M sP SL 32. ^^
V Trstu, t saboto M. julija 1882.
Tečaj VII.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.

»V edinosti je moB«.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako tredo in tabelo o poludne. Cena M? Vnf leto ® za t101" leta 3 6ld-» za 5etpt leta 4gld. SO kr. — Posamezne Številk« se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Tr»t« po K kr., v Gorici in v Ajaavicini po« kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravniitv« »vit ZoaU 5«.
Vsi dopisi sa pošiljko Uredništvu »vla S. Lazzars« Tip. Huala; vsak mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Jnserati (razne vrste naznanila in poslanice) se zaracunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Evropski politični položaj po bombardiranju Aleksandrije.
Jutrovo pitanje dela vedno veliko preglavico evropskej diplomaciji; bojazen pred tem pitanjem je tolika, da diplomacija edino le na to dela, da bi zavlekla njega konečno rešetije. To nam prejasno ka-Jejo dogodki v Egiptu. Tam se je kar naglo pojavila ona politika, katera je v novejem času v Evropi me-rodajnu ter je v tem stoletju mnogo spremenila obraz Evrope; tudi Moalemit zahteva, da je sam gospodar v svojej hiši. — Arabi-Bey ni začetnik gibanja v Egiptu, on je le izvrševatelj ukazov iz Carigrada, kder dobro ved6, da evropska diplomacija ni edina in da jo spravljajo v zadrege, kakor hitro se popri-mejo modernega načela narodnostnega prava, — Le Anglež je hotel presekati gordični vozel, a da je le to delo začel, pa se je uže tudi ustrašil, ker videl se je nekam zapuščenega od drugih velevlasti in to se mu grozi, ker ne ve, ako mu niso velevlasti nastavile 'kake pasti.
Staro mesto, *) katero je dospelo pod Ptolomejci
*) Aleksandrija, po arabsko Skanderljeh imenovano, sezidal je Aleksander vćliki, kralj makedonski I. 332 pred Kristom, po katerega smrti so v Egiptu zavladali Ptolomejci ter Aleksandrijo povzdignoll za stolno mesto. Lega mesta ob delti reke Nila in na sredozemskem morju je temu mestu uže v starih časih dala pomen prvega trgovskega mesta, katero je bilo veliko večje, nego je zdaj inje imelo nad 900.000 prebivalcev, torej je bilo boli obljudeno, nego Rim. V mestu so bila krasne široke ulice z velikanskimi palačami, katerih krasota jo presegala vse na svetu. V Alek-sandriji, kder je pod Ptolumojci grška omika in učenost prišla do vrhunca, bila jo tudi velikanska biblioteka, katera je Štela 700.000 knjig v rokopisih, katero so {1. 642 Kristu) požgali Arabci pod sultanom Omar-om, ko so leksandrijo vzeli. — V najvišjem svitu in blagostanju je bila Aleksandrija, ko je leta 30 pred Kristom prišla pod Rim. Pod Rimljani je začela propadati, ker so Rimljani to mesto večkrat plenili In vso odnesli v Rim, kar je bilo lepega in dragocenega. Pod bizantinsko vlado je bilo to mesto do ieta 250 po Kristu zopet prvo mesto in sedež krščanske učenosti, tam so imeli sedež patriarhi, kateri ■o tekmovali s papeži in so se odcepili od katolicizma. Leta 641 so to mesto podjarmili in razdrli Arabci In od tistega časa je zamrla učenost pa tudi trgovina; leta 1517 si podvrgli Turki Egipt, torej tudi Aleksandrijo, katera je pod turško vlado popolnoma propala in se pomanjšala. Se le ko so Francozje pod Napoleonom I. vzeli Egipt, zadeli so oni in za njimi vsa Evropa obračati zopet veliko nozornost temu mestu. Povzdignolo pa se je še le v začetku tega stoletja, od 1. 1820 sem, ko je Mehemed-A.ll, turški paša. priboril Egiptu skoro popolno neodvisnost od turškega curstvu. Ta mož je nmogo storil za Aleksandrijo.
Podlistek.
Trst in okolica.
(Zgodovinske črtice, splsuje M. SkaloviČ.) (Dalje.)
Trst z Istro vred je 1. 789 prišel pod frankovsko nadvlado. S Karolom Velikim se začenja nova doba v zgodovini evropskih držav; bi reč da po njem smo Slovenci celo ime najvišje državne osobe kralj (prvotno Kari), dobili. Ko je papež Leon III. na božični praznik 1. 81)0 Karola za rimsko (nemškega) cesarja kronal in pomazilil, ponovilo se je zahodno rimsko cesarstvo po prenehanju 324 let.
Velikanske načrte si je delal cesar Karol, ko je 1.802 se hotel poročiti z lreuo, grško (bizantinsko) cesarico, da bi združil vzhodno cesarstvo z svojo državo, ali bila je Irena spodena in je 803 v pro-
Snanstvu umrla, vendar je Karol 1. 803 s cesarjem likeforom porairje sklenol. Meje frankovskega kraljestva so nnele biti na jugu Dalmacija do reko Cetine, isto Liburnija in Istra. Silna država segajoča od jadranskega do severnega in atlantiškega morja z vsakovrstnimi jeziki: slovanskim, mongolskim (Avari -Obri), nemškim, talijanskim, francoskim, Španskim. I Slovencem je Karol veliko uslugo storil, da jih je otel obrskega nasilstva, da so pod njegovo' vlado vendar prostejše dihali, nego pod ono divjaško okrutnih Obrov, daje v prvej vrsti skrbel za vpeljavo krščanske vere po vseh pridobljenih pokrajinah.
II.
Od Karola Velikega (803.) do vzročitve Avstriji (1382.).
L. 803. je Karol Veliki na državnem zboru v
do najvišje stopinje omike ter je tekmovalo s prvim mestom sveta, Rimom, požgali so Angleži in Arabci skoro popolnoma; kder je še pred par meseci cvetla velikanska trgovina, kder je vsa Evropa iskala plodne trgovine in plodnega dela, tain je denes jok in stok nad razvalinami; na stotine Evropcev je zgubilo ži-venje in na tisoče eksistencij je uničenih. — A kaj zdaj? To me^to in vsa egiptovska dežela je tako važna v vsakem obziru in Evropa ima toliko interesov v tej deželi, da ne more mirno gledati, da tam vse propade, ampak morate posebno Angleška in Francoska na to misliti, da hitro napravite red v Egiptu. — Evropa pa ne bi mogla gledati mimo, da ena teh držav ali pa obe skupaj tam ustanovite absolutno gospodarstvo, ampak bode diplomacija na to delala, da najde neko pot. po katerej uravna stvari v Egiptu tako, da ne nastane občna vojna; — diplomacija najde sredstvo, da odstrani nevarnost vsaj začasno, a da pusti vedno odprto jutrovo pitanje; ona najbrže zopet ustanovi poprejšnjo vlado pod ke-divom, a pod kontrolo vseh evropskih velevlasti. — Stvar potem zopet pojde, dokler bo mogla, a nevarnost s tem Še ne bode odstranjena. Jutrovo pitanje diplomacija le zavleče, a odstrani ga ne, dokler se ne okrepe Se mladi in žilavi narodu na Balkanu in oni sami s pomočjo slovanske velesile ne prestrižejo niti slabotnega živenja turškega sultanstva v Evropi.
Ali teško je misliti, da bodo Angleži in Francezi v Aziji iu Afriki edini gospodarji, da bodo ondotni domaČi narodi za večne čase robovali jim. Turčin, ako uže mora zapustili Evropo, polasti se s toliko večjo močjo gospo iarstva v Aziji in Afriki, on ne bode trpel tujega jarma in v tem ga utegnejo
{»odpirati celo oni narodi, in one sile, katere ga izpodč z Evrope, kajti Turčin v Aziji in Afriki neha biti zatiralec, tam je na lastnej zemlji, tam sme on pozivati se na narodno pravo. — To okoliSčino pa utegnejo porabiti nekatere evropske vlasti, mej
sezidal je nove kanale, novo luko itd. ter uvedel obrtnijo in trgovino, na tak način je Aleksandrija hitro zopet na-rastla od 00 do 70.000 prebivalcev na 180.000 in več, mej temi kakih 50.000 Evropcev. Kupčija je zadnja leta rastla ogromno In mesto bi bilo zopet postalo tako mogočno, kakor je bilo, da bi bila tam močneja vlada in manj evropskih švindlarjev. V Aleksandriii je bilo vedno nad 300 ladij, trgovina je bila torej velika, še enkrat večja, nego v Trstu, ker je za Aleksandro bogata, zlata dežela. Denes je to mesto v razvalinah, a zopet Be vzdigne, ker njega lega gospoduje nad prometom mej oriientom in Evropo, zopet bodo Evropci vreli tija iskat sreče in še se bodo ponavljale tam katastrofe. Mora se torej reči, da razen Rima nI nobeno mesto na svetu toliko različnih gospodarjev imelo in toliko storilo za občni promet in občno
omiko, kolikor Aleksandrija, na katero gleda 2312 let.
