AKTUALNO GOSPODARSTVO Fitnes centri bodo težko preživeli do jeseni str. 2-3 Gorenje: »Delavci so bili zavedeni! « TV SPORED ■o ■t len iro im "o -r-!r- novi tednik m Vrnila sta se Pat in Mat! © Tednik za Savinjsko regijo / št. 25/ Leto 75 / 18.junij 2020/ Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Cepljenje med stroko in teorijami zarote Ali necepljenih otrok ne bo mogoče vpisati v javne oziroma javno financirane vrtce? Bo cepljenje obvezno za zdravstvene delavce? Stroka predloga zakona skupine poslancev zaenkrat ne komentira. Trenutno je proti gripi v Sloveniji cepljenega le 14 odstotkov zdravstvenega osebja, v Angliji pa kar 63 odstotkov. Del nestrokovne javnosti ima do cepljenja še vedno odpor, del se boji stranskih učinkov. str. 12-13 tß ' ■Л1 *ö! ! P . I te jM. МШ s Љ \ Foto: splet INTERVJU KULTURA Franc Razstava v sodelovanju z Vindišar, Rok muzejem Beograda str. 10 strokovni direktor celjske bolnišnice str. 26-27 A novi tednik I radio celie Večv notranjosti časopisa in nawww.novitednik.com 2 AKTUALNO ZADETKI »Skrbi nas predvsem obdobje, ko bi se lahko izbruh novih okužb s covid-19 združil s pojavom gripe. Praktično ju je nemogoče klinično razlikovati, ampak le z mikrobiološko analizo.« Franc Vindišar, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje »Glede na to, kar nam je bilo predstavljeno in na to, kar se sedaj dogaja, lahko rečem le, da smo bili delavci zavedeni.« Žan Zeba, predsednik sindikata Skei Gorenje »Igralna zgodba Lov na velenjsko svetilko skrivnosti je zasnovana na liku pustolovke Pike, ki igralcem pomaga na poti do skritega zaklada in pri reševanju 18 skrivnosti Velenja.« Tina Belina, Zavod za turizem Šaleške doline »Če umetniki leta in leta nagovarjajo neke aktualne vsebine, potem sežejo tudi do občinske oblasti in ustanov, ki lahko prispevajo k spremembam splošnega stanja v mestu.« Maja Antončič, kustosinja »Sanjski rezultat, sanjska naša podoba v Ljubljani. V Murski Soboti smo bili slabi v obrambni in zvezni vrsti. Izgubili smo brez pravega odpora.« Dušan Kosič, trener NK Celje ČETRTEK 1 1 PETEK yr 23 P^EEi C/J^ SOBOTA I 1 NEDELJA \ 1 / 26 Jf \\/ 22 O m o; < Z novinarske konference, na kateri so organizatorji predstavili letošnji program Poletja v Celju. Z leve, Kristijan Erjavec, predstavnik za odnose z javnostmi Zavoda Celeia Celje, mag. Milena Čeko Pungartnik, direktorica Zavoda Celeia Celje, Vlado Kožel, višji svetovalec za kulturno na Mestni občini Celje in Kristian Koželj, vodja pesniškega festivala Izrekanja. V soboto začetek Poletja v Celju Okrnjen, a še vedno zelo bogat program Še kakšen mesec, dva nazaj se je zdelo, da letošnjega Poletja v Celju, knežjem mestu zaradi epidemije koronovirusa ne bo, a je še pravi čas prišlo do rahljanja ukrepov. A je organizatorjem, glavni je Zavod Celeia Celje, kjer so pripravili skoraj polovico dogodkov, vendarle še pravi čas uspelo oblikovati raznovrsten in bogat program glede na aktualne razmere. Od sobote, ko se bodo začele poletne prireditve v Celju, se bo do konca avgusta zvrstilo približno 200 dogodkov. ROBERT GORJANC »Preden smo šli v karanteno, smo že imeli pripravljen program Poletja v Celju, a se je izkazalo, da zaradi aktualnih razmer, da tega programa ne bo mogoče izvesti. V začetku maja smo se tako lotili priprave načrta B. Ne glede na okoliščine verjamem, da je letošnji program dobro zastavljen in občinstvo, ki bo prišlo na naše prireditve, ne bo prikrajšano za užitke,« je o okoliščinah in končni podobi tokratne izvedbe Poletja v Celju povedala mag. Milena Čeko Pungartnik, direktorica Zavoda Celeia Celje. Vsebinsko jedro letošnjih poletnih prireditev v središču knežjega mesta predstavlja sodelovanje lokalnih kulturnih ustvarjalcev. V skladu z dogovorom z Mestno občino Celje so tako v zavodu Celeia v program vključili celotno paleto kulturne produkcije v mestu, ljubiteljsko kulturo, posameznike in ustanove, ki so se s svojimi stvaritvami prijavili na javni razpis za izbiro kulturnih projektov, ki ga sofinancira MOC. Jedro programa na lokalnih ustvarjalcih »Na razpis je prispelo 86 prijav, za sofinanciranje projektov pa je bilo na voljo več kot 196 tisoč evrov. Razpis je bil razde- ljen na šest področij, društvena kulturna dejavnosti, založništvo, plesne dejavnosti, vizualni projekti, dejavnost pevskih zborov in društev ter splošni pogoji delovanja kulturnih zvez in organizacij. V razpisu je določeno, da morajo ustvarjalci del programa, za kar prejmejo sredstva z razpisa, izvesti v okviru poletnih prireditev v Celju. S takšno zavezo te prireditve dobivajo vsebine, hkrati imajo ustvarjalci možnost, da se namesto v telovadnicah in podobnih prostorih lahko javno izrazijo s svojimi stvaritvami v okviru Poletja v Celju in na drugih dogodkih zavoda Celeia,« je povedal Vlado Ko-žel, višji svetovalec za kulturo v celjski občini. Zaprli so jih na višku sezone Fitnes centri bodo težko preživeli do jeseni Tudi potem ko so v Sloveniji ponovno zaživele številne dejavnosti, so ostali fitnes centri zaprti vse do začetka junija. Mnogi opozarjajo, da tudi sedanje delovanje centrov ne bo nadomestilo večmesečnega izpada prihodkov, saj so v tem času fitnesi že sicer manj obiskani. Kaj to pomeni za delovanje fitnes centrov in kako so se prilagodili novim razmeram, smo spraševali Natašo Teran, predsednico Fitnes zveze Slovenije. TATJANA CVIRN »Epidemija je bila razglašena ravno v času najvišje sezone za fitnes centre, torej v obdobju pred poletjem in priprav na dopust. S povečanjem dela pred poletno sezono v večini centrov tako nadomestijo poletno izgubo. Žal se bomo morali soočati s približno šest- mesečnim izpadom, kar bo nedvomno zelo težko,« ugotavlja Nataša Teran. Fitnesi so ob ponovnem odprtju svojih vrat vadečim podaljšali karte za obdobje, ko niso obratovali. »Že samo to predstavlja izgubo, četudi ne bi imeli pred vrati poletne mesece,« opozarja. Vsi se tudi niso takoj vrnili na vadbo v centre, ko so se ti odprli, saj je še vedno prisoten strah. Bo torej šele jeseni možnost oživitve dejavnosti? Verjetno mnogi ne bodo preživeli do takrat ... Odzivi centrov so zelo različni. V večjih mestih je upad manjši, a žal je v veliki meri povsod še vedno prisoten strah pred koronavirusom. Kljub temu da je naša dejavnost ena tistih, ki skrbi za splošno zdravje, boljši imunski sistem, je strah tisti, ki je prevladal. Jeseni nekateri napovedujejo nov val bolezni in ukrepe, ki se navezujejo na to. Ce bo resnično prišlo do tega, fitnes področje v Sloveniji nima rožnate prihodnosti. Nataša Teran: »Želimo si, da bi se zmanjšal strah ljudi ter da bi se izboljšalo zavedanje o pomenu redne športne vadbe ter o pomenu naložbe v lastno telo. Radi vlagamo v materialne dobrine, kot so avto, hiša, počitniška hiša, obleke, težko pa se odločimo za naložbo v lastno telo, v zdravje.« (Foto: osebni arhiv) AKTUALNO 3 v smislu kakovosti ponudbe. Posebno vrednost bodo festivalu dali pesniki najmlajše generacije, ki bodo letos s svojo poezijo pomembni soustvarjalci festivalskega dogajanja. Vsebinska usmerjenost letošnjega festivala je jasna in premočrtna, zato letos naslov Brezmejno(st). Pravzaprav bi težko bolje povzeli karakter našega festivala nasploh,« je povedal Kristian Koželj, vodja festivala Izrekanja. Zaradi še vedno prisotnega koronaobdobja, aktualnih zaščitnih ukrepov in smernic NIJZ letos ne bo srednjeveškega dne na Starem gradu in v središču mesta, s katerim se je Poletje v Celju običajno končalo. Iz istih razlogov tudi uradnega odprtja ne bo, temveč bo v soboto ob Poletni muzejski noči več dogodkov na različnih prizoriščih. V prihodnjih dneh bo Zavod Celeia Celje izdal tudi tradicionalno programsko knjižico, v kateri se bo mogoče podrobneje seznaniti s posameznimi dogodki. Foto: SHERPA Tudi o samooskrbi in koronskem odkupu lokalnih pridelkov Temi nedavnega delovnega srečanja vodstva Občine Laško in kmetijskih pridelovalcev s tega območja z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandro Pivec sta bili aktualna problematika v kmetijstvu in nova finančna perspektiva. Spregovorili so tudi o ukrepih v protikoronski zakonodaji, ki zadevajo kmetijstvo. Ministrici predstavili znamko Okusiti Laško V imenu Občine Laško sta na srečanju sodelovala župan Franc Zdolšek in podžupan Matjaž Pikl, ki je predstavil zaključek večletnega projekta Občine Laško in Stika o kolektivni blagovni znamki - Okusiti Laško ter čestital vsem 39 ponudnikom, ki so pridobili certifikat, in jim zaželel, da se projekt nadaljuje. Obenem jih je spodbudil, naj pri svojem delu vztrajajo in še naprej zagotavljajo tako našim kot drugim občanom varno, zdravo in kakovostno hrano. Delovno srečanje je potekalo v prijetnem okolju Turistične kmetije Šolinc. Franci, Pavus in Galerija okusov v Michelinovem vodniku Težko pričakovana razglasitev prejemnikov prvih Miche-linovih zvezdic v Sloveniji, ki jih podeljuje najbolj prestižen gastronomski vodnik na svetu, je odmeven uspeh prinesla tudi trem uglednim gostincem s Celjskega. Čeprav niso med dobitniki Michelinovih zvezdic, so se Gostilna Francl iz Celja, Restavracija Pavus iz Laškega in Galerija kusov iz Novega Celja uspele uvrstiti v vodnik kot prejemnice znaka Krožnik Michelin (The Plate Michelin), ki označuje dober obrok, skrbno pripravljen iz svežih surovin. Michelinovi ocenjevalci te restavracije priporočajo, čeprav niso jim niso podelili zvezdice niti naziva Bib Gourmand, ki označuje dobro razmerje med ceno in kakovostjo. Bera Slovenije kot novinke po ocenjevanju najzahtevnejših inšpektorjev je naslednja: ena restavracija z dvema zvezdicama (Hiša Franko s slovito chefinjo Ano Roš), pet restavracij z eno zvezdico, devet restavracij z nazivom Bib Gourmand in 37 restavracij z znakom Krožnik Michelin. RG Kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec na delovnem obisku v Občini Laško Raznolik program glasbenih, scenskih in drugih prireditev bo tudi to poletje mogoče spremljati na že uveljavljenih osrednjih prizoriščih, Krekovem in Glavnem trgu, trgu pred Mestnim kinom Metropol, pri Vodnem stolpu, na Mestni plaži in Savinjskem nabrežju, tudi na Starem gradu, čeprav tam letos zaradi znanih razmer večjih dogodkov in koncertov, ki bi privabili tako množično občinstvo kot v minulih letih, ne bo. Tudi pesniški festival Izrekanja V okviru Poletja v Celju bo v lapidariju Osrednje knjižnice Celje tudi tretja izvedba festivala Izrekanja, ki postaja stalnica v celjskem in slovenskem kulturnem oziroma literarnem prostoru. »Čeprav bo zaradi spomladanske krize, povezane s pojavom bolezni covid-19, letos v večji meri umanjkala mednarodna razsežnost festivala, vrhunski domači gostje zagotavljajo, da program ne bo osiromašen Glede na to, da redna vadba pripomore k večji odpornosti človeka, ki je pomembna pri spopadanju z virusi, bi pričakovali večjo spodbudo pristojnih za rekreacijo tudi v času karantene, a je bilo prej obratno. Kako ocenjujete tisti čas? Vsi smo se znašli v obdobju, ki ga nismo pričakovali. V času izrednih razmer je težko najti posluh za vse predloge, ukrepe. Izkušnja nas je vse veliko stala in iz nje smo se tudi ogromno naučili. Kar smo najbolj pogrešali pri pristojnih organih, je bila dodatna podpora pri promociji zdravega načina življenja. Žal je bil ta del večkrat spregledan. Ali so lahko tudi zaposleni v fitnesih izkoristili katerega od koronaukrepov za premo-ščanje krize? Fitnesi so lahko izkoristili tiste ukrepe, ki so veljali za vse gospodarske subjekte. Govorimo o čakanju na delo, skrajšanem delovnem času, povračilu prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Največ težav je bilo pri najemninah in kreditih (zamrznitev glavnice, ne pa tudi obresti, stroški pri vlogi za odlog plačila kredita ...), vendar odločevalci pri dodatnih predlogih sprememb na tem področju niso imeli posluha. Najemodajalci večine fitnesov so zasebniki in tako na račun tega ni bilo nikakršnih ugodnosti. Ker so bili fitnesi popolnoma zaprti v času epidemije, so bili obratovalni stroški za nekatere tolikšni, da so bili že prisiljeni zapreti svoja vrata. Ali bi morala država bolj pomagati fitnesom? Na kakšen način? Fitnes področje je rastoča panoga in vedno več posameznikov se zaveda, da je to način življenja, da gre za gibanje, ki je pomembno za preventivo in zdravje. Vad- ROBERT GORJANC Vlada je namreč v prvi pro-tikoronski paket kot enega od ukrepov za pomoč kmetijstvu in lokalnim pridelovalcem uvrstila obvezen 50-odstotni nakup lokalnih pridelkov za javne ustanove, kamor poleg šol in vrtcev sodijo tudi bolnišnice, domovi za ostarele ... »Na ministrstvu smo že imeli pripravljen ukrep, da bi k temu ukrepu zavezali vse prejemnike državne pomoči v okviru drugega in tretjega protikoronskega zakona, potem se je porodilo vprašanje, ali imamo na trgu dovolj različnih skupin živil, da lahko zahtevamo od turističnih ponudnikov, trgovin in drugih, da morajo obvezno vzeti 50 odstotkov slovenskih pridelkov. Po hitrih izračunih, ki je vključeval tudi javne ustanove, smo dobili projekcijo, da teh pridelkov nimamo dovolj. Hotelirji in turistični ponudniki so nas spraševali, kako jim bodo pridelovalci lahko v jesenskem času zagotavljali 50-odstotne količine sadja in zelenjave,« je ministrica Aleksandra Pivec pod drob- ba podaljšuje življenjsko dobo, krepi imunski sistem in omogoča lažje bojevanje proti različnim boleznim. Če vzamemo za izhodišče, da je državi mar za zdravje posameznika, potem je podpora tovrstnim področjem še kako pomembna. Pri pošiljanju svojih predlogov odgovornim smo želeli, da bi imela država več posluha tudi za podaljšanje ukrepov za samozaposle-ne in gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s fitnesom in s sorodnimi področji, ki temeljijo na sezonskem delu, da bi uvedla moratorij tudi na obresti ter sprejela odlog plačila kredita brez dodatnih stroškov ter da bi zagotovila finančno pomoč športnim organizacijam ob ponovnem zagonu storitev. nogled postavila sicer dobro zamišljen projekt. Slovenija nima težav s samooskrbo na področju govedine, mleka in mlečnih izdelkov, a za ostale kmetijske skupine živil bi bilo treba omejevati zamišljene 50-odstotne deleže kmetijskih izdelkov. »Splošna zaveza za 50-odstotni nakup vseh lokalnih pridelkov je res previsoko postavljena in naši kmetje ter kmetijske zadruge ne bi mogli dobavljati takšnih količin. Vendar želimo čim bolj spodbujati v skladu z zakonom o javnem naročanju in uredbo o zelenih javnih naročilih, da bo nek določen odstotek, ki bo predpisan in ga bo treba kupovati pri domačih pridelovalcih. Na tem področju nas čaka veliko dela, ne toliko v smislu, da bi naročnike podrejali obveznemu nakupu, ampak v smislu izobraževanja in osveščanja, da je treba imeti boljši odnos do domačih pridelovalcev in da je treba vzpostaviti dober odnos na eni in drugi strani. Sicer obe strani tarnata o težavah. Naročniki, da nimajo redne in dolgoročne oskrbe, in dobavitelji, da ni sklenjenih dolgoročnih pogodb, ki bi jamčile stalno sodelovanje in tudi boljše cenovne pogoje,« je še pojasnila kmetijska ministrica Čebelarji o težavah s poimenovanjem medu Razprava kmetijskih pridelovalcev z ministrico se je dotaknila tudi čebelarskega sektorja v Sloveniji, kjer, kljub temu da imamo veliko dobrih čebelarjev, ne pridelamo dovolj medu za lastne potrebe in ga moramo še vedno uvažati za oskrbo kupcev. »Kupci se srečujejo predvsem s to težavo, da za kozarec medu, ki ga kupijo, ne vedo, od kod med izvira oziroma kje je bil pridelan, saj je na njem deklaracija pridelano v EU ali izven EU. Kot je navedla ministrica, se naša država na pobudo čebelarske zveze zavzema, da bi odpravili takšno deklariranje na medu, da bi kupec vedel, kateri med in od kod uživa,« je povedala Darja Šolar iz družinskega kmetijskega podjetja Čebelarstvo, lectarstvo in api-turizem Šolar. Kmetija Šolinc že več več kot dvajset let prodaja zelenjavo na celjski tržnici, za kar so se odločili zaradi slabih odkupnih cen. »Problem pa je, ker tudi na celjsko tržnico pripeljejo zelenjavo od drugod in kdor ne ve in se ne spozna, misli, da je domača. Kot lokalni ponudnik potem ne moreš konkurirati s cenami pri nekom, ki zelenjavo pripelje z Madžarske ali od kod drugod. Zato smo se tudi odločili za turizem na kmetiji, saj lahko tako gostu svoje pridelke ponudimo na krožniku in v tem vidim dodano vrednost,« je povedal Igor Šolinc s turistične kmetije Šolinc, gostitelj srečanja Občine Laško s kmetijsko ministrico. Fitnes zveza Slovenije (FZS) je krovna organizacija na področju fitnesa v Sloveniji. Združuje več kot 600 aktivnih strokovnih delavcev s področja fitnesa, skupinske vadbe, pi-latesa. Podatka o tem, koliko ljudi je pred karanteno vadilo v fitnesih, zveza nima. V prihodnjih mesecih ravno zaradi tega načrtuje obsežno raziskavo. Foto: arhiv NT (GrupA) I Razkuževanje na vsakem koraku Nataša Šuster, vodja centra za zdravje in rekreacijo v Top-fitu Celje, pravi, da so v centru morali kar precej prilagoditi svoje delovanje. Novost je deljen delovni čas, saj vmes, ko je center zaprt, ekipa razkuži naprave in prezrači prostore. Za vse skupinske vadbe se je treba prijaviti, v veliki dvorani lahko vadi največ 30 ljudi in v mali 11. Vaditelji ohranjajo ustrezno razdaljo, zato mask ne nosijo. Med vadbami je od 15 minut do pol ure časa za zračenje in razkuževanje. V fitnesu morajo biti naprave dva metra narazen. Obiskovalci se morajo sezuti že na hodniku pred vstopom v stavbo in čevlje odnesti v garderobo. V njej naj bi se zadrževali čim krajši čas, zato je priporočilo, da pridejo v športni opremi. Pred vhodom si morajo razkužiti roke, enako velja pred vstopom v vadbene dvorane in po uporabi orodja oziroma naprav, ki jih je treba prav tako raz-kuževati. S seboj morajo imeti po dve brisači, tušev ne morejo uporabljati . »Obiskovalci so razumevajoči,« pravi Nataša Šuster in dodaja, da se jim na primer sezu-vanje zdi celo dobra odločitev, večina ostalega pa nekoliko pretirana. A trenutno drugače ne gre, se pa strinja, da bo izpad prihodkov velik in da do jeseni ni na vidiku izboljšanja. 4 GOSPODARSTVO Cetis, Sip, Terme Dobrna in Unitur v letu 2019 povečali prihodke Lani uspešni -bodo tudi letos? Čeprav se je začela že druga polovic junija, je seznam podjetij, katerih letna poročila o lanskem poslovanju so že dostopna tudi širši javnosti, zelo kratek. Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, ki ga je marca zaradi epidemije koronavirusa sprejela država, je namreč letos za dva meseca podaljšal rok, do katerega so morali podjetja in podjetniki finančni upravi predložiti davčne obračune in Ajpesu oddati letna poročila. Zadnji rok za oddajo letnih poročil je bil 31. maj. Ajpes množično objavo poročil napoveduje za jutri, 19. junija, med tistimi, ki so že dosegljiva na njegovih spletnih straneh, smo izbrali štiri podjetja - dve proizvodni in dve turistični. Podatki razkrivajo, da so v Cetisu in Sipu lani poslovali zelo dobro, solidne rezultate so dosegli tudi Terme Dobrna in Unitur. JANJA INTIHAR Tako Cetis kot Sip v času epidemije nista ustavila proizvodnje, a bosta kljub temu letos občutila posledice gospodarske krize in vprašanje je, ali jima bo uspelo ponoviti lanske poslovne rezultate. V povsem drugačnem oziroma neprimerno slabšem položaju so Terme Dobrna in Unitur. Družbi sta sredi marca morali zapreti svoje hotele in druge turistične zmogljivosti. Postopoma sta jih začeli odpirati šele v zadnjih dneh. Največja prodaja doslej Cetis, ki zadnja leta beleži stalno rast, je lani prihodke od prodaje povečal še za 10,5 odstotka. Znašali so malo manj kot 37 milijonov evrov. Še bolj kot prodajo je povečal čisti dobiček, saj se je v primerjavi s predlanskim zvišal za 1,6 milijona evrov in je znašal 3,7 milijona evrov. Celjsko podjetje je bilo uspešno predvsem na tujih trgih. Delež prihodkov, ustvarjenih z izvozom, je s predlanskih 41 povečal na 53 odstotkov. Malo več kot dve tretjini prihodkov ali 26 milijonov evrov je Cetis zaslužil s prodajo varnostnih tiskovin, kar je največ doslej. Največji projekt, ki je bil največji tudi v celotni zgodovini podjetja, je v prvi četrtini leta izvedel v Ni- geriji. V tej afriški državi je za predsedniške volitve natiskal 72 milijonov volilnih lističev. Cetis je lani volilne lističe tiskal tudi za Kosovo in Albanijo ter za evropske volitve v Sloveniji. V Cetisu sicer (z redkimi izjemami) ne omenjajo, za katere države izdelujejo varnostne tiskovine. Tako v letnem poročilu samo navajajo, da so uspešno končali nekaj projektov na območju južnega Balkana, da so v Afriki nadaljevali gradnjo vladne platforme za izdajo osebnih dokumentov, da so v Afriki in Aziji dobili naročilo za izdelavo dveh milijonov bio-metričnih potnih listov, s čimer so v tretjem tromesečju v celoti zapolnili svoje proizvodne zmogljivosti, in da so bili konec leta uspešni tudi na enem od razpisov v Južni Ameriki. Zaradi vseh teh večjih naročil so v Cetisu imeli delo tudi v prvih letošnjih mesecih. Tako kot matično celjsko podjetje je bila lani uspešna tudi celotna skupina Cetis, ki jo sestavlja sedem družb. Ustvarila je 66,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 11 odstotkov več kot predlani, čisti dobiček, ki je znašal 4,5 milijona evrov, se je v primerjavi z letom 2018 podvojil. Kakšno bo poslovanje letos, je težko napovedati, pravijo v Cetisu. Razmere zaradi koronavi- rusa so tako na domačem kot na tujih trgih povzročile upad prodaje dokumentov, ki bo, so prepričani, ponovno oživela v prihodnjih mesecih. Ker bo napovedani padec gospodarske rasti zagotovo vplival tudi na tiskarsko dejavnost, so za obvladovanje tveganj pripravili različne scenarije. Nadpovprečna rast Lani je bil zelo uspešen tudi šempetrski Sip, ki se je usmeril predvsem v izdelovanje strojev za košnjo in pripravo trave za profesionalne kmete, zlasti tiste, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka. Svoje izdelke prodaja po vsem svetu in se uvršča med vodilne blagovne znamke. Sip je tudi lani, že četrto leto zapored, zabeležil nadpovprečno rast, je v letnem poročilu zapisal solastnik in predsednik upravnega odbora Uroš Korže. Podjetje je prodalo 4.427 različnih strojev, kar je 10 odstotkov več kot v letu 2018. Večinoma je šlo za izdelke iz tako imenovane senene linije. Ciste prihodke od prodaje je v primerjavi s predlani povečalo za 17 odstotkov, na 33,6 milijona evrov ter ustvarilo malo manj kot 3,5 milijona evrov čistega dobička. K takšnemu izidu sta ob rasti prihodkov prispevala tudi povečana produktivnost dela in optimizacija poslovnih procesov, je poudaril Korže. Tudi Sip je tako kot ostali slovenski proizvajalci kmetijske mehanizacije odvisen od izvoza. Lani je delež prodaje na tujih trgih še povečal, in sicer na malo več kot 81 odstotkov. Njegovi največji izvozni trgi so bili Avstrija, Švica, Italija, Nemčija, Francija, Nova Zelandija in Nizozemska. S s Slovenijo, kjer je s prodajo svojih izdelkov iztržil 6,2 milijona evrov, je na teh trgih ustvaril kar 72 odstotkov vseh prihodkov. Uspeh Sipa doma in v tujini je zlasti posledica lastne ra-zvojno-raziskovalne in inova-tivne dejavnosti. Lani je na trg poslal nov pobiralni vlečeni zgrabljalnik z delovno površi- no pet metrov ter kosilnico z največjo delovno površino in s tem tudi produktivnostjo na svetu. Poleg tega, da je vlagal v razvoj, je kar nekaj denarja namenil tudi posodobitvi proizvodnje. Za naložbe v osnovna sredstva, zlasti v nakup nove strojne opreme, je namenil 4,2 milijona evrov. Kljub vlaganju v razvoj in novo opremo so lani v Sipu uspeli ohraniti ustrezno finančno zadolženost in izboljšati likvidnost, še poudarja Korže. Manj nočitev, več prihodkov Z uspešnim lanskim poslovanjem se lahko pohvalijo tudi v Termah Dobrna, ki jim je epidemija koronavirusa krepko zamajala načrte o letošnjih še boljših rezultatih. Večino svojih nastanitvenih zmogljivosti so odprli šele pred približno tednom, odprti so tudi termalne kopeli v Zdraviliškem domu in medicinski center, ki je sicer ves čas epidemije delal, še vedno so zaprti savne, fitnes in lepotni center. Za prvomajske praznike so nameravali odpreti nov butični hotel, ki so ga uredili v nekdanji upravni stavbi, a so odprtje morali prestaviti na poznejši čas. Čeprav so v Termah Dobrna lani imeli manj nočitev kot predlani in se je zaradi tega njihov tržni delež v nočitvah slovenskih naravnih zdravilišč znižal za odstotno točko, so čiste prihodke od prodaje povečali za 8 odstotkov in prvič presegli številko 10 milijonov evrov. Prihodkov je namreč bilo 10,6 milijona evrov, kar je v primerjavi z letom 2014 več za kar 4 milijone evrov. Čisti dobiček je bil podoben kot zadnja leta, ko se je gibal med 200 in 300 tisoč evri. Terme Dobrna, ki so skoraj v celoti v lasti celjske družbe Alea oziroma odvetnika Dušana Korošca, že nekaj let beležijo najvišjo povprečno zasedenost hotelskih zmogljivosti med naravnimi zdravilišči. Medtem ko so ta v povprečju imela 65-odstotno zasedenost, je na Dobrni znašala kar 85 odstotkov. Direktor Leon To-mašić je zelo zadovoljen tudi zaradi rasti prihodkov, ki jim jih prinaša sodelovanje z republiško zdravstveno zavarovalnico. »Rast dosegamo zaradi vedno večje specializacije na področju nevroloških indikacij in vedno večjega ugleda naše družbe kot vrhunskega izvajalca rehabilitacijskih storitev,« pravi Tomašić. Terme prav zaradi tega veliko vlagajo v svojo zdravstveno ponudbo. Lani so povečale zmogljivosti in kupile dodatno opremo v negovalnem oddelku, ki je namenjen predvsem rehabilitaciji bolnikov s travmatološkimi in z nevrološkimi težavami. Po dveh letih končno dobiček Tako kot v Termah Dobrna se tudi v Uniturju sprašujejo, kako uspešni bodo meseci po ponovnem odprtju turističnih zmogljivosti. Zreška družba ima v lasti Terme Zreče ter več hotelov in koč na Rogli, kjer upravlja tudi smučišče. Unitur je lani prvič, odkar deluje kot samostojno podjetje, posloval z dobičkom. Ta je sicer bil skromen, saj je znašal le 10 tisoč evrov, a je v primerjavi s preteklima dvema letoma, ko je izguba krepko presegla pol milijona evrov, pozitivno poslovanje za podjetje zelo pomembno. Tudi zato, ker Unior, ki je lastnik Unitur-ja, za to svojo turistično hčerinsko družbo že nekaj časa išče novega lastnika. Unior je zaradi epidemije koronavorusa postopek prodaje začasno ustavil in naj bi ga nadaljeval 1. septembra. Unitur je lani zabeležil približno 202 tisoč nočitev, kar je več kot v letu 2018. Zasedenost hotelskih zmogljivosti na Rogli je bila 42-odstotna, v Termah Zreče 68-odstotna. Delež tujih nočitev se je zvišal na 42 odstotkov, med tujci so prevladovali obiskovalci iz držav nekdanje Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, z Madžarske in iz Italije. Lani je Uniturju povprečno ceno za nočitev z obroki uspelo zvišati za 9 odstotkov. Čisti prihodki od prodaje so znašali 21 milijonov evrov, ker je za 6,7 odstotka več kot predlani in tudi nekoliko več, kot je načrtoval. Kot navaja izvršna direktorica Barbara Soršak, je takšen poslovni izid rezultat strategije podjetja, ki največ pozornosti namenja razvoju ponudbe z višjo dodano vrednostjo na vseh področjih, od hotelirstva do gastronomije. Sicer pa sta, poudarja Soršakova, ključna izziva podjetja prenova dotrajanih hotelskih in drugih zmogljivosti ter dodatna obogatitev ponudbe. Če bo Uni-orju letos končno uspelo prodati svoje hčerinsko turistično podjetje, bo svež kapital za vsa nujna vlaganja moral zagotoviti nov lastnik, saj je tudi Unitur obremenjen s posojili. Foto: arhiv NT (SHERPA) Bo Meja vendarle ostala slovenska? Novi lastnik Meje bo najverjetneje velenjsko podjetje Global, ki se ukvarja z gostinstvom. Na torkovi dražbi je za malo manj kot 100-odstotni lastniški delež šentjurske kmetijske družbe ponudilo 620 tisoč evrov, kar je bilo le 20 tisočakov več, kot je znašala izklicna cena. Stečajni upravitelj celjske družbe PSZ, ki je lastnica delnic Meje, upa, da bo tokrat prodaja uspela. Na prvi dražbi, ki je bila decembra lani, je Mejo kupilo hrvaško podjetje Bio-Vet. Za delnice je ponudilo kar 2,5 milijona evrov (izklicna cena je bila le 50 tisoč evrov), ko pa je bilo treba plačati kupnino, se je umaknilo. Novi lastnik Meje bo moral namreč poravnati tudi vse terjatve, ki jih ima do podjetja slaba banka. Gre za 6,5 milijona evrov terjatev, ki jih je šentjurskemu podjetju nakopala družba PSZ, ko je bila še dejavna. Poleg Globala, ki je po javno dostopnih podatkih v lasti Marka Pokleke in Nevena Staniča in je bil v register podjetij vpisan šele pred približno letom, je na dražbi sodelovala tudi družba Altius s Ptuja. Global in Altius sta bila tudi na lanski dražbi, na kateri se je za delnice Meje potegovalo osem dražiteljev. Global je bil zelo resen tekmec hrvaškemu podjetju, saj je od dražbe odstopil šele pri ceni 2,450 milijona evrov. JI GOSPODARSTVO 5 Bodo odpuščeni delavci Gorenja prihodnje leto delali v tovarni televizorjev? »Delavci smo bili zavedeni« Kljub povečanju naročil in prigovarjanju sindikata ter lokalne skupnosti, da naj družba z množičnim odpuščanjem počaka, ostaja vodstvo Hisense Gorenja neomajno. Seznam presežnih delavcev se tako ni skrajšal, a se je spremenil razlog za zmanjševanje števila zaposlenih. Na to ne vpliva več pandemija co-vida 19, ampak slabo poslovanje. Pri tem je krovna družba Hisense vendarle odobrila proizvodnjo televizorjev v Velenju, tovarna naj bi vrata odprla v začetku prihodnjega leta. LEA KOMERICKI KOTNIK Potem ko se petkove izredne seje sveta delavcev vodstvo družbe ni udeležilo, se je s predstavniki zaposlenih vendarle srečalo v ponedeljek. Predsednik sindikata Skei Gorenje Žan Zeba je do zadnjega verjel, da bodo z vodstvom našli skupen jezik in zaradi povečanja naročil v zadnjem obdobju in dobrih obetov za jesenske mesece seznam presežnih delavcev vendarle skrajšali. To se ni zgodilo, zato Zeba razočarano ugotavlja: »Glede na to, kar nam je bilo predstavljeno in na to kar se sedaj dogaja, lahko rečem le, da smo bili delavci zavedeni.« Naročil več, a še vedno premalo Povečanje naročil za julij so potrdili tudi v vodstvu družbe. A hkrati opozarjajo, da gre to povečanje na račun izpadlih naročil v aprilu in marcu, ko niso delali in jih morajo zdaj nadoknaditi. Hkrati z naročili zapolnjujejo tudi vrzel konec julija in v začetku avgusta, ko je načrtovan kolektivni dopust. Zadnja naročila tako ne vplivajo na pripravljen program presežnih delavcev v Gorenju. Ta po novi interpretaciji temelji na negativnem poslovnem rezultatu. Gorenje bo namreč polletje končalo v rdečih številkah. Brez dela bo tako po zadnjih podatkih ostalo 322 delavcev, skupno se bo število delovnih mest predvidoma zmanjšalo za prvotno napovedanih 544. Tej številki se bodo skušali približati s tako imenovanimi Nihče prav dobro ne ve, kakšna bo usoda nekdaj velenjskega, zdaj kitajskega Gorenja. mehkimi metodami, so še pojasnili v Gorenju. Odpovedi in priporočilna pisma Prve odpovedi pogodb o zaposlitvi bodo začeli vročati prihodnji teden. Nato bo delavcem začel teči odpovedni rok in če bodo delavci tudi v tem času »korektno in kakovostno opravili delo«, bo vodstvo zanje pripravilo priporočilno pismo, ki obeta zaposlitev v novi tovarni televizorjev, so pojasnili v Hisense Gorenju. V sindikatu se sprašujejo, zakaj se mudi z odpuščanjem, zakaj ne bi s tem počakali vsaj do jeseni, ko bo jasnejša slika tudi glede naročil za september in oktober. »Že tako iz podjetja odhajajo ključni kadri. Tako v režiji kot v proizvodnji. Res si ne želim, da bi imeli jeseni težave z ustreznimi kadri,« je dejal Zeba in ob tem izpostavil še, da nadomeščanje predanih delavcev z začasnimi agencijskimi delavci nikakor ne more biti dobro. Število zaposlenih se znižuje v celotnem slovenskem delu Gorenja. Na seznamu presežnih delavcev v družbi Hisense Gorenje Europe je bilo 46 zaposlenih, ki so jim odpovedi pogodb iz poslovnega razloga začeli vročati v začetku meseca. V invalidskem podjetju IPC bo število odpovedi namesto prvotno predvidenih 84 manjše od 29, za podjetje Gorenje Gostinstvo so prvotno napovedali 45 presežnih delavcev, a naj bi bile končne številke drugačne. Ob tem je treba omeniti še slovensko zakonodajo, ki po odpuščanju zaposlovanja ne dopušča, sploh ne z agencijskimi delavci. Tovarna televizorjev januarja Vodstvo kitajskega Hisensa je dalo zeleno luč, da v Velenju znotraj obstoječih proizvodnih prostorov uredijo tovarno televizorjev, ki naj bi jo zagnali v začetku prihodnjega leta. To je vodstvo v začetku tedna predstavilo tudi svetu delavcev. Nova tovarna televizorjev ne bo v lasti Gorenja, ampak v lasti skupine Hisense. Prednost pri zaposlitvi bodo imeli odpuščeni delavci iz Gorenja, ki bodo pridobili priporočilno pismo. V Velenju bodo tako po napovedih do konca leta vzpostavili linijo za proizvodnjo TV-aparatov, januarja 2021 bo že stekla proizvodnja. Povprečno bo na liniji zaposlenih 350 ljudi, proizvodnja bo podvržena sezonskim nihanjem. Najprej naj bi letna zmogljivost proizvodnje znašala 1,5 milijona aparatov, kasneje naj bi naraščala vse do štirih milijonov aparatov letno. Foto: arhiv NT Jutri bo na dražbi ponovno nekdanja konjušnica ob dvorcu v Novem Celju, v kateri je že nekaj let najemnica tudi restavracija Galerija okusov. Jutri dražba nekdanje konjušnice Stečajni upravitelj Tadej Vodičar, ki vodi stečaj velenjskega podjetja Era Good, bo jutri (v petek) na dražbi ponovno prodajal stavbo ob dvorcu v Novem Celju, v kateri je več poslovnih prostorov. V stavbi zadnjih nekaj let kot najemnik deluje tudi znana restavracija Galerija okusov. Izklicna cena za nepremičnino, ki je nekoč bila konjušnica in je takšno ime kljub več prenovam ohranila do danes, je 532 tisoč evrov. Predkupno pravico za nakup stavbe imata Občina Žalec in najemnik Galerije okusov. Žalska občina na dražbi ne bo sodelovala, najverjetneje pa se je bo udeležil predstavnik podjetja Galerija okusov, ki je v lasti zakoncev Gašperja Puhana in Vite Omladič Puhan. V stečajni pisarni Tadeja Vodičarja so namreč o tem, kakšno je zanimanje za nakup nekdanje konjušnice, zelo redkobesedni. Stečajni upravitelj je stavbo v Novem Celju, za katero je uradni cenilec ocenil, da je njena tržna vrednost 850 tisoč evrov, prvič prodajal oktobra lani. Izklicna cena je znašala 591 tisoč evrov, ki predkupnemu upravičencu očitno (še) ni bila pogodu, zato dražba ni bila uspešna. Lastnika Galerije okusov sta v zadnjih nekaj letih v postavitev restavracije, ki sodi v vrh slovenske kulinarične ponudbe, veliko vložila, zato lahko predvidevamo, da želita zgodbo restavracije, ki je tesno povezana s parkom in z bližnjim dvorcem, še naprej pisati na tem naslovu. Ali bo na petkovi dražbi uveljavljal predkupno pravico in se potegoval za nakup stavbe nekdanje konjušnice, Gašper Puhan ni ne potrdil ne zanikal. »Galerija okusov se je v izredno kratkem času uspela prebiti v vrh slovenske kulinarične ponudbe. To potrjuje tudi nedavna umestitve med deset najboljših restavracij v Sloveniji na lestvici The Slovenian restaurant award, kar je izrednega lokalnega pomena. To je rezultat jasne poslovne strategije in dobrega dela ekipe. Galerija tako v zadnjih letih širi svoj razvoj tudi z izjemno Vilo Široko in z investicijo v butični nadstandardni hotel. Tudi v prihodnje nas bosta motivirala razvoj in nadgradnja delovanja. Skladno s tem bomo tudi izvajali naložbeno politiko,« je dejal. Podjetje Era Good, ki je bilo pred propadom v lasti znanega velenjskega poslovneža Gvida Omladiča, je šlo v stečaj novembra 2017. Upniki so prijavili za 15 milijonov evrov terjatev. Največ, 9,9 milijona evrov terjatev je prijavila DUTB (gre za posojila, ki jih je Abanka prenesla na slabo banko), ki ima za stavbo v Novem Celju vpisano tudi ločitveno pravico. JI, LKK, Foto: SHERPA 6 IZ NAŠIH KRAJEV Bančni avtomat Abanke na bencinski črpalki ob Ljubljanski cesti v Celju ne deluje. Na banki pojasnjujejo, da gre za poslovno potezo. Ljudje so razočarani. Glede na napovedi banke se bodo morali uporabniki storitev čim prej navaditi na digitalno poslovanje. J CELJE - Abanka in Nova KBM naj bi skupaj krepili mrežo bankomatov V Celju ugasnila še dva bankomata V začetku junija je Abanka svojim komitentom sporočila, da ukinja dva bankomata na območju Mestne četrti (MČ) Slavka Šlandra v Celju. Predstavniki MČ o nameri niso bili obveščeni. Krajani so nad odločitvijo banke razočarani in pravijo, da se ne bodo kar tako vdali. LEA KOMERIČKI KOTNIK Ni bilo malo tistih, ki so v prvih junijskih dneh nejevoljno odšli izpred bankomatov v ulici V. Prekomorske brigade 4 in pri Petrolu na Ljubljanski cesti 36. Dolgo so bili namreč ljudje na omenjenih mestih navajeni dvigovati denar pred odhodom v bližnjo trgovino ali pošto, marsikomu je ban-komat po zaprtju tamkajšnje poslovalnice predstavljal edini stik z banko. Predsednik MČ Slavka Šlandra Mihael Zver je nad potezo banke ogorčen, predvsem zato, ker je ta, kot pravi, oba »bankomata ugasnila zelo potiho in hitro«. Kot poudarja, na tem območju živi več kot šest tisoč občanov, med katerimi je veliko starejših, ki jim daljše poti predstavljajo precejšen problem. Glede na to, da so v neposredni bližini obeh bankomatov trgovina z več parkirnimi mesti, pošta, gostinski lokal, hotel, šola, vrtec in AMZS, so se banko-matov na obeh mestih posluževali tudi mimoidoči in ne le bližnji stanovalci. »Ukinitev bankomata na trgu, ki mu domačini pravimo Pri Pigalu, je resnično nerazumljiva. Stanovalci in pogosti uporabniki teh storitev težko verjamemo, da je bančni avtomat v Trubarjevi ulici 55, kamor nas zdaj usmerjajo, ekonomsko bolj upravičen,« pravi Zver, ki je na pobudo krajanov že pisal tudi vodstvu Abanke. Odločeni so, da se kar tako ne bodo vdali. »Ukinitev obeh bančnih avtomatov v naši mestni četrti je popolnoma nesmiselna, nerazumljiva in najverjetneje tudi neekonomična. Na trgu se združujejo ljudje iz treh mestnih četrti, veliko ljudi se tukaj mimo dnevno vozi proti Savinjski dolini, bankomata zagotovo nista samevala,« pravijo številni razočarani krajani, ki so pred leti težko sprejeli zaprtje takratne poslovalnice Banke Celje. A ker jim ni preostalo drugega, so se navadili na neosebno poslovanje s pomočjo bančnih avtomatov. Zdaj so jim vzeli tudi to. Bančništvo se seli na splet V Abanki so potrdili prejem pisma krajanov MČ Slavka Šlandra, a se z njihovimi dilemami ne strinjajo. Kot pravijo v Abanki, nenehno proučujejo možnosti za učinkovitejše poslovanje, tudi na področju bankomatskega poslovanja. »Bančništvo se spreminja, prav tako način, kako ljudje opravljamo bančne storitve. S poslovanjem se prilagajamo tržnim razmeram, okoliščinam v gospodarskem okolju in navadam strank. Ukinitev bankomata v ulici V. Prekomorske brigade 4 in pri Petrolu na Ljubljanski cesti 36 je poslovna odločitev banke,« odgovarjajo. Ob tem so v pojasnilu zapisali še, da so z združitvijo mreže bankomatov Abanke in Nove KBM že aprila povečali skupno število bankomatov. »Naše stranke lahko tako z debetnimi karticami brezplačno dvigujejo gotovino in preverjajo stanje na računih v skupni mreži bankomatov tudi na bankomatih Nove KBM. Banki tako strankam omogočata cenejši in lažji dostop do storitev na približno dvakrat več bankomatih kot doslej.