Posamezna številka : 60 vinarjev. „TABOK# izhaja vnai dan, razvan nedelje in praznikov, ob 18. uri z da.umom nanlednjepa dne ter stane celoletno 120 li, polletno 60 ii, četrtletno SO K, mesečno 10 K. Uiserati po dogovoru. Pri veckr^tn objavi popust. ^aro^ ko ,m upravi *TAB0RA% MAitlBOK, Jurčičeva ulica štev, 4. O o POSTKINA PAVBA.LTRA.NA o to Leto: I. *•••«■•■•«• ■ » * š-m„ • a •« - : • Posamezna številka: • * \ 9 60 vinarjev. ■ * UREDNisT i O -bo aais;i)a v Mari- J « boru, Jurčičeva ul. čl, 4» J, nad- ■ J a'.) op j e. iV.eioi: intcnnb, at. 276. J • UPKAVA au uah-ja v Jurčičevi ■ Z ulici -tev. 4, pritličje, «vo. Tele- J • .ou at, 24. sllb portinočekov^j ra- ■ m cun vev. U-7S7. JJ * v • ■ ■ uarociiA • rut ilouarja »e n« • .* uzira. — Koko-iisi s« nw vračajo. I * ■ ■ ■ Maribor, sobota 18. septembra 1920. Številka: 19. T.-Tw ru J, §»! u & $ a«mp illl Sušijo zsstcpa Ciferin sam. «B»v«0e|30jii« — Uoyd Georgjeiev odgovor m Kamenetrovo pismo. « ^jani w Ris Bolgarija za mulo antanto. 9 1 Ido i Maribor, 17. septembra. Istočasno z velikim delavskim gibs-/!*em v Italiji se ie pojavilo podobno gibanje tudi v po Paličnih zasedsnom ozemlju. ISh prvi pogled iey izgledalo. k&kor 'da je to gibanje Je del onega v s!ari Italiji, natančnejši pogled pa Je poklal, da temu ni tako, da so vzroki primorskeob pokreta čisto drugi, kakor ra oni v Italiji in da je tudi ctli In namen g banja drugo To je vedela tudi Italijanska vlada in zato je proti' Stavkuj čim v tem ozemlju i;sto drugače postoosla kakor pa drugod Center našega zasedenega ozemlja ie Trsf, lam se koncentrira danes tudi živlienje vsih pokrajin, ki so poprej to svoji politični pripadnosti težile proti Liublja-ni ter imele v Ljubljani svoje kulturno, izkazovali ti priseljenci nehvaležnost,? pripada tej ali oni kategoriji, vstopili J v , reva-Hi so proti drža«i ter za Italijo-; pa so po večini tudi naši ljudje — * Da ne bi bilo tega stalnega, pritoka ?z \ Slovenci, ker vedo, da tako še najlažje Italije, bi bil Trst'že zdavnaj fak6 slo-i’delajo prot! Italiji. Steša marosrka. . venski, kakor n. pr. Ljubljana, kar bi bila naravna posledica dejstva, da je iržaška okolica levo, dssno in zadaj popolnoma slovenska, da,- da so slovenska celo že predmestja sama. Ti renegati so tvorili jedro la^ke iredente v Trstu. Po razpadu avstroogrske države, so ti iredenti delali z vsemi silami, da prepade Trst Itaiij*. In njihova želja se uresničil«. Italijani so prišli, ž nj'mi pa je pridal tudi gosnodarski polom tega prej tako cvetočega mesta. Pristanišča je ostalo prszno, tovarne, obrati veletrgovine brez dola in vsled tega brez zaslužka tudi lastovki, uslužbenci in delava'. To je prineslo tržaškim ire- gospodarsko in politično središče, radi j dentom, sedaj redentom kmalu prebrl-tega je tudi ravno Trst za vse to j razočaranje iz katerega se je| samo ozemlje merodajen. ob sebi umevno rodilo nezadovoljstvo. Trst ie bi! že v sestavi avs!ro-cgrske j In kakor so poprej hrepeneli po Italiji monarhije del sam zase, nekaka država v državi ter je imel izmed vseh mest morda naimanj avstrijskega