% —————
Reznem (Regensburg) določil, naj se iz pridobljenih južnih in vshodnih pokrajin ustanovite dve mejni grofiji (markgrofije): vzhodna (Ostmark) za-vzimajoČa gornjo in spodnjo Panonijo, a južnja s Furlansko, Koroško, Kranjsko, Istro in del Hrvatske, bil je v tej vrsti i naš Trst. V Čevdatu so bivali furlanski mejni grofovi sami koreniti Nemci (Erih, Kadolah, Balderih) Kar ni bilo obdelanega sveta, (polje), vse se je smatralo kot kraljeva lastnina, katero je kralj podeljeval svojim zvestim privržencem, baronom, za užitek s početka le do smrti, a kasneje v dedno posestvo (fevd). Baroni in grofovi pa niso tačas bili omikani plemenitaši, nego surovi, odurni, okrutni vojaki in lovci divjih zveri
f»o velikih Šumah (gozdovih), v sredi mej kojimi so mevali utrjene gradove (tabre). Meščane so trše držali, nego pred Bizantini, in ker niso marali jim delati ono malo polja, niti čed pasti, zato so, v Istri posebno, raje obdržali si bolj pokorne Slovane. Nikakor ni misliti, kakor spioh novejši italijanski zgodovinarji trde, da so še le takrat Slovenci prišli v Istro in tržaško okolico. Iz neke listine poročajoče o shodu pri Rižani 1. 804, ko so kraljevi poslanci (missi regis) Karola Velicega imeli razsoditi o prtožbah meščanov proti vojevodu Jovanu, razvidno je le, da so Slovani na kmetih bivali, in le mestni stanovniki so stali na krmilu. Poslanci so razsodili: »Kder mogo shajati Slovani brez škode grških (bizantinskih) in rimljanskih meščanov v Istri, naj shajajo, a kder jim delajo kaj škode, bodi si v šumah, bodi si po obronkih*),
•) V izvirniku je slov. ime »runeora in roneora« t. j. obronk ronk. V Barkovljah je Se kraj.* Ronk, pri Gorici: Roukl, po Friulikem in daleč tja v podonav-skej škofiji: Roucaia, Rouchi, Roncon, in drugod, kajti segalo je do tja slovansko naseljenje.
njimi v prvej vrsti Rusija, da zrušijo enkrat svetovni monopol angleški, kateri škoduje razvitku skoraj vseh evropskih držav, kajti angleška kramarska politika je podobna dosti starorimske j politiki: doma svoboda, velika svoboda na podlogi bogatije, na vzunaj pa tri-noŠtvo, kar se je pokazalo pri bombardiranju Aleksandrije, kije velik barbarizem. Res je, da so Evropci zadnji čas trpeli v Aleksandriji, a res je tudi, da so Evropci mnogo zakrivili nevoljo mej domačimi Egipčani, kajti v Aleksandriji, to je dobro znano, in o tem bi nam znal osobito kaj povedati glasoviti slovenski baron Svegelj, zbirala se je večinoma evropska drhal, katera je tam delala denar in raspašno Živela na račun ubogih domačinov, odrtija in sleparija, to je bil znak kulture, katero so nosili Evropci v Egipt. — Zarad tega pa pravimo: Evropa za zdaj zopet napravi mir v Egiptu, pa naj jo to stane, kar hoče,* a ta mir bode le začasen, le umetno napravljen: angleško in tudi francosko gospodarstvo v Afriki pa po nekaterih letih prouzroči še večje zmešnjave, ako ga vsa Evropa uie zdaj ne omeji tako, da se podredi narodnemu pravu afrikanskih domačih narodov. A tega skoraj ni pričakovati od sedanje diplomacije, katera skrbi le od denes do jutri.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Ukat mučnega ministra zastran češkega vseučilišča, o katerem smo zadnjič omenili, vzbudil je veliko in pravično nevoljo mej vsem Češkim ljudstvom, ker je bilo v svojih nadejah prekanjeno. Nevolja je tolika, da je zaupanje do nauČnega ministra popolnoma pokopano, kakor je to tudi na Slovenskem ; nad glavo barona Conrada se zbirajo viharji, in dobro bi bilo njemu, i povoljno tudi slovanskim narodom, da bo pod streho umakne; zdaj ne bi dobro bilo, ako začne treskati.
O shodu nemške ljudske stranke na Dunaji, o katerej smo zadnjič omenili, časniki mnogo pišejo. Fischhofa in Walterskirchna jako hvalijo vsi časniki, katerim je na srcu državna in ljudska blagost. Žal nam je, da ne moremo priobčiti njunih lepih govorov, in veselo je, da soje tudi mej Nemci, vzlasti na Dunaji, začelo zelo naglo
po poljih ali koder si bodi, tam jih zapode. Če je meščanom postreženo, poženo jih v take opuščene kraje, kder jim ne bodo nič škodovaii. Tam naj gospodarijo kakor javni sužnji.« (Grmaostvo itd. str. 22.)
Pri onem ljudskem shodu (dandenes bi rekli »taboru«) pri Riž.ini je predsedoval Fortunat, grajski patrijarh, ki je bil velik prijatelj Karol u Velikemu, rojen Tržačan. V listini je rečeno: v koprskem*) okraju na onem mestu (loco), ki se mu pravi Rlžan (Rizian). Tudi tržaški odborniki z svojim škofom Leonom so bili navzoči. Vojvoda Jovan je zagotovil, da pusti neščanom njih stare pravice, t. j. nekako samovlado, na katero so bili vajeni od rimljanskih časov. Na prošnjo istega patrijarha Fortunata je nastopnik Karolov, Ludovik 1. 819. dozvolil mestom, da si sama zbirajo duhovske in svetne predstojnike, a dohodki mest se se znatno 'skrčili, kajti desetino, katero so pred mesta od kmetov na podložnih posestvih prejemala, prihajala so tačas v roke kraljevih vojvod in baronov.
Slovansko ljudstvo po deželi se je za časa Karolingov večinoma vse pokristijanilo, in bilo je sploh, kakor vselej, jako pobožno, tako da ga celo nemški pisatelji onega časa hvalijo: »tako bogo-bojnega naroda ni nikder več po vsem krščanskem svetu«. (Helmold).
•) In torritorio Caprenti. Od Justina I. se je zvalo mesto: Justlnopolis, a prvotno ime: Kapris, ki je prs-loženo od Bizantinov v Egida. Kopar, Kapr ni drugo nego slovanski: Krpa.a Krep t. j. otok, kajti glavni dvs strani Kopra proti kopnem ste: Itolidraga in lup*}alt (Supenaga). Capodistria je 5e ie od 1. 1200 naprej.
(Dalje prihodnjič.)
EDINOST.
i mej vsem prebivalstvom širiti prepričanje, da so tudi Slovani ljudje, ki imajo pravico zahtevati enakopravnost, i da ustavoverna stranka nikoli ni imela srca za ljudstvo, ampak vedno le za umazane svoje namene.
Na Dunaji stanujoči Cehi, katerih je 120.000, prosili so dunajski konsistorij, naj bi se njihovim otrokom verski nauk v predmestnih ljudskih šolah v češkem jeziku razlagal, a konsistorij te prošnje ni uslišal. Mi ta odlok zelo obžalujemo ; če so ujema s zakoni katoliške vere ali ne, o tem naj sodijo oni, ki so za to poklicani.
Za civilnega adlatusa pri deželnej vladi v Bosni in Hrcegovini je namenjen baron Teodor Nikolić, sin jodnega največjih posestnikov v Banatu, po materi v bližjem rodu z Obreno-vičevo rodovino.
Prepir mej bosenskim višjim škofom in Frančiškani jo poravnan v zadovoljnost obeh strani; pogodili so se tako, da Frančiškani prepuste vse župnije v Bosni in Hrcegovini višjemu škofu dr. Stadlerju, uživali pa bodo še 25 let vse dohodke, kolikor so jih imeli do zdaj od posameznih župnij.
Vnanje dežele.
Nemški cesarjevič s cesarjevno in spremstvom je 19. t. m. prišel na Dunaj.
V	francoskem parlamentu je bilo 18. t. m. egiptovsko prašanjo na dnevnem redu, mini-sterstvo je zahtevalo kredit za morebitno okupacijo, a dotično poročilo je imelo dva taka stavka, da so se poslanci smijali, tudi je minister Freycinet na prašanja nekako čudno odgovarjal. Gambeta je to priliko dobro porabil, i zdaj je prašanje, ali razžaljeno i zasmehovano mini-sterstvo ne odstopi.