« Ob tem dodajajo, da je eden od ciljev prihodnje združitve bank zagotoviti po- zitivne učinke za stranke s še bolj razvejano in dostopno mrežo stičnih točk. S slednjim se krajani MČ Slavka Šlandra težko strinjajo, saj jim združitev in skupna mreža nista prinesli dodatnih bankomatov, temveč so ostali še brez teh, ki so jih že imeli, pravi Zver in dodaja, da je vodstvo krajevne četrti že poslalo poizvedbe drugim bankam, če bi morebiti katera izkazala zanimanje in na tem mestu postavila banko-mat. »Seveda bomo naše krajane potem pozvali, da postanejo komitenti banke, ki bo za njih pripravljena približati svoje usluge.« Med tem iz Abanke sporočajo še, da lahko njihove stranke storitve v vedno večji meri opravljajo s pomočjo digitalnih »e« in »m« poti, ki da jih neprestano razvijajo in izboljšujejo: »Mobilno bančništvo Abamobi, elektronsko bančništvo Abanet, na voljo je tudi digitalna storitev Aba-denarnica. Digitalne storitve so na voljo tako za fizične kot za pravne osebe in omogočajo poslovanje kjerkoli in kadarkoli.« Tega se ljudje vedno bolj zavedajo, a kot opozarjajo številni, banke pogosto pozabljajo, da vsi starejši še niso digitalno tako vešči. Foto: SHERPA V Tepanju pet stolpičev SLOVENSKE KONJICE - Dopolnjeni zazidalni načrt za Te-panje je bil sprejet v prvi obravnavi. Svetniki so odlok o njem sprejeli na svoji zadnji seji. Gre za nepozidano območje jugozahodno od tega naselja ter severno od regionalne ceste. Na tem območju je predvidena gradnja petih stolpičev, kjer bi bilo sedemdeset stanovanj. Lastnik zemljišča ter investitor je Stanovanjsko podjetje Konjice. Stanovanja naj bi bila v glavnem za prodajo na trgu, v enem od stolpičev naj bi bila neprofitna stanovanja. Javna razgrnitev dopolnjenega zazidalnega načrta Tepanje je bila do začetka novembra, javna obravnava je bila v oktobru. BJ Adrenalinček vendarle odprt CELJE - Potem ko so že konec maja v Celju spet odprli večino javnih otroških igrišč, je bilo za mnoge starše nerazumljivo, da je otroški park Adrenalinček za dvorano Zlatorog na Hudinji ostajal zaprt. Odprli so ga šele pred dnevi. Z njim upravlja ZPO Celje, kjer so na naše vprašanje, zakaj je otroški park tako dolgo zaprt, odgovorili, da so se v družbi ob ponovnem odprtju igral obrnili na NIJZ, kjer so jim pojasnili, da so zunanja igrala na javnih površinah kritična z vidika prenosa virusa. »Igrala so pogosto iz plastike in kovine, torej površin, kjer lahko virus preživi tudi do tri dni. Na javnih mestih je nemogoče zagotoviti čiščenje za vsakim uporabnikom, kar je ključno za preprečevanje okužb. Zato NIJZ odsvetuje uporabo otroških igral na javnih površinah, saj gre za mesta, kjer se srečuje veliko ljudi, zato utegnejo predstavljati tveganje za prenos okužbe,« so navedli v ZPO in dodali, da bi ob ponovnem odprtju igral morali poleg previdnostnih ukrepov, ki jih priporoča NIJZ, zagotoviti tudi čiščenje in razkuževanje igral. »Ker igrala v otroškem parku dosegajo tudi šest metrov višine, ne bi bilo mogoče izvajati vseh zahtev NIJZ. To je bil tudi vzrok, zakaj otroškega parka še nismo odprli,« so zapisali in dodali, da naj bi igrišče ob vsakodnevnih dodatnih sproščanjih in rahljanjih ukrepov NIJZ kmalu ponovno odprli. To se je pred dnevi res zgodilo. Ostali dve igrišči, s katerima prav tako upravlja ZPO, na bazenu in Celjski koči, sta odprti že nekaj časa. Če torej ZPO zaradi razkuževanja ni mogel odpreti igrišča, se je zastavilo vprašanje, kako je z ostalimi otroškimi igrišči, ki jih upravlja občina. Ali je torej na njih režim drugačen? Tudi na vseh ostalih igriščih so igrala iz plastike in kovine, ki jih torej nihče na razkužuje? V odgovoru so iz Mestne občine navedli, da je glede na število igral in glede na to, da jih ljudje uporabljajo na lastno odgovornost, nemogoče zagotoviti učinkovito razkuževanje po vsakokratni uporabi. »Zato smo na igriščih namestili poziv, naj si uporabniki igral razkužujejo roke in naj starši dosledno upoštevajo priporočila NIJZ ter tako z ustrezno zaščito poskrbijo za najmlajše. Tudi vsak posameznik se mora zavedati svoje odgovornosti in ravnati samozaščitno.« Vse lepo in prav, a tovrsten poziv bi verjetno prav tako lahko namestili tudi ob Adrenalinčku in ga odprli že pred tedni. TC Manj razpisanih delovnih mest Na območju celjske območne službe zavoda za zaposlovanje je bila maja 9-odstotna stopnja registrirane brezposelnosti. Konec maja so bile registrirane 9.803 osebe. To pomeni skoraj četrtino več brezposelnih kot v istem času lani. »Po neuradnih podatkih, ki jih spremljamo dnevno, je število brezposelnih 9. junija že padlo na 9.774 oseb. Zanimiv je podatek, da se nam je v juniju na novo prijavilo 274 brezposelnih, 307 se jih je odjavilo,« je povedala direktorica območne službe mag. Alenka Rumbak. Od odjavljenih se jih je kar 244 zaposlilo. »Res je, da se zaposlovanje povečuje, a po drugi strani opažamo - v primerjavi z lanskim letom - 52-odstotni upad razpisanih delovnih mest. Upamo, da bomo to v prihodnjih mesecih do neke mere nadoknadili,« je še dejala direktorica. Ponavadi je največ zaposlovanja prav spomladi in jeseni, vendar vsega ne bo mogoče nadomestiti. Zgovorno je, da so na zavodu trenutno prijavljeni kadri, ki jih je vrsto let primanjkovalo. Gre za iskalce zaposlitve na področju gostinstva, za kuharje in natakarje. »To je lahko priložnost za tiste delodajalce, ki so imeli v preteklosti težave zaradi pridobivanja kvalificiranega kadra,« meni Rumbakova. Največ novih brezposelnih se je pojavilo prav s področja gostinstva. Zanimivo je tudi, da je še vedno veliko povpraševanje po voznikih tovornjakov v mednarodnem prometu ter po gradbenih delavcih. BJ Sprejem za najboljše CELJE - Tradicionalni županov sprejem za 61 najboljših učencev celjskih osnovnih in glasbenih šol je bil letos v dvorani Celjskega doma. Župan Bojan Šrot in ravnatelji šol so podelili priznanja in knjižne nagrade najuspešnejšim učencem. »Zaradi vaših sposobnosti, nadarjenosti in vaše marljivosti imate vse pogoje, da si ustvarite svetlo prihodnost. Zavedajte se, da je vsak velik uspeh rezultat drznih sanj in trdega dela,« je povedal v svojem nagovoru župan. Mlade je nagovorila tudi ravnateljica Osnovne šole Frana Kranjca Danica Šalej, njena šola je pripravila tudi program prireditve. TC IZ NAŠIH KRAJEV 7 ŠENTJUR - Ena večjih letošnjih naložb v osnovnih šolah Z obnovljeno kuhinjo v novo šolsko leto Obnovljene kuhinje se bodo po poletnih počitnicah razveselili učenci in zaposleni Osnovne šole Dramlje v občini Šentjur. Omenjena šola, ki jo obiskuje 240 učencev, je bila zgrajena leta 1980. Leta 2013 je bila deležna energetske sanacije in celovite obnove. Kuhinja, kjer kuhajo tudi za otroke iz enote vrtca, je povsem dotrajana in iztrošena. TINA STRMČNIK Kuhinjo v Osnovni šoli Dramlje, kjer za 240 učencev skrbi 36 zaposlenih, bo izvajalec del začel obnavljati konec tega meseca. Dela naj bi zaključil do konca avgusta. (Foto: OŠ Dramlje) Ravnateljica omenjene šole Mirjana Aužner je pojasnila, da v tem vzgojno-izobraževalnem zavodu z veseljem pričakujejo novo kuhinjo. Ob energetski obnovi so v kuhinji preuredili prezračevanje in namestili varčno napo. Vsi ostali deli kuhinje so močno dotrajani, zaposleni se soočajo s pomanjkanjem prostora. Organizacija dela v dosedanjih razmerah je tako zelo zahtevna. »Kuhinjsko osebje si mora veliko pomagati in se močno prilagajati. Tudi zato, ker imata tako šola kot vrtec vsak svoj jedilnik,« je dejala ravnateljica. Občina Šentjur je želela sofinanciranje za obnovo najprej pridobiti pri pristoj- nem ministrstvu. To je že objavljen razpis umaknilo, občina se je naložbe zato lotila sama. Župan mag. Marko Diaci je sredi junija z izvajalcem del, podjetjem Resalta, podpisal pogodbo o obnovi, vredni 314 tisoč evrov. Težko pričakovano dvigalo Doslej so hrano v kuhinjo nosili po stopnicah. Te je bilo treba premagovati tudi pri odnašanju embalaže in odpadkov. Po obnovi bo gibanje hrane in ljudi olajšalo hidravlično hišno dvigalo. To bo lažji dostop do nekaterih šolskih prostorov omogočilo tudi gibalno oviranim osebam. Preureditev kuhinje bo zajemala še ureditev dodatnih prostorov v stavbi in zagotovitev dodatnih površin zunaj nje. Šolska kuhinja bo med drugim dobila ustrezne prostore za biološke odpadke. Po besedah šentjurskega župana Marka Diacija precejšen del denarja, namenjenega za obnovo kuhinje, predstavlja nakup nove opreme. »Verja- mem, da bo zaradi vsega naštetega otrokom iz dramelj-ske šole in vrtca še naprej na voljo odlična hrana.« Občina Šentjur, ki je ustanoviteljica šestih osnovnih šol s štirimi podružnicami in enajstih enot vrtca, pripravlja tudi dokumentacijo za ostale naložbe v šolsko in vrtčevsko infrastrukturo. Med drugim po obnovi že nestrpno kliče tudi kuhinja v Osnovni šoli Franja Malgaja. Za projekt si šentjurska občina po besedah tamkajšnjega župana na katerem od razpisov obeta vsaj del sofinanciranja. »Tako velik šolski postroj neprestano zahteva velike denarne vložke, čeprav smo v zadnjem obdobju v to področje vložili približno 15 milijonov evrov.« Teater v lapidariju CELJE - Gledališče Celje je v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje ob vstopu v poletje poskrbelo za prijetno programsko presenečenje in pripravilo dogodek Teater v lapidariju. V dveh poletnih večerih si bodo obiskovalci lahko v imenitnem okolju ob Savinjskem nabrežju ogledali uspešnici celjskega poklicnega gledališča. V sredo, 24. junija, ob 20. uri bo na sporedu komična drama Ljubi moj, drugi večer ob isti uri pa s številnimi priznanji nagrajena monodrama Večni otrok. »S tem se želimo pokloniti mestu in hkrati pokazati, da lahko sodelovanje med dvema tako pomembnima ustanovama ustvari nepozabno doživetje,« so ob predstavitvi skupnega projekta sporočili iz Gledališče Celje. Brezplačne vstopnice lahko gledalci prevzamejo pri blagajni Gledališča Celje in v Osrednji knjižnici Celje. Število vstopnic je omejeno. V primeru slabega vremena bosta predstavi na velikem odru SLG Celje. Sicer pa v gledališču končujejo uprizarjanje predstave Plašč Nikolaja Vasiljeviča Gogolja, s katero so se iz virtualnega po koncu epidemije koronavirusa vrnili na pravi, veliki oder. Predstavo si je mogoče ogledati samo še danes in jutri. Gledališki ansambel tudi že študira nove predstave in se pripravlja na prihajajočo sezono. RG Prireditveni oder pod streho VELENJE - Eden večjih projektov, ki bo popestril turistično ponudbo mesta, dobiva končno podobo. V zadnjih nekaj tednih so izvajalci gradbenih del nad oder že postaviti streho. Ta je oblikovana kot razgledna ploščad in bo omogočala lep pogled na Velenjsko jezero z okolico. V Mestni občini Velenje pričakujejo, da bodo gradbena dela končana do konca letošnjega leta. Vrednost projekta, ki zajema postavitev prireditvenega odra in ureditev prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru, znaša malo več kot devet milijonov evrov. Denar za uresničitev projekta je velenjska občina pridobila tako s pomočjo evropskih razpisov (4,8 milijona evrov), kot tudi na državnih razpisih (1,2 milijona evrov), preostanek je zagotovila iz proračuna. LKK, foto: MOV Več za kulturni in zadružni dom LJUBNO - Po prvem rebalansu občinskega proračuna so prihodki povišani za 16 odstotkov ter odhodki za 18. Rebalans je občinski svet sprejel na zadnji seji. Po novem znaša ljubenski proračun skoraj štiri milijone evrov. Na prihodkovni strani je več denarja zaradi višje glavarine ter zaradi 350 tisoč evrov donacije za obnovo kulturnega doma, ki jo namenja družba KLS Ljubno. Za obnovo kulturnega doma je v rebalansu v celoti dodatnih 410 tisoč evrov ter za obnovo zadružnega doma dodatnih 110 tisoč. V njem bodo »flosarska« zbirka, zbirka ljubenskih »potic« in lani prejeta Breznikova zbirka. Dodaten denar je tudi za nakup zemljišč za podjetniško cono Loke. Zaradi mile zime je občina privarčevala 86 tisoč evrov za zimsko vzdrževanje cest. V letošnjem ljubenskem proračunu je med drugim tudi denar za urejanje sekundarnih vodov ter vlaganja v črpališča fekalne kanalizacije. Na cestnem področju je na vrsti modernizacija kilometer dolgega odseka v zaselku Savina, večja prenova se bo letos začela tudi v naselju Janezovo Polje. Gre za naj-gosteje naseljeno območje občine. V zaselku Ter bo zgrajen nov vodohran, kmalu bo začel delovati vodohran Primož. BJ Celje, prihaja mobilni bob! obišči ga med 18. in 20. junijem pred nakupovalnim središčem Citycenter Celje in ujemi bob ugodnosti! bob.si 8 IZ NAŠIH KRAJEV Brez pohoda po Aškerčevi poti LAŠKO - V okviru celoletne akcije Po laških poteh, ki jo pripravlja Stik Laško, bi po načrtih minulo soboto moral biti jubilejni, 25. pohod Po Aškerčevi poti, a so ga zaradi aktualnih razmer in ukrepov v zvezi s koronavirusom morali odpovedati. Kot tudi že prejšnja pohoda, aprila pohod na Hum in maja pohod iz Slog v Log. »Upamo, da se bodo razmere umirile in bomo organizirane pohode akcije Po laških poteh lahko začeli 22. avgusta, ko se bomo že osmo leto zapored podali po sledeh starodavnih kultur Orionove poti,« je povedal Dean Muhovec, strokovni sodelavec v Stiku Laško in vodja projekta Po laških poteh. Pohodi si bodo v nadaljevanju sledili po zastavljenem načrtu, in sicer: 5. septembra bo pohod po Anzekovi poti iz Laškega na Svetino, 19. septembra pohod po poti treh cerkva, 3. oktobra pohod na sv. Trojico ter 7. novembra vsakoletni zaključni pohod po nekdanjih trških mejah Laškega. »Pohod po Aškerčevi poti je odpovedan, individualno pa ni prepovedan, enako tudi ne obisk vseh ostalih urejenih tematskih pohodnih poti na območju občine Laško oz. destinacije Laško,« je bil slikovit Dean Muhovec in ob tem povabil vse pohodnike, naj se posamično podajo na številne poti v destinaciji Laško. Ob tem naj v času koronavirusa upoštevajo uradne strokovne smernice za zmanjšanje možnosti prenosa okužb, razdaljo pri druženju, pravila uporabe javnih stavb ... Žige opravljenih individualnih pohodov lahko pohodniki zbirajo v knjižici Dnevnik tematskih pohodnih poti Po laških poteh. Tisti, ki ga še nimajo, ga lahko kupijo ali naročijo v Ticu Laško ali naročijo na spletni strani lasko. info. Več o akciji Po laških poteh si ljubitelji pohodništva lahko preberejo na Facebooku in spletni strani lasko.info. RG Foto: STIK LAŠKO V Stiku Laško upajo, da bodo avgusta lahko izpeljali prvi letošnji pohod po Orionovi poti. stroji Obnova ceste Zidani Most-Radeče Gradbeni že brnijo Po dolgih letih pričakovanj se je pred dnevi le začela obnova glavne ceste Zidani Most-Radeče, ki jo je že močno načel zob časa in ki ni le dotrajana, marveč je glede na veliko prometno obremenitev na tem območju postala tudi nevarna. V času gradnje je vzpostavljena delna zapora ceste, promet je izmenično urejen, zato prihaja do krajših zastojev ROBERT GORJANC »Obnova ceste Zidani Most-Radeče je načrtovana v dolžini 1.230 metrov. Predvidene so širitev glavne ceste proti Savi, izvedba podpornih konstrukcij - pilotne stene ter armiranobetonskih zidov - gradnja treh prepu-stov, ureditev odvodnjavanja ter prometne opreme in signalizacije,« so načrtovana dela predstavili na direkciji za infrastrukturo (DRSI), ki je investitorica projekta. Vrednost gradnje je 5,6 milijona evrov, dela izvaja podjetje JV CVP s partnerji - podjetji Kostak, Hip Plus in Prohaus. Obnova ceste bo predvidoma končana do konca leta 2021. »Ta cesta je del infrastrukture, ki jo nujno potrebujemo za razvoj kraja, za lažje gibanje občanov, saj je dnevna migracija na tem območju precejšnja. Po eni strani se je torej začelo, po drugi so se pojavili tudi pritiski občanov zaradi delne zapore. Ampak verjamem, da bo prevladala strpnost in bomo našli tudi katero drugo pot, ki je doslej nismo ubrali, da pridemo lažje do svojega cilja, speljanih je namreč kar nekaj cest, čez Planino, Preske, Podkum, da lahko pridemo proti Ljubljani ali na druga mesta,« je ob začetku del povedal Tomaž Režun, župan Občine Radeče. Lani jeseni je DRSI v polni dvorani kulturnega doma v Radečah občanom predstavila način izvedbe projekta in pri tem zagotovila, da zaradi del ne bo prišlo do popolne zapore ceste, ki je glavna prometna žila iz Savinjske doline in Zasavja proti Po-savju. Obnova te ceste je povezana z gradnjo nove državne ceste od Hrastnika do Zidanega Mosta, kjer je tudi predvidena gradnja novega mostu in za katero je že bil sprejet državni prostorski načrt. Po načrtovanem projektu bo gradnja te nove ceste mogoča, šele ko bo končana obnova ceste Zidani Most-Radeče. Prav tako je od Zidanega Mosta do Radeč po desnem bregu Save predvidena gradnja kolesarske povezave. ROBERT GORJANC Foto: Andraž Purg -GrupA Punčke za(upanja) že čakajo na posvojitelje CELJE - V Osrednji knjižnici Celje je v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje sredi marca, ko se je javno življenje zaradi epidemije koronavirusa povsem ustavilo, zaživel projekt Punčke (za)upanja iz karantene, ki deluje kot Facebook skupina. Zamisel izvira iz lanskega delovanja krožka izdelovalk punčk iz cunj, ki so sicer že dolgoletni Unicefov projekt, letos pa so v celjski knjižnici k sodelovanju povabili tudi druge ustvarjalce iz vse Slovenije. Pri punčkah (za)upanja iz karantene gre za humanitarni projekt: punčke bodo na dražbi pod pokroviteljstvom Uni-cefa Slovenije dobile svoje posvojitelje. Ti bodo za to čast in dragocenost odšteli 20 evrov, s čimer bodo pomagali kriti stroške cepljenja proti šestim nalezljivim boleznim otrok v najrevnejših predelih sveta. Do dražbe, ki bo ta ponedeljek ob 11. uri na ploščadi pred knjižnico, morebitne posvojitelje že pozdravljajo z oken vstopnega prostora v Osrednjo knjižnico Celje. Za glasbeno popestritev dogodka bo poskrbela prejemnica letošnjega kristalnega grba Mestne občine Celje, glasbenica Nuša Ofentavšek, s klavirsko spremljavo Tadeja Grušovnjaka. RG, foto: SHERPA Punčke za(upanja) iz karantene pozdravljajo obiskovalce knjižnice in čakajo na posvojitelje. IZ NAŠIH KRAJEV 9 Novogradnje prvič po 2 tisoč evrov za kvadratni meter Nepremičninski trg po epidemiji Koronakriza je postavila svet na glavo. Gospodarstvo se je znašlo v novem položaju zaradi razmer, ki jih doslej nismo poznali. Veliko je bilo napovedovanja, da bo svet po tej pandemiji drugačen. In kako je po epidemiji na nepremičninskem trgu na Celjskem? BRANEJERANKO Kot opaža Vasja Crnjakovič, vodja agencije Re/max Celje, se tako kupci kot prodajalci sprašujejo ali je pravi čas za nakup oziroma prodajo nepremičnin. Povpraševanje veliko, vendar ... »Za nepremičnine s pravilno zastavljeno tržno ceno je povpraševanje veliko. Nemalokrat se nam zgodi, da je nepremičnina prodana že v istem tednu ali v štirinajstih dneh,« opaža Crnjakovič. Živahno dogajanje na trgu nepremičnin opaža tudi Amadej Parfant iz celjskega Kapitola: »Na trg prihaja nekaj deset nepremičnin in s kupci opravljamo oglede dnevno. Opazili smo, da so ti kupci, ki kupujejo zdaj, bolj odločeni kupiti oziroma so njihove potrebe bolj izoblikovane.