasla in skrajšanega delavnega časa nima prilike zadostno izkoristiti svoje telesne ali duševne moči, je primoran izrabiti preostali čas za zboljšanje zaslužka pri drugem delu in se na ta način dogaja, da dejansko dela za različna podjetja dnevno — ne po 8, marveč — po 14 in več ur, česar mu zakon ne zabranjuje. Strogost zakona v takem primeru ne doseže nameravanega učinka, ampak ravno nasprotno.
Zvišanje sedanjih mezd je nemogoče, ker bi se s tem življenje v državi v splošnem podražilo in bi še bolj padla konkurenčna zmožnost domače produkcije.
Mnenja smo, da bi delovni čas v industrijskih podjetjih moral v interesu delavstva radi boljšega zaslužka moral slično urediti, kakor se je to zgodilo glede ostalih obratovalnic s tamk. uredbo ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje od 16. 4. 1929, Z. F. br. 4201/IV v čl. 22 in 23.
Vsakdo stremi za zboljšanjem živ-Ijenskih prilik in noben zakon ne more prisiliti delavoljnega človeka, da stradajoč počiva, če ima moč in priliko za zaslužek. Življenske zahteve so višja sila, zoper katero mora zakonita zabrana dela oz. zaslužka ostati brez učinka.
Glede rokodelskih in trgovskih obratovalnic je pozdraviti osnovno načelo, ki si ga je osvojilo ministrstvo v svoji spredaj citirani uredbi, da velja zći te obrate 10-urni delovnik. Želeti pa je:
a)	da se določbe § 8 z. z. d., v katerih tiči poleg nekaj pleonazma dosti birokratizma, čimbolj poenostavijo na korist podjetij, katera itak brez potrebe že v lastnem interesu ne podaljšujejo delovnega časa;
b)	da se honoriranje prekoračenega dela popolnoma prepusti svobodnemu sporazumu med delodajalcem in delavcem, v nobenem primeru pa ne določa preko 25% redne mezde. Sedanja določba § 10 v zvezi s § 5 z. z. d. je za podjetnike zelo neugodna, ker se dogaja, da delavec, ki je leta in leta opravljal prekourno delo v smislu sporazuma brez poviška ali z nižjim poviškom mezde od 50%, po izstopu
iz službe naknadno sodnim potom tirja 50% povišek, ki ga podjetnik z ozirom na cit. določbo tudi mora plačati, čeprav ga ni vkalkuli-ral.
1. V Sloveniji že po starem običaju rokodelske obratovalnice ob nedeljah in vseh zapovedanih praznikih počivajo. Izjemo tvorijo menda samo pekarne v toliko, da delajo tudi v noči od sobote na. nedeljo. Pač pa so trgovine že od nekdaj obratovale tudi ob nedeljah najmanj po 4 ure.
4-urno nedeljsko odpiranje trgovin je v nujnem interesu prebivalstva. Nobena zakonita določba v naši državi še ni povzročila toliko nezadovoljstva med prebivalstvom, kakor se je to zgodilo z omejitvijo v § 14/3 z. z. d. To dokazujejo neštevilne predstavke in prošnje, ki so jih predložile obiastvom male trgovske organizacije, marveč posebno občine in posamezniki, ko se je zabrana oz. omejitev nedeljskega dela po uredbi ministrstva za socij. politiko in narodno zdravje od 3. maja 1928 Z. R. br. 4987/IV pričela v praksi izvajati. V posameznih srezih kakor n. pr. v konjiškem, prevaljskem, ptujskem in slovenjgraškem so vse občine brez izjeme ponovno predVnlUe svoje proteste. Po našem vedenju tudi krajevna oblastva in velika županstva zagovarjajo te predstavke kot umestne in upravičene.
Ljudstvo je pač vajeno oskrbovati si svoje nakupe ob nedeljah in oddaljeni prebivalci ne prihajajo na noben dan v tednu v trgovino razun v nedeljo. Značilne so v tem pogledu izjave raznih organizacij, da za 2 uri daljšega dela ob nedeljah dobi zaposleno pomožno osobje lahko popolnoma proste vse zapovedane in nezapo-vedane cerkvene praznike v letu, katerih je 15 in oh katerih bi se sicer moglo zaposliti po celi dan, tako da bi delavstvo pridobilo za okroglo 100 ur podaljšanega dela 12 popolnoma prostih dni.
Za delavca je vseeno, ali dela v nedeljo 2 ali 4 ure. Ne utrudi se niti v 2 niti v 4 urah, dan pa tudi ob 2-ur-nem delu ni prost. Za tisti del prebivalstva, ki si svoje nakupe oskrbi le n adela proste dni, ko prihaja k službi božji, je pa zadostno nedeljsko obratovanje trgovin velikega pomena, ker ob delavnikih ne more brez škode prekiniti dela in hoditi v oddaljene trgovine.
G'e se prezirajo zahteve konzumen-tov, potem bo namenu zakona ustreženo le s popolno ukinitvijo vsakega nedeljskega dela v trgovinah. Če se pa uvažuje utemeljena zahteva ljudstva, potem tudi iz stališča delavske zaščite ne more biti resnih pomislekov zoper pripustitev 4-urnega nedeljskega dela v trgovinskih obratovalnicah.
V ostalem se nam dozdeva določba § 16, da delavci pod 18 let brezpogojno ne smejo biti ob nedeljah zaposleni, niti v primerih nujne potrebe ali višje sile, kot neumestna in preostra.
Vajenci se običajno sprejemajo v uk le do 18 leta starosti, nekateri pa postanejo že s 17. letom pomočniki. Najbolj potrebni so delavci v obratu in največ prilike za vežbo v strokovnem poslovanju imajo takrat, ko je največji promet, to je v nedeljo. Pa bi izgledalo precej čudno, ako bi se v takem času vajenec koanodno šetal po ulici v posmeh starejšim tovarišem, ki so med tem najbolj zaposleni.