Angleški parlament je poostril zakono za Irsko, a s tem Irsko ne umiri, ampak le še hujši upor nastane tam. To se kaže uže zdaj, ker morit ve zarad tega niso prestale i tudi ne bodo. Kolikor večji pritisk, toliko večji upor. Če Angleška k malu kmetov ne oprosti, naj naredi križ nad Irsko. — Bombardiranji Aleksandrije, je večina parlamenta odobrila, če tudi se z moralo to nikakor prav ne ujema, ali Angleži gledajo bolj na dobiček, nego na moralo. To pa so bo o svojom času britko maščevalo.
V	Smirni je 18. t. m. skoraj vse judovsko mesto pogorelo. Ali je bilo zažgano, ali je vatal ogenj le po nesreči, o tem nemamo poročil, vemo pa iz prav gotovih poročil, da jude tam, i ne brez uzrokov, strašno sovražijo. O tem bi lahko poročali čudne reči.
V	Kairu se užo kličejo muzelmani na sveto vojno zoper kristijane. Scheik Asad Efendi, velik prijatelj Arabiju, prebral je v glavnej mošeji (muhamedanskej cerkvi) razglas, v katerem pravovernim oznanja, da vihra s trdnjav in ozidja Aleksandrije prapor s križem, in opomina pravoverne, nai ta prapor snamejo ter na njegovo mesto nasadć prorokov prapor. Dvanajst drvišev (muhamedanskih duhovnikov) je šlo na razne trge, da so razglas javno oklicali. Ljudstvo je kričalo: Blagor Arabiju, smrt kti-stijanom ! Ta razglas se je poslal v vsa egiptovska mesta, da se javno pročita. Vsled tega se je bati, da se vsi kristijani pomori.
Za governerja sueškega kanala je imenoval Arabi Bej najhujšega sovražnika Angležem in preti, da odreže Aleksandriji pitno vodo, katera jenapeljanapo Mahmudje-kanalu. Arabskih vojakov z Beduini vred je na sueškem kanalu okoli 10.000. — I)a Angleži sami niso dosti močni, da bi ukrotili Egipt, to jo gotovo ; oni imajo veliko moč le na primorskih obalih, kamor nesejo krogle z njegovih vojnih ladij, za vojno v notranjih deže'ah pa so strašno slabi, zato bo najbrže treba Francozov, da Egipt ukrotć, in Angleži to sami zelo žele, ker vidijo, da so so prenaglili, i da jih lahko zaduši duhovi, katero so s kanoni poklicali. Sreča je ta, da interesi vse Evrope nujno zahtevajo, da so Egipt pomiri i prav zato Angleži v boji ne ostanejo osamljeni.
V	Egiptu pač ne bo miru in reda, dokler jga evropska vojska ne napravi, turški Sultan,
kateremu je konferenca naročila, naj pošlje vojake v Egipt, neče menda o tem nič vedeti, vsaj obotavlja se, mej tem pa ima lord Sejmourv Aleksandriji polno nevšečnega posla, postopa s železno ostrostjo, ustreli vsacega požigalca, ki mu v roke pride. Arabi vendar Še vedno plenijo in to toliko bolj, ker nemajo živeža. Nastala je velika lakota mej ljudstvom, in celo konji, psi in mačke za lakoto cepajo.
In po zadnjih telegramnih je bilo 21. t. m. strašnjo klanje v Kairu, Damiette, Fookh, Benta in Caliub. Arabi je napovedal Angležem krvavi boj do zadnjega moža!
V mestih Tantah, Masnah in Zagazi g, kakor poročajo beguni iz Kaire, pomorili so Evropce.
Dopisi.
Iz tržadke okolice 18. julija.
(Dodatek. — Deželni jezik. — Za učitelj s tv o.) Stara državna ljudska šola, ali »matica«, se nahaja v novej državnej palači na lipskem trgu (Piazza Lipsia); vulgo pri starem sv. Antonu. Tej podružnica, ali kakor se na vstopnej tablici čita, »Filiale«, nahaja se pa v Via Ghiozza, v ulici za poslopjem tega imena. V obe učilnici pohaja mnogo otrok slovenskih roditeljev, osobito obrtnikov, c. k. uradnikov i drugih.
Na obeh je slovenščina^ le prost predmet, tako rekoč, »predmet na voljo«. Će hočejo slovenski roditelji, da se njihovim otrokom slovenske pismenke »v glavo zabijejo«, morajo pri vpisovanji odločno povedati, da so Slovenci, i le kot takim je slovenščina pristopna.
Koliko roditeljev je pa v Trstu, ki bi se te prilike dostojno posluževali? Mnogi le ne vedo, da je v c. k, učilnicah tudi za milo slovenščino par uric na teden odmerjenih. Svetujemo, naj roditelji pri vpi-sanju svoje dece odločno zahtevaje od vodstva omenjenih šol, da se njihovim otrokom poduk v slovenščini daje, — kolikor možno. Da se vsaj slovenski čitati nauč6!
V krasno novo poslopje v Via Kandler, ki, kakor smo slišali, stane z vsem vred preko 200 tisoč gld. bode z novim šolskim 1. 1883—83 premeščena šola, ki je dosedaj bila v Rossetijevej ulici, tudi v sloven-skej okolici. Da tu slovenščini prostora ne bode — to smo uže povedali. Roditeljem pa svetujemo, naj se gledd nove šole ravnajo, kakor priporoča dopis od 15. junija v »Edinosti«.
Po namestništvenem priporočilu mestnemu odboru, glede nakupa zemljevidov Goriške i Istre sd slovenskim lažkim tekstom za porabo v ljudskih šolah — je poslednji to »na novo« odbil, češ, nakupile bi se — ako bi le z laškim tekstom bile preskrbene. »Indipendente« i »Cittadino« temu pristavljata še, ako bi bile »nella lingua del paese« v deželnem jeziku itd. Prašamo, jeli šole po okolici ne spadajo v vrsto ljudskih Šol? V katerem jeziku se v teh pod-učuje? Mislimo, da v slovenskem! Ni-li za okolico slovenščina deželni jezik? Smatramo, da najstrastneji Slovenožer temu ne more oporekati, l nad to resnico dvomiti. Ge ljudskim šolam v mestu omenjene table ne ugajajo — jako dobro ugajajo slovenskim Šolam po okolici. Mar hočete, da se slovenski otrok prejo prisvoji vlaščine toliko, kolikor možno — i zatem še le zemljepisnega poduka o domovini? Koliko truda, trpenja, tlela ubogim učiteljem i vse zamdn. PaČuhi pedagogi 1 No, no, magistratek gleda na to, da še vse obstoječa table sć slovenskim jezikom po okolici odstrani — liki okrožnica na Šole t. 1. Nekateri hočejo vedeti, da je to dejanje zagrizlega Slovanožerca dr. MuUer-ja delo. On si nainerjava s tem zadobiti »odlikovanje« i »pohvalo« pri nasprotnej stranki, da s tem pokaže svojo zmožnost — marljivost i kaj vemo še vse. Nova metla dobro pometal — rekla bi dobra duša rajneega Jurčiča.
Ko je bil c. k. tribunal v Trstu osnovan, takrat je vlada pripoznala le vlaški i nemški deželnim jezikom — slovanskega je bila povsem prezrla. Koliko je pa od tega časa sem slovenski živelj napredoval ? Velikanskimi koraki 1 Krivice, ki so se mu godile i se mu Še gode, morajo se odstraniti. Našemu jeziku se mora spoštovanje in veljava pripoznati, kakor drugim jezikom v cesarstvu. Ko je bil c. k. tribnnal v Trstu osnovan, ni še bilo toliko hvalizovanega 19 § osnovnih postav mej živimi. 19. § mora premagati vsako tvrdnjavo vlaških trhlih zidin, tresočih se na vseh oglih. Le vstrajno naprej!
Nek »Spiritus asper« se nu.luje v »Indipendente-ju« na šolsko komisijo, ki jo odpravila tako zvane trimesečne »Notizie scolastiche« i to, da prihrani okoli 50 gld. na leto. Mi nemamo ničesa proti temu, ker te »Notizie« v okolici niso bile v navadi. Ali namestu teb, pravi omenjeni »Spiritus«, bode šolska komisija vsako leto izdajala nek pregled »Sull' andamento delle civ. scuole pop. — sul personale insegnante ecc.« temu pristavlja on, dobro bi tudi bilo iz tega pregleda pozvedeti, koliko je učiteljev, osobito učiteljic veduo na odpustu radi bolehanja itd. Mislim, da ta vrsta ni najkračja. Magistrat kaj radovoljno podeluje Še za takovo malenkost po več mesecev odpusta; osobito pa učiteljicam, kar šoli ni v prid. Potem
8a pristavlja, kakor da bi bilo kaj posebno novega. Iagi8trat bi moral biti, predno vzame v službo novo osobo, podučen po zdravnikovej svedoČbi, če ima osoba trdno zdravje itd. V učiteljišče ne sprejema nobenega pripravnika, če preje ne dokaže se zdravnikovim spričevalom, da je popolnem zdrav, i sposoben vstrajati v trudapolnem delovanju v šoli. če
pa učitelji i učiteljice, navadno poslednje, kaj rade zbole, temu je glavni uzrok Sola, ki gotovo ni polje posejano s6 cveticami. Po 5. do 6. ur šole na dan,
—	vročina, jeza, smrad, prah itd. še tako korenjaškega človeka morajo ugonobitf.