« Gašper Kos iz Borze nepremičnin je opazil, da je bilo med epidemijo večje povpraševanje po zemljiščih in vikendih, zdaj je povpraševanje po vseh vrstah nepremičnin. »Trenutno je najslabše povpraševanje po poslovnih nepremičninah. Še vedno so opazni zadržki pri njihovem nakupu, mogoče zaradi kreditiranja ali zaradi »Povpraševanje še ni na ravni, kot je bilo februarja, pred epidemijo. Z vsakim tednom je boljše. Nekateri kupci še imajo - zaradi strahu pred morebitnim drugim valom epidemije - zadržke pri najemanju posojil. V večini primerov nimajo zadržkov tisti kupci, ki rešujejo svoj stanovanjski problem oziroma si želijo večje bivalno udobje,« opaža Gašper Kos iz celjske Borze nepremičnin. pričakovanja novogradenj v Celju,« je povedal Kos iz Borze nepremičnin. Povpraševanje kljub vsemu še ni na ravni, ko je bilo pred izbruhom epidemije. Poleg tega je manjša ponudba novih nepremičnin, opaža Re/max. »Na trgu je manj kupcev, vendar je to za nepremičninske svetovalce hkrati dobrodošlo. Na trgu so ostali tisti, ki imajo resnično namen nepremičnino prodati oziroma kupiti. Lahko torej rečemo, da so to resni kupci in prodajalci,« meni Vasja Crnjakovič. »Še vedno je povpraševanje po določenih nepremičninah večje kot njihova ponudba. Do spremembe bo lahko prišlo, ko bodo na trgu novozgrajena stanovanja, kar bo vplivalo na prodajo rabljenih stanovanj in hiš,« ocenjuje Gašper Kos iz Borze nepremičnin. »Bivalnih vikendov na trgu ni veliko. Predvsem pri slednjih je dokumentacija neurejena. Stranke opozarjamo tudi, da večina hiš nima uporabnega dovoljenja,« je povedal Amadej Parfant iz Kapitola. Po koliko? In prodajne vrednosti nepremičnin na Celjskem, to je cena kvadratnega metra nepremičnine? »Cene nepremičnin zaenkrat ne padajo, stagnirajo. Pri povpraševanju je opazna manjša sprememba. Povečalo se je zanimanje za manjše hiše in bivalne vikende v bližini mest,« pravi Crnjakovič iz Re/maxa. Dogaja se še nekaj. »Velikokrat se na naše nepremičninske svetovalce obrnejo stranke, ki želijo poleg hiše ali vikenda tudi nekaj zemljišča, saj si želijo do določene mere zagotoviti samooskrbnost,« je dodal Crnjakovič. »Pri cenah so manjša odstopanja, večjih trenutno ni. Za znižanje cen bo potrebna velika ponudba novogradenj, zgodilo pa se bo lahko tudi med morebitno ponovno gospodarsko krizo,« ocenjuje Kos iz Borze nepremičnin. V »Prodajalec, ki prodaja nepremičnino po pošteni tržni ceni, jo lahko proda v enem mesecu. Ob tem je mogoče na spletu opaziti veliko nepremičnin, ki so zaradi nerazumno postavljene cene na prodaj mesece in leta,« opaža Amadej Parfant iz celjskega Kapitola. »Nekateri kupci špekulirajo, da bodo cene padle v roku pol oziroma enega leta. To so kupci, ki jim je pri nakupu vodilo cena, ne glede na ostale želje, ki jih imajo. Logično je, da je za dobro nepremičnino treba plačati višjo ceno, in takšne nepremičnine so običajno prodane takoj,« dodaja Parfant. Celju je trenutno okvirna cena kvadratnega metra stanovanja od tisoč do 1.300 evrov (v nepremičninskih agencijah navajajo različen razpon cene). V Kapitolu so med drugim izpostavili, da je na trgu nekaj novogradenj, kjer cene presegajo dva tisoč evrov za kvadratni meter. »Tako visokih cen, kot so jih postavili lastniki teh Po podatkih Re/maxa je v Celju prodajna cena kvadratnega metra stanovanja od 1100 do 1300 evrov, v Žalcu od tisoč do 1.500 evrov (višja cena je zaradi novogradenj na Vranskem), v Laškem od tisoč do 1.130 evrov ter v Velenju od tisoč do 1.290 evrov. »Posledice, ki jih bo pustil sedemtedenski >lock down<, bodo vidne v prihajajočih nekaj mesecih. Skoraj zagotovo lahko rečem, da znižanja cen stanovanj ni mogoče pričakovati. Ponudba še vedno zaostaja za povpraševanjem,« je povedal Vasja Crnjakovič iz Re/maxa. projektov, ni bilo na Celjskem še nikoli. Menim, da je mogoče kupiti dobro nepremičnino za bistveno ugodnejšo ceno,« pripominja Amadej Parfant iz Kapitola. In obnašanje bank po epidemiji? »Zaradi moratorijev posojil in čakanja navodil Banke Slovenije za nadaljnje poslovanje je njihov odnos še vedno zmeden. Vsekakor se bodo morale hitro odzvati, saj je uspešno poslovanje pomembno tudi zanje,« je dejal Gašper Kos. »Banke posojila dajejo in noben posel po epidemiji - zaradi odobritve posojila kupcem - nam doslej ni padel v vodo. Seveda je vse odvisno od finančnih možnosti posojilojemalca,« je povedal Crnjakovič. I/ ■■ ■ ■ i ■ v Knjige so ju ujele v svoje mreže CELJE - Knjige imajo od nekdaj izredno moč povezovanja. Z njimi se po vsem svetu povezujejo ljubitelji izbranih besed. Povezale so tudi Nušo Komplet Peperko in Barbaro Gradič Oset, ljubiteljski bralki. Da bi lahko v svoje mreže ujele še druge, sta zasnovali posebne knjižne delavnice z naslovom Knjige v mreži. Barbara in Nuša sta odvisni od knjig. Prva je pred dnevi zaradi zatopljenosti v branje zasmodila pecivo, druga je zaradi knjige dočakala prečudovit sončni vzhod. Obe radi sestavljata sezname knjig, ki jih morata še prebrati, in jih nenehno podaljšujeta. In ker seznamom ni konca, sta si zamislili knjižno delavnico, na kateri več bralcev ustvarja in postavlja skupen knjižni zemljevid ter daje tem seznamom nove kažipote. Vstopnica na delavnico je tako knjiga. »Prebrana ali tista s seznama. Prva, ki vam pride pod roke, ali mogoče tista, ki ima na vaši knjižni polici posebno mesto,« pravita. Barbara in Nuša, ki so ju knjige povezale, želita na petih srečanjih z udeleženci sestaviti knjižni zemljevid, po katerem se bralec ne bo sprehajal sam, ampak z drugimi. Tako se bo ta zemljevid bogatil z osebnimi spomini, asociacijami in občutji kot tudi s splošnimi znanji in zgodovinskimi trenutki. Kakšne so torej niti, ki jih tkejo knjige? Kakšne asociacije, spomine dobite, ko vam nekdo pove naslov knjige? Zakaj nekatere knjige v vas sprožijo veselje, druge nelagodje? Je to zaradi knjige ali občutij ob tem, ko ste jo brali? Kako lahko knjiga poveže bralca z drugim bralcem? Kako močno nas knjige zapeljejo v svoje brezmejno predivo? Odgovore na ta vprašanja bodo iskali vsi, ki se bodo pustili ujeti v knjižne mreže. Barbara in Nuša se zavedata, da ima branje številne dobre učinke. Poleg tega, da izboljšuje umske sposobnosti, pomaga lajšati stres in je zdravilo za depresijo, z branjem bralci pogosto spremenijo način raz- mišljanja in drugače dojemajo sebe. »Res nas knjige ne morejo zaščiti pred našo skupno usodo - smrtjo, a ponujajo možnosti, da se spremenimo, razsvetlimo.« Ce bosta v svoj krog privabili še koga, je večja možnost za širjenje razsvetljenja in širšega pogleda na včasih preveč enosmeren svet. In kot pravita: »Več kot nas bo, prej bomo na cilju.« LKK Udeleženci petih zaporednih dogodkov bodo razvijali svoje orodje za pomnjenje prebranih knjig v spominske mreže, obenem bodo širili svoje knjižne zemljevide z drugimi bralci. Prvi knjižni dogodek bo v torek, 23. junija, ob 18. uri v AQ galeriji v Celju. Naslednji bo avgusta, sledili mu bodo še trije. ШП7Г muz ej novej 5 e z go dovine I c el j e POLETNA MUZEJSKA NOC 20. 6. 2020 v MnZC 18.00-24.00 - Ogled vseh stalnih in občasnih muzejskih razstav 18.00-23.00 - Oživitev ulice obrtnikov in muzejske lekarne na stalni razstavi Živeti v Celju z muzejskimi prostovoljci in demonstratorji 19.00 - Stari pisker, vodstvo 18.00-21.00 - Fotoatelje in galerija Pelikan: ogled občasnih razstav (Obrazi in Fotohiša Pelikan 1899-1919-2019) 18.00-20.00 - Fotografiranje v Fotoateljeju in galeriji Pelikan / poletno-nočni popust 18.00-24.00 - posebna ponudba v muzejski trgovini (50 % popust na založništvo MnZC) http://www.muzej-nz-ce.si novi tedniki radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik od ponedeljka, 1. 6. 2020, v času uradnih ur (7.00-15.00) SPREJEMAMO SPET NA SEDEŽU PODJETJA (Prešernova ulica 19, Celje). ŠE VEDNO JIH LAHKO POŠILJATE TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Obnovili del zdravstvene postaje ROGATEC - Občina in Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah sta minulo sredo namenu predala obnovljene prostore v tamkajšnji zdravstveni postaji. Obnova zobne ambulante, čakalnice, kuhinje, sanitarij, prostorov zobozdravstvene vzgoje, zobne tehnike in patronažne službe je stala približno sto tisoč evrov. Zdravstvena postaja Rogatec je bila zgrajena v 90. letih prejšnjega stoletja, tudi zobozdravstveni stroj je po 15 letih dela klical po obnovi, je pojasnila direktorica šmarskega ZD mag. Jasna Žerak. Vesela je, da so prenovili celo nadstropje v zdravstveni postaji. Novo pridobitev so namenu predali v času, ko v Rogatcu obeležujejo 90-letnico zdravstvene dejavnosti. Rogaški župan Martin Mikolič je povedal, da je občina za gradbena dela prispevala približno 55 tisoč evrov, zdravstveni dom pa je dodal še 50 tisočakov za nakup nove opreme. ZD Šmarje pri Jelšah, ki ima pod svojim okriljem zdravstvene postaje v šestih občinah Obsotelja in Kozjanskega, v juliju načrtuje še obnovo dveh pediatričnih ambulant v Rogaški Slatini. Konec maja je tam začela delati nova pediatrinja. »V našem zdravstvenem domu po novem delajo štirje pediatri. Dva sta za območje Rogaške Slatine in Rogatca, eden je za bmočje Kozjanskega, eden skrbi za malčke v Šmarju pri Jelšah.« Žerakova je dodala, da želijo do konca leta obnoviti tudi ambulanto družinskega zdravnika v zdravstveni postaji v Kozjem. Vlada je nedavno v splošnem dogovoru za ZD Šmarje pri Jelšah in še za osem zdravstvenih domov z drugih območij dodelila financiranje satelitske urgentne triaže. »To pomeni, da bolnike sprejme diplomirana medicinska sestra in jih razvrsti glede na nujnost primera,« je pojasnila direktorica. Nadalje naj bi šmar-ski zdravstveni dom postal eden od satelitskih urgentnih centrov, kar pomeni dodatno zaposlovanje zdravstvenih delavcev in boljšo obravnavo bolnikov. TS 10 KULTURA O časih, ko Sobotna Poletna muzejska noč v Muzeju novejše zgodovine Celje (MNZC) bo tokrat v znamenju glasbe, saj bo odmevala v ritmih roka v slovensko-srbskih vzporednicah. Pravzaprav bo živahen glasbeni dan v muzeju že danes popoldne, ko bo uradno odprtje razstave, na kateri bo v živo na kitaro igral legendarni domači roker Zoran Predin, zagotovo pa se bo na dogodku pojavilo še katero znano ime te zvrsti glasbe. Domači muzej je razstavo, katere naslov je Za domovino z rockom naprej, pripravil v sodelovanju z Rok muzejem Beograda. Razstava v sodelovanju z Rok muzejem Beograda je bil rok še mlad Sebastjan Weber, avtor razstave in urednik kataloga k razstavi Za domovino z rockom naprej, in direktor muzeja dr. Tonček Kregar usklajujeta še zadnje podrobnosti pri postavljanju razstave. ROBERT GORJANC Kot je povedal dr. Tonček Kregar, direktor MNZC in kot vokalist skupine MI2 tudi zaprisežen roker, je zgodba o nastanku te razstave kar zanimiva, zakrivili so jo ljudje iz Beograda, ki z velikim navdušenjem zbirajo gradivo o zgodovini srbskega roka in ki so ustvarili tudi posebno zbirko, imenovano Rok muzej. Pri njih torej ne gre za klasični muzej, saj ta potrebuje prostore, ampak za nevladno organizacijo, katere glavni protagonist je basist Miroslav Cvetković. Rok muzej Beograd želi to zbirko promovirati tudi v širšem evropskem prostoru. Z MNZC so kolegi iz Beograda najbrž stopili v stik tudi zato, ker vedo, da ima celjski muzej posluh za različne vsebine, povezane s popularno kulturo. Pred leti so postavili zelo odmevno razstavo z naslovom Džins generacija, ki je obravnavala podobne teme. »Ker je zgodovina srbskega roka, čeprav se navezuje na celoten jugoslovanski prostor, vendar malo preskromna, da bi vzbudila širše zanimanje celjske jav- V Pokrajinskem muzeju Celje bo osrednji dogodek na Poletno muzejsko noč predstavitev nove knjige o Celei, avtorjev dr. Jureta Krajška in dr. Maje Bauso-vac. Zaradi lažje izvedbe predstavitve ob še aktualnih ukrepih, ki so se v zadnjem času še bolj zrahljali, bo predstavitev na prostem, na ploščadi Knežjega dvora, tudi zato, da bi predstavitvi lahko prisluhnilo čim več obiskovalcev. Sicer pa so v pokrajinskem muzeju pripravili tudi brezplačen voden ogled po občasni razstavi Čast in slava, seveda si bo posamično mogoče ogledati tudi ostale zbirke muzeja. V Celju so bila v zadnjih dvajsetih letih številna izkopavanja, ob rekonstrukciji Mariborske ceste, Glavnega nosti, smo se v muzeju odločili, da na osnovi te zbirke naredimo posebno, novo razstavo z naslovom Za domovino z rockom naprej -Jugo rock slovensko-srbske paralele, ki pripoveduje zgodbo o rokovski ustvarjalnosti in glasbi v slovenskem in srbskem prostoru od nastankov do razpada Jugoslavije,« je povedal Tonček Kregar. Razstava, katere avtor je kustos v muzeju Sebastijan Weber, je razdeljena v štiri sklope. V prvem, v obliki t. i. malega odra, predstavljajo srbske in slovenske skupine, ki so bile pomembne za lokalni prostor, na velikem odru pa skupine iz obeh držav, ki so bile pomembne v celotnem jugoslovanskem merilu. Na političnem odru se dotikajo rokovske glasbe v kontekstu takratnega družbenega in političnega okolja, zaodrje pa je namenjeno celjski rokovski subkulturi. »Ob obilici fotografij bo na ogled tudi nekaj zelo zanimivih predmetov. Kolegi iz Srbije so pripeljali stara glasbila, ojačevalce in drugo glasbeno opremo, videti in Muzejskega trga, na dan so prišla nova spoznanja, vedenje o Celei se je močno povečalo. »Ob izkopavanjih za I. osnovno šolo je bilo mogoče ugotoviti, da je bil severni rob Celeie bistveno bolj pomaknjen proti severu, da se je njen obseg povečal. Enako zgodbo smo beležili, ko so arheologi spremljali gradnjo nove kanalizacije na Bregu, tudi južni rob Celeie je bil bistveno južneje od prvotnih predvidevanj. Po zadnjih ocenah je v Celei živelo približno 12 tisoč prebivalcev, morda še kakšnih tisoč več. Bistveno bolje poznamo ulični sistem Celeie, način življenja prebivalcev, vsa ta nova dejstva in ugotovitve sta avtorja povzela v tej knjigi, ki je bogato opremljena s fotografskim mate- bo mogoče tudi nekaj rari-tet, originalna oblačila, na primer Toprove srajce jugoslovanskih Beatlov, Kameleonov, z nami bo tudi Tulio Furlanič, bobnar te legendarne skupine. Za vse, kar bi lahko prikazali, nam je zmanjkalo prostora, lahko bi napolnili vsaj še dva, tri razstavne prostore, toliko gradiva smo zbrali.« rialom, tako da bo knjiga ne samo berljiva, ampak tudi gledljiva,« je o prihajajoči knjigi povedal Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje. Med nosilne dogodke sobotnega večera v pokrajinskem muzeju spada tudi voden ogled po razstavi Cast in slava, na kateri si je mogoče ogledati odlikovanja, medalje, znake in značke iz zbirk muzeja. Po razstavi bo vodil njen avtor mag. Damir Žerič. V muzeju ob tem opozarjajo, da se je treba predhodno prijaviti, vodenega ogleda se bo lahko udeležilo se največ 25 oseb. V pokrajinskem muzeju bodo na Poletno muzejsko noč ponovili koncert z balkona Stare grofije violinistke Inge Ulokine. Za koncert ne- Odprtje na prostem Odpiranje meja in rahljanje ukrepov v zadnjem času sta omogočila lažjo organizacijo razstave in načrtovanje otvoritvenega dogodka. Ta bo na prostem, pred pročeljem muzeja, obiskovalcem bo z balkona muzejske stavbe zaigral in zapel Zoran Predin. »Sicer pa bodo ob tej razstavi na ogled bo kateri pravijo, da gre za prvi pokoronski koncert v Celju. Ogledati si ga bo mogoče ob 19.30 iz lapidarija muzeja in z nabrežja Savinje. še vse ostale naše stalne in občasne razstave, kot je pred kratkim odprta razstava Več kot barve v otroškem muzeju, na razstavi Živeti v Celju »Verjamem, da bo naš muzej na Poletno muzejsko noč kljub aktualnim koronača-som dobro obiskan kot pretekla leta, saj si ljudje po ra- bodo z nami demonstratorji, organizirali bomo vodstvo po razstavi v Starem piskru in Fo-tohiši Pelikan ...« je še povedal Tonček Kregar. hljanju ukrepov želijo obiska muzeja, druženja v kulturnih hramih,« je še sklenil Stane Rozman. RG Na poletno muzejsko noč z masko Poletna muzejska noč bo v Pokrajinskem muzeju Celje in Muzeju novejše zgodovine Celje tradicionalno trajala od 18. do 24. ure. Zaradi pričakovanega visokega obiska in kljub sproščanju še vedno veljavnih zaščitnih ukrepov je za obiskovalce priporočljivo ali kar nujno, da imajo za obisk muzeja ta večer oziroma to noč s seboj masko. Ob velikem številu obiskovalcev je v muzejskih prostorih namreč zelo težko ali kar nemogoče zagotavljati varnostno razdaljo. Mogoče je tudi pričakovati, da bi v trenutnih okoliščinah lahko prihajalo tudi do občasnega omejevanja števila obiskovalcev, zato je priporočljivo, da se obiskovalci ob dobri volji oborožijo tudi z malo več potrpežljivosti. Prav tako je priporočljivo, da se obiskovalci pred prihodom v muzej seznanijo z aktualnimi informacijami in napotki na spletnih in Facebookovih straneh obeh muzejev. RG Pokrajinski muzej Celje predstavil knjigo svojih arheologov KULTURA 11 Od dvojnega prostora do Evrope Conamare V Galeriji sodobne umetnosti Celje je od petka na ogled razstava z naslovom Od dvojnega prostora do Evrope Conamare. Gre za izbor iz stalne zbirke centra sodobne umetnosti (CSU). Kustosinja razstave je Irena Čerčnik, razstava bo na ogled do 30. avgusta. Tokratni izbor iz stalne zbirke CSU (zadnji predstavitvi zbirke sta bili leta 2013 in 2016) je usmerjen na dialog med deli, ki so nastala od leta 1956 do danes. »V zbirki manjka marsikatero delo, ki bi pomembno predstavljalo posamezno desetletje - izjema je sodobna celjska ustvarjalnost, ki je z vsakoletnimi novimi pridobitvami po letu 2006 najbolj bogato zastopana. Razstava je tako namesto kronološkega pregleda dogajanja v umetnosti predvsem sopostavitev tistih starejših in sodobnih del, ki kljub različnim idejnim izhodiščem in vizualnim pristopom nosijo sorodno informacijo,« so sporočili iz Zavoda Celeia Celje, v okviru katerega deluje center sodobne umetnosti. Takšna postavitev je nastala nenazadnje tudi zato, ker prinaša zanimive primerjave, a predvsem zato, ker poudarja univerzalnost likovne govorice, ki zmore nagovarjati tudi povsem izven časovnih okvirov. RG Foto: Andraž Purg - GrupA Uspel Enkraten festival Hiše kulture Celje S predstavo Heroj 2.0 se je minulo nedeljo končal Enkraten festival, ki ga je pripravila Hiša kulture Celje. »Organizatorji smo z izvedbo Enkratnega festivala izjemno zadovoljni. Kar tri od petih dogodkov smo morali s Starega gradu prestaviti v dvorano Celjskega doma oziroma Narodnega doma, a to ni vplivalo na kakovost izkušnje za obiskovalce, ki jih je program vidno navdušil,« je izvedbo festivala in odziv občinstva ocenil Miha Firšt, direktor Hiše kulture Celje. Festival se je začel sredi prejšnjega tedna z razprodano predstavo Komedija o artu v lastni produkciji Hiše kulture Celje, sledila sta koncerta tenorista Matjaža Stopinška ob klavirski spremljavi dirigenta Simona Dvoršaka in dua harfistke Anje Gaberc in flavtistke Irene Rovtar. Konec tedna sta obiskovalce navdušili eni najodmevnejših nevladnih gledaliških produkcij - namizni muzikal Živela vulva, v izvedbi ljubljanskega gledališča Miniteater in Heroj 2.0, predstava vseh predstav mariborskega zavoda Moment. Festival je obiskalo 250 obiskovalcev, kar je bilo ob veljavnih omejitvah javnega zbiranja v času trajanja festivala tudi največ, kar je bilo mogoče. V Hiši kulture Celje nimajo počitnic: že to nedeljo, 21. junija, bodo v sodelovanju z Mestno četrtjo Center pripravili Praznik glasbe. Na petih prizoriščih pod drevesnimi krošnjami (mestni park, Savinjsko nabrežje, Glavni trg, trg pred Mestnim kinom Metropol in atrij Celjskega mladinskega centra) se bo med 11. in 21. uro zvrstilo več kot dvajset koncertov vseh zvrsti - od klasične glasbe, džeza, opere in irskih ljudskih napevov do filmske glasbe, roka in popa. RG, foto: SHERPA S koncerta harfistke Anje Gaberc in flavtistke Irene Rovtar na malem prizorišču med