Najmanj bi se tu morala starostna meja znižati na 16. leto.
1. Za nočno delo pridejo predvsem v poštev pekarske delavnice in to tako v interesu podjetij kakor delavske zaposlenosti. Prebivalstvo zahteva sveže pecivo v raznih jutranjih urah, ko gredo delavci na delo in ko se v vseh družinah k jutranji kavi servira kruh. Preko dneva se kruh prodaja skoro izključno le še po gostilnah. — Ako se v jutranjih urah ne bo dobivalo iz pekaren sveže pecivo, potem bo večina družim pekla kruh doma in bo velik del pekaren postal nepotreben odnosno bo zmanjšal svoj obrat, mnogi delavci pa bodo prišli ob svoj dober zaslužek.
Mnenja smo toraj, da bi se naj že z zakonom dalo v pekarnah izrecno označilo kot nočno delo.
2. Z določbo, da se delavci pod 18. leti in ženske ponoči, t. j. od 22.-5. oz. 4. ure ne smejo zaposlovati (§ 17), so prizadeti v glavnem pekarski in gostilniški odnosno kavarniški obrati. Ta določba je škodljiva za strokovno izobrazbo vajeništva. Starejši vajenci od 18 let se običajno sploh ne sprejemajo v obrtni ali trgovski uk. Ce se vajencem do 18 leta zabrani zaposlitev v pekarnah do 4. ure zjutraj, ko je običajno že glavno delo končano, ali v kavarnah po 22. uri, ko se pravo obratovanje, še le prične, potem je sploh nemogoča vsaka strokovna izobrazba obrtniškega odnosno gostilničarskega naraščaja. V dnevnem času se zamore vajenec naučiti v pekarnah le pecivo raznašati, v kavarnah pa pometati in mize pregrinjati.
Take določbe bi morale biti nemogoče, ker jim ni možno, zadostiti brez oškodovanja javnih interesov. Tudi tu se bo morala starostna meja postaviti na 16. leto.
V § 21 z. z. d. predpisani register nima po našem mnenju nobenega smisla in pomeni le obremenitev podjetij. Kontrolo izvrševanja predpisov §§ 17—20 zamorejo vršiti le v to poklicane uradne osebe in to z osebnim opazovanjem, pri čemur navedbe registra ne morejo biti merodajne.
Sicer pa se tičejo predpisi §§ 17 do 20 samo mladostnih delavcev do 18. leta in žensk in ni razumljivo, zakaj bi se morale vpisovati vse, v podjetju zaposlene osebe.
Register bi bilo kot nepotrebno obremenitev odišaviti. Ako se pa že mora voditi, naj se predpiše samo za podjetja, ki zaposlujejo nad 20 pomožnih delavcev, in sicer edino z rubrikama za mladostne delavcev do 16. leta in za žensko osobje.
Predpisi §§ 26—29, s katerimi se velepodjetjem nalaga naprava dečjih zavetišč in brezplačno oskrbovanje otrok v slučajih, če je med njihovimi delavci najmanj 25 mater nenadzorovanih otrok, so v svojem učinku neso-cijcdni. Z gotovostjo trdimo, da zaradi tega predpisa še ni bilo doslej v državi zgrajeno nobeno zavetišče. Pač
pa se naravno vsled istega vsako podjetje brani sprejeti v službo take matere.
Odobravamo, da se omejuje dotok inozemskih delavcev le na najpotrebnejšo mero. Za tiste primere pa, v katerih je za to izkazana potreba po izjavi krajevno pristojne inšpekcije dela, naj se postopek čimbolj skrajša in poenostavi, ker se bodo sicer ponavljali primeri, da bodo že najeti delavci, p redno pride dovoljenje, prisiljeni poiskati si zaslužek na drugem kraju in je potem ves postopek brezpredmeten.
Instituciji delavskih zaupnikov ni nasprotovati, ako poslujejo natančno v smislu zakona in sosebno § 109 z. z. d. Pač pa je potrebno:
1.	da se zaupniki postavijo samo v podjetjih oz. oddelkih podjetij z veti kakor 20 delavcev;
2.	da se število zaupnikov maksimira na 2 za vsako podjetje, večje število pa pripusti samo tedaj, če podjetje obstoja iz več popolnoma ločenih oddelkov, ki tvorijo vsak za sebe glede zaposlenega osobja posebno celoto;
3.	da se zaupniško posredovanje v nobenem primeru ne šteje v delovni čas;
4.	da se podjetnikom prizna pravica, izbrati zaupnika svojega podjetja iz terno-predloga zaposlenega delavstva;
5.	da se poslovanje zaupnikov glede objektivnosti stavi pod strogo kontrolo inšpekcij dela-
Te predloge narekujejo izkušnje zadnjih let, ki kažejo na to, da ogromna večina zaupnikov sivojdga mandata ne razume pravilno in smatra za svojo izključno nalogo, podpirati delavstvo v vseh — upravičenih in neupravičenih — zahtevah proti delodajalcem, in da veliko število zaupnikov delavstvu prej škoduje nego koristi.
1.	Kot delavske legitimacije naj se izrecno priznajo v večini pokrajin že udomačene in povsem praktične delavske knjige.
2.	Da se preprečijo pogoste zlorabe, bi billo § 120 z. z. d. spremeniti v toliko, da so upravičene za, izdajo de-
lavske legitimacije oz. delavske knjige samo občine delavčevega stalnega bivališča.