Glede učiteljic pa znade sam jako dobro, da ta vrsta človeških bitij pripada spolu, ki se zove »ne-žneji, občutljiveji, slabotneji,« kateremu je industrija toliko stvari izumila, da na tej božjej zemlji bolje izhaja. Celo sloveči pisatelj Karr, ki gotovo ni prijatelj ženskemu spolu, pravi: Ženska je slabotno bitje, ki ni možno se vojskovati z vspehom napram elementom, i kar stori — stori vse le za nje malika »krojbo«. Mislite si tako nežnost v Soli — 50 do 60 razmišljenib, jezičnih punic. To vam je Tartarl Imejmo trpif ° usmi,-'enja 2 ub°g|na učiteljem, ki trpi — i jako
iz tržaške okolice IV. okraja 20. julija.
Vedno še se sliši kaj novega glede volitve v IV. okraju. Kakor je namreč v okolici dobro znano, izrazila sta se J. M. Starec in L. Pertot pred volitvijo pri gazdakuči v krčmi v Barkovljah na gornjej cesti, da hočejo voliti zdaj Italijana progresista Gesara in poskusiti ž njim tri leta, da se bo videlo, kako se bo vedel. Ali kakor sem za gotovo Izvedel, in to bi morala pomisliti omenjena gospoda, da jima ne daje zaslužka gospod Cesare, ampak avstrijska južna železnica. Prvi omenjeni gospod je dobil posipanje ceste in si napravil lepo premoženje z avstrijskim denarjem; ali misli zdaj odpotovati na italijansko železnico in voziti tja kamenje? Kako pa, Italijani bi mu kaj dalil Tudi sem zvedel in moram omeniti, daje gosp. Jožef Znidarčič na dan volitve tako agitiral za gosp. Gesara, kakor bi mu bila hiša gorela. Čudim se njegovemu imenu, katero se menda zdaj Še ne nahaja v italijanskih slovnikih. Tudi sem slišal, da ta gosp. je uže večkrat Imel delo, katero so mu dale primorske gosposke; ali je vreden tak Irredent, da ga še dalje vlada podpira in mu daje zaslužek? Tudi tega bi trebalo poslati v Benetke, naj popravlja stolp sv. Marka. Se za enega vem, kakor so mi povedali pošteni možje iz Barkovelj. Ta človek nema prav čisto nič svojega, še hiše ne, ker vse njegovo premoženje je kupil G. F. Martelanec, in Čudno, ta človek je vendar volilee, in celo še priseženi mož (ftduciario). Sliši se, da on na volitve dan in uŽe poprej ponujal in nosil pa hišah denarje; kdo mu je kaj zaupal ali dal, tega ne vem, slišal pa sem, da sam prav čisto nič nema. Žali Bože, žal mi je, da je barkovljanski okraj tako padel zavolj uže večkrat imenovanih izdajic, ki so zasejall luliko mej dobro narodno in državi zvesto ljudstvo, upamo, da se zapeljani zopet zdramijo in drugi pot popravijo, kar so zdaj ne le v škodo i nečast Bar-kovljanom, temuč vsemu slovenskemu ljudstvu zagrešili.	Domobranac.
Sempas, 17. julija.
Kakor se kaže iz raznih dopisov naše Širje domovine, jela se je probujati narodna zavednost, in v poštev jemati lepa naloga »bralnih društev«, da cital sem celo v ednem slovenskih Časopisov sklep »notrajnskih rodoljubov«, da hočejo narodna »bralna društva« podpirati z besedo i pismom, a kder še ta-cih ni, tudi jih ustanavljati; to je res blag namen omenjenih rodoljubov in odkritoserčno moram reči, da prava narodna doba nastane še le tedaj, kadar bode vsaka večja vas imela svoje bralno društvo alt čitalnico, in bodo vsaj vsi večji posestniki in zavedni možje, udje in se bode sleherni ravnal po nasvetih izhajajočih časopisov, posebno v gospodarskih zadevah.
Sedaj pa si oglejmo nekoliko, kako je tukaj pri nas. Naše »Bralno društvo« je ustanovljeno z odlokom c. k. namestništva v Trstu od 17. novembra 1876 štev. 44.%40, da ima svoj postavni obstanek po g 9. postave od 15. novembra 1867. Ono je naročeno na več slovenskih časopisov, vrhu tega smejo udje čitati od rodoljubov posebe naročena »oba« lepo-znanska lista »Ljubljanski Zvonu in »Kres«, pa tudi Mir iz Celovca, kakor tudi »Slovenski pravnik«. Majhna peščica nas je, in vendar toliko premoremo. Imamo pa tudi nasprotnike, a o teh nečem govoriti, lo tega ne morem zamolčali, da se je nekdo javno izrazil, da beremo »blato«, i zopet drug, »da bi se morale društvene pravice glede »veselic« nekoliko omejiti«. Naj bi se oni, ki se trudijo grditi ime »Bralnega društva«, ne prenaglili, ker utegne priti čas, ko se bodo tega kesali.
Zvest branitelj društvenih pravic.
V Dutovljah, dne 18. julija.
(Slavnost v c. k. o rož niči v Dutovljah. — Žganje.
—	Občinske volitve) V nedeljo 16. t. in. je bila c. k. žandarska orožnica odičena z raznimi cvetlicami, narodnimi in cesarskimi zastavami. Ob 3. uri po-poludne je začela domača godba svirati cesarsko himno in potem nastopi gosp. Anton ltovan, voditelj c. k. žendarske postaje spremljan od gospoda župana in druzih odličnih gospodov in žendarjev. Gospod župan naznani zbranemu ljudstvu, da jo presvitli cesar podelil gosp. Rovanu križec za 12 letno zvesto i pošteno službo; sklenol je gosp. župan govor s trikratnim »živioklicem« našemu presvitlemu cesarju in krepki »živio« je zadonel iztnej' občinstva, godba je zopet zaigrala cesarsko, in potem druge narodne pesmi. Po slovesnosti smo so veselili na vrtu gosp. župana pri dobrem kozarcu terana, donele so napit-nice, razlegalo se petje in vladal ie najlepši red.
Vsled davka na žganje so tukaj popolnoma nehali žganje prodajati; v nekaterih vaseh ga ne prodaja nobeden več, tukaj le en sam prodaja vsake vrste okusnega žganja po nizkej ceni, tudi špirit, rozoljo, rum in take reči. Pri plačevanju tega davka so se vršile velike pomote, plačali smo vse, kar je c. kr. davkarija terjala, potem je pac. kr. financa zapisnike jemala, češ da smo premalo plačali. Niso nas opo-minali k doplačilu, ampak kar kazen so nam naložili. S tem se je nam velika krivica zgodila, ker m.
EDINOST.
bi bili nehali prodajati, ali pa ceno povišali, tako pa smo bili primorani doplačati i prošnje delati, da se nam kazen oprosti.
Imeli smo tukaj uže dvakrat občinske volitve, a vložile so se pritožbe in so nekateri, ki iz goli osobnih namer delajo kvar občinskemu gospodarstvu. Čas je, da izvolimo župana, in ker se je sam vladni komisar g. Sch. pri zadnjej volitvl prepričal, da je bilo vse redno in pravilno, zato naj se stvar vsaj uže poravna.
Domače in razne vesti.
Cesarjevič s cesarjevno ne pride meseca avgusta v Trst, ampak še le 11. ali 12. septembra. V Miramaru se delajo v ta namen take priprave, katere nedvomno pričajo prihod visoke gospode. — Nadvojvoda Karol Ludvik pa pride 1. avgusta sem, odpre razstavo, ostane 2 dni tukaj, 3. avgusta otide v Oglej, da bo navzoč pri odpretji ondotnega starinskega muzeja, 4. avgusta pa odpotuje skoz Gorico nazaj v BeČ.
C« It* namestnik g. baron de Pretiš je bil v četrtek pri cesarju na Dunaju. Tamošnji časniki pišejo, da bo vsled zadnjih prigodkov tržaški mestni zbor raipulčen. Za zdaj še mi tega ne verjamemo, najbrž se poskusi Še sporazumljenje mej strankama(?).
Odborova seja političnega društva »Edinost« za Primorsko bode v ponedeljek 24. t. m. v prostorih »delalskega društva« Gorsia Stadion Št. 11. I. nadst. Odbor vabi vse č. gg. odbornike in namestnike k tej seji, katere dnevni red je take važnosti, da naj ne izostane noben odbornik.
V	Trstu 20. iulija 1882.
Odbor.
Občni zbor »Tržaškega Sokola« bo jutri popo-ludne ob 4 uri, v prostorih »delalskega društva«.