na jsebi, Temu pa so bile vzrok razne projekcije in koncesije, katere mu je dajala habsburška država, kot svojemu n3j važnejšemu trgovskemu in pomoiskerou centru- Trst je preživlja! v tisti dobi svoje najlepše dneve in življenje v tem mestu je bilo res najprijetnejše. Ta prijetnost je privabila vanj tudi tolpe lačnih in istradanih državljanov, ki so v njem krasno živeli na račun domačinov. Avstrija je bila zaveznica Italije in je vsled tega tolerirala to priseljevanje. Toda mesto hvaležnosti, so is tako so jo pričeli sedaj mrziti ter si želeti p.azcij lepe sfare čase. Tako je danes ogromna večina tržaškega prebivalstva odločno sovražna Italiji ter si želi samostojnosti. Trst naj bi postal samostojna republika. Za ;o so skoro vsi trgovci in podjetniki, obrtniki in delavci. Za Italijo pa so samoobsebi umevno vsi oni, katerim je prinesla Italija boljše korito in ti so sedaj — fašist!. t , Nezadovoljneži iščejo sedaj povsod pomoči pri socijalizmu tako pri nas v Mariboru in tako tudi v Trstu. V scci :a!ističen tabor je vstopilo sedaj v Trstu vse, ker fe nezadovoljno, nai marveč r.ajo-studnejše in najbolj ni j ikotne ontarijsko pričkanje, obrekovanje Fran Albrecht: i/SIl Cankar. Hlapti. j.n natolcevanje, najmalenkosthejšo vo toovor pred delavsko predstavo v celjoisem; hunstvo in brezorimerno koristolovstvo. gledališču meseca julija 1920). ,Vsa feM je j00 mož, od teh 60 odstotkov čeških Nemcev. Ker transport ni bil aviziran, ga-tudi ni nilieo sprejel. — Draga šola je mariborska samostanska šola. Šolske sestre zastevajo namreč od učenk, ki se vpišejo v ljudsko šolo K 40'— od onih pa, ki vstopajd v meščansko šolo, pa kar K 100'—. To je izžemanje starišev, ki mu ga ni kmalu para. Radi bi vedeli, s kakšno pravico delajo to šolške sestre. In te redovnice hočejo imeti monopol za vzgojo učiteljici Hvala bogu da imamo zdaj v Mariboru dqsti javnih ljudskih in meščanskih šol in stariši bodo toliko pametni, da bodo pošiljali svoje otroke v javne šole, kjer se bodo vzgajali ceneje in bolje nego v samo* stanski šoli. — Nemška agitacija za jugoslov. Korotan. Zadnje dni so Nemci napeli vse svoje sile v svrho čim najvspesnejše agitacije v naši A coni. Razposlali so cele čete agitatorjev, ki begajo naše ljudi, da je pri nas nenadoma proklamirana splošna mobilizacija, da bodo vsi do 50. leta vpoklicani. Na Gosposvetskem polju, se zbirajo od vseh strani nemški Korošci, tam se nabirajo' tudi ogromne. množine blaga, zlasti tobaka, sladkorja, moke in predmetov, ki jih ljudstvo najbolj potrebuje, vse to blago je namenjeno za razdelitev v naši coni. Vsled prizadevanja, italijanskih članov plebiscitne komisije, zlasti od strani, princa Borghese, so Nemci dosegli, da se vkljub prepovedi sklicevanja shodov po io. septembru .v Velikovcu veliko nemško zborovanje, za katero se agitira od nemške strani po obeh conah. Zelo ogrožena je-osebna varnost znanih zavednih Slovencev, ki so primorani braniti se tudi z orožjem. Na nekega učitelja v Smarjeti so razpisali več tisoč kron nagrade, ako ^»bijejo. Tembolj žalostno je, da se naši večji