3.	§ 120 ai. 3 naj se spremeni v toliko, da se smejo legitimacije oz. delavske knjige brez dovoljenja postavnega zastopnika izdajati samo polnoletnim in samopravnini osebam, al. 4 pa izpopolni z določbo, da se ima o vsaki izdaji delavske legitimacije oz. knjige obvestiti vsakokrat tudi delavčeva domovinska občina, če je ista različna od občine bivališča.
K § 121 bi bilo dodati določbo, da mora delavec pri vstopu v delo izročiti delavsko legitimacijo oz. !knjigo svojemu delodajalcu v shrambo.
Določbe §§ 122 do 124 se morajo po možnosti skrajšati in poenostaviti, zaporna kazen pa določiti samo za primer neiztirljivosti denarne globe. § 125 naj bi se spremenil in izpopolnil v toliko, da kaznovanje pristaja sreskim 'načelnikom in se denarne globe izrekajo v prid fondov za obrtno in trgovsko šolstvo, ki obstojajo oziroma se imajo ustanoviti pri velikih županih, slično kakor to predpisuje že § 165 zak. členka XVIl/l834 za Hrvatsko in Slavonijo.
III.	K uredbi o inšpekciji dela.
Za prestopke po čl, 14 uredbe je v čl. 23 al. 3 skladno s čl. 14 al. 3 priznana kompetenca političnih (upravnih) oblastev. Ostali del čl. 23 pa ni jasen.
Po 1. odstavku tega člena se kaznuje lastnik podjetja radi pregreškov zo per določila čl. 9, 12 in 13 po predpisih obrtnega reda ali pa po kazenskem zakonu. Po 2. odstavku rešuje pritožbe okrajno sodišče. Vprašljivo 4e:
al kaki bi mogli biti pregreški podjetnikov po čl 9 in 12, ki govorita izključno le o dolžnostih odnosno prajvicah oblastnih inšpektorjev dela in njihovih pomočnikov, b) katero oblastvo izreka kazni zaradi pregreškov po čl. 13 uredbe, ki ne spadajo pod kazenski zakon,
'd iz kakih razlogov je uvedena s te uredbo čisto izjemno, določba, da naj bo za prestopke obrtnega reda prizivna instanca prvostopno odnosno okrajno sodišče.
Da iz sedanjega besedila čl. 23 nuj-mo morajo nastati kompetenČni kon-tiikti, sledi iz teh-le pripomb:
a)	Oblastni inspektor dela po čl. 9/2 nadzira delovni čas. Tozadevne prestopke podjetnikov kaznuje po čl. 125 z. z. d. oblastni inspektor dela, a pritožbe rešuje ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje, po čl. 23 al. 1 in 2 uredbe o inspekciji dela pa prvostopno oblastvo sploh ni imenovano, a za pritožbe se priznava pristojnost prvostopnih sodišč.
b)	Po 51. 9/4 uredlie nadzira oblastni inspektor dela pravilno zaposlovanje učencev in mladostnih delavcev, njih pravilno izučevanje in posečanje obrtnih in strokovnih šol in tečajev. Prestopke podjetnikov v teh pogledih kaznujejo v Sloveniji in Dalmaciji po predpisih obrtnega reda (§§ 133, 133a in 138), v Hrvatski in Slavoniji po predpisih §§ i57__i64 zak. členka XVIl/l884 prvostopna obrtna ob-lastva, v drugi instanci veliki župani odnosno odelenje ministrstva trgovine in industrije v Zagrebu, a v Srbiji in črni gori vsled določbe čl. 159 zak. o radnjama v prvi in drugi instanci delodajalske komore, prvostopna policijska oblastva in minister za socijalno politiko in narodno zdravje, deloma oblastni inspektor dela odnosno sodišča prve stopnje, — po 51. 125 z. z. d. pa v celi državi, kakor je navedeno pod a).
V tej določbi je neobhodno potreba razjasnitve.
Želja gospodarskih krogov je, da se sodstvo poverava izključno pravnikom in ukinejo vsi predpisi, ki pripuščajo ali celo nalagajb izrekanje kakoršnihkoli kazni pravno neizšola-nim tehnikom. Zaradi tega naj se ka-aenski postopek po uredbi o inspekciji dela pi_ ,Teri izključno in enotno prvostopnim obrtnim oblastvom, kar
velja sosebno glede spremembe § 125 z. z. d.
Za upravičenost te zahteve govori tudi dejstvo, da so sreski odnosno mestni načelniki za prizadeta podjetja najbližja oblastva, da se preiskava s tako spremembo kompetence skrajša in temeljitejše izvede in pocL jetnikom prihranijo čisto nepotrebni izdatki za daljša potovanja na sedež inšpekcije dela.
V primerih, za katere bi se tej zahtevi nikakor ne hotelo ustreči, ampak bi se kaznovanje prestopkov bodisi po zakonu o zaščiti delavcev bodisi po uredbi o inspekciji dela ven-dar-le pridržalo inšpektorjem dela, naj se sodstvo poveri senatu 2 delodajalcev in 2 delojemalcev pod predsedstvom oblastnega inšpektorja dela, kot prizivna instanca, pa v vsakem slučaju določi veliki župan.
Načelna pomanjkljivost uredbe o inspekciji dela obstoja v tem, da je delokrog v tej instituciji, ki je javen organ in namenjena industrijskim, obrtnim, trgovinskim in prometnim podjetjem kot takim, prikrojeno izključno interesom delavstva in bolj enostransko kakor institucija delavskih zaupnikov v § 108 z. z. d. Pri čitanju uredbe mora vsakdo dobiti utis, da inspekcija dela pač mora ščititi vsako zahtevo delavstva proti delodajalcem, za slednje pa sme nastopati le kot kazensko oblastvo, ne pa tudi objektivno posredovati med delodajalci in delojemalci v interesu podjetja kot takega. Ta utis je neprijeten in le iz tega razloga obstoja med podjetniki v splošnem nerazpoložen je zoper to, v ostalem gotovo umestno institucijo.