Razstava* Iz Bosne je došel namestniški tajnik g. Kirchmair, da z odborom dogovori vse uredbe, zadevajoče blago iz one dežele. Zastopstvo bosniških razstavnikov sta prevzela tukajšna trgovca g. g. Salom in Alborj. Tik ogrsko čarde se stavi majhna turška kavarna in turški bazar. Mej razstavo pridete v Trst deputaciji iz Serajeva in Mostara se cesarju poklanjat. Paviljon za godbo se dela mej cesarskim paviljonom in poslopjem št. 2. — Pred glavnim vhodom postavi znani kavarnar g. Pitschen, kavarno.
Slovenska regata. Kadar pride v Trst cesarjevič, napravijo, kakor se sliši, tržaški Slovenci združeni z okoličani regato, katere se vdeleži nad 100 ladij iz sv. Jerneja in Križa; vse te ladije, lepo raz-svitljene z balončki in plamenicami, bodo vesljale v dveh vrstah pred grad Miramar, kder bode stanoval cesarjevič in tam se postavijo tako, da napravijo polu-krog; v sredi tega polukroga bode večja ladija s pevci tržaškimi in okoličanskimi, kateri bodo peli več komadov, za polukrogom pa bode druga ladija z ognjemeti. To bi bil krasen prizor in akoprem ni fie gotovo, da se ta ovacija vresniči, vendar priporočamo rodoljubom, ki so to idejo sprožili, naj ne mirujejo, dokler je ne izvršd. Korajža velja, pa potrebno je tudi, da pokažemo, da smo tukaj.
V	mornarskoj vojašnici so obhajali v četrtek posebno slovesno spomin bitke pri Visu. Vojašnica je bila vsa odičena s zastavami in vdeležili so se popoludnć kanketa, mej katerim je igrala vojaška godba, vsi vojaški načelniki in druga visoka gospoda. Mornarji pa so imeli posebe svoje boljše kosilo.
Solnce nekoliko dni sem v Trstu tako silno
firipeka, da je človeku teško zunaj. Z Češkega n iz Bukovine pa javljajo telegrami tako grozne plohe, da je nagla povodenj v nekaterih krajih storila veliko škode, ter celo ljudi potopila.
Navio umrla je zadeta po kaplji v četrtek zjutraj vdova Marija Brelih v ulici deli* Olmo; doma je bila iz Tolmina.
Političnega ujetnika so pripeljali v Trst iz Hrcegovine, ter ga potem odpeljali dalje v neko kaznilnico.
Upapolni mladeniči. V četrtek je bilo obsojenih v Trstu 5štirnajst do osemnajstletnih mla-deničev zaradi tatvine na več mesecev.
■ Krivi prorok« Nace Simčič, o katerem smo zadnjič govorili, bil je agent angleškega »bibliškega društva«. To društvo ima svojo podružnico tudi v Trstu, v ulici »Ponterosso«, in prodaje »sv. pismo« po nezaslišano nizkej ceni v vseh jezicib, tudi v slovenskem. Pa moramo katoličane svariti pred nakupom take biblije, ker ni katoliška, ampak protestantovska.
Sežanska čitalnica naznanja, da napravi v Sežani v ljudskem vrtu dno 6. avgusta javno tombolo z dobitki po gld. 30, 20, 10, 5 itd., potem veliko besedo na prostem v vrtu g. Scaramangi in ples na »brejarjih«. — Da se morejo vdeležiti razna tržaška društva, naročila je čitalnica poseben vlak iz Trsta v Sežano in nazaj. Listki se dobivajo po gld. 1.07 za tja in nazaj pri g. Pran Žitku, Gorsia Stadion št. 1, pri tajniku »delalskega društva«, Gorsia Stadion št. 11, v slovanskej čitalnici, Via alle poste, št. 10 pri čuvaju in v kavani Commercio, zadnji dan samo na želez-niškej postaji. Ker je čisti dohodek te veselice namenjen »Narodnemu domu«, zato je gotovo, da se te veselice vdeleže v obilnem številu ne le tržaški Slovani in okoličani, temuč tudi Slovenci iz Gorice, posebno pa s Krasa in Notranjskega. Kakor smo po-izvedeli, dela bela Sežana velike priprave, da sprejme dostojno svoje goste.
Veleizdaja na Krasu. Pred tržaško sod-nijo je stal Fr. Pipan, iz Svete pri Komnu doma. Finančni stražniki so ga zatožili zarad veleizdaje. Pri obravnavi se je dokazalo, da ena teh straž ni Blovensko razumela. Priče so hudodelstvo tajile in Fr. P. je bil za nekiivega spoznan.
Cioriški deželni zbor je bil včeraj sklenjen po dež. glavarju s trikratnem »živio« na cesarja.
V	Gorici je 19. t. m. utonil pri kopanju v Soči blizu Straciga 10. letni France Afilok, učenec 3. razreda na realki.
Občinske volitve v Splitu, ki so za vso
Dalmacijo, za vse južne Slovane, jako pomenljive, začele so se vršiti 17. t. m. in bodo končane 22. Boj na obeh straneh je velikansk. Do zdaj je vladal Baja-monti, največji irredentar, v Splitu, in s6 svojimi privrženci, in ustavoverno stranko na Dunaji grozno uplival na vse dalmatinske razmere. Zapravil pa je, kar je dokazano, en milijon občinskega premoženja. Zdaj pa je: Mene, tekel: V prvem razredu so zmagali narodnjaki z 480 glasovi proti 152, žalibog pa so v drugih razredih — propali, kakor nemški in laški listi poročajo.
Minister nauka je izdal vsem ravnateljem I ukaz, po katerem je dijakom, tudi vseučeliščnim, zabranjeno, odsihdob udeležavati se političnih agitacij. Te prepovedi je bilo uže davno treba, vzlasti pa za Dunaj, kder so nemški »burŠi« zadnja leta kakor divjaki rogovolili. Pa glede na neke prigodbe na srednjih šolah v Mariboru, Celju Ljubljani in drugej bi enak ukaz tudi profesorjem ne škodoval!
lov obrtniški red je dovršen. To je bilo velikansko delo, in dotičnemu državnozborskeinu odseku bodo hvaležni vsi oni, ki se pečajo z malo obrt-nijo, da gaje k ljubu silnemu pritisku in oviranju usta-voverskih pornagačev, prav za prav oviračev, izvršil. V prihodnjem zasedanji državnega zbora pride na dnevni red; da bodo njemu delali zapreke i zoper njega glasovali ustavoverci, to je gotovo, ker da bi male obrtnike polagoma izpulili iz krempljev velikih fa-brikantov, to ustavovercem, ker ne bodo mogli žepov polniti, ne more biti po volji. Pa kedo se bo temu Čudil, saj vsak, kdor le hoče, ve, da je tem ljudem na srcu le oblast in — mošnja.
Potres, o katerem smo zadnjič omenili, bil je najmočnejši na Notranjskem, vzlasti mej Vrhniko in Cirknico seje gibal svet. da so ljudje mislili na sodnji dan. Ljubljanica je pri vrhniških izvirih za nekoliko časa popolnoma vsahnola, potem pa kalna zopet močno privrela, enako tudi Bistra. Gotovo je tedaj, da je bila v podzemeljskih jamah na Notranjskem neka prekucija i mogoče je tudi, da se nje nastopki razodenejo v naravi cirkniškega jezera, česar pa, to se ve da, ne moremo trditi.
Učiteljske službe so razpisane v okraji Logaškem: 1.) Na 4 razredni šoli v Starem trgu pri Ložu 3. učiteljska služba 500 gld. in 4. učiteljske služba 400 gold. 2.) Na 3 razredni Jjud. šoli v Žireb. 3. Učit. služba 400 gld. in stanovanje. 3). na 1 razredni ljudski šoli v Rovtah učit. služba 400 gld. in stanovanje — do 12. avgusta.
V Maloravni pri Motniku so 17. t. m. pogoreli trije kmetje; škode je nad 2000 gld. Ogenj pa je zatrosila zopet deca!
Volkovi so se — redka prigodba v tem letnem času, — prikazali mej Postojno in Sv. Petrom na Krasu, in so uže precej Škode storili.
Slovenski ped polk Št. 4« bo obhajal 25. t. m dvestoletnico svojega obstanka v vojaškem ostrogu v Bruku na Litavi. Ta polk ima za saboj slavno zgodovino, vedno zvest cesarju in domovini seje bojeval v 259 bitvah ter za dom in cesarja žrtvoval okoli30.000junakov. »Slovenski Narod« št. 163 in 164 v posebnem članku izvrstno popisuje njegovo zgodovino in zasluge.