romanskim in gotskim palacijem celjskega Starega gradu Z odprtja nove razstave v galeriji sodobne umetnosti Maji Hodošček največje državno stanovsko priznanje Maja Hodošček, pedagoginja in umetnica videa ter inštalacij, zaposlena kot kustosinja v Centru sodobne umetnosti Zavoda Celeia Celje, je letošnja prejemnica največje nagrade za ustvarjalne dosežke na področju likovne in vizualne umetnosti, priznanja Riharda Jakopiča. Priznanje Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je prejela za razstavo, ki jo je imela lani v seriji samostojnih razstav Prepih v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Maja Hodošček (1984) je diplomirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru in magistri-rala na Dutch Art Institutu v Arnhemu na Nizozemskem. Uporablja medij videa in inštalacije. V svojem delu raziskuje različne koncepte znanja, procese učenja in socialne odnose, in sicer s posebnim poudarkom na ustvarjanju situacij, v katerih se oblikujejo začasne skupnosti. Svoje delo je predstavila na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah ter festivalih. V letu 2019 je bila rezidentka v centru Tabakalera - International Centre for Contemporary Culture (Donostia). Je dobitnica nagrade OHO (2010). RG Foto: Andraž Purg - GrupA Maja Hodošček je kustosinja v Centru sodobne umetnosti Zavoda Celeia Celje. Nagrada je posvečena slikarju, impresionistu Rihardu Jakopiču (1869-1943), ki je bil osrednja osebnost slovenskega slikarstva v prvi polovici 20. stoletja. Denarna sredstva za nagrado zagotovlja ministrstvo za kulturo. Organizator slovesne podelitve nagrade in priznanj, ta je bila v torek zvečer v Ljubljani, je Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov v sodelovanju z Moderno galerijo. Letos je na razpis prispelo 32 predlogov, žirija pa je podelila glavno nagrado in priznanje trem umetnikom. Celjski godalci spet v igri »Korona« je pošteno pokvarila letošnjo sezono tudi Celjskemu godalnemu orkestru (CGO), ki v teh dneh že pospešeno vadi in se pripravlja na nastope. Namesto petih abonmajskih koncertov je CGO uspel odigrati le dva. In čeprav so člani orkestra že pridno vadili tudi za tretjega in četrtega, se je z razglasitvijo epidemije vse končalo. Še bolj žalostni so bili godalci zato, ker so nameravali prav za konec te sezone slavnostno obeležiti visok jubilej - 75 let neprekinjenega dela orkestra. Kakor hitro so se strogi protikoronski ukrepi nekoliko sprostili, so se člani orkestra spet zbrali na vajah, ki so jih že nestrpno čakali. Tako jim bodo lahko ljubitelji njihovega muziciranja že kmalu spet prisluhnili. V nedeljo, 21. junija, bodo ob 11. uri zaigrali v celjskem mestnem parku v počastitev mednarodnega praznika glasbe. Na tradicionalnem koncertu pri nekdanjem paviljonu v celjskem Mestnem parku bo orkester predstavil spored prepoznavnih klasicističnih in romantičnih skladb Jeana Sibeliu-sa in Wolfganga Amadeusa Mozarta, poklonil pa se bo tudi obletnici rojstva šentjurskega skladatelja Benjamina Ipavca. V sredo, 1. julija, ob 20.30 bodo člani orkestra nastopili na dvorišču Knežjega dvorca v okviru festivala Poletje v Celju, knežjem mestu. TC 12 NAŠA TEMA Od odpora do ustavne pritožbe Cepljenje - večna tema stroke in teorij zarot Pred dnevi je skupina koalicijskih poslancev v Državnem zboru RS vložila predlog novele Zakona o nalezljivih boleznih, v katerem predlaga, da necepljenih otrok ne bi bilo mogoče vpisati v javne oziroma javno financirane vrtce. Poleg tega bi bilo cepljenje obvezno SIMONA SOLINIC za zdravstvene delavce, vključno s cepljenjem proti sezonski gripi. Stroka predloga poslancev zaenkrat ne komentira. A bo verjetno delno v precepu, če upoštevamo, da je proti gripi v Sloveniji cepljenega le 14 odstotkov zdravstvenega osebja, v Angliji pa kar 63 odstotkov. Če razumemo na eni strani ta podatek, je na drugi strani moč razumeti tudi tega, da ima del nestro- kovne javnosti do cepljenja še vedno odpor, del se boji tudi stranskih učinkov. Preverili smo, koliko stranskih učinkov cepljenja je bilo leta 2018 v Sloveniji in kakšne izkušnje imajo s tem pediatri ter starši. Cepljenje bo zagotovo vroča tema v stroki in politiki tudi zaradi prihoda novega cepiva proti covidu-19. Trenutno še vedno ni jasno, ali bo to cepljenje tudi obvezno. Plačljiva cepljenja za marsikoga nedosegljiva Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) predloga za obvezno cepljenje proti določenim boleznim med zdravstvenimi delavci in otroki ter predloga, da otroci, ki niso cepljeni, ne bi smeli v vrtce ali šole, ne komentira natančno. »O določenih omejitvah glede vstopa v varstvene in izobraževalne ustanove odloča zakonodajalec. NIJZ podpira pobude, ki bi pripomogle k zvišanju stopnje precepljeno-sti,« so nam odgovorili. Na področju obveznega cepljenja v Sloveniji je stopnja precepljenosti ljudi relativno visoka, nekoliko drugače je pri priporočenih cepljenjih. »Pomembno je, da vzdržujemo čim višjo precepljenost in tako preprečujemo ponovne izbruhe bolezni, ki smo jih že skoraj pozabili, na primer davico, otroško paralizo ali rdečke,« pravijo v Centru za nalezljive bolezni NIJZ. Ce Slovenijo primerjamo z ostalimi državami, je nižja precepljenost predvsem proti gripi. Tu je naša država še vedno na repu evropskih držav. Odpor proti cepljenju V Sloveniji še vedno vlada določen odpor proti obveznem cepljenju. Zakon o nalezljivih boleznih določa, da so izjema pri obveznem cepljenju otroci z določenimi zdravstvenimi razlogi. »Po tem zakonu je za osebo oziroma starša ali skrbnika, ki se izmika ali onemogoča obvezno cepljenje, predpisana globa 400 do 4 tisoč evrov. Za vodenje prekr-škovnega postopka in izrekanje glob po tem zakonu je pristojen Zdravstveni inšpektorat RS,« dodajajo v NIJZ. Teorije zarote Z epidemijo se je po vsem svetu pojavilo vprašanje, ali bo cepljenje proti novem ko-ronavirusu obvezno. »Pri razvoju cepiva je treba opraviti številna testiranja glede imu-nogenosti, učinkovitosti in varnosti cepiva. Poleg tega je treba upoštevati tudi čas proizvodnje cepiva. O tem, kakšna bodo priporočila za izvajanje cepljenja proti okužbi s SaRS-CoV-2, je trenutno še prehitro govoriti, saj je to odvisno od številnih dejavnikov, ki zaenkrat še niso znani,« so nam odgovorili v NIJZ. In komentar številnih navedb na spletu, ki jih stroka pogosto označi kot teorije zarote? »S teorijami zarote se ne ukvarjamo niti vanje ne verjamemo, saj običajno nimajo znanstvene podlage. Moramo poudariti, da ima lahko širjenje nepreverjenih in neresničnih informacij izjemno negativen vpliv na prebivalstvo, kot sta neupoštevanje ukrepov za preprečevanje okužb ali nižja stopnja precepljenosti prebivalstva,« še pravijo v NIJZ. Ko govorimo o odporu dela javnosti do cepljenja, se poraja vprašanje, kaj je razlog za slabo precepljenost med zdra- vstvenim osebjem v Sloveniji. Stopnja cepljenih zdravstvenih delavcev v primeru preprečevanja gripe je bil v sezoni 2018/19 samo 14-odstotna. Tako slaba stopnja cepljenosti je v Italiji, medtem ko je Angliji kar 63-odstotna. Zakaj se torej zdravstveno osebje ne cepi v večji meri? Nekatera cepljenja krije »zavarovalnica« V Sloveniji so obvezna in nekatera priporočena cepljenja krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja so plačana tudi nekatera cepljenja, za katera indikacijo postavi zdravnik. Cepljenje pri osebah, ki so med delom izpostavljene nevarnosti okužbe, in osebah, ki pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, plača delodajalec. »Pri vsakem uvajanju cepljenja stroka temeljito preuči, katera skupina ljudi je najbolj ogrožena in bi ji to cepljenje glede na znanstvene dokaze prineslo največ koristi. Nato se določi generacija, s katero se rutinsko cepljenje začne,« so nam dejali v NIJZ. Stroške cepljenja proti gripi za starejše nad 65 let, za kronične bolnike, nosečnice in osebe z izrazito povečano telesno težo v celoti krije obvezno zdravstveno zavarovanje. NIJZ je pred kratkim dal tudi enak predlog za otroke od šestega meseca do drugega leta in za širitve cepljenja deč- kov proti okužbam s HPV. Ta predlog še ni potrjen s strani zdravstvenega sveta. Enako je na področju klopnega meningoencefalitisa. Cepljenje proti njemu je brezplačno za osebe, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let ali tri leta, ter pri zamudnikih. Za ostale je cepljenje samoplačniško. Glede na to, da Slovenija spada v svetovni vrh na področju okužb z bo- Ustavna pritožba Mama dveh šoloobveznih otrok pojasnjuje, zakaj je proti cepljenju: »Večino življenja sem zaupala zdravnikom. Verjela sem, da imajo dostop do vseh potrebnih informacij in da so ustrezno usposobljeni. Sama sem cepljena po programu od otroštva, prav tako so cepljeni vsi moji družinski člani v primarni družini, partner in njegova družina. Ko sem rodila otroka, sem tudi njiju cepila po programu. Po cepljenjih sem opazila lokalne reakcije na mestu vboda pri obeh otrocih. Pri mlajšem tudi nočno jokanje še mesece po cepljenju in pojav neke vrste dermatitisa. Tega takrat še nisem povezovala s cepivi. Dvom v cepiva se je pojavil, ko se je eden od družinskih članov pri petdesetih letih cepil proti klopnemu menin-goencefalitisu. Po nekaj odmerkih so se pri njem pojavili seneni nahod in astmatični napadi. Ker nikoli v življenju ni imel tovrstnih težav, smo se doma spraševali, kako to, da so se pojavile. Edina sprememba v njegovem življenju je bilo omenjeno cepljenje. leznimi, ki jih prinašajo klopi, je zaenkrat nemogoče govoriti, ali se bo država kdaj odločila in brezplačno cepljenje omogočila tudi ostalim. SŠol Po temeljitem raziskovanju zanesljivih virov o tej tematiki sem spoznala grenko resnico o cepivih in to, da jo odgovorne ustanove in država prikrivajo. Ker sta otroka še šoloobvezna, ju po tem spoznanju nisem več želela cepiti po obvezni cepili shemi. Kazni ni bilo in tudi težav v šoli zaradi tega nisem imela. Za mlajšega otroka sem na ministrstvo za zdravje vložila predlog o opustitvi cepljenja. Ministrstvo je odločilo, da predlog ni utemeljen in da moram otroka cepiti. Zato sem vložila ustavno pritožbo. Rezultata te še ni.« TC Kaj pa neželeni učinki? Lani je bila precepljenost predšolskih otrok proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju in otroški paralizi ter proti ošpicam, mumpsu in rdečkam 93,6-odstotna. Precepljenost šolskih otrok proti hepatitisu B je bila v šolskem letu 2018/19 87,5 odstotna. NIJZ pripravlja letna poročila o neželenih učinkih po cepljenju. Vsak zdravnik je po cepljenju dolžan inštitutu zagotoviti podatke o stranskih učinkih pri cepljenih. Poročilo za leto 2018 kaže, da je bilo tega leta malo več prijav neželenih učinkov kot leto prej. A stroka to povišanje pripisuje elektronskemu registru cepljenih oseb in neželenih učinkov. Ti se zdaj lahko elektronsko prijavijo. Prijav je bilo 418. »Pri večini teh oseb je šlo za blage neželene učinke, ki so brez posledic izzveneli v nekaj dneh, in za splošne spremembe na mestu cepljenja, kot so bolečina, rdečina in oteklina,« je navedeno v poročilu. 21 oseb je imelo resnejše neželene učinke in so bile zaradi njih tudi hospitalizirane. »Pri šestih osebah je šlo za pričakovane neželene učinke, kjer je bila povezanost s cepljenjem verjetna in so tudi že navedeni v glavnem povzetku značilnosti posameznega cepiva (alergična reakcija z lokaliziranim edemom, večje lokalne reakcije NAŠA TEMA 13 popolno cepljen, že bi smel v javni vrtec OB ROBU Cepivo osvežitve Že od nekdaj je cepljenje - obvezno in priporočljivo - eno od področij, kjer je težko najti ravnotežje v razpravah. Dvom v cepiva bo vedno obstajal. Ne glede na strokovna mnenja. Kako ne bi nekdo podvomil v učinkovitost nekega cepiva, če celo uradni podatki kažejo, da se slovensko zdravstveno osebje proti gripi cepi skoraj v najmanjšem obsegu QT1. дпм. Спт тмтГ v Evropi. Razlog za to do zdaj še ni SIMONA ŠOLINIČ popolnoma pojasnjen. In od stroke do zdaj še nihče ni terjal odgovora, zakaj se ne cepi, če sama ve, kakšne so nevarnosti gripe. Česa se boji? Cepljenje bo na splošno tudi tema razprave, kjer brez politike ne bo šlo. Vsaj v delu, ki se bo nanašal na cepivo proti novem koronavirusu. Ljudje ne verjamejo, da nekdo pri kakršnemkoli cepljenju ne bo mastno zaslužil. Farmacija si že mane roke. Toda ko kdo izpostavlja takšne stvari predvsem na socialnih omrežjih, veljajo za teorije zarote. Če so resnične, se ponavadi izkaže čez nekaj let. Ko je že prepozno. In toliko teorij zarot, kot jih je bilo v tem času o cepljenju, ni bilo še nikoli. Komu verjeti? Ni čudno, da je zbegan del nestrokovne javnosti, če o cepljenju tudi vsa stroka ni enotna. Med pripravo prispevkov smo namreč naleteli na različna tolmačenja iste zakonodaje. V Sloveniji že obstaja Zakon o nalezljivih boleznih. Ta med razloge za opustitev cepljenja uvršča tudi alergijo na sestavine cepiva ali resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva. Pri starejših so te alergije morda že znane, pri otrocih je drugače. Kako naj bo znano, kakšen učinek ima cepivo na otroka, če ni bil še nikoli cepljen? Morda tudi zakon potrebuje nujno cepivo osvežitve. Kdor ni zdaj ne »Če bi upoštevali vse predpise in zakone, ki v naši državi že zdaj opredeljujejo obvezno cepljenje otrok, ne bi potrebovali nobenega novega zakona.« Tako na vprašanje o smiselnosti novele Zakona o nalezljivih boleznih odgovarja specialistka pedi-atrije Irena Bohorč Gazvoda, dr. med. Obvezno cepljenje podpira. Po njenem prepričanju imamo namreč vsi pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi. Dodaja, da imamo hkrati dolžnost, da varujemo svoje zdravje in tudi zdravje drugih. Novela zakona med drugim predvideva, da necepljeni otroci ne bi smeli biti vpisani v javne ali javnofinancirane vrtce. Zdravnica Irena Bohorč Gazvoda, ki za zdravje malih bolnikov skrbi v Zdravstvenem domu Šentjur, opozarja, da enako narekuje že sedanja zakonodaja. Obstoječi Zakon o nalezljivih boleznih jasno določa protokol, kaj sledi, če starši nasprotujejo cepljenju otroka, kljub temu da za opustitev cepljenja ni medicinskih razlogov. Tudi pravilnik za izvajanje preventivnih programov že zdaj določa, da mora biti otrok pred vstopom v vrtec popolno cepljen v skladu z republiškim programom. Vendar v zadnjih 20 letih sistem po besedah pe-diatrinje enostavno ne deluje tako, kot bi moral. Ko pediatri otroke pregledajo pred vstopom v vrtec, poleg vsega ostalega preverijo, ali je otrok cepljen. To lahko zabeležijo v potrdilo, ki ga starši ob Specialistka pediatrije Irena Bohorč Gazvoda, dr. med. prvem prihodu otroka novinca v vrtec oddajo vzgojiteljici. Zabeležka ni nujna, saj omenjeno zdravstveno potrdilo ni enotno oblikovano za vso državo. To pomeni, da ga lahko vsak pe-diater oblikuje po svoje. »Sama podatek o cepljenju vedno zabeležim. A tudi če zdravniki napišemo, da otrok ni cepljen ali da je cepljen le delno, je malček vseeno sprejet v javni vrtec. In to se dogaja že leta,« pravi. Zakonodaja le na papirju Zakaj prihaja do neskladja v zakonodaji in v praksi? Komisija za cepljenje bi morala v roku 90 dni pristojnemu ministrstvu podati mnenje ali res obstajajo razlogi za opustitev cepljenja ali ne. Ministrstvo naj bi nato v 30 dneh na podlagi mnenja komisije izdalo odločbo o tem, ali obstaja medicinska kontraindikacija za opustitev cepljenja. »Če bi se zakonodaja izvajala tako, kot je napisano v Zakonu o nalezljivih boleznih, bi najkasneje v štirih mesecih bila izdana odločba o morebitni trajni ali začasni opustitvi cepljenja. Omenjena komisija, ki je bila financirana iz proračuna, vrsto let ni delala, zato so se začeli kopičiti nerešeni predlogi za opustitev cepljenja predvsem na račun predlogov številnih staršev, ki so zaradi različnih razlogov vlagali predloge za opustitev cepljena,« je pojasnila sogovornica. Dodala je, da imajo pediatri zaradi nerazrešenih predlogov manjše možnosti, da necepljenim otrokom zavrnejo vstop v vrtec, saj uradni postopki ugotavljanja morebitne medicinske kontraindikacije za opustitev cepljenja ne delujejo primerno. »Na ta problem smo pedia-tri večkrat opozorili predvsem NIJZ, ki bi lahko posredoval pri ministrstvu. Vendar so bila naša opozorila preslišana.« Nalezljive bolezni niso izumrle Pediatrinja je vrtec opisala kot poseben prostor, kjer so otroci združeni na manjši površini. Tam se igrajo, si izmenjujejo igrače, zato lažje prihaja do prenosa bolezni s kužnimi kapljicami in preko predmetov. Če bi bila prece-pljenost otrok nizka, bi se prej ali slej ponovile bolezni, saj le te niso izumrle, čeprav nekaterih res že nekaj desetletij nismo zabeležili, je dejala. Ko starši razmišljajo o smiselnosti cepljenja, morajo po njenih besedah v mislih imeti tudi so-rojence, na primer bratce ali sestrice, stare nekaj mesecev, ki še ne morejo biti cepljeni. »Dojenčkov do devetega meseca starosti ne moremo cepiti proti ošpicam, ki so ena najbolj nalezljivih bolezni in jih zato v prvem letu starosti varuje kolektivna imunost. Nosilec virusa ošpic, ki bo v stiku z desetimi osebami brez zaščite, bo okužil devet od desetih ljudi. Pri koronavirusu lahko en človek okuži dve do štiri osebe. Kužnost je pri koronavirusu torej veliko manjša kot pri ošpicah, a vidimo, kakšna slika je nastala, ker ves svet nima protiteles proti tej bolezni.« Za to, da otrok, ki ni cepljen, ne bi smel obiskovati javnega vrtca, izpostavlja še en argument. Vrtec za otroke ni obvezen, medtem ko šola po zakonu je. Kot pravi, lahko otroci v predšolskem obdobju obiskujejo različna varstva. Čeprav si po njenem mnenju tudi tisti, ki so v zasebnem varstvu, zaslužijo zaščito pred nalezljivimi boleznimi. Informacije so ključnega pomena Pomisleki, ki jih imajo starši največkrat glede cepljenja, sodijo po besedah sogovornice v dve večji skupini. Tisti, ki sodijo v prvo skupino, so prestrašeni glede stranskih učinkov, o katerih berejo na forumih, družbenih omrežjih in podobno. Irena Bohorč Gazvoda jim pojasni, da gre večinoma za blage stranske učinke, ki minejo. Razloži jim še, kakšna je uspešnost cepljenja in kakšna je možnost ponovnega pojava nalezljivih bolezni, če cepljenje v družbi opustimo. Po pogovoru večinoma opravijo cepljenje. Nekaj staršev želi cepljenje zamakniti, da bi bili otroci starejši vsaj nekaj mesecev. »Tukaj jim želim razložiti, da veliko bolezni, proti katerim cepimo, najbolj ogroža najmlajše, dojenčke do šestega meseca starosti. Oslovski kašelj povzroča napade kašlja, pomodrevanje in pavze dihanja ter poškodbe osrednjega živčevja zaradi pomanjkanja kisika. Smrtnost je največja pri novorojenčkih in v prvih šestih mesecih. Zaradi tega smo morali enega od otrok že oživljati.« V drugo skupino staršev sodijo tisti, ki menijo, da cepljenje škodi, da nima učinka, da je posledica farmacevtskih lobijev in podobno. Teh pediatrinja skoraj nikoli ne uspe prepričati v to, da bi dali zeleno luč za cepljenje svojih otrok. Pozabili smo na posledice bolezni Eden od vzrokov, da ljudje dvomijo v smiselnost cepljenja, je po njenih besedah to, da smo pozabili na nalezljive bolezni, ki so bile včasih zelo pereče. »Mnogi menijo, da to, kar nas v tem trenutku ne ogroža, ne obstaja, a žal ni tako.