Ne trdimo, da so ta izvajanja izčrpna ali da so naši predlogi v vsakem pogledu neoporečni. Skušali pa smo nekaj doprinesti k nujno potrebni reformi socijalne zakonodaje in nas bo le veselilo, če bo kdo drugi naše predloge izpopolnil ali jih ndome-stil z boljšimi. Naša izvajanja izvirajo pa iz objektivnega opazovanja in iz dosedajnih izkušenj.
--- - - —------------------- ----
Odpiralni in zapiralni
čas za trgovske tocilce.
Na podstavi uredbe ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje od 16. aprila 1929, X. R. br. 4201/IV, objavljene v »Uradnem listu« z dne
3.	julija 1929, št. 66/284, je predpisal veliki župan mariborske oblasti v Mariboru izvršilno naredbo o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic, katero je predložil ministrstvu v odobritev. Radi pomanjkanja prostora v listu, ne bomo naredbe objavljali dobesedno, temveč le v izpisku onih členov, ki urejujejo odpiralni in zapiralni čas trgovskih točilnic. Ker mora biti naredba velikega župana še aprobirana od ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja, bo imelo gostilničarstvo še priliko podati svoje predloge. One zadruge, ki bi imele v zadevi kakšne predloge, naj jih nam čimpreje pošljejo.
I. Ob delavnikih:
Čl. 5.
Točilnice brezalkoholnih pijač smejo obratovati celoletno od 7.—22. ure.
Točenje alkoholnih pijač v drugih kakor rednih kavarniških, gostilo iških, restavracijskih in hotelskih obratovalnicah je dovoljeno od 7.—21. ure celoletno.
Če se pa točenje izvršuje v obratovalnicah, v katerih se prodaja tudi blago za uporabo izven lokala, velja za te obratovalnice v čl. 1. določeni obratovalni čas.
Čl. 15.
Navzlic temu je dopustno, prodajati do 22. ure časopise po ulicah in javnih lokalih, kočevske predmete pa po javnih lokalih. Do istega časa je dovoljena v zimskih mesecih poulična prodaja pečenega kostanja, v poletnem času pa do 21. ure sladoleda in hladilnih brezalkoholnih pijač.
Kolikor je tako izvrševanje obrta vezano na predhodno dovoljenje upravnih oblastev, ostanejo tozadevni predpisi nespremenjeni v veljavi.
II. Ob nedeljah:
Čl. 17.
Vkljub predpisu predhodneoa člena smejo ob nedeljah biti odprte
A J Ves delovni čas:
javne kuhinje in obratovalnice, ki se bavijo izključno s točenjem alkoholnih ali brezalkoholnih pijač.
B) Do 14. ure:
obratovalnice, v katerih se prodajajo gostom za takojšnji konzum v lokalu izključno mrzla jedila in alkoholne pijače, z omejitvijo, da je prodaja blaga za porabo izven obratovalnice prepovedana.
Čl. 21.
Krošnjarenje je ob nedeljah prepovedano. Izjema iz čl. 15., odst. 2., pa velja tudi za nedelje.
IV.	Obče odredbe.
Čl. 27.
Za poletni čas po tej naredbi se šteje čas od 1. aprila do 30. septembra, ostali meseci se štejejo za zimski Čas.
Čl. 28.
V času, predpisanem za zapiranje Obratovalnic, morajo biti zaprti vsi vhodi v prostore, določene za promet s strankami. Stranke, ki so v tem .času že v obratovalnici, morajo biti še postrežene.
Lastniku obratovalnice in njegovim rodbinskim članom je dovoljeno, bivati in delati v obratovalnici tudi v času, ko je za promet s strankami zaprta.
Čl. 29.
Ge se opravljajo v eni in isti obratovalnici posli raznih vrst, za katere navaja ta naredba glede obratovalnega časa različne določbe, veljajo za tako obratovalnico strožji predpisi.
Isto velja tudi za primer, da je katerikoli v čl. 24. in 25. navedenih praznikov v nedeljo.
Čl. 30.
Za uporabljanje predpisov te naredbe je brez pomena, ali pripadajo obratovalnice privatnim osebam ali javnim telesom, ali je v njih zaposleno pomožno osobje ali ne.
Za trgovinske obratovalnice se smatrajo po tej naredbi tudi zadružne, obrtne in industrijske prodajalnice.
Čl. 31.
Predpisov te naredbe ni uporabljati:
na gostilne, kavarne, restavracije in hotele, za katere urejajo otvarjanje in za tvar janje posebni predpisi upravnih oblastev.
Čl. 32.
Določbe te naredbe se ne tičejo delovnega časa pomožnega osobja v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah, ki je urejen s čl. 22.—36. min. uredbe od 16. aprila 1929 Z. R. br. 4201/IV.
V.	Kazenske odredbe.
Čl. 33.
Lastniki obratovalnic, ki protivno predpisom te naredbe obratujejo izven časa, določenega za odpiranje in zapiranje obratovalnic, se kaznujejo v denarju od 50 Din do 3.000 Din, sorazmerno z obsegom obratovalnice.
Prekrške teh predpisov preiskujejo in kaznujejo pristojna prvostopna upravna oblastva. Zoper njihove razsodbe se smejo interesirane osebe pritožiti v 15 dneh po priobčitvi na velikega župana mariborske oblasti, če-gar odločba je izvršna.
V slučaju neizterljivosti se denarna globa spremeni v zaporno kazen analogno predpisom veljavnega obrtnega zakona.
Pravica, naznaniti prekršitev predpisov te naredbe gre vsakemu državljanu kakor tudi zainteresiranim organizacijam in zbornicam.
Čl. 34.