»Sovraštvo mej bratoma«. Igra v dveh dejanjih. Spisal Josip G6celj. bivši artistični vodja slovenskega gledališča v Ljubljani. Igraje v vsakem obziru hvale vredna. Spisana je kakor navlašč za naše narodne čitalnice, kder se navadno vedno jedni in isti Švabski prevodi predstavljajo. Zato gre g. Go-celju hvala, da je ukrenol igro v posebnej knjižici v dežel poslati. Kar se tiče igre same ob sebi, to je, nje estelične vrednosti, nam je priznati da imamo malo iger, ki bi se v didaktičnej obliki — mogle primerjati s tem novim plodom dobroznanega g. Gecelja. Dikcija je završena, dialogi niso predolgi in so zanimivi, jezik gladek in lepo doneč. — Gospod Josip Geeelj priobčil jim delo, katero mu je v čast, zakar mu srčno čestitamo. Slovenskenu občinstvu, osobito našim čitalnicam, pa to delo toplo priporočamo. Velja 35 kr. — Gosp. Gtdcelj vabi tudi na naročbo ljudskega igrokaza »oaron Franjo Trenk« Spisal je to igro na zgodovinski podlagi slavnoznani hrvatski pisatelj, g. .los. Evg. Tomič ter jedino njegov prevod avtoriziral. Igra opisuje narodne razmere hrvatske in mora vsakega domorodca zanimati, kdor kolikaj ljubi bratski narod hrvaški. Naročilne pole za »Barona Franja Trenka«, kakor tudi novci za »Sovraštvo mej bratoma« naj se, zavoljo dosti velikih tiskovnih troškov čim prej mogoče pošljejo g M. Bartolu knjigovezu v Zagrebu (Duga ulica). — Deset odstotkov namenjenih je v korist »Narodnega doma« v Ljubljani.
Avstrijskega prebivalstva razmere v letu 1881
so v marsičem zanimljive in tudi vesele. Število porodov se je pomnožilo od leta 1880, v katerem jih je bilo 850.009, na 855.937. Tudi so se zdatno pomnožile poroke, namreč od 167.200 na 176.983, to zadnje število je posebno veselo, ker je od šestih zadnjih letih najvišje. V tem številu se posebno odlikujejo: Spodnja Avstrija, Istra, Dalmacija, Galicija in OoriUo; sicer pa so se poroke v vseh kronovinah brez izjeme pomnožile, kar je znamenje, da se socijalne razmere boljšajo. NeugodniŠe pa je število smrtnih primerljajev, ker v letu 1880 je umrlo 654.258, v letu 1881 pa 676.515 osob. Smrt je najbolj kosila na spodnjem Avstrijskem, kder so kozo posebno odpirale grobe, potem na zgornjem Avstrijskem, Sileškem in Češkem. V vsem ima Dalmacija najugodniše številke pri vsem tem,da so bili tam v letu 1881 politiškineredi;por6k in porodov je bilo tam primeroma največ, smrtnih primerljajev pa najmanj. To dela veliko čast Dalmaciji ter jej prorokuje slavno bodočnost, ker statistika jej daje neovržljivo spričalo, da je ljudstvo v Dalmaciji na duši in telesu najbolj zdravo. Prav veselo je tudi to, da se je v letu 1881 število nezakonskih otrok
zmanjšalo; zakonskih otrok je bilo namreč v letu 1880 rojenih 724.120, to je 85-19 odstotkov, in nezakonskih 125.889, to je 14-81 odstotkov, mej tem pa se je naštelo v letu 1881 zakonskih 731.633, to je 85-48 odstotkov in le 124.304, to je 1452 odstotkov nezakonskih. Uže deset let sem so se nezakonski porodi množili, v letu 1881 so se zopet zmanjšali, kar gotovo daje sedanjej državnej politiki najboljše spričalo. Deveto desetletje devetnajstega stoletja se je tedaj začelo v Avstriji z ugodnimi znamenji. To nas i gotovo vsacega rodoljuba jako veseli, ker je neo-vržna resnica, da Avstrija napreduje. Naposled pristavljamo še, da se je prebivalstvo v Avstri|i od leta 1880 na leto 1881 za 179.322 duš pomnožilo.
Največje jajce na svstu. V letu 1850 je našel Abadie v naplavnej zemlji na otoku Madagaskar čudno velika jajca, ki so občno pozornost vzbujala. Znana so bila sicer uže iz Nove Zelandije okamenela jajca velikanskega ptiča Moa (dinornis giganteus), katerega ohrodje meri 4 metre na visočino; ali jajca z otoka Madagaskar so še mnogo debelejša. DomaČi ljudje pravijo, da največja ptica (Aspiornis maximus St. Hillair) še živi v notranjih delih otoka, kamor do zdaj še nobena človeška noge iz Evrope ni stopila. Mogoče je tedaj, da še spoznamo tega največjega ptiča na svetu. Ker ga pa se ne poznamo, moramo se zadovoljiti s popisom jajca. Po naravi posneto jajce iz mavca Ima trgovec V. Frič v Pragi in je razpostavljeno v medicinsko-natoroznanskej razstavi mesta Prage. Original tega posnetka se nahaja zdaj v londonskem muzeju. Mere ima take le: dolgo je 345 m. metr. široko 244 m. metr. ter ima v največjem obsegu 935 m. metr. ohlatina znaša 11.215 kub. ctm. lupina je debela 6'/» m- mtr. Drži 9 litrov tekočine, to je toliko, kolikor 240 kokošjih jajc, iz njega bi se lahko napravil jajčnik za celo kompanijo vojakov.
Gospodarske in trgovinske stvari,
Srebro se je zopet začelo zelo iz Avstrije pošiljati. Srebrnih goldinarjev in levantinskih tolarjev se je letos do konca junija izvozilo za 42 milijonov goldinarjev. Toliko srebra še nobeno leto ni šlo v tuje dežele. Le enkrat v tem stoletji, in sicer leta 1859 se je ta številka presegla, takrat se jo izvozilo za 48 milijonov goldinarjev, večidel novokovanih goldinarjev. V letu 1866 je znašala vsota izvoženega srebra 36 milijonov goldinarjev z onim vred, ki se je plačalo Prusiji za vojno odškodnino. Od letos izvoženega srebra se je vzelo 20 milijonov goldinarjev iz av-strijsko-ogerske banke, za katero vsoto se je plačalo 50.000 gold. provizije. Drugih 22 milijonov so večidel priskrbeli banke in bankirji, iz prometa pa je prišlo okoli 5 milijonov goldinarjev.
Letina. Skoro po vsej Evropi je začela ali pa je uže dovršena žetev. Vreme je povsod ugodno. V Avstriji se je posebno pšenica v vsakem obziru dobro obnesla, ker je je še več nego se je mislilo, pa zrno jako lepo in zdravo. Na Nemškem je tudi skoro povsod dobra žetev, prav tako se hvalijo Italijani, in kar je bolj važno, podonavske dežele so pridelale žita mnogo in dobrega in iz Rusije tudi dohajajo iz mnogih okrogov ugodna poročila. Amerikanci se pa hvalijo, da bodo imeli letos toliko žita, kakor uŽe dolgo ne. Edino na Španskem in v nekaterih delih Francoske je slaba letina. Avstrija utegne letos izvažati žita prav dosti, a ker bo konkurencija velika, utegnejo biti tudi cene prav nizke, na vsak način niže, nego so bile letos.
Aleksandrija z ozirom na triaiko trgovino je
tolike važnosti, da je treba le želeti, da bi se tam stvari k malu uredile. Egipt je bogata dežela, katera je skoz Aleksandrijo pošiljala v Trst vsakovrstnih pridelkov, kave, bombaža, sadja i. t. d., Še več pa ie Trst pošiljal v to mesto. — Lesa na priliko je Šlo samo skoz Trst v Aleksandrijo vsako leto nad 2lL milijonov metričnih centov v vrednosti najmanj 5 do C milijonov gld. — Ta les pa je došel ves iz slovenskih in hrvatskih dežel. Velika škoda za vse te dežele bi bila torej, ako bi Aleksandrija propala popolnoma. — A tudi Avstrijska obrtnija je imela v Aleksandriji veliko prodajo, pive je šlo vsako leto najmanj do 30,000 sodov, papirja nad 10,000 metr. centov, sladkorja do 50,000 metr. centov, mnogo sukna in raznega pohištva železnega in lesenega. — Vidi se iz tega, da bi bilo za Trst in vso Avstrijo jako žalostno, ko ne bi bilo upanja, da se Aleksandrija zopet vzdigne iz ognja še lepša, nego je bila, kakor feniks. — Da se pa Aleksandrija zopet vzdigne, to je gotovo, to nam jamči vsa Evropa, katera ima, ako vzamemo le Angleško in Francosko, še veliko večje Interese tam, nego pa Avstrija, kajti naša kupčija ali pa angleška — to je kot noč In dan. Torej ima vsa Evropa veliko skrb, da se Aleksandrijo predno mogoče zopet vzdigne iz merišča. In kak bo nasto-pek tega za našo kupčij©? Gotovo izvrsten. Zidali bodo v Aleksandriji In sploh v Egiptu na tisoče novih hiš in drugih stavb, za vse te pa bodo potrebo-valci veliko množine lesa, Železa, delalci zopet mnogo pridelkov, masla, fižola i. t. d. in vse to blago bode morala Aleksandrija večinoma kupovati v Trstu, kder se uže zdaj napravlja mnogo rokodelcev in drugih služnikov za othod v Egipt, vrnejo se tudi begunci zopet nazaj in živenje v Aleksandriji utegne po nekoliko mesecih postati prav živahno. — Kar trpe zdaj trgovski naši interesi, za toliko in za veliko več utegne trgovina zopet vzdignoti se v nekaj mesecih in naši lesni trgovci utegnejo imeti zopet prav dobre čase. Le to bi svetovali, naj bi naši domači trgovci direktno delali v Aleksandrijo ter si tam napravili svoje podružnice, do vsega dobička ne pojedo tuk. Grki, ki so vsi dobro zastopani sploh v Levanti. — Ne bojmo se torej, nade je veliko, da bode v kratkem veliko bolje in da pojde v enem letu več lesa, nego dozdaj v 3 al 4 letih.