« Davice pri nas ni bilo od leta 1967. V Rusiji je precepljenost okrog leta 1995 močno padla in nastala je epidemija. Poleg otrok so zbolevali starejši, ki jim je upadlo število protiteles, je pojasnila. Tudi v Evropski uniji, kjer smo menili, da davice ni več, sta v zadnjih petih letih umrla dva otroka, ki nista bila cepljena. In to kljub vsemu zdravljenju, ki je danes na voljo. Leta 2016 smo imeli pri nas primer necepljenega otroka, ki je zaradi zagnojenega žulja dobil tetanus, je še naštela. »Ta bolezen prinaša tako hude krče, da lahko privede do pokanja kosti, tudi hrbtenice. Čeprav so mišice v krčih, se vse to dogaja pri polni zavesti, saj zaznavni del živčevja ni prizadet. Mislim, da takšnega trpljenja nihče ne bi želel nikomur. V Franciji, Angliji in Italiji, kjer je bilo cepljenje proti ošpicam prostovoljno, je precepljenost padla, zato so imeli obsežne epidemije. Še vedno živijo ljudje, ki so se okužili z virusom, ki povzroča otroško paralizo in so zaradi tega vse življenje na invalidskem vozičku. Velika epidemija te bolezni je trenutno na Bližnjem vzhodu, med drugim v Siriji. Od tam prihajajo begunci in bolezen lahko tako spet zaide k nam.« Za osveščanje, ne za represijo Irena Bohorč Gazvoda podatke o tem, če otrok proti kateri od bolezni ni cepljen, vpiše v eRCO - Elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju. V register vpiše tudi, ali gre za medicinske razloge ali ne. V preteklosti je bila obvezna še prijava na zdravstveni inšpektorat, kar danes ni več obvezno. Komisiji pri ministrstvu za zdravje poda predlog za opustitev cepljenja, kadar so za odložitev cepljenja utemeljeni medicinski razlogi. Na komisijo predlog za opustitev cepljenja podajo tudi starši sami. Po veljavni zakonodaji bi morala komisija za cepljenje v 90 dneh odločiti, ali je razlog za začasno ali trajno opustitev cepljenja proti določenim boleznim utemeljen ali ne. Strokovno mnenje mora komisija poslati pristojnemu ministrstvu, z odločitvijo so seznanjeni starši in pediater. Na odločitev se ni možno pritožiti, lahko pa starši sprožijo upravni spor. »Nobenega otroka ne cepim, če ne dobim privolitve staršev. Moj namen ni, da bi igrala neko represivno vlogo. Ljudem želim le pojasniti vse, kar je treba vedeti o stranskih učinkih cepljenja, o njegovih pozitivnih učinkih in možnih posledicah, če cepljenje opustijo. Mislim, da smo slovenski pediatri zelo vztrajni in da nam prav zaradi tega v naši državi uspe vzdrževati dovolj visoko precepljenost. Medtem ko sta NIJZ in pristojno ministrstvo pri teh prizadevanjih nekoliko zaspala.« TS »Cepljenje je rešilo več življenj kot katerikoli drug ukrep« Ministrstvo za zdravje smo vprašali, kako konkretno bo zastavljena novela Zakona o nalezljivih boleznih glede na obstoječo zakonodajo. Točnih odgovorov nam niso podali, z obrazložitvijo, da bodo najprej pripravili gradivo z mnenjem, ki ga mora pred javno objavo potrditi vlada. Tako nam tudi še ni uspelo izvedeti, ali bo v prihodnje nabor obveznega cepljenja širši ali ožji oziroma ali bomo imeli državljani pri tem izbiro, kot jo na primer imamo pri cepljenju proti rotavirusu, HPV, klopnemu meningitisu in gripi. Ko govorimo o obveznem cepljenju, ljudi najbolj zanima, kako se bo država odločila, če se bo na tržišču pojavilo preverjeno in varno cepivo proti novemu koronavirusu, ki je spomladi popolnoma ohromil dobršen del sveta. Na ministrstvu pravijo, da je o tem še nemogoče govoriti, saj je premalo znanih podatkov, uradno registriranega cepiva še ni, čeprav naj bi ga že, tudi v Evropi, preizkušali na ljudeh. Čeprav ni popoln, je po prepričanju zdravstvenega ministrstva sistem obveznega cepljenja v Sloveniji dobro razvit. »Cepljenje je rešilo več življenj kot katerikoli drug javnozdravstveni ukrep,« so zapisali. LKK na mestu cepljenja s povišano telesno temperaturo ali brez nje, sum na celulitis na mestu cepljenja),« pojasnjujejo v poročilu. Pri štirih osebah je obstajala verjetnost, da so bile opisane težave posledica katere druge bolezni. Šlo je za vročinske krče ob prebolevanju akutnega respiratornega infekta ali za pozitiven hematest po cepljenju proti rotavirusu. »V enem primeru je nekaj ur po cepljenju proti davici, tetanu-su in oslovskemu kašlju prišlo do pojava krča in neodzivno-sti, kar je bilo opredeljeno kot sum na cerebralni paroksizem. Podobni dogodki so se pri tej osebi pojavljali že pred ceplje- »Na podlagi analize prijav neželenih učinkov, pridruženih cepljenju, lahko zaključimo, da je bila v letu 2018 večina neželenih učinkov blage narave in so minili brez posledic. Resni neželeni učinki, kjer je bila cepljena oseba hospitalizirana, so se sicer pojavili, vendar so bili glede na veliko izdanih odmerkov cepiv v Sloveniji zelo redki,« je zaključek poročila NIJZ. njem,« dodajajo v NIJZ. Ti znaki so navedeni v spremni dokumentaciji cepiva kot pričakovan neželen dogodek. V enem primeru je pri nedonošenčku nekaj ur po cepljenju prišlo do pojava dihalnih premorov. Prijavljena sta bila tudi primera, kjer je po cepljenju proti rotavirusom prišlo do in-vaginacije črevesa. Tudi tu gre za pričakovan neželen dogo- dek po cepljenju, ki je naveden v glavnem povzetku značilnosti cepiva proti rotavirusom. Prijavljena sta bila še primera vaskulitisa (vnetje sten krvnih žil, takšna bolezen je Kawasakijeva bolezen), ki sta se pojavila v časovni povezavi s cepljenjem. Zabeležen je bil celo akutni možganski infarkt pri otroku devet dni po cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ter proti okužbi z virusom hepatitisa B. Šlo je za posledico lokalnega vnetja možganske arterije. Med neželenimi učinki so se leta 2018, sodeč po poročilu NIJZ, pojavili tudi glavoboli in slušne halucinacije pri mladostniku nekaj ur po cepljenju proti okužbi s humanimi papilomavirusi. SŠol 14 IZ NAŠIH KRAJEV Tožba proti državi Celjski odvetnik Boštjan Versto-všek sestavlja tožbo proti državi zaradi smrti v domovih za ostarele v času epidemije. Tožbo bo vložil v imenu več svojcev, ki so se obrnili nanj. Meni namreč, da so bili varnostni ukrepi v domovih uvedeni prepozno in da so bili neustrezni. Verstovšek verjame, da bo tožba na sodišču »vzdržala«, večinoma bo to odvisno od mnenja epidemiološke stroke. Toda v tem primeru bo predlagal tuje izvedensko mnenje, saj trdi, da si mnenja v Sloveniji ne bo upal napisati noben slovenski epide-miolog. Najprej so nameravali vložiti tožbo proti domovom za ostarele, vendar je, tako trdi Verstovšek, država odgovorna, da izvede sistemske varnostne ukrepe na pravilen način. »Domovi za ostarele so v težkem položaju, imajo znanje, ne morejo pa direktorji reševati sistemskega problema. To mora narediti država: pravila postaviti za vse domove in ljudem pustiti svobodo izbire. Problem je, da so ukrepi nelogični. Ljudje se začnejo spraševati, dvomiti in izgubijo zaupanje,« pravi odvetnik. Svojci nekaterih oskrbovancev v domovih za starejše: »Pomagajte!« Ali je starejše sploh kdo vprašal, kaj želijo? Ko smo pretekli teden v Novem tedniku poročali o tem, ali so varnostni ukrepi v domovih za ostarele - po izteku epidemije - neživljenjski, saj so še vedno omejeni stiki s svojci, se je na nas obrnilo ogromno bralcev, ki so zaradi zapisanega podoživeli svoje izkušnje. Ob tem pravijo, da se zaradi takšnih omejitev pojavlja veliko slabe volje, ponekod se vrstijo tudi spori z vodstvi domov in osebjem. Domovi za ostarele bodo ponovno na udaru, če se bodo v njih pojavile nove okužbe, zato morajo upoštevati navodila države. »A ta navodila kršijo človekove pravice in svoboščine,« sta jasna odvetnika Boštjan Verstovšek in Andrej Švencbir. SIMONA ŠOLINIČ »Menim, da zdaj, v času, ko ni več razglašene epidemije, ni pravne podlage za omejitvene ukrepe pri obiskih v domovih. Socialna izolacija je eden najhujših ukrepov. Šele zdaj počasi prihaja na dan, kaj vse se je dogajalo med epidemijo, pri čemer se sprašujem, kaj vse bomo še izvedeli. Ker so starejši v slabem zdravstvenem stanju - med epidemijo so bili stiki z njimi še bolj omejeni -bodo nekateri šele zdaj začeli govoriti o tem. V teh primerih gre za kršitev pravic do dostojnega življenja. Ne glede na izgovor, da je država varovala starejše kot najranljivejšo skupino, me zanima, ali je starejše kdo sploh vprašal, kaj želijo. Kolikor sem preučeval stanje drugod, obstajajo zelo učinkoviti protokoli za zaščito starejših brez socialne izolacije, a v Sloveniji niso bili izvedeni. Škoda starejšim je bila že storjena,« je jasen Verstovšek. »To je nesprejemljivo!« Da gre za kršenje pravice do osebne svobode, meni tudi odvetnik Andrej Švencbir, ki ima negativno izkušnjo tudi kot svojec ostarele osebe v enem od domov na Celjskem. Tudi nanj se je za nasvet do zdaj obrnilo že kar nekaj ljudi, ki menijo enako kot on: »Pri ukrepih ob obiskih v domovih za ostarele - govorim za čas po epidemiji - gre za kršenje vseh temeljnih človekovih pravic. Ljudem v domu sta kratena svoboda in dostojanstvo. Svobodo lahko nekomu v času po epidemiji odvzame sodišče samo s pravnomočno sodbo, pri čemer mora biti tej osebi dokazana krivda. V domovih vidimo, da svobodo sistematično omejujejo. Sistem je tak, da če nekdo povzdigne glas, mu svobode ne omejijo, za vse ostale - iz meni neznanih razlogov - pa ostaja tako, kot je, torej obiski so omejeni, izhodi prepovedani. To je nesprejemljivo.« Ali gre pri tem za kaznivo dejanje? »Težko rečem, da gre za kaznivo dejanje, a gre za kršitve osnovnih človekovih pravic in svoboščin ter odločanja o lastnem življenju. Ali so bili vsi pripravljeni biti izolirani v zameno za varnost pred okužbo? Podatki kažejo, da je bila Slovenija v vsej Evropi najslabša pri varovanju starejših, saj je bilo daleč največ smrti v domovih za ostarele, kjer je umrlo približno 80 odstotkov obolelih s koronavirusno boleznijo, drugje je ta stopnja od 40 do 50 odstotkov. Ni treba biti epidemiolog, da bi videl, da ukrepi niso bili učinkoviti. In hvaljenje države, kako dobra je bila, je nesmisel. Pri varovanju starostnikov je bila Slovenija najslabša, na drugih področjih pa je bila v povprečju,« pravi Verstovšek. Švencbir pa v omejenih obiskih in stikih z oskrbovanci domov za ostarele vendarle vidi sum kaznivega dejanja. »Omejevanje pravice do svobode oskrbovancem v domovih ima vse zakonske znake kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti! Ce nekdo svojcev, ki so v domu, ne sme odpeljati ven, pomeni, da se je dom spremenil v zapor. Hkrati to pomeni, da vodstva zavodov, zaposleni, kršijo oskrbovancem pravico do svobode in izpolnjujejo vse zakonske znake protipravnega odvzema prostosti,« je oster Švencbir. So priporočila obvezna? Kaj to pomeni za svojce? So v precepu. Upoštevati morajo pravila v domovih. Domovi pa so v precepu, ker morajo upoštevati priporočila države, ki se je odločila tako, kot se je. »Priporočila NIJZ so takšna, da so obiski v domovih omejeni. Hkrati ima NIJZ priporočila, da ne smemo kaditi, prekomerno uživati alkohola in da moramo redno telovaditi ... To so torej priporočila. Torej če gre nekdo danes v dom za ostarele k svojcu, ga lahko odpelje kadarkoli ven in tega mu ne sme nihče omejevati. To morajo ljudje vedeti. Lahko pa se kadarkoli obrnejo tudi na odvetnika oziroma na pravne strokovnjake,« pravi Švencbir. Ob tem jasno doda, da morajo ljudje kljub vsemu ravnati odgovorno. »Treba je biti odgovoren do drugih. Obvezne so maske, ko prideš v dom. In to je edino pravilo pri obisku ostarelih,« dodaja Švencbir. »Kaj to pomeni za svojce, je zelo dobro vprašanje. Pravna narava teh priporočil ni jasna nikomur. Priporočilo po naravi ne more biti obvezno. Sodišče se o tem namreč ni izreklo. Gre za svobodno voljo ljudi. Nekateri so raje varni in brez stikov s svojci, nekateri bi se izpostavili možnosti okužbe, ker brez svojcev ne morejo živeti. Glede na to, da vsi napovedujejo drugi val, je treba sprožiti sodne postopke, da do takrat sodišče te zadeve razčisti. Torej kaj je v domeni posameznika? Ali lahko posameznik sam odloča o svoji usodi in o tem, da bo tvegal okužbo na račun svoje svobode? Ce je odgovor da, potem država ne more iz domov za ostarele narediti zaporov, sploh ob tem, da obstajajo drugi protokoli ukrepov z vidika ohranjanja dostojanstva starejših. Drugo vprašanje je torej, kateri so utemeljeni ukrepi. Ukrepi, ki so bili in so še uvedeni, so dis-kriminatorni in nesorazmerni in so pri starostnikih povzročili samo dodatno škodo. Menim, da bi morala država pravočasno zaščititi starejše in tudi področje stika z varovanci urediti veliko prej na strokovno pravilen način. In še enkrat - ali je kdo starejše sploh vprašal, kaj si želijo? Iz njih so naredili zapornike. Tudi laiki vedo, da se ob takšni izolaciji starostniku lahko stanje poslabša,« dodaja Verstovšek. Kdo je odgovoren? »Pri nas je tako, da nihče ni nikoli za nič odgovoren. Za starejše se je takoj v začetku vedelo, da so najranljivejši. Težavo vidim v tem, da je stroka potrjevala politične odločitve in ne strokovne. Za starejše ni nihče poskrbel tako, kot bi moral,« trdi Verstovšek. Obnova na Kovaški cesti ZREČE - Občina bo začela ta mesec obnavljati del Kovaške ceste, to je ene od dveh osrednjih cest skozi mesto. Obnovljen bo 250 metrov dolg odsek med krožiščem nove poslovne cone ter krožiščem pri trgovini Spar. Gre za odsek, ki je v slabem stanju. Dela bodo stala 108 tisoč evrov, od česar predstavlja 82 tisoč evrov povratna sredstva, ki pripadajo Zrečam po Zakonu o financiranju občin. Izvajalec Remont NG iz Žalca mora dela končati avgusta. BJ Obnavljali bodo ceste PODČETRTEK - Sedem odsekov cest, ki so skupaj dolgi skoraj štiri kilometre, bo deležnih obnove. Občina bo za naložbo, ki naj bi bila končana do konca avgusta, odštela približno 214.000 evrov z DDV. Obnove bodo deležni odseki cest v različnih krajih. V Peclju bo obnovljen kilometer cestišča, 300 metrov bo obnovljenih v Virštanju, 700 metrov v Nezbišah, 800 metrov v Selah, 500 metrov v Lastniču. Na Sv. Emi bosta obnove deležna dva odseka, dolga 100 in 350 metrov. Občina je denar za obnovo, ki bo med drugim zajemala razširitve cestišč, ureditev odvodnjavanja, preplastitve in ureditev prometne signalizacije, pridobila iz državnega proračuna. Kot najugodnejšega ponudnika je na javnem razpisu izbrala samostojnega podjetnika Blaža Švelca, ki je ponudbo oddal s podjetjem Nivig. Župan Peter Misja si obeta, da bo z državo podpisal še pogodbo o obnovi ceste v Virštanju v dolžini dveh kilometrov. TS Obnovili dva mostova ROGAŠKA SLATINA - Most, ki pelje z Zdraviliškega trga po Stritarjevi ulici in proti naselju Irje, je obnovljen. Prav tako je na novo urejen most čez Dreveniški potok v Kamni Gorci. Za most na Zdraviliškem trgu, ki povezuje središče Rogaške Slatine z zunanjo obvoznico, so bile obremenitve vozil v zadnjih letih že prevelike. Občinska uprava je naročila projektno dokumentacijo za nov most. Na javnem razpisu izbran izvajalec, podjetje Gradnje Tadina, je vsa dela izvedel v pogodbenem roku dveh mesecev. Zgradil je nove opornike, razširil vozišče, uredil pločnik in kamnito zaščito brežin Irskega potoka. Okolica mostu je dobila tudi novo hortikulturno ureditev. Občina je za naložbo, vredno 165 tisoč evrov, denar zagotovila v proračunu. Na novo je urejen tudi most čez Dreveniški potok v Kamni Gorci, ki so ga prizadela lanska neurja in padavine. Obstoječe dotrajane betonske cevi je izvajalec del, podjetje Gradnje Tadina, nadomestil z bolj kakovostnimi in večjimi elementi. Nov most je širok 3,5 metra in opremljen z zaščitnimi ograjami. Občina je za naložbo iz proračuna namenila 25 tisoč evrov. TS Najemnine ne bo SLOVENSKE KONJICE - Tudi ta občina ne bo zaračunala najemnine za poslovne prostore - oziroma dela najemnine - tistim, ki so jih prizadele posledice epidemije. Gre za najemnike, ki takrat svoje dejavnosti niso mogli opravljati oziroma jim je bilo to oteženo. To je bilo od 13. marca do konca epidemije. Odločitev o oprostitvi plačila v obdobju epidemije je sprejel občinski svet na svoji zadnji seji. BJ V naložbe 15 odstotkov proračuna ŠTORE - Po zaključnem računu občinskega proračuna za preteklo leto znašajo skupni prihodki in odhodki približno 3,2 milijona evrov. Za naložbe je bilo uporabljenih 15 odstotkov proračuna. Svetniki so sprejeli zaključni račun na svoji zadnji seji. Glavna lanska naložba je bila v obnovo ceste v Straži ter tamkajšnjih komunalnih vodov. Občina je izvedla še več manjših naložb. Za različne dolgove iz preteklosti je odplačala do lanskega junija 63 tisoč evrov. Naslednji mesec je odplačala vse svoje obveznosti z najetjem novega posojila za upravljanje z dolgom. To je znašalo približno milijon evrov. Lani se je na novo zadolžila za 48 tisoč evrov. Gre za ugodna povratna sredstva, ki ji pripadajo po 21. členu Zakona o financiranju občin. BJ KRONIKA 15 Nekdan trinajst emu policistu et zapora Sezona traktorskih nesreč Največja napaka traktoristov je rutina V Tolstem Vrhu pri Celju se je ta teden zgodila delovna nesreča, v kateri se je izredno hudo poškodoval komaj 20-letni traktorist. Ta je vozil po hribu navzgor. V levem ovinku mu je desno kolo cisterne zdrsnilo po hribu in za sabo potegnilo še traktor. Vozilo se je večkrat prevrnilo in na koncu trčilo še v vogal stanovanjske hiše. Hudo poškodovanega traktorista so s helikopterjem odpeljali v Univerzitetni klinični center Maribor. Zveza gozdarskih društev Slovenije je že pred leti izdala priročnik o varnem upravljanju traktorja. V analizi so avtorji ugotavljali, da se izredno veliko nesreč s traktorji zgodi pri spravilu lesa in predvsem takrat, ko to delo opravlja voznik sam. Danes je takšnih nesreč manj, a je zanimivo, da je še desetletje nazaj, ko so ovrednotili škodo zaradi nesreč pri delu v zasebnih gozdovih Slovenije, ta znašala kar četrtino do tretjino prodajne vrednosti posekanega lesa. SIMONA SOLINIC Konec maja se je prav tako zelo huda nesreča traktorista zgodila v Brezovcu pri Rogatcu. 