Denarne kazni se stekajo v sklad za obrtno in trgovinsko šolstvo pri velikem županu mariborske oblasti.
VI. Končne odredbe.
Čl. 35.
Ta naredba stopi v veljavo s 15. dnem po objavi v »Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti«. Istočasno zgubi veljavo naredba velikega župana mariborske oblasti od 31. julija 1928 0 br. 2060/1.
Smešni ce.
V gostilni:
A.	: »Zakaj ne greš domov?«
B.	: »Ker vem, da bi me žena kregala.«
A.	: »Zakaj bi te kregala?«
B.	: »Ker ne grem domov.«
Slaba vest.
> Gost (krčmarju, ki se igra v gostilni z mačko): »Kaj delate tu z mačko?«
Gostilničar: »Danes imamo za večerjo zajca, pa, da ne bodo moji gostje mislili, da je mačka, jo jim sedaj pokazujem.«
Pred sodnikom.
»Verjamete Vi, da je on bil pijan?«
»Ne vem natančno./Pa njegova žena je rekla, da je hotel zvečer, ko je prišel iz gostilne domov, s trapist-si-rom igrati na gramoon.«
*
»Imate novo natakarico, kaj ne?«
»Kako vi to veste?«
»Videl sem nove odtise prstov na krožniku.«
»Ste bili zadovoljni z biftekom?«
»0 ja, bil je neobičajno majhen, pa vseeno sem ga moral žvečiti celo uro.« *
Neki gost je naročil v restavraciji pečenko, ki mu jo je natakar silno hvalil in mu je govoril tako:
»Pečenka je tako fina, da se morate pred njo odkriti!«
Ko je gost dobil pečenko in jo začel z vsemi svojimi razpoložljivimi močmi rezati, se je odkril z besedami:
»Jaz sem starost vedno spoštoval, zato se tudi pred to pečenko spoštljivo odkrijem.«
Ogromen požar v Rumuniji. V sredo zvečer je izbruhnil v vasi Targo-visti, kakih 100 km od Bukarešte, ogromen požar, ki je uničil več stotin hiš in drugih poslopij. Alarmirane so bile požarne hrambe daleč naokoli, pa tudi vojaštvo. Požar je izbruhnil v takozvanom »srbskem okraju« s srbskim prebivalstvom. Očividci pripovedujejo, da so se v nekem hlevu igrali otroci z vžigalicami in da so nato pobegnili. Ogenj je hipoma objel vse prostore ter uničil vse v hlevu shranjene zaloge sena. Odtod je požar prešel na stanovanjsko hišo, čije lastniki so se nahajali na polju. Med tem je začel pihati močen veter, ki je raznesel iskre na sosedne hiše. Razširjanje požara je olajšala okolnost, da so vse hiše v tej četrti pokrite s slamo. V mestu je nastala strahovita panika. Vse je zapuščalo svoje domove in zbežalo. Domači ognjegasci se sploh niso mogli zbrati, ker so bili ta čas večinoma na svojih posestvih pri poljskih delih. Na ta način je požar kaj kmalu objel dve glavni ulici. Sodi se, da je zgorelo tudi več ljudi, zlasti starčkov in otrok, ki se niso mogli sami rešiti. Mnogi s,o popadali kar po ulicah na tla1, omamljeni od dušečih plinov in gostega dima. Po dosedanjih podatkih spada požar v Targovisti med najbolj katastrofalne požare zadnjih desetletij v Rumuniji.
Konec hotela Waldorf.
Dne 1. maja so zaprli hotel Wal-dorf Astoria, najslavnejši hotel v Zedinjenih državah, v katerem so bili tekom 36 let njegovega obstoja gostje svetovne celebritete, ki so poselile Ameriko. V hotelu se je stalno zbirala družba iz »gornjih deset tisočev« v Newyorku. Kjer je stal sloveči hotel; tam se bo dvigal kvišku velikanski »nebotičnik«. Zadnje tedne so New-yorčani kar drli v tisočih v hotel, da vzamejo slovo od njegovih prostorov,
Svratiste i restavracija „SLOVENAC*4, Zagreb
Frankopanska ulica broj 7
lastnica, 3L.J U DIVI I i-A SEKTJIuiĆ -HAKCA
se najtopleje priporoča vsem cenjenim kolegom i kolegicam kakor tudi ostalemu v Zagreb prihajajočemu občinstvu za prenočišča kakor tudi za prvovrstno restavracijsko postrežbo. — Cene nizke, postrežba solidna.
SAMOFRODAJA
najboljšega pisalnega stroja
IVA8E LE6AT
Specijalist za pisarniške stroje
NIaribOiS Vetrinjska ir. 33
Telefon interurb. 434
v katerih so preživeli toliko lepih ur. Nekateri so si nakupili kak kos pohištva za spomin. Hotel je imel nekaj stalnih gostov že dvajset let pod svojim krovom. Hotelir je priredil po-slovilini večer za 850 oseb. Newyorsteih tisk je poln melanholičnih člankov o padlem velikanu, ali njegovo ime se prenese na nov hotel Waldorf Asto-ria, ki bo v kratkem dograjen.
Taksni predpisi.
415/1 Predpisi o kolkovanju raznih vlog in listin pri nastopu obrta se v -praksi različno tolmačijo. VeHiki žub8ji ljubljanske oblasti.se je radi tega obrnil na finančno direkcijo v Ljubljani, da avtentično pojasni, ka-kto naj se kolku jejo gornje vloge in listine. Pinančna direkcija je z dopi-soA z dne 1. avgusta 1929, št, 4534/9 je Vprašanje odgovorila/islede-.