EDINOST.
Novi goldinarski bankovci se imajo izdati meseca septembra t. 1.
Kmetijska predavanja je priredilo kmetijsko društvo v Gorici: 16. julija je bilo v Lepovanu. 33. bo na BanjŠčieah, 30. v Grgarju,:(6. avgusta v Ročinji, IG. pri sv. Luciji na mostu, 15. v Cerknem, 20. v Sempasu, 27. v Vipolžab, 3. septembra v Doberdobu, S. na Serpenicl, 9. ^v Bovcu, 17. v Zagoniku. Povsod predava g. Franc ŽepiČ, pristav kmet. Šole, in sicer vselej zjutraj in popoludne po službi BoŽjej. Predavanja obsegajo te-le predmete: 1. Kako mora biti hlev vrejen, da zadostuje vsaj nekoliko zdravju živine. Kako se mora z gnojem v hlevi in gnojišči ravnati, in kako mora biti gnojišče vrejeno. 3. Kako umno s travniki ravnati, da se več krme pridela; in eventualno 4. kakšen upliv imajo gozdi na dober raz-vitek in napredek kmetijstva.	(»Grosp. List.«)
Turšično seme, od kod je najboljše? Večletne poskušnje so potrdile, da je treba za seme izbirati ono turšično zrnje, katero je v sredi storža, a ne na vrhu, ali spodaj.
Dražbe.
V Sežani posestvo Josipa Žiberna iz Divače, cenjeno
090 gld., 24. julija, 24 augusta in 25 septembra. — V Ti-vo Ignacija Mattias Iz Kar * tembra. — »njeno 780 gl
augusta in 27. septembra. — V Sežani posestvo dedičev
tijanu posestvo Ignacija Mattias Iz Kanianare, cenjeno 581
J Id., 21. augusta in 21. septembra. — V Sežani posestvo osipa Obersnu iz Divače cenjeno 780 gld., 26. julija, 26.
Majcen iz Kazelj, cenjeno 500 gld,, 31. julija 31 augusta in 29. semptembra. — V Sežani posestvo Josipa Pečkariz Barke, cenjeno 631 gld., 22. augusta in 21. septembra. — V Sežani posestvo Valentina Drožina iz Vareje, cenjeno 1609 gld., 22. augusta in 22. septembra. — V Sežani posestvo Josipa Fabian iz Koludrovice, cenjeno 1181 gld., 23. julija, 2o. augusta in 26. septembra. — V Trstu posestvo Marije Stegi iz Bazovice, cenjeno 306 gld. 21. augusta in 21. septembra. — V Sežani posestvo dedičev Milič iz Malega Re
tf Sež
m gl<
orminu po
Dolenje, cenjeno 4735 gld. 27. julija, 26. augusta, 26. sep-
posei
Milič iz Malega Repna, cenjeno 2178 gld., 4 augusta in 4. septembra — V Sežani posestvo Mateja Kovačič iz Vareje, cenjeno 1022 gld., 31. julija 30. augusta in 29.
septembra. — V Korminu posestvo Antona Ambrosig iz
tembra. — V Trstu posestvo Joakina Lovy v Verdeli, cenjeno 4563 Rld., 31. julija, 31. augusta, 5. septembra. —
V	Gorici hiše Janeza Tatto, Št. 375, 61, 60, 59, cenjene skupaj 7050 gld., 28. julija 30. augusta in 28 septembra.
V	Trstu posestva ranjcega B. Daneu v Kontovelju, Prošeku in Barkovljah, cenjena 837 gold., 3. augusta, 4. septembra in 5 oktobra. — V Trstu posestvo Janeza Sancin v šked-rjl, cenjeno 66 gld., 17. augusta, 13. septembra, 19. oktobra.
Tržno poročilo.
Kava. — Ker so došla poročila iz Amerike o boljšej kupčiji in viših cenah, je tudi tukaj nekaj več kave prodalo se. Vse kave bo zdaj v Trstu nekaj nad 4G.OUO metr. centov. Gene vtegnejo poskočiti. Moka gl. 135, Ceylon plant od 80 do 128, Malabar gl. 70 do 74, Portoricco gl. 86 do 95, Rio gl. 39 do 62, Santos gl. 50 do 62.
Sladkor. — Zadnje dni je bila kupčija v tem blagu živahnejša, zarad česar so cene za malenkost poskočile. Prodalo se je blizo 8000 m. c. sladkorja v kosih gl. 33.75 do 35'/,.
Sadje. — Ni nobene kupčije. Olje. — Prodalo se je mnogo finega olja; pri vsem tem so cene ostale nespremenjene Fino namizno stane gl. 46 do 62., jedilno gl. 38 do 42., bombažno gl. 33l/, do 37.
Riž. — Ker novega blaga ne dohaja in so zaloge tukaj zmanjšale se, so cene nekoliko poskočile. Italijanski gl. 157, do 22, indijski gl. 11'/,, 12'/, do 13.
Petrolje. — Cene mlahove, kupčija prav neznatna, denes stane v sodih gl. 9.30 do 9.40, v zabojih gl. 12.
DomaČi pridelki. — Fižol brez prašanja. Maslo gre dobro od rok po gl. 80 do 100.
Žito. — Vsled dobre letine vse čaka, da cene zdatno padejo. Pšenica odeška je Šla po gl. 11, koruza gl. 8, do 8.30.
Les. — Kupčija miruje.
Seno — novo gre po gl. 1 do 1.20, staro gl. 1.40 do 1.60.
Borsno poročilo.
Vsi kurzi drže se dobro; a stanovitnost v ožlh mejah znači našo borso; k malu je mlahovost, k malu korajža; v obče pa dobro stanje in zaupanje veliko.
Dunajska borna
dne £}/. julija.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77	gld.	35	kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 78	»	—	•
Zlata renta..........95	»	10	»
1860 državni zajem.......131	•	80	»
Delnice narodne banke.....829	•	—	»
Kreditne delnice........ 325	»	60	»
London 10 lir sterlin......120	»	35	» -
Napoleon...........9	»	55	»
C. kr. cekini.........5	»	67	»
100 državnih mark . . f, . . . . 58	»	81	»
Vozni red železnice za Trst.
0d I. junija 1882 naprej. Odvod: iz Trsta..
fl.40 zjutraj {brsov'.ak) ([ , K., III. do Ljubljane od tam naprej I., II. razred,) na Dun*j, zve/a z Keko, Puljem, Bračkom, Zagrebom, Beljakom, Celovcem, Bolz>>nom. « 50 zjutnj [bnuviak] (I., II., III.) t Nabrelino, Videm, Benetke, Milan, Rim. 9.05 zjutraj (omni(>u«-i>/ai) v Nabrelino, Videm, Benetke. 10.05 zjutraj (pvHini vlak) II., II., III.) na Dunaj, zvezas PuBto, Bruokom,
Zagrebom, Karlu vem, Siskom. 6.05 popoludne (omniiiu«-»iak) (I„ U., III.) v Nabrelino, Vidom Benetk«, Milan, Kini.
6.— popoludne (poPtni vlat) na Dunaj, zveza z Reko, PeBto, Bruckom
Heljaknm, Zagrebom, Karlovcem, Slakom, Colovcera, Bolzanom, 8,— zveier (kurirski tlak) (I., II., Ill.j na Dunaj, zvezi • Peflto, Kanilo, Bruckom.
t-15 zveCtr (mtS'tn »lak) (I., II., III.) v Ljubi Uno, Polo, Bruck, Beljak, Alo. S.— z veder (omnifcui-n/ak) v Nabrefino, Videm, Benetke, Milan.
Dola z v Trst.
d — zjutraj (mrHan vlak) (II., III.) iz Ljubljane, Beljaka, Celovca, Pole. 7.Sli zjutraj (r>mtiifcu«-i>|uk) iz Milana. Benetk. «.10 (kurir»ki vlak) (I.. II., III.) iz PeSte, Dunaja.
10.« [poštni vl»k) (I., II., III.) iz
11.26 (oamrtM-vtek) iz Kima, Hilana Ce/. ,i »tek)
Reke. Siska, Zagreba, Pelte. abretino.