denarni zavodi in sploh naša javnost izven Koroške tako malo zanima k dejanski požrtvovalnosti za naše 'brate Korotana v teh odločilnih trenotkih. — V naši številki 13 smo pod naslovom »Ilustracija" poročali, da je odšel neki narednik, ki je stanoval v Torpši-čevein drevoredu, za /nekaj dni na dopust, ter da se je, v njegovo stanovanjc vselil brez vsakega'dovoljenja nek oficir, ki je potem vse stvari od narednika na dvorišče pometal itd. Kakor smo se na kompetentnem rpestu informirali, priznavamo lojajno, da smo napačno porot^li. Dotični* narednik ni odšel na dopust, temveč je bil iz Maribora pre-prfemeščen, stanovanje je pa brez ved-nosti stanovanjskega urada za 180 K dražje oddal neki Hami. Stanovanjski urad je z nakaznico št. 1057/15 od 22. aprila nakazal omenjenu. oficirju to slapovanje ki je popolnoma redovnim' potom stanovanje od hišne gospodinja prevzel. Toliko v goiusiiiJc* "" > — Imenovanje. Bivši marib. vladni komisar dr. Vilko Pfeifer je imenovan za okrožnega komisarja pri agrarni reformi za bivše štajersko in Prekmurje v Mariboru. — Splitčani! Razprodajo našega lista ta mesto Split je prevzela „Jugoslovenska knjigarna* v Splitu, kjer sc bo dobil »Tabor* redno vsaki dan. — Trgovski gremij opozarja svoje člane, 'da je predsednik strankam na razpolago le med 11. in 12. uro dnevno v gremijalni pisarni, nikakor pa ne v trgovini ob drugem času. Nadalje se poroča, da je predsednik g. Weixl začasno oddal vse predsedniške posle podpredsedniku g. Worsche ter strankam za ta čas sploh ni na razpolago. . — Vpisovanje v Mestno deško zavetišče se. bode vršilo v sredo, dne 22. septembra dopoldan od 10. do 12. in popoldan 14. do 16. ure v pisarni zavoda v Strossmajerjevi ulici št. 26. Dečki, ki se žele vpisati naj prineso s seboj krstni list in zadnje šolsko-spričevalo. Pri vsprejetju v zavod se bode oziralo predvsem na vojne sirote, sirote in polusirote sploh, otroke delanezmožnih invalidov in mnogočlenskih re\~:i' , rodbin. — Sprejem gojenk na državnem moškem učiteljišču v Mariboru. Ravnateljstvo ponovno opozarja, da sme sprejeti v prvi letnik le 40 gojenk, v .ostale letnike pa samo tiste, ki so že bile .lani na tukajšnjem zavodu. V prvi letnik se vpisuje gojenke najdalje do -20. septembra zvečer. — Semcstralni občni zbor ^.Društva jugosl. akad. v Mariboru" se vrši danes, v petek, točno ob 20. -uri v zadnji sobi restavracije „Pri stari pi-varni" v Jurčičevi ulici. Pozivam vse člane in svobod, abiturijente da se istega zanesljivo in polnoštevilno udeleže. Važno! S. M. -— Koncert. V soboto 18. septembra Zvečer ob 19. uri se vrši v Narodnem domu koncert s prosto vstopnino. Svi-rala bo železničarska godba. Pobirali se bodo samo prostovoljni prispevki za Dijaško kuhinjo. — Koncert v Oficirskem domu. V nedeljo 19. septembra ivji lovec\ V .pondeljek 20. : "Zaprto, V torek 21.: „Samski dvor*. V sredo 22.: nNa (lnu“. V 'četrtek 23.: „Hlapci\ Ali. A—1. Vsi oni, ki se mislijo abonirati, naj to takoj' Storijo, da bo mogoče urediti aboneikent. Sodišče. Dr. Leskovar proti tovarišu kot zastopnik izgnanega župnika. Maribor, 