če: 'v,
»Z no\ im zakonom o taksah so bile
prejšnjih zakonov S el. 5. m 6; generalno ukinjene:	Gllede taksiranja v
obrtnih zadevali je luk. stališče sle-*
d.0ČG'	• ' -	•
samo za sodno protokoliranje. Takse po tar. post. 157 taksne tarife plačajo samo one firme, k'i se tudi pri sodišču protokJolirajo in silcer poleg drugih taks.«
Šegula Jakob f
Nit življenja je pretrgala zavratna bolezen v četrtek, dne 8. avgusta t. L našemu nepozabljenemu članu in odborniku "g. Jakobu Šegula, gostilničarju v Dornavi pri Ptuju. Pogreba, ki se je vršil v Dornavi dne 9. avgusta t. 1. se je udeležil tudi zadružni odbor pod vodstvom zadružnega načelnika gospoda Mahoriča in precejšnje število gostilničarjev iz bližnje okolice.
V počastitev spomina pokojnika je zadrug;! položila lep venec na pokojnikov grokS** ,
Na pokopališču pri odprtem grobu se je poslovil od pokojnika v imenu ^gostilničarske zadruge in vseh stanovskih tovarišev z ganljivim govorom zadružni odbornik g. Joško Berlič. Pokojniku naj sveti večn luč, ostalim naše, sožalje:
Gostilničarska zadruga v Ptuju.
dAvde-i

EedM jubilej dela. Naš računski preglednik in gostilničar na Drogu pri Celju gospod Franc Poderžaj. je obhajal .niinuli mesec 40-letnico kot tiskar-s'ki stavec. Gospod Poderžaj je že od leta 19Q9 zaposlen v ceSjski Zivezni' tiskarni v popolno zadovoljstvo svojega delodajalca. Gospodu -»Poderžaju, ki je že 20 let gostilničar, želimo, da bi dosegel tak jubilej tudi v gostilniškif obrti.
Žrtev VrSve'. V nedeljo, dne5 !, septembra 1929 dopoldne je pri kopanju Hravi utonil 17-lptni sin restavrf--
Razno.
Obrtne prijave (vloge) je kolkovati po tarifni postavki 95. taksne tarife, naj si zadevajo prosto ali drugo obrt; Tar. post. 96 dcloča specialne takse samo za delavnice in prodajalne zlatih in srebrnih stvari.
,. ,.	ii.
•
Prošnje za koncesije je kolkovati, ako vsebujejo tudi prijavo obrta, po tar. pe.št, 95 cit. zak., drugače po spet- P cijalni taksi, kakor' h. -pr. tar. pjšf. 275 cit. zak.; ako pa ni nikaka speci-jalna taksa določena, po tar. post, 1 s 5 dinarji.
N" F,	lil.
: Kratka, potrdila ali začasni .obrtni listi, ki jih mora izdati obrtno oblast-vo v smislu § 144 al, H obrtnega reda; , po izvršeni prijavi obrta, so v smislu člena 6 zakona, o taksah kolka prosta, ker je. njih izdaja predpisana z zakonom samim ih je torej le d<’l postopka pri reševanju obrtnih pnjav, ■ ;
IV ^ Obrtni listi so zavezani taksi 20 dinarjev pij tar. posti 5 cit. zak. Faktično so obrtni listi potrdila, da je stranka prijavo - vložila ih da izpolnjuje zakonite pogoje. Take je odločila generalna direkcija davkov dne 14. marca 1924 pod št. 10.937 J. 1. Fi-nansijska služba stran 193 iz 1. 1924.-
V.
■ Za; koncesi jo j o plačati speci jel no takso (n.' pr. po tar. post. 276 cit. zak.), ako ni speci jalne.takse, .pa ono po tar. post. 5, to je 20 dinarjev.
v r.	" ;
Takse za protokolacijo so v Sloveniji sodne takse,' ki se šniejo pobirati'

terja gospoda Friedricha s Fale. Tež kp prizadetim" staršem naše najglobO-kejše sožalje; v	:
Avstrijsko-Argosiovanska trgovska, zbornica. V interesu avstrijško-jugo-slovanske trgovine in za vzdrževanje obstoječih prijateljskih odnosa je v, se je nedavno ustanovila »AvstrijskorJu-? goslovanska trgovska zbornica« s sedežem na Dunaju I. Schellinggašse št. 6.’ t Franc ScKunkoJ hišni posestnik in gostilničar v Zg. Radvanju, je v pohdeljek, dne 26. avgusta 1929 ob 7, uri po dolgi, mučni bolezni, previden' ■s; sv, tolažili v 56. letu svoje starosti za večno zaspal.
Pogreb nepozabljenega tovariša se rje vršil v sredo, dne 28. avgusta 1929 ob 17. uri na pokopališče v Zg. Radvanju.
Tdvai^SpflRhka ti zemlja, žalaječjm
pa-, na
eno sožalje. — Gostilni-
ca rska obrtna zadruga, za mariborsko okolico, načelnik: Matija Holc.

■m W
Najboljša
usnja.
proda po najnižji ceni tovarna usnja
&rti0š!
trgovina Maribor, Vetrinska ulica 5. Tam tudi nakup vseh vrst surovih kož.
Moderne tiskovine
Maribor, Trg svobode 3.
Bogata zaloga belega in rdečega vina v sodih steklenicah. Cenik in vzorci vedno na razpolago.
Pivovarna in Sganjarna
Josip Tschellni
'j 1T1f 'n~l MB WnilBlWWi 11 ^
Maribor, telefon 335.
Bock in marčno pivo.