6.21 »rePer (poKnii »tek) (L, II., lil.) iz Dnnaja. Hrvatskega, Ogrskega. 7.46 »ve«er (onmiftu* vlak) iz Korminu, čez Nabrelino. S.lfi zvečer (hrzovlak) iz Italije čut Nabrelino.
0.61 zvečer (ftr»o»/ak) (I.. II., III.) iz Dunaja, Ljubljane sveza s Reko. 12.16 ▼ noči fomni6u*-W«k) iz Italije čez Nabrelino.
FILIALE IN TRIESTE
deli'i. r. priv.
Stabilimento Austriaco di credito
per Commercio cd Industrla.
VERSAMEN iTlN CONTANT1 Banconote: 3»/, annao lateresse verto preavvito di 4 glornl 3l/4°/0 » » » » » 8 » 37,7«, » » » » » 30 »
Napoleoni: 2'/."/o anniio inttreue verao preavvlso di 30 gioral 2V4®/o * » »	• • » 3 mesl
3°/0 » » ■ ■ » 6 »
Banco Giro: Banconote 2l/a% sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi
Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest, Brona, Troppavia, Leo-poli, Lubiana, Herman n s tad t, Innsbruck, Oraz, Salisburgo, Klagenfurt, Flume Agram, franco spese.
Acquisti e Vendite
dl Valori, dlvise e incasso coupons '/»"/o prov-vigione. Antecipazioni sopra Warranta ln contantl 5% interesse annuo franco di provigione. Mediante apertura dl credito a Londra '/»"/o provvigione per 3 mesl. » EffiT"
Ml 6°/0 interesse annuo sino 1' importo dl 2000
(17)
per importi superlori rasso da convenlrsl. Trieste, 17 Maggio 1882.
Podpisani si dovoljuje, p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da je prevzel
„Restaurant Nazionale"
vin llognna
in jo odpre 23. t. m. Prodajal bo izvrstne pijače in jedila, in bo skrbel, da v vsakem oziro željam p. n. gostov ustre-že. K lunogo številnemu obiskovanju vabi
A. Koflor, gostilničar.
Sveže
mineralne vode
vsake vrste na izbiro. Zaloga oljnih barv, šopkov (pitizelnov);
razne laie lak itd. pri	8—2
OIOVANNI OILLIA
Via alle poste, in vla Dogana na oglju. Trti
Lekarna Josipa Udovicfch a v Trstu
Vla Farneto in S. Oiacomo in Monte.
Pripoznani uspeh
po več tisoč ljudOh, kateri so rabili mojo nedosegljivo, po meni samemu izdelano
eterično tinkturo iz rastlin
proti kurjim očeaoa, lara»tkom in trd«j koli ml daje povod, da Javim, da nohena druga tinktura, katere koli bate ne ,„„re prouzročiti tolikega uspeha, ka kor prav moja. — Na vsaki stoklenica je moj podpis.
Glavna zalog« za TRST v lastnih lekarnah, Vla Farneto In 8. Oiacomo in Monte ln pu v lekarni O. R. Forabosclil na korsu. V dragih roostah domaČih In InostraiiMkih dobiva se v vslh večih lekarnah.
foillj« u le ■postnim pov*«(Jnm. Cene stcklenlce s navodom za rabo M soldov; zunaj Trsta pa >t soldov.
(18-1)
Kava iz datljev.
To kavo gorko priporočajo vse zdravniške avtoritete, zvedeni kemikarji in vse praktične gospodinje in je u2e poznana po vsem svetu kakor Izvrstna pijača Oni kateri rabjjo, to kavo, hvale jo zarad aromatičnoga okusa, zdravniki po zarad tega, ker ne vzmiruje krvi nI živcev. Kava iz datljev nema lastnosti surogatov, ona je prava kava nove baže.
V	škatljah po >/t, '/* '/» kilograma dobiva se po 40 toldov kilogram.
V	zalogi na debelo in drobno pri	(5—1)
Gerolamo Hirsch
drogheria via Ghega blizu Železnične postaje. The
Singer Nlanufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo
{3* eden goldinar dobi se
Originalni
Singer - je? šivalni stroj,
in to brez povišanja cene Poroilvo »e daje za pel let, poduk na domu brezplačno*
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, plača Modello
Šivanke za Singerjeve Hvalite stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr.
Gostilna „zur STADT WIEN"
via S. Nicolo št. II, v središču mesta, priporoča svoje lepe prostore po nizke] ceni. 21—2
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
T« priprosto in naravno zdravilo je prav i dobrodojna p.->moC in ni trsba mnopih besedi, da h« dokate njihova čudovita m. 8. aa le rabijo nekoliko dni, oliijBaj.i in preženejo pr:iv kmalu najtr.iovn.tn te lelod^ne bolp-sti. Prav i/.vrsino vstrezajo zoiiar hemoioj.lu, pr.-ti boleznim n i jelrlh in na vranici, proti SrevoRDim boleznim in proti ifliatam. pri lanskih mlečnih nadlelnostih, »oper beli tok, boija»t, »oiier srcopok ter Cisti.io pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, au pak nas obvarujejo tudi pred v.jako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekamioah na nvetu ; za naroBho in poSi-Ijatve pa edino v lekarnici Critto/oletli v Oori i, v Trstu v lekarni C. Zanttti i O. B. Rovis. Ena steklenica atane 30 novcev.	CIO—1)
Važno za kmetovalce!
Marsikateremu gotovo v veliko olajšavo prodajajo se tudi na obroke po prav ugodnih pogojih dobro znatne Lanz-ovo
rodne mlatilnice, slamoreznice itd.
katerih se je v malo letih izpečalo ogromno število 98 tiaoS komadov, kar je gotovo najboljše spričevalp in priporočilo. — Tedaj na nogel Združite se po dva ali več skupaj ln ne zamudite ugodne prilike, kajti korist gied6 dela in časa je tolika, da se kupljeni stroj prav kmalu sam izplača.
Pojasnila in llustrovane cenike brezplaCno razpošilja.
zastopstvo ii zaloga pri LDulra-*«
v Ljubljani, Rimska cesta St. 19. 12-2
Bolezen v grlu, kalelj, hripavost, zguba glasu, nahod, angino, gripo. itd. ozdravljajo naglo in popolnoma
premirani	(20-18)
hlepčki Prendini
(pripravljeni iz kasije In galuna)
SO letna raba priča o njih izvrstnej moči, in so bolj&l od vsacega druzega zdravila te vrste.
Varovati se je treba ponarejenih. Ozirati se je
silile Prendini
vedno na napis
PastigL__________.
i paziti da vsak hlepček nosi ime iznajdatelja PRENDINI.
Prodajajo se v Trstu v lekarnici PRENDINI in vseh drugih lekarnicah po 30 kr. škatljica, zunaj čolne poteze po 40 kr. in se tudi dobivajo v vseh avstrijskih in inozemskih glavnih lekarnicah.
13-10
Daljnogled!
Nov optičen Instrument za potovalce, deželane Itd.
Kaže na 3 do 4 ure daljave čisto in razločno.
Ta novi dalinogrled obstoji iz dveh optičnih leč, kateri je mogoče zatrditi na vsako navadno palico itd. ter bolje kaže, nego navadni daljnogledi, zarad tega je ta nova priprava obče pripoznana in cenjena, posebno od onih. ki potujojo po deželi.	Cena daljnogledov z ćtui-jem za
Žep k1. L35, fineji (gl. 1.T5, najfineji .z večimi optičnimi lečami fgl« ®.KO.
kaie vreme natanjBao in zanesljivo - gl. fino napravljen fffl. 2.T5. „
Prodajalo! vlivajo fkbrlike oeie za gotovo plačilo ali • pov-
zetjen	Naročbe edino direktno	o—S
KLINGL & BAUMANN in WIEN.I., Tegetthofstr. 3.
r
15Z52525Z52SZ5ZM52
LJLJcaocjcjff
L
It Kat$ch*m 8
zdravilna kava.
Po receptu
Dr. FERDINANDA KATSCHA v Stuttgartu
edino pristno popravljena po Henrik Franck-ovib sinovih v Ludwigsburg.
Popolno nadomestilo
za kavo v zrnih!
Se priporoča, pomešano z mlekom za okušen, krepiven
ljudski živež;
kava, katera ne vzdraži čutnic, pa je zelo zdrava, hranilna in lehko prebavljiva; najbolje se priporoča osobam, katere imajo slab želodec, tudi zarad finega kavinega duha in zelo nizke cene, ter, ker je uže brez dodatka
kavinih zrn pripravna za kuhanje. Se dobiva v vseh špecerijskih prodajalnicah v mestih in na kmetih, in tudi v mnogih lekarnah.	(10-10)
252525Z5Z525Z52525Z5B25Z5Z525Z5Z5Z5252525Z52^
0 P
a
n>
P p
p
P
p
P
p s
a p p
p S
Lastnik, društvo • EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.