16. septembra Zn ob istem času še drugo razpra«® in j do zaključka pustil svoja klijenta sam pri obravnavi, Ob ljubljanske in koroške cerkvene oblasti suspendiranega župnika Rudolfa je sprejel mariborski škof baje zopet v službo; v spisih je Rudolf zaznamovan le kot zasebnik na Legnu pri Slov. Gradcu; Rudolf je že starejši, osiveli mož i#n ne napravi neugodnega .utiša. Nasprotno je Ana Spilek, ki ima v Mariboru svoja otroka, s svojimi jastrebovimi očmi, resolutnih potez v obrazu, značilen ufis pristne farovške kuharice, ki se iz znanih razlogov zavedajo tudi pri javnih nastopih, da' vodijo one komand® v župnišču. N Razprava se prične s prečitanjem obširnih spisov, katerih glavne smo že navedli. Tu omenjamo še na kratko dopis knezoškofijškega generalnega vikarja) ~ jata v Dobrli vasi, v katerem se žup niku Rudolfu naznanja odlok, da se Rudolfu odtegne celebret in mu prepove sploh vsako duhovniško oprtivilo v območju general, vikarjata ter da mora zapustiti župnišče tekom 14 dni. Potem je še en odlok politične oblasti z zapovedjo, da morata župnik in kuharica tekom 3 dni zapustiti okoliš okraj, glavarstva Velikovec. ■ Značilne so tudi še dve prošnji dozdevno pisani od faranov, v katerih se tudi škof v Celovcu naproša, da pusti župnika še nadalje izvrševati pastirsko službo in službo veroučitelja, predstavijo ga kot ,,sehr geschatzten Seelsorger dem tief verehrten Oberhirten" . ., njegova kuharica pa naj se mu kot „tiichtige Wirt-schafterin* še nadalje pusti v pomoč pri gospodarstvu in tako naprej. Na- skih vojakih, o krivdi in nekrivdi Ane Spilek na teh plenitvah in njenih kupčijah *s kravami in teleti na graščini Suha, graščaka J. Stenzla, ki jih sklepala tudi z našimi častniki, ko so prišli tja vzpostavijf red — večinoma same stvari, ki spadajo bolj v civilno sodišče. Župnik skuša dokazati, da tedaj sploh ni bil navzoč, ampak je bival pri sv. kapucinih v 'Celju, od koder se je z župnikom Rozmanom vrnil še le 1. junija na Suho, tedaj že po dovršenih plenitvah. Ne taji pa, da ne bi bil ob priliki, ko so kuharici morali vzeti nazaj krave, klical: „zdaj se žene krava v imenu zakona, o vboga Jugoslavija!" Bolj zanimivo kot vsebina teh aktov o plenitvi, je vedenje obeh tožiteljev, župnika in kuharice. Med čitanjem njima neljubih spisov se razburjata, zlasti kuharica ironizira vse, izreka ostra očitanja proti Korošcem, češ, da sovražijo Kranjce, da so tisti, ki so župnika ovadili kot špijona in državi nevarnega, sami nemčurji, ki so nosili nemško zastavo. Župnik sam ogorčen zavrača te obdolžitve, češ, da smatra za svojo osebo najhujše žalenje, če se njemu kot vedno zavedeneniu Slovencu kaj takega očita. Posebno kuharico je razburilo spričevalo žup. urada Čatež ob Savi. „Ti ljudje, ki ne zmorejo drugega župana kot socijalnega demokrata, bodo meni dajali spričevalo in trdijo, da sem bila kaznovana?"' Ko sodnik ugotovi, da se pri sodišču ne nahaja noben seznam o kakšni kazni Spilekove, se je s slastjo maščevalnega zadoščenja nasmejala, češ, zdaj vidite, kako krivično me obsojajo. Opetovano pride do burnih