POZOR
Z& PRIČETEK SOLE
LE V NOVO OTVORJEN1 TRGOVINI GODAL IN MUZIKALU
S.	JPERC, MjJLMlBOR. GOSPOSKA UL. 24
dobite po brezkonkurenčnih cenah :
Gosli od .... Din 100— Strune «E» za gosli 6 kom. .... Din 1'—
Loke	30'—	*	<<A*	*	»	črevo	1 kom.	» 150
.»	«D»	»	»	»	i	»	» 3’—
Etui	»	. . . .	»	85'—	»	«G»	»	»	»	l	kom.	D	2 —naprej
Vsakovrstna popravila se izvršujejo po skrajno nizkih cenah.
Oglejte si našo zalogo in prepričajte se sami!
Gostilničarji in vinogradniki pozor!
KOTLARSKO DELAV
s i
Vijudrfo naznanjam, da sem p r z e 1
septexialb*»OMa 1929
daleč, na okoli znano
•: V	rh'
-. JMiiim
od gospoda LAZO GLUMAČA =	^	-
v unilieceil, Clavrsi trg štev. 4»
Izršujem po konkurenčnih cenah vsake vrste nove bakrene kotle za žganjekuho m perilo ter popravila starih kotlov, aparatov, vinogradniških brizgaliViČ itd. Kupujem stari baker in svinec. Priporočam še 3f||/f)D i/AC ter beležim z najodličnejšim spoštovanjem JMAUD ilUJ . ■ Notc- ,	kotlarski mojster.
I
I
■
55
barve,
MERAKL
A
i • •
emajle, mizni klej, kit, lake, mastila, čopiče in zajamčeno čisti firnež najboljše vrste nudi tovarna
NIEDiĆ - ZANKL
m'.'-'r-■ ■ .	d. z o. z.
podružnica MARIBOR, Glavni trg st. 20.
Centrala: LJUBLJANA.	Tovarna MEDVODE.
■J*
r-*s-
1: '
Tiskarja
trgovina s papirjem, knjigami itd,
HINKO SAK, Maribor, Grajski trg 8
Naročajte vse domače in inozemske časopise ter inserate in tiskovine
Kdor oglašuje, ta napreduje!

.m-m:
vseli vrst: Jkiiji&e, lejpalce, letalce, pisemske glave, kuverte, vukllaL i. dr. Vam nudi v GkusEii iasvedlil. In po samernS ceni
Zvezna
tiskarna v Celju
Eastna
Izvršuje vsa v njeno stroko spadajoča dela. Ljudske knjižnice imajo pri vezavi popust.
13ks]3 0i»txi.& kiša.
lastnik
Albin Pristernik
Maribor, Aleksandrova c. 19
Najcenejša trgovina za gostilničarske potrebščine, kakor žlice, vilice, noži, namizni prti, servijete in razno drugo blago za osebno potrebo kakornogavice, srajce itd. po brezkonkurenčnlh cenah.
Na drobno!	Na debelo!
Elektrotehnično podjetje
Fran Saks
Maribor
se priporoča za inštalacijo vsakovrstnih električnih naprav. — Zaloga materijala in delavnica.
Najugodnejši nakup
galanterije, drobnarij, parfumerije, nogavic, perila, vrvarskih izdelkov, papirja itd.
na drobno in na debelo
Drago Rosina
MARIBOR, Vetrinjska ulica 26.

pražite strnite
Jn	prvovrstne
nudi na debelo in drobno
tovorna Dos. Benko
Mupslca, Sobota.
ter vse vrste prekajenega mesa in klobase po izredno nizkih cenah. Priporoča posebno hotelirjem in restavracijam sveži bare mladih prašičev. Zahtevajte cenike!
‘Garantirano la. blago! Skrajno znižane cenel
Park kavarna
y Mariboru
"Vsako soboto in nedeljo popoldne in zvečer salonski koncert. Točijo se 'vsakovrstna vina in vedno sveže »UNION« pivo.
Priporoča se za obilen obisk.
MARIJA FAPUNGER.
Pohištvo,
posteljnina,
preprogo,
linolej,
pohištvene predmete
za gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah
Kari Preis
Maribor, Gosposka 20.
Ilustrirane cenike brezplačno.
Modna trgovina
Anton Paš
Maribor, Slovenska ul. 4.
Potrebščine za krojače in šivilje, čipke, vezenina, gumbi, modni našivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D.M. C. preo-meti za vezenje, Sifon ter vsa druga drobnarija.
Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd.
Strogo solidne oene I
Naše akcije bodo imele le tedaj popoln uspeh, če bodo z nami sodelovali vsi naši člani.
šampanjec
Bouvier‘‘
Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvće Rćservše (rdeča glavica).
Kletarstvo; Gornja Hadgona.
Zastopstvo za Slovenijo:
Karel Favai, Ljubljana.

VINA
v steklenicah
tvrdke
Veleposestvo vinogradov
CLOTER BOUVIER
m m m m
Gornja Radgona
Cenik gratis in franko.
J*
URE ZLATO	SREBRO Ant. Lečnik Celje, Glavni irg št. 4 KUPUJE STARO ZLATO	SREBRO	Francoska linija = French Line. Cie. Gle. Transatlantique. Za severno Ameriko in Kanado največji in najlepši brzo-parniki. — Havre—New-York samo SVz dni črez morje. V južno Ameriko, Argentinijo, Chile, Uruguay vsak teden iz Havre, Bordeaua in Marsilijes Cie. Chargeurs-Reunis, Sud-Aflantigue, Transports Maritimes. Ivan Kraker, Ljubljana —-	Kolodvorska ulica 35.
Vino iz klečkih goric, lastni pridelek 1.1928. Risling, Mosler in Burgundec. Vino je finega okusa, kvaliteta izborna. Dobava v sodih kupca. Na razpolago ca 100 hi. Franc Kavčič, Slndenice pri Poljčanah.	