prizorov tudi med dr. Mtillerjem, župnikom in .kuharico; dr.'Muller ju je obranil, da večinoma ni reagiral na njih zbadljive opazke. Sicer sta si župnik m kuharica medsebojno podpirala .in se potegovala drug za drugega.'Pred višjo cerkveno oblastjo župnik nima preveč rešpekta; to je osobito pokazal napram ljubljanskemu škofu, ki je župnika preganjal iz hiše, ki si jo je on, župnik ob „lastnih žuljih" postavil. „Kdo ima pravico mene izganjati iz rpoje lastne hiše?" Glede knezoškof. general, vikarja v Dobrli vasi je župnik mnenja, da je to pač stari mož, ki je proti njemu vse storil, kar so mu župnikovi sovražniki sveto-' vali; „je star mož, ki se da guncat". In to pomanjkanje spoštovanje do starega duhovnika je dr., Mtiller župnika ostro prijel. V dokaz, da koroški Slovenci izganjajo tudi sosednje Slovence, župnik navaja odvetnika dr. Irguliča, ki je na Koroškem kupil veliko posestvo, pa je moral iti, čeprav ga je plačal. A iz naglasa v katerem sta župnik in kuharica kritikovala koroške Slovence je odmevala neka pritajena sovražnost nabrani njim. i Konec sledi. Razsodba se razglasi še le jutri.) in da je nameraval temu listu ponudit) nadaljnih 70.000 funtov šterlingov; 2, angleška vlada ima trjdi dokazilo o tem,1 da je izkupiček prodaje, ki se je izvršila z največjo previdnostjo in sicer brez posredovanja bank, izročil ne enemu izmed ravnateljev, temveč simi' izdajatelja lista; 3. Kamenev je name-j noma i^premenil mirovne pogoje s Poljsko, katere je prejel od svoje vladeJ Ti pogoji so vsebovali popolnoma jasno zahtevo, da se poljsko delavstvo1 oboroži pod nadzorstvom poljskih; ruskih in norveških strokovnih organizacij ; 4. angleška vlada obžaluje, da je morala to stvar objaviti, toda ker sovjetski zastopniki niso držali svoje besede, da se ne bodo umeševali v notranje zadeve Anglije, se je smatrala prisiljeno to storiti. Angležj metali bombe. LDU Berlin, 16. septembra. Brezžična brzojavka iz Moške slove: Angleška letala so metala na Enzeli bombe, od katerih so nekatere padle na ladjo „Kulak“. Na tej se je nahajala perzijska delegacija. Bombe so ubile dve oseb« in jih več ranile. Angležem pa se ni posrečilo preprečiti kongres v Boku. Najnovejša poročila. Pričetek rusko-poljskih pogajanj. Pariz, 17. septombra. (Brezžično.) Po poročilih iz Varšave pričnejo rusko-polj-ska pogajanja v soboto 18. t. m. Rusijo bo zastopal Cičerin sam. pni k Rudolf špi j on za Nem. snrotna stranka n« +Tr ° Jia- - - .. A v c t r i i <-> sproina sirantta pa trdi, da so vsi ti AvstriJ0' . ! podpisi'ponarejeni da jih je na eni Narodni Svet za. Koroško je bil pri- prošnji podpisala ena roka, na drum moran apelirati na izgort župnika Ru- prošnji z več podpisi pa sta' bili že dve dolfa ter je tozadevno predložil' okraj, roki na delu, a vsebino prošenj da je glavarstvu v Velikovcu sledeče poro- sestavil in' spisal župnjk sam. Župnik Čilo: • ..^.rovin rln hn . , V,. tudi ^Bolgarska se pridruži mali antanti. ' 1 DKU Sofija, 15. septembra. Po tukajšnjih 'informacijah je potovanje bolgarskega ministrskega predsednika Stambulinskega v Prago namenjeno pogovoru z dr. Benešem radi pristopa Bolgarije k mali antanti. „Pritožbc proti župniku Rudplfu so o ižče stalno nameščen -gospod za takoj ali pa vsaj j s 13. septembrom, Že mogoče ; boli v sredini mesta. Po-,nudbe pod »Soba« na '"»pravo tega lista. stavk je zaključil finančni, odbor, naj se izbere iz narobnega predstavništva komite petih članov, ki bo v sporazumu s finančnim ministrom poviša! nekatere carinske postavke. | Poljska kupi na3o volno. Po sporočilu zagrebškega konzulata republike Poljske, rab jo velik? poli?ke tekstilne tvorn em v Lodzu, Bialistoku in drugod velike količine neizdelane vrtne. Interesenti zvedo vse potrebne informacije radi, cene itd. pr! gornjem konzulatu. * 12. t. m. se je vršila v Spl:tu nogometna tekma med graškim »Šturmom« in splitskim »Hajdukom«. Rezul!at3:0 v korist »Šturma«. :^Varaždin"-,,Ilirija". Na nogometni tekmi med varaždinskim športnim klubom in ljubliansko »Ilirijo« je zmagala zadnja z 6:0. Polčas 4:0. Spor!. Razno in humor. \ Samomor štiriletnega deteta. V francoskem mestecu Choisy !e Roi je zmanjkal iz rodbinsko hiše štiriletni otrok Roger. Pred odhodom je izjavil : Kolesarji! Maribor, drugo naj-.malček, da izvrši samomor, kor so ga večje mesto v Sloveniji, še nima slo- 1 starši po krivem kaznovali. Stariši so venskega kolesarskega društva, čeprav ga zaman iskal?; vendar se jim je zdelo se nr-haia tu obilo dobrih kolesarjev; neverjetno, ds bode mali sinko resno Čas je torej, da odpomoremo temu izvršil svojo namero. Ko ie pa neki nedosfatku ter ustanovimo u Maribotu ribič potegnil Iz reke Spine truplo, slovensko kolesarsko društvo. V ta identično z malim, Rogerom, se je iz-namen rozivljamo vse kelesarie in Kazslo, da se dete ni šal lo. Dogodek prijatelje kolesarskega športa, di se je zbudil največjo pozornost, kpr spada udeleže v pondeljek, 20. t m. ob 20. ta samomor med največje redkosti, uri tozadevnega prvega sestanka Narodnem domu. Več lesarjev. : Graški „Šturm“ v Splitu. Dne! tete8® Sni MS priredi dne 18. septembra S!BS5B3 Dobrovoljni prispevki se po-. birajo za >Dijaši:o kuhinjo«. m Vstopnina prosta Glavni urednik: R a d i v o j Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. Bsns?sif gp&freiej, gonilno ©ijje, sSroSno ©Ufe, cl8Sn*flrowo ©§je, lovci mast, dobavlja promptno fl a Fnstopatte k Jugoslov. Matici! S Za obiien obisk se priporoča Hinko Kosič koBomaz, vazeSirj, olje in mast za usnjarje Dnrapi Odpise 'na c©«tra8® w Har|iJ©i'M. 12~7 ■^833 m _ 2)ap~ Brzojavi: Rafinerija. \ Telefon štev. 30 restavrater rwtSž • t/ u* ’k UiS* ■ “ ■ iiMHffvr’fritTnrr~ BBMi mmmm up m® in Uatoič) priporoča vsakavrstne tiskovine, vizitnice, pro- grame, lepake, letake, vabila itd. itd. Kljub jako zvišanim cenam pri delavskih mezdah, aMMMMaMMMrtMMMMMMMHMMMgrf«N«MaW«*llllMMI'>l< r" “^ —1111 ■■ 11 !*•' ■— —Hf—«—umrm. IT l l m >11 L). . IIHI« !■ >1' r— se cene za izdelke■ niso razmeroma tako zvišale. wm04Kmamm mm anuMiiMizj &a,-vmvisMBKti,r3Uf Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d. X ) m m m O m ŠB* 1 4 4 t amA % ‘i % Sr* ! % % »V $ - % % %