	Cenjenim gg. GOSTILNIČARJEM priporoča svojo bogato zalogo steklenic	krožnikon ■MM	vinskih šaš	skledic 1	mikov za pivo	vso porcelanasto posodo Maj	jedilno orodje Iz alpaka in aluminija ter vse v stroko spada- ■	joče predmete za hotele in restavracije tvrdka I M. RAUGH, CELJE ^^PSESERjVOV^JUC^^«
Damski jesenski in zimski klubuki že v zalogi pri H. 9.9riiiMer i damski modni salon Haribor, Slovenska ulica št. 4 poleg kavarne „ASTORIJA" Istotam se izvršujejo tudi damske obleke in plašči po meri promptno in po ceni. Vsa v stroko spadajoča popravila se izvršujejo najceneje.	
Najbolj trpežne, elegantne in najcenejše čevlje za gospode, dame in otroke izdeluje v svoji lastni delavnici FRANC MIKL zaloga in izdelovanje čevljev jUiaribor, Vodnikov trj štoV. 2 		C\	Hotel „Švicarija1* FRANJO OZOM Rogaška Slatina Novo, moderno urejen hotel v sredini zdravilišča s 30 sobami. V hiši dijetetična restavracija in kuhinja. — Priporoča se FBANJO OZOM, hotel Švicarija, Rogaška Slatina.
	Ako želite izbrano in zajamčeno naravno dalmatinsko vino v sodih ali v steklenicah na.c»očite pri stari reški veletrgovini z vinom braća Mateljan, Sušah (Hrvatsko Primorje) Tvrdka ustanovljena 1S76	Tvrdka ustanovljena 1876
Otvoritev nove trgovine „Tekstilbazar" Maribor, Vctrinjslia ul. IS. Tam dobite raznovrstno MANUFAKTURO po jako nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom.	
Cenj. damam priporočam svojo veliko zalogo jesenskih in zimskih klobukov zadnje novosti po najnižjih cenah. M.JAHN, modistinja, Maribor, Stolna ulica 2.	
	200 različnih vrst krzna ^V'vS L. ORNIK, MARIBOR, Koroška cesta 9. Opossum, Biberett, Walabies, Thibet, Patagon, Skungs, Seal, Platin, Zobel, Klondyke, Persianer in drugih žlahtnih divjačin. Elegantno izdelani krzneni ovratniki.
Oesrl^a: Najboljše blago po najnižji ceni. O S T 6 (J F! \ 3.	Ugodni plačilni pogoii.
štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z.
% NI ARI BORU, Meljska cesta šQ
nudi kot organizacij®* produce^lc^ vse vrste garantirano pristnega belega vina, tako	Halužana
in pekrčaoss po najugodnejših cenah.	Prvovrsta sortirana vina vedno v zalogi.
izdelovanje
sodavice in pokalice
Gaberje pri Celju.
U^hoViša
ljutomerska vina
proda po najej' • #; ceni
anton Slik
Gornja Radgona.

svoji k svojim! Gostilničarji in kavarnarjl, pozor! svoji k svojim!
Po zelo 3Ti?zlcil-s oe-rtalm dotslt©
ic*&m m sa j o t j šš	mo
namizno m sortirano vino
iz -vseii. vino£yr»acinili fecipajev ssx»i
Franje Čajnic©
veietrgov|n® z vi^om v S L £S ¥ £ $! J C3 ft A il C U..
Lastni vinogradi. Razna odlikovanja. Vzorno kletarstvo.
Vina v steklenicah (buteljke) vseh vrst.
Viško črne dalmatinsko vino za zdravila.
Zajamčena solidna ira točna pcsirežfo«. — Ceniki nm
razpolago. — Zelo ugodni plačilni pogoji
P s-e p r* i ča j t e s «s o izborni kakovosti VIS« A tvrdke
P. Mattavić E Csmp., Celje
Kleti! PRED GROFIJO ŠT. 1 (poprej Palosove k!et>) Pisarna: SLOMŠKOV TRG ST. 4 (pri farni ceikv)
Pozor ^ostilnioorjil
IVAl NARAKS
LOŽNICA PR! ŽALCU
najstarejše podjetje za izdelovanje sodavice in pokalic zajamčeno s prist*
nim sladkorjem vkuhsno,
se priporoča cenjenim gg. gostilničarjem.
POSTREŽBA TOČNA!
CENE SOLIDNE!
za izdelovanje brezalkoholnih pijač r. i. z». i
Tovarna:	Pisarna:
Volkmajerjeva ui. 3 prporpca Koroška cesta 26
cenjenim gostilničarjem svoje proizvede kakor sifon in pokalice v
najboljši kakovosti.
Stc&lna. sscblocgick. UsidLenske	vode
r>
Oeraa?* oalošite najboljše in najtrajnejše pri
Posojilnici v Gornji Radgoni
r. z. z n. z.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. — Vlagatelji ne plačajo od obresti nobenega rentnega davka ter dobijo obresti v celoti Izplačane
brez odtegljaja.
i	s
aaiRSSsiaieržaaa^azajfi^issi^sšvasaBsssanBaasc s.s a a £ s s
Kemična čistilnica in parna barvarna
PAVEL NEMK, MARIBOR
Sprejemališče; Gosposka ulica 33 Delavnica:	Razlagova ulica 2 2
Telefon 280	Telefon	280
CIRIL KAR PL. sodavičar
MARIBOR. Kettejeva ulica 1
se vljudno priporoča p. n. gostilničarjem..
Delika pivovarno >Dnion
<
LJuMiana, Laško In Marloor
v-%'j3§C0Lmmm-	i	v
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni lezak
in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, „tierRiales**,
„Portir" in „Boci«:*® vsem cenj. gostilničarjem in gostom.
Z odličnim speštousniem Delniška pivovarna »Unio n«, Ljubljana, La^o in Maribor.
Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. — Odgovorni so: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Četina. — Vsi v Celju.-