44-letnik je med vožnjo nenadoma zavil levo in zapeljal s ceste ter trčil v brežino potoka. V trčenju se je izredno hudo poškodoval. Isti mesec se je v Lokah pri Planini s traktorjem hudo poškodoval še 58-letni moški. Ta je s pregibnim traktorjem vozil po hribu navzdol. Vozilo je med vožnjo zaneslo in v pregibnem delu zalomilo, pri čemer se je voznik traktorja huje poškodoval. Že od začetka spomladi so se vrstile nesreče s traktorji na Celjskem. V Florjanu pri Šoštanju je maja 55-letni traktorist vozil proti Belim Vodam. V blagem desnem ovinku je zapeljal na levi pas in trčil v 44-letnega motorista. Slednji ni uporabljal varnostne čelade, v trčenju se je lažje poškodoval. Traktorista so policisti tudi ovadili zaradi povzročitve nesreče. Težava je tudi alkohol Še vedno huda težava traktoristov v Sloveniji ostaja vinjenost. Prevelika količina alkohola pri delu botruje nesrečam. Minuli konec tedna so policisti ustavili voznika traktorja na cesti Celje-La-ško, pri odcepu za Košnico. Alkotest je pokazal, da je imel približno dve promili alkohola v krvi. Traktorist je s traktorjem, na katerem je imel priklopljen celo tračni obračalnik, vozil po dvosmerni kolesarski progi in trčil v odbojno ograjo. Topli meseci so tisti, ki so za voznike traktorjev in njihove sopotnike najbolj tragični. Takrat se zgodi zaradi kmetijskih opravil največ nesreč. V preteklih tednih so se na Celjskem takšne nesreče vrstile kot po tekočem traku. Pogosta napaka traktoristov je rutina. Mnogi menijo, da se nikoli ne bo nič zgodilo, ker so dela ali vožnje s traktorjem vajeni. Toda za nesrečo je potrebna le sekunda nepazljivosti. Policisti na splošno opazijo, da traktorji niso tehnično brezhibni. Območje, kjer so v preteklih letih policisti namenjali ogromen poudarek var- Pogosta kršitev traktoristov v prometu je, da pnevmatik ne očistijo ob prehodu z njive na cesto. Zemlja na cestah je lahko smrtno nevarna v primeru naleta vozila in zaviranja. Voznik traktorja je namreč to zemljo s ceste dolžan odstraniti. Če tega ne stori, to stori redni vzdrževalec ceste, vendar na stroške lastnika traktorja. nosti traktoristov, je Šentjur. Zaradi večjega podeželja na tem delu so vsa ta leta policisti izvajali številne preventivne akcije in posledično se je število nesreč s traktorji izjemno znižalo. Na Šentjurskem so ugotovili, da se nevarne in neprevidne vožnje traktoristov pojavljajo predvsem na bolj oddaljenih kmetijah oziroma v odročnih krajih, kjer imajo ljudje občutek, da policijskega nadzora ni veliko. Zato uporabljajo starejše traktorje, ki niso dobro zavarovani ali niso tehnično brezhibni. Zato so nadzor in preventivne akcije usmerili predvsem na ta območja in to se jim je tudi obrestovalo. Foto: arhiv NT Kar za trinajst let bo moral nekdanji celjski policist Aleš Dovgan za zapahe, za dvanajst let pa Dejan Kos, njegov pomagač pri petnajstih ropih bencinskih črpalk v Celju, Mariboru in Ljubljani. Do začetka prestajanja kazni pa bosta v priporu, kamor so ju spravili po prijetju ropa bencinske črpalke na Ljubljanski cesti v Celju. Šlo je za organizirane in vnaprej dogovorjene rope, v katerih sta zaposlene ustrahovala do te mere, da so nekateri celo prenehali opravljati to delo zaradi te negativne izkušnje. Oba obsojena bosta morala povrniti tudi vsak po 51 tisoč evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi. Sodišče je sicer zavrnilo predlog tožilstva za odvzem Dovganove nepremičnine, saj je ta obremenjena s hipoteko, v njej pa živi Dovganova družina. Oba obsojena sta pred sodbo tudi priznala krivdo, tako. Oba sta tudi obžalovala dejanja, češ da sta ravnala neodgovorno. Zanj je bila usodna betonska plošča Nekaj minut pred poldnevom se je v torek na gradbišču v Šempetru v Savinjski dolini zgodila tragična delovna nesreča, v kateri je umrl delavec. Smrtno ga je poškodovala betonska plošča pri demontaži mostu. Celjski in šempetrski gasilci so zavarovali kraj dogodka, s pomočjo pasov za dviganje bremen odstranili betonsko ploščo in osebo potegnili na suho. Na kraju so poškodovanemu prvo pomoč nudili reševalci Nujne medicinske postaje Žalec in gasilci, vendar so bile poškodbe prehude. Okoliščine nesreče preiskuje tudi celjska policija. Huda nesreča se je istega dne pozno popoldne zgodila še v Gotovljah, kjer je moški padel z lestve. Žalski reševalci so ga odpeljali v Splošno bolnišnico Celje. O domnevno spornih nabavah V Ljubljani se je nadaljevalo sojenje v tako imenovani zdravstveni korupcijski aferi, kjer tožilstvo več obtoženim zdravnikom in drugim zaposlenim v zdravstvenih zavodih očita, da naj bi na svoje bančne račune doma in v tujini prejemali denar, za protiuslugo pa so naročali medicinski material pri točno določenem dobavitelju. Med obtoženimi sta tudi Miodorag Vlaović, nekdanji predstojnik travma-tološkega oddelka, in Samo Fokter, nekdanji predstojnik ortopedskega oddelka v celjski bolnišnici. Na obravnavi je pričal Franc Vindišar, ki je bil takrat že strokovni direktor bolnišnice, in dejal, da ne Vlaović ne Fokter nista nikoli pritiskala nanj, ko je šlo za nabavo materiala. Ob tem je dejal, da si bolnišnica ves čas prizadeva, da ves medicinski material nabavlja z javnimi razpisi. Izjeme so mogoče le v posamičnih primerih, ko je določena oprema nujna za določenega bolnika. Vlaović je na sodišču pojasnil, da celjska bolnišnica zaradi nabave materiala, ki ga je predlagal in je bil dražji, a tudi kakovostnejši, nikoli ni imela izgube, saj je dobila vse povrnjeno iz zdravstvene blagajne. Na sojenju v isti zadevi je kot priča nastopil tudi nekdanji poslovni direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc. Ta je prav tako opisal postopke nabav v bolnišnici. Dodal je, da je kot poslovni direktor sicer podpisoval pogodbe z dobavitelji, izbire pa ni preverjal. Ob tem je omenil, da nekaterih računov niso potrdili. Še posebej takrat, ko zadeva ni šla tako, kot bi morala. Dodal je, da so dobavitelji in zdravniki ugotovili, da »nima smisla iti mimo postopka«. Policija preiskuje incident na protestih Na Policijski upravi Celje so potrdili, da policisti preiskujejo incident, ki naj bi se zgodil na petkovih protestih proti vladi v Celju. Tako so nam dejali že v soboto, ko se je na družbenih omrežjih razplamtela razprava o dogodku v središču Celja. Kot pravijo na policiji, je domnevna oškodovanka prijavo o tem, da naj bi jo v središču mesta udaril moški, podala v petek zvečer. Dodala naj bi, da jo je moški udaril z roko v predel glave. Na policiji v soboto še niso opravili razgovora z osumljenim. Ko smo zadevo preverjali v torek, so na policiji dejali, da naj bi osumljenega zaslišali tisti dan. Na podlagi razgovora in preiskave se bodo odločili, ali in kako bodo zoper njega tudi ukrepali. Zadeva je dobila na družbenem omrežju izjemno pozornosti tudi zato, ker je osumljeni znan celjski gostinec. Ta se je prav tako na družbenem omrežju že odzval z izjavo, kjer zanika, da bi kogarkoli udaril. Spregledal vlak Pretekli petek popoldne se je na nivojskem železniškem prehodu na Bregu pri Polzeli zgodila železniška nesreča. Voznik osebnega vozila je spregledal vlak in zapeljal na prehod v trenutku, ko je ta pripeljal mimo. V trčenju se voznik na srečo ni poškodoval. Nesreča se je končala s škodo na vozilu in vlaku. SŠol 16 AK TUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo aLi odlično storitev? POZOR? Preglejte aktualno ponudoo Ooopa... počitnicesokončno tu s Turistično agencijoPalma Pod Palmo smo prižgali sonce in poletje se začenja. Ce kdaj, si letos zaslužimo počitnice - doma, na Ja dranu ali Sredozemlju. Nekaj dolgih tednov se je zdelo, da imamo življenje »na pav zi«. Za vse, ki niste prenehali sanjati in verjeti, bo letošnjih oddih med najtežje pričakovanimi. J' Hk - !V J I ■ r j e M U +* r ш I ■цЈг^-Л h?1 ^ 4M № ^ * ' * 11 ■■, d 0 ;v m t*. -'J Ш ihr' Hf i"' Äi Ii' ■л Lfl S& Ш SA PALMA Лш 30 let u V 'awiSi rfpfMI Grčija, največja poletna zvezda Sredozemlja »Ellada mou!«Tako rečeš Grčiji, če jo obožuješ. Palmovci smo v modro-belo deželo zaljubljeni že celih dvajset let. Opajamo se z zgodbami in smehom, z oljčnim oljem in feto, z borovci in morjem, z božansko grško kulinariko, domačnostjo in gostoljubnostjo. Letos bodo imele počitnice poseben čar, zato je zelo pomembno, da si izberemo počitniško destinacijo, ki nam ježe od nekdaj pri srcu. Palmovci smo prepričani, da bo letos Grčija največja poletna zvezda Sredozemlja. Od 3. julija dalje bomo v organizaciji Palme z našimi posebnimi letali iz Ljubljane poleteli na kar 10 grških otokov, dodatnih deset pa jih lahko dosežete še z ladjo. Kateri grški otok bi izbrali? Vabijo vas: Krf, Zakintos, Lefkas, Kefalonija, Kreta, Rodos, Samos, Santorini, Karpatos ali Kos. Dubrovnik nikoli več tako ugodno An, ban, kam na Jadran?To je zdaj edino vprašanje in vsi smo si oddahnili. Pod Palmo in borovce, to ve m o, a m pa k v kateri kraj? Poletja na Jadranu so med najlepšimi spomini mnogih morskih navdušencev. Na Jadranu se čas ustavi.Tam je življenje preprosto. Zvok galebov, šumenje valov in vonj po borovcih nas vedno ponesejo v nek drug svet. Brezskrben in preprosto lep. Na Jadranu se Slovenci počutimo kot doma. Palmovci smo za vas pripravili akcijske pakete v Istri, na Kvarnerju in Dalmaciji s čudovitimi otoki. Slovenija: povsod je lepo, a dome je najlepše Preživite letošnje počitnice v domačem okolju in izkoristite raznovrstnost, ki jo ponuja naša dežela. Slovenija, zelena lepotica, vas bo očarala z raznolikostjo, dinamiko in gostoljubnostjo. Slovenske terme ponujajo visokokakovostne storitve, kjer si boste lahko privoščili brezskrbno sproščanje v savnah, se namakali v bazenih, se prepustili odlični kulinariki in občudovali okoliške kraje. Gorski oddih je odlična izbira za vse aktivne popotnike, predvsem za tiste, ki uživate v naravnem okolju. Morski navdušenci pa se lahko odpravite na slovensko obalo, ki vas bo s svojo pristnostjo naravnost navdušila. Glede uporabe turističnih bonov vam bomo v naši agenciji z veseljem svetovali za najboljšo in najugodnejšo ponudbo. www.palma.si, klicni center: 051 666 664, 030 700 014 AKRON Pohištvo po meri O Mariborska 103a, Celje V. 031 720 657 ffi celje@akron.si đj) www.akron.si Braslovče23,3314Bfaslovie E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net ttmezad Kme+ijsUa zadruga B^aslovce z.o.o Uporabljajte zdaj, plačajte kasneje I Hitro in enostavno obročno odplačevanje do 24 mesecev | Brez skritih stroškov O Do 24 obrokov T: 03 703 12 40 ZAPOSLOVANJE 17 Trgotur Prodajni inženir (m/ž) (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 15. 7. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Poslovodja (m/ž) (Šoštanj) Od kandidata pričakujemo V. stopnjo izobrazbe poslovodske, kmetijske, trgovske ali ekonomske izobrazbe, 3 leta delovnih izkušenj, sposobnost vodenja poslovanja trgovine, pasivno znanje enega tujega jezika, računalniška znanja MS Office paketa, predvsem word, izpit za vožnjo z viličarjem je zaželen. Prijave zbiramo do 20. 6. 2020. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Tehnolog/inženir (m/ž) (Vojnik) Od kandidata pričakujemo najmanj štiriletno srednješolsko izobrazbo tehnične/kovinarske/strojne smeri (ali druge ustrezne tehnične smeri), 2 leti delovnih izkušenj, vozniški izpit B-kategorije, dobro znanje tujega jezika (nemščina ali angleščina), računalniška znanja MS Office paketa (word, excell ...), tehnična znanja in branje načrtov. Prijave zbiramo do 30. 6. 2020. Šeško, ključavničarstvo in kovaštvo, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova cerkev. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec - skladiščnik (m/ž) (Luče) Od vas pričakujemo vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z viličarjem je zaželen, vozniški izpit B-kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetijski trgovini, železnini ... Prijave zbiramo do 2. 7. 2020. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. V spomin Barbara Kainz Ramšak (1950-2020) Kot se je nekoč vsako leto junija poslavljala od učencev, se je letos prav v tem času za vedno od nas poslovila predana učiteljica Barbara Kainz Ramšak, ljubeča mama, tama (babica), žena, tašča, svakinja in teta, nekdanja sodelavka v Osnovni šoli Vransko, dolgoletna članica Turističnega društva Petrovče, prijateljica za vedno. Kljub težki bolezni, ki jo je kot prava borka premagovala vrsto let, je tudi tokrat upala na zmago. Žal se ni vse tako izteklo, kot je upala. Barbi, kot smo jo ljubeče klicali, je odsevala skromnost, dobroto, ljubeznivost, pravičnost, delavnost in poštenost. Rada je bila med ljudmi, ljubila je potovanja in izlete, toda pravo pristanišče in vir vseh vrednot ji je bila in ostala družina. Družinske vrednote in navade je z bratom Petrom srkala v družini Kainz v Pe-trovčah in vse to prenašala v svojo družino, ki je bila njeno sonce, v katerega je vedno ponosno zrla. Z ljubeznijo je govorila o svojih dveh sinovih Matjažu in Juretu, o njihovih srečanjih ob različnih praznikih, ko se je zbrala vsa družina, tudi bratovi potomci. To ji je bilo še posebej pomembno po Petrovi prezgodnji smrti. Najbolj srečna je bila, ko je postala babica. Zara in Tisa sta bili njena dva sončka, ki sta jo grela in ji dajala moč. Imela je izrazit čut za vse lepo; tako kot je bila sama vedno urejena, prava dama s svojim stilom, je želela, da je urejen tudi njen dom. V njeni bližini je vedno sijalo sonce. Kljub bolezni je bila polna hu- morja, vedrine, prijaznih in pomirjujočih besed. Zato je spletla mnoge prijateljske vezi. Krog prijateljstva se je ob njej širil kot valovi morja, če vanj vržeš kamenček. Bila je organizatorka in načrtovalka izletov, praznovanj rojstnih dni. Vedno polna energije in neumorna pripovedo-valka zgodb in anekdot. Zato nas je mnogo, ki smo jo dobro poznale in jo bomo močno pogrešale ter ostale »prijateljice za vedno«, kot je sama poudarila še v zadnjem pogovoru. Bila je srčen in plemenit človek, odlična mentorica mnogim učencem in mlajšim kolegicam, polna idej in strokovnega znanja iz zgodovine in umetnosti, ki jih je razdajala celih 40 let v Osnovni šoli Vransko. Mnogi učenci se Barbare spominjajo kot dobre, pravične, humane in predane učiteljice ter razredničarke. Zaradi svojega predanega mentorstva učencem in mnogih sledi svojega znanja, ki jih je zapustila tudi v mnogih publikacijah o Vran- skem, je prejela najvišje priznanje, grb Občine Vransko. Bila je ustanovna članica Turističnega društva Petrovče, kjer je aktivno delovala vse do svojega slovesa. S svojim znanjem in poznavanjem kraja je bila aktivna na področju kulturne dediščine. Aktivno je sodelovala pri izdelavi prve brošure Po poteh krajevne skupnosti Petrovče, na njeno pobudo in z njenim sodelovanjem je v prostorih krajevne skupnosti nastala stalna razstava fotografij Tanje Predan Knez, prof., in pred kratkim zgibanka Baročne zgodbe Petrovč in Novega Celja, za kar je prejela priznanje turističnega društva. Barbara je imela neizmerno rada rodno Petrovče, z velikim spoštovanjem je odkrivala zapuščino znanih Petrovčanov in nas osveščala. Pri vsej širini znanja in poznavanja pomembnosti stvarnosti in preteklosti nas je morala večkrat iztrgati iz naših spon birokracije in ekonomske realnosti, da je uspela s svojimi zamislimi. Draga Barbara, bila si iskren, dober, razmišljajoč človek in velika borka. Kljub dolgotrajnim in pogosto hudim zdravstvenim težavam si se znala iskreno razveseliti in bila vesela tudi najmanjše pozornosti. Znala si ceniti življenje. V tem si bila naša učiteljica. Hvaležni smo, da smo bili prav posebni sopotniki na tvoji življenjski poti. Močno te bomo pogrešali. Mirno spavaj svoj večni sen! »Prijateljice za vedno« in Turistično društvo Petrovče 1945 novi tednik V fb Novi tednik www.novitednik Inik.si V (/ 2020 Več kot 75 razlogov za odlično branje o dogajanju v Savinjski regiji 18 ŠPORT Dve izjemno zahtevni gostovanji nogometašev Celja Izčrpali so se v Stožicah, padec neizbežen Celjski nogometaši so imeli priložnost, da (vsaj začasno) zasedejo vrh lestvice 1. slovenske lige. Po sobotni zmagi v Ljubljani (0:1) so se že v torek odpravili v Mursko Soboto. Tam pa je polom preprečil vratar Matjaž Rozman, ki je s svojimi izjemnimi obrambami proti Rudarju in Olimpiji morda zameglil objektivno sliko stanja svojega moštva. DEAN SUSTER Ni nas bilo veliko v Stoži-cah. Najprej mi je prijazna uslužbenka izmerila telesno temperaturo, bila je šestintrideset štiri. Ko sem rekel, da je zame idealna, je pripomnila, da bomo videli, kakšna bo po tekmi. Odvrnil sem, da upam, ne bo šestintrideset štiri, temveč nič štiri. In skoraj bi tako bilo že po prvem polčasu, namreč 0:4. Odločil je značaj Celjani so igrali vrhunsko, nizali priložnosti, edini gol je dal spretni Mitja Lotrič, iz prepovedanega položaja. A nihče se ni pritoževal. Morda je bilo sodnikom med odmorom prikazano, kaj se jim je izmuznilo, pa je zato Nejc Kajtazović v drugem polčasu pokazal na beli krogec, ko tega ni nihče pričakoval. Rozman je obranil še kazenski strel, zmago podaril nedavno umrlemu trenerju vratarjev Herbertu Vabiču, zasluge za obrambo pa pripisal Amelu Mujčinoviću, svojemu sedanjemu trenerju, s katerim sta preučevala značilnosti strelov Olimpijinih izvajalcev enajstmetrovk. »V prvem polčasu bi morali dati več golov, v nadaljevanju pa je Olimpi-ja pokazala svojo kakovost. Odločilen je bil značaj našega moštva,« je strnil misli Matjaž Rozman. Za seboj so Celjani pustili potres, Olimpija (beri predsednik Mandarić) je znova zamenjala trenerja. Odšel je Safet Hadžić, ki je zbral največ točk! Bolje kot dva remija ... Po tisoči tekmi Celja v prvi slovenski nogometni ligi (proti Rudarju) je sledila stota tekma Dušana Kosiča na celjski klopi: »Sanjski rezultat, sanjska podoba. Dolgo smo trpeli, a zdržali. Ponosni smo na naše fante. Zdaj smo dokončno izziv za vse ekipe. Tega se zavedamo. Cas bo pokazal, česa smo sposob- Branilec Adnan Kadušić (št. 97) je dosegel edini gol za Celje proti Muri. ni. Stvari se lahko kaj hitro spremenijo.« In res so se. Žal. Če so bili Kosičevi varovanci prehitri za tekmece v Stoži-cah, so v Fazaneriji izgubljali dvoboje kot po tekočem traku. Poraz (3:1) bi lahko bil precej višji. Pred očmi selektorja Slovenije Matjaža Keka so prekinili niz štirih zmag in serijo neporaženosti, ki je trajala vse od 23. novembra. Očitno so se celjski nogometaši, tako fizično kot čustveno, izčrpali v Stožicah. »V Murski Soboti smo bili slabi v obrambni in še posebej v zvezni vrsti. Izgubili smo brez pravega odpora.« Tolažba? Bolje, da so osvojili tri točke kot pa da bi igrali neodločeno na obeh gostovanjih. Prvi zapretili Celjani Toda treba je izpostaviti še nekaj: v Murski Soboti je v 53. sekundi tekme najboljšemu strelcu lige Dariu Vizingerju z obrambne polovice uspela fantastična podaja. Če bi Mitja Lotrič zadel, bi se »Vizi« z njim izenačil na vrhu lestvice najboljših podajalcev 1. SNL. Toda »Mičo«, otrok Mure, je zatresel zgolj zunanji del mreže. Če je osrednjemu branilcu Dušanu Stojinoviću v Ljubljani le uspela spodobna predstava, je bil le tri dni kasneje znova nerazpoložen. »Sodeloval« je pri vseh treh Murinih golih. Pri prvi domači enajstmetrovki bi ga sicer lahko rešil sistem VAR, ki pa ga še nimamo. Včeraj je Rudar gostil Domžale, danes bo zadnja tekma kroga, Triglav -Maribor, ki si jo bodo lahko v živo ogledali obiskovalci oziroma navijači. Celjani so želeli skočiti na prvo mesto, po tekmi v Kranju lahko padejo na tretje. Neomejen obisk bi bil zelo dobrodošel. V sredo, 22. julija bi lahko padel rekord obiska na klubski tekmi na celjskem štadionu. V zadnjem krogu bo namreč gostja Olimpija. A najprej Tabor, ki zna biti še kako trd oreh - še posebej brez vezistov Žana Benedičiča in Žana Zaletela - v sobotnem večeru. Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 27 16 5 6 55:30 53 CELJE 28 14 9 5 57:28 51 MARIBOR 27 14 7 6 46:27 49 MURA 28 12 11 5 46:34 47 ALUMINIJ 27 13 6 8 45:30 45 BRAVO 27 9 7 11 35:44 34 TABOR 27 8 5 14 31:43 29 TRIGLAV 27 8 4 15 33:61 28 DOMŽALE 27 7 6 14 36:50 27 RUDAR 27 0 10 17 24:61 10 Celje (proti Olimpiji in Muri): Rozman - Maran-dici, Ćalušić, Stojinović, Kadušić - Plantak, Novak - Kerin, Lotrič, Božić - Vi-zinger. V Ljubljani so igrali še Pungaršek, Benedičič, Brecl, v Murski Soboti pa R. Štraus, Pungaršek, Ko-ritnik, Brecl, Kljun. »Lotrič je zgodba zase« Kapetan Mitja Lotrič je podaljšana roka Dušana Kosiča na igrišču. Radost po veliki zmagi. Trener Dušan Kosič je pred izhodom pričakal vse igralce. Objel je junaka derbija, vratarja Matjaža Rozmana. Poldrugo uro je v Stožicah uživalo in trpelo vodstvo Nogometnega kluba Celje na čelu s predsednikom Milošem Rovšnikom. Po veličastni zmagi so bili vsi radostni. Na povabilo za pogovor se je odzval športni direktor Branko Veršič. Kakšna je vaša ocena? Prvih 45 minut je bilo odličnih, to je bil najboljši polčas celjske ekipe v zadnjih treh letih, odkar sem v klubu. V drugem delu je bila v ospredju Olimpijina kakovost. Toda taktično smo bili zelo dobri. Zasluženo smo zmagali. Enajstmetrovka za domačine je bila sporna, kar srce se nam je ustavilo. A 'Rozi' je preprečil izenačenje. Vsi so garali, tudi rezervisti na čelu z Benedičičem. V tretji četrtini državnega prvenstva smo zbrali sedem zmag in dva neodločena rezultata. Ta del prvenstva je bil fantastičen. Kako ste kadrovali? Janeza Piška ni več, Nino Pungaršek je bil dolgo poškodovan, v Stožicah sploh ni bilo Žana Zaletela, Žan Benedičič ima težave, nakar sta se v ključnih vlogah izkazala Karlo Plantak in Jakob Novak ... Tri leta se trudimo in ne menjamo filozofije. Lani smo Športni direktor NK Celje Branko Veršič imeli smolo in se nismo uvrstili v evropsko tekmovanje. Igralci so dozoreli. Luka Kerin mi je pred dvema letoma dejal, da se mu zdi, da ima Maribor na igrišču dvanajst ali trinajst igralcev. Bil je še fant. Zdaj je odrasel. Vratar Matjaž Rozman je v reprezentančni formi. Branilec Josip Ćalušić, ki bi morda lahko dočakal ligo prvakov z Dinamom, se je dokončno razvil pri nas. Otresel se je straha pred poškodbami in proti Olimpiji odigral izvrstno. Mitja Lotrič pa je zgodba zase. Podaja, zadeva in povezuje ekipo. DŠ Foto: NK CELJE ŠPORT 19 O uspehih srednješolskega športa do prekinitve tekmovanj - Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Telovadnice nimajo, potrebno prenove v v Kot šesta, za I. gimnazijo v Celju, Gimnazijo Celje -Center, Šolskim centrom Celje, Ekonomsko šolo Celje in Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje, je za predstavitev na vrsti Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Stavba stoji na zahodnem robu mesta, na Ljubljanski cesti 97. DEAN ŠUSTER V šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti izvajajo naslednje srednješolske programe: vrtnar, cvetličar, hortikulturni tehnik SSI, hortikulturni tehnik PTI in aranžerski tehnik. Opustili najem telovadnic V letu 1946 je na temeljih Kvaternikovega posestva in bogatih izkušenj nastala prva Vrtnarska šola Slovenije v Me-dlogu. Številni učitelji in strokovnjaki so kasneje izobrazili več kot 10 tisoč strokovnjakov s področja hortikulture in oblikovanja, ki uspešno delujejo v slovenskem prostoru. Z vidnejšimi dosežki na športnem področju se ne morejo pohvaliti. »Dijaki se na razpisana tekmovanja ne morejo pripravljati, saj šola še vedno nima telovadnice. V preteklosti je šola najemala telovadnice v Osnovni šoli Glazija Celje in pri Športnem društvu Gaberje, kar je bilo za pešačenje dijakov predaleč,« so zapisali. Šolsko igrišče je potrebno prenove, saj so ga v preteklosti načele poplave. Judo, smučanje, atletika Zadnjih nekaj let imajo pouk športne vzgoje v šoli. Spomladi in jeseni vadijo na šolskem igrišču, v zimskem času se preselijo v notranje prostore. Na voljo imajo fitnes, v katerem je štirinajst naprav, in učilnico, kjer dijaki in dijakinje igrajo namizni Šolsko igrišče je potrebno prenove, saj so ga v preteklosti načele poplave. tenis ter se lotevajo gibalnih nalog ob glasbi - z aerobiko, s plesom, z jogo, gimnastič-nimi vajami ... Državnega prvenstva srednjih šol v judu v Velenju se je lani udeležil Andraž Čretnik in razveselil s petim mestom. Na Arehu je bilo državno prvenstvo v veleslalomu. Udeležila se ga je mlada smučarka Taja Špeh. Na celjskem atletskem štadionu Kladivar je bilo področno posamično prvenstvo v atletiki. V suvanju krogle je tek- Andraž Čretnik movala tudi Kristina Starc in si s petim mestom zagotovila nastop na državnem tekmovanju v Mariboru. Foto: arhiv šole Kot da gre za svetovni pokal Celjske rokometašice ciljajo na drugo mesto Pred tednom se je s tradicionalnim piknikom dokončno končala sezona za Ženski rokometni klub Zdežele Celje. Na prostoru Konjerejskega društva Celje so se ga udeležile igralke vseh generacij društva. Direktor kluba Jure Cvetko je bil zelo dejaven tudi po prekinitvi tekmovanj. Peto mesto članic ni zadovoljilo nikogar, več pričakujejo od naslednje sezone. Kaj ste ugotovili, ko ste se ozrli na minulo sezono? Bila je čudna, predvsem zaradi epidemije. V naši ekipi je bilo veliko igralk poškodovanih. Na srečo so zdaj vse zdrave in vse bodo ostale v klubu tudi v naslednji sezoni. Izjema je le Ela Kodele, ki je zaradi hujše poškodbe končala rokometno kariero. Se boste okrepili? Da. To smo pravzaprav že storili. Pridružila se nam je zunanja napadalka Ines Kaltak. V prejšnji sezoni je odlično igrala za Zagorje. Menim, da nam bo v veliko pomoč. Iz Ljubljane bo prišla Iza Bon, ki igra na levem krilu tako kot včasih njena mama Marta. Dogovarjamo se še za prestopa dveh rokometašic. V naslednji sezoni bomo imeli dobro ekipo. Ste si že zastavili cilj? Smo. Načrtujemo osvojitev drugega mesta v državnem prvenstvu. Želimo si tudi, da bi proti Krimu pokazali zobe. Trenerka članic bo še naprej Miša Marinček. Že kot igralka je bila prava profesionalka in ni ničesar prepuščala naključju, takšna je tudi kot trenerka. Zgledno se je pripravljala na treninge in tudi na tekmice, toda imela je smolo, kajti poškodbe v ekipi so se vrstile. Menim, da se bo Miša v popolnosti izkazala že v naslednji sezoni. Njeno prenašanje znanja na mlajše igralke je zahtevno. Smo amaterski klub. Kako se pripravljate na izvedbo evropskega prvenstva za fante do 18 let v Celju, ki ga zaradi znanih razlogov letos ne bo? Prvenstvo, ki bi moralo biti v avgustu, bo v Celju med 14. in 24. januarjem. Istočasno se bo v Egiptu začelo svetovno člansko prvenstvo, ki bo trajalo teden dni dlje. Januar bo torej rokometni mesec, v Celju pričakujemo dober obisk gledalcev, saj za razliko od avgusta ne bo počitnic in bodo ljudje doma. DŠ Kajak kanu klub Nivo Celje bo v soboto gostil Kajakaški dan na Špici. Dopoldne bo tekma za slovenski pokal za mlajše kategorije. Ob 17.00 bo državno prvenstvo v sprin-tu in slovenski pokal v slalomu za člane. Finalne vožnje se bodo začele pred mrakom. Na progah bodo tudi Peter Kauzer, Benjamin Savšek, Luka Božič, Nejc Žnidarčič, Eva Terčelj in seveda Celjan Martin Srabotnik, ki je že znal prekrižati račune šampionu Ka-uzerju. Predsednik kluba Dušan Konda in njegovi marljivi sodelavci se trudijo, da bo prireditev kot vselej na visoki ravni. Vaša napoved? Mislim, da še nikjer ni bilo treh tekem v enem dnevu. Mlajši kajakaši se bodo predstavili ob enajstih. Popoldne bodo najprej kvalifikacije državnega prvenstva za sprinterje, tako v posamični kot ekipni konkurenci. Sledile bodo kvalifikacije kajakašev in kanuistov v slalomu. Da bo dela s prestavljanjem vratc čim manj, bodo slednji ob 21.15 začeli finalne vožnje. Finale sprinta, kjer bomo dobili državne prvake, bo pod žarometi. Tekmovali bodo Nejc Žnidarčič, Blaž Cof, Anže Urankar, Simon Oven ... To so vrhunski tekmovalci, morda bo kdo dobil občutek, da gre za svetovni pokal. Tokrat je vode dovolj, a vreme malce nagaja. Je skoraj aprilsko, a ni mrzlo, vsaj 25 stopinj bo temperatura zraka. Naj vas manjše plohe ne preženejo. Koncerta tokrat ne bo. Ljudi bi bilo namreč preveč glede na predpise. Obiskovalci se bodo zvrstili čez celoten dan. Ne bomo jih šteli, toda vem, da jih bo v določenem trenutku 500. Več ne ... DŠ Kajakaši in kanuisti na divjih vodah so zaradi pandemije dokončno ostali brez tekem svetovnega pokala v letu 2020. Glavni razlog so ovire pri potovanjih za udeležence. Zaenkrat od večjih tekmovanj v koledarju še vedno ostaja evropsko prvenstvo, ki naj bi bilo med 18. in 20. septembrom v Pragi. Ob trenerki Miši Marinček (desno) je Ines Kaltak, ki je že igrala za »mesninke«. Desno je predsednik kluba Izidor Krivec, levo direktor Jure Cvetko. Izkušena zunanja napadalka je Izolanka, ki že dolgo let živi v Celju. spo~rt@nt-rcTsT 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE MO VOZILA PRODAM MOPED tomos 4, starejši tip, prodam za 850 EUR. Telefon 041 681-855. 521 STROJI PRODAM SAMONAKLADALKO Mengele LW 280, primerno za hribovit teren, brezhibno, prodam. Telefon 041 251-189. 499 KOSILNICO Batuje, dolžina kose 85 cm, prodam. Telefon 031 479-727. 61 RAZNO orodje, brusilni stroj, vrtalni stroj in drugo, vse v kovčku in nerabljeno, prodam. Telefon (03) 5730-101. 510 ŠKROPILNICO na samokolnici z elektro motorjem, 70 m cevi, prodam za 120 EUR. Telefon (03 ) 5774-451, 031 265-277. 520 POSEST PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV m h EPWRTER gl pOCIVALSKOVE KRALJICE!. p , ö so jelfc0 postale zaščitni ^nafc Ex poöivai&ko, na obisku na ГNTE/rVJU Л MITA ŠUMER Ko zaCriecfr Ctroh z drožmi. poti vc-i п^ ALENKA BRATOŠEK Sarec je namreJo www.reporter.si PRODAM ZAZIDALNO parcelo (nadomestna gradnja), vsi priključki, na lepi, sončni legi, lasten dovoz, bližina Rimskih Toplic, prodamo. Telefon 041 892-044. 467 PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, okolica Laškega, prodam za 1.100 EUR. Telefon 031 803-448. 498 KOZLA, burska pasma, starega šest mesecev, prodamo. Telefon 031 235-529. 512 REPORTAŽA Na obisku na kmetiji gospodarskega ministra Počivalška v Olimju iNTERVJU Alenka Bratušek: Šarec je namesto sodelovanja izbral uničevanje DOSJE Udba in akcija Sever: šokantna razkritja v novi knjigi Igorja Omerze iNTERVJU Anita Šumer: Ko začneš jesti kruh z drožmi, poti nazaj več ni Ipavceva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 TELICO simentalko, brejo v petem mesecu, prodam. Telefon 031 766-527. 516 TELICO simentalko, pašno, težko 480 kg, staro 20 mesecev, primerno za pripust, prodam 700 EUR. Telefon 041 914-286. 513 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedno? 2 штј! Nova Toyota PROACE CITY in PROACE CITY VERSO TOYOTA ALU/AYS A BETTER U/AY CINKARN» www.cinkarna.si Novi PROACE CITY ima vse, kar lahko pričakujete od Toyotinega enoprostorca. PREDNOSTI TOYOTINIH GOSPODARSKIH VOZIL 5 letno jamstvo brez omejitve kilometrov in brez dodatnega doplačila. Serijsko vgrajeni asistenčnf sistemi - Toyota Safety Sense®' Podaljšan servisni interval (Proace. Proace City), Investicijska olajšava. Ugodni pogoji financiranja. v. Sredstvo Pepelin WG sÜ uporablja koÄrtlcid in - ч ptŠVen t i vni - ko nta ktn i fungicid na vinski trti, pečkarjih, koščičarjih,ozimnih in jarih žitih, bučnicah, plodovkah, hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah. - - -'f - - .' ^ ''' V;;; -■.. ^ .•• - » J&*- -^K'Vi-v^ - -m......i Ш m L Vf ~ l? L V J rt ) V am ü,; FRMOBIL AVTOCENTER AC FRI-MOBIL Dečkova 43 / Celje / 03 425 60 80 toyota-frimobil.si Trsna kodravost ali akarinoza (Phyllocoptes vitis) Hmeljeva pepelovka (Sphaerotheca humuli) Oidij vinske trte Pepelasta plesen jablan (Uncinula necator) (Podosphaera leucotricha) Poraba goriva; kombinirana vožnja 5,4-6l / 100km , emsije CO2 od 106-126 g/100km .Ogljikov dioksid je najpomembenjši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zraka. Prispevajo zlasti k povišanim koncentracijam prizemnega ozona , delcev PM10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 V SPOMIN Komu pišem te besede, komu mar solza je, bolečin, čemu želje, upanje in vera, ko nazaj ne vrne vaju nihče, moja najdražja, sine in soprog VITKO FRANCI VITANC VITANC (22. 10. 1960 - 18. 6. 1982) (7. 12. 1919 - 25. 9. 2010) Topla in globoka zahvala vsem, ki jima posvetite trenutek spomina, še posebej RD Celje za vsakoletno izvedbo me- moriala Francija Vitanca. Življenje je omejeno, ljubezen in spomin sta neskončna. Večno vajina: mami in soproga TELIČKO križanko limuzin/simentalka, staro dva meseca in pol, prodam. Telefon 031 840-282. 375 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 60 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELIČKO, staro približno 6 mesecev, kupim. Telefon 070 708-950. 501 KUPIM OSTALO PRODAM PRODAM MEŠANO belo ali sortno vino prodam. Telefon 041 902-023. 485 SUHE domače salame iz svinjskega mesa, brez aditivov, prodam. Telefon 041 520588. 503 LUŠČENO koruzo, naravno sušeno, prodam. Telefon 041 916-939. 515 u o o v nedeljo, 21. junija, ob 16. uri v Laškem Tekli bomo na 800 in na 3.500 metrov. Več na spletni strani wiwuv f'M.i^tvo-vesefenogice.si in na telefonskih številkah 041/610-284 ali 070/342-112. Prijave na spletni strani ali na dan dogodka med 16. in 17.uro Donirate nam iahko tudi s poslanim sms sporočilom NOGICE ali NOG1CE5 na številko 1919. Pogoji sodelovanja so objavljeni na spletne strani društva. ■ООЗШП1 Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega VINKA OSTROŽNIKA iz Celja (11. 10. 1936 - 5. 6. 2020) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso podporo v težkih trenutkih. Hvala vsem za izražena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega očeta, dedija in brata VINKA OBLAKA (27. 2. 1946 - 4. 6. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, s osedom in znancemza izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Zahvala je namenjena tudi gospodu župniku Stanku GGajšku in organistu Pavletu za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči: einova Peter in Simon s Štefko tee vnuk Nejc in vnukinja Nina DRVA, kratko žagana, hrastova, z dostavo, prodam po ugodni ceni. Telefon 040 211346. KLINKER ploščice ugodno prodam zaradi selitve. Telefon 041 215-745. 514 522 VINO, belo, rdeče, modra frankinja, prodam. Možna dostava, ugodna cena. Telefon 041 382-735. p JEČMENOVO slamo z njive prodam. Telefon (03) 5461-764, zvečer. 517 Potrebujemo MONTERJA CENTRALNEGA OGREVANJA IN VODOVODNIH INSTALACIJ za polni delovni čas. Zaželene so delovne izkušnje. Kandidat naj za razgovor pokliče telefonsko številko 041 655-036, vsak dan po 17. uri. Montaža centralne vodovodne in plinske instalacije Bojan Zagoričnik, s. p., Preserje 7a, Braslovče. n TELETA, bikce simentalce, približno 100 kg telička in odlično sadno žganje, po 4 EUR/l, ugodno prodam. Telefon 041 510-303. 518 UPOKOJENEC želi spoznati preprosto čustveno gospo, staro do 60 let. Telefon 041 392978. 511 NEŠKROPLJENE, ročno obrane kamilice (tekočega leta), suhe ali sveže, kupim. Telefon 041 758-084, 040 344-182. 505 MEDTEDNOM SAMRA 21.00 ARSNA SUHA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33 in 50 cm, z dostavo, prodam. Telefon 041 252-132. p VINO, jurka in sivi pinot in telico simentalko, brejo, težko 750 kg, prodam. Telefon 070 818-005. 491 NISSAN note 1,4 bencin, registriran, letnik 5/2013, prevoženih 110.500 km, lepo ohranjen in tegolo Premium, kvadratne oblike, zeleno, 220 m2, novo, skladiščeno, prodam. Telefon 070 190-371. 506 V OMREŽJU VAŠEGA OPERATERJA: T-2 193, TELEMACH 129> EON 700, TELEKOM 685, Al 371 IŠVEM žensko, sti ro do 50 let, za pomoč v gospodinjstvu in za rnčenje onosobnega stanovanja; v poptklanskem aisu, dvakrat tedeneko. Telefon 040 773-929.489 VDOVEC išče pomoč v gospodinjstvu in na vrtu. Telefon 031 687-043. 493 KROVSKO kleparska dela in popravila, barvanje fasad in napuščev v Celju in okolici. Telefon 031 879-739; www.kompletstori-tve.eu. p Poroke Celje Poročila sta se: Mateja ZALOKAR iz Medloga in Matic TURNŠEK iz Zado-brove. Laško PoročTli so se: Mirjam GOLEŽ iz Slatine vRožni dolini in Anel KARIĆ iz Vdenja, Vpsna SIMONČIČ ire Danilo SOTLAR, oba iz Radeč. Žalec Poročili so se: Barbara ZAVERŠNIK in Mitja TOPLAK, oba iz Kasaz, Suzana VEMIČ iz Žiri in Miha RIH-TAR iz Ljubljane. Velenje Poročila sta se: B arbara 7RNOVRŠNIK in Andrej ŠTRUC, oba iz Velenja. Smrti Ceije Umrli so: Matija KOTNIK s Polzele, 84 lot, Franc KROFLIČ iz Velenja, 82 let, Štefan GRAČNER iz Šentruperta, 54 let, Vinko OSTROŽNIK iz Celja, 84 let, Jožefa ŠUNKO iz Celja, 86 let, Breda ANTAUER izCe-lja, 88 let, Marija VREČKO iz Celja, 77 let, Elica Elvira NERAT iz Celja, 86 let, Miran PREŠIČEK iz Celja, 62 let, Terezija VOUK s Polzele, 97 let, Ivan COKAN iz Dobrne, 66 let, Martin ŠMERC iz Celja, 78 let: Marija GOLEŠ iz Celja, 82 let. Laško Umrli so: Mihaela PAPIČ iz Laškega, 70 let, Jožef GRAH z Malega Vrha, 93 let, Elizabeta HRASTNIK; iz Strmce, 86 let, IvanLIPOV-ŠEK iz Širja, 9)4 let: Žalec Umrli sti: Suzana PETEK iz Velenja, 55 let, Barbara RAM ŠAK iz Petrovč, 70 let, Anton HAJNŠEK iz Pariželj, 73 let. Velenje Umrla sta: Vili NAVO-DNlK id Šoštanja, 73 let, Paula VENEK iz Reč.ce cb Pakl, 96 get. novi tednik 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Deklice so postale dame Bepop Ladies se po 16 letih na radijske valove vračajo s prvo novo skladbo po glasbeni vrnitvi. Dekleta iz skupine vas vabijo, da jim pomagate širiti optimizem in pozitivno energijo. Pesem Daj se nasmej je dobila tudi videospot, ki je prvi po kar šestnajstih letih premora. Pesem Daj se nasmej so Bepop Ladies na Radiu Celje zapele tudi v živo ob spremljavi kitarista Jana Potrča. Jan Potrč, Tinkara Fortuna, Alenka Husič, Ana Praznik ter voditelja Tanja in Tanja in Boštjan sta v pogovoru z njimi izvedela marsikatero sočno dogodivščino z njihovih nastopov. Med drugim tudi, da so Tinkara, Alenka in Ana v Ljutomeru med policijsko kontrolo presenetile policista. Namesto da bi mu pokazale vozniške dokumente, so mu ponudile letak in ga povabile na enega svojih nastopov. Simpatično, ni kaj. ČETRTEK 19.30 Lara - drama PETEK 20.00 Lara - drama SOBOTA 17.00 Sune in Sune - mladinska komedija 20.00 Parazit - komična drama NEDELJA 20.00 Lara - drama TOREK 19.30 Dnevnik Diane Budisa-vljević - igrano-dokumentarna biografsko zgodovinska drama NEDELJA 16.00 Pat in Mat 4: Mojstra na delu - animirana komedija brez teksta 20.00 Visoka nota - glasbena romantična drama PONEDELJEK 20.00 Lara - drama Petkovi glasbeni filmi na Ploščadi ob Domu kulture PETEK 22.00 Pavarotti - biografski glasbeni dokumentarec; v primeru dežja odpade Janja Ulaga verjame v svo življenje, glasbo in dobre e judi Kulturne prireditve ČETRTEK, 18. 6. Janja Ulaga, radijska voditeljica, pevka in avtorica, je na Radiu Celje predstavila svojo prvo avtorsko pesem Nič ne zgodi se slučajno. Povedala je, da se za tem naslovom skriva njen pogled na življenje. Prepričana je, da naključij v življenju ni. Ko pogledaš nazaj, vidiš, da je imel vsak dogodek in vsak človek, ki ti je v življenju prekrižal pot, svoj namen. »Vse za nekaj je dobro, tudi če strašno boli, ko se razpršijo oblaki, ti sonce posije v oči,« je sporočilo pesmi, ki si ga lahko vsak predstavlja po svoje. Želi si, da bi vsak človek našel pot do sonca, kakorkoli si ga že predstavlja. Voditeljici Andreji Petrovič je prinesla sladko in kislo presenečenje. Čokolado za slajši dan in limono, da si iz nje naredi limonado. Janja se namreč strinja z znanim rekom: »Če ti življenje ponudi limone, si naredi limonado.« Verjamemo, da bo Janja svoj širok nasmeh in kakšen nov poletni hit kmalu spet prinesla s seboj na Radio Celje. TANJA SEME 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Za domovino z rockom naprej odprtje razstave o času, ko je bil rok še mlad; gost Zoran Predin s kitaro 19.00 Mestna plaža Celje Celjani Celjanom: Zeleni zvoki predstavitev audio-vizualnega projekta 19.00 Galerija Velenje_ Prestopanja/Crossing odprtje razstave grafičarke in scenografke Tine Mohorović 19.00 Mestna galerija Šoštanj Tukaj, kjer sem odprtje razstave fotografinje Tajde Lekše; v dogodku sodelujejo tolkalci šoštanjskega oddelka GŠ FKK Velenje 19.30 Gledališče Celje Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Plašč abonma po posebnem razporedu in izven PETEK, 19. 6. 12.00 Mestno jedro na Zvezdi Celjani Celjanom: projekt Save the future intermedijski projekt v nastajanju, izvaja Andreja Džakušič 17.00 Mestna knjižnica Velenje Dan knjižnice glasbeni vstop v poletje ob zvokih kitare Franja Juroviča in odličnem vokalu Urške Bider 19.30 Gledališče Celje_ Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Plašč abonma po posebnem razporedu in izven 20.30 Špital za pr'jatle Poletje pred poletjem: Mihael Lajlar bo izvajal rokovske zimzelene skladbe prvi koncert letošnje sezone SOBOTA, 20. 6. 9.00 Umetniška četrt Celje Celjani Celjanom: Umetniška tržnica ustvarjanje na slikarskih platnih ter druženje s povabljenci in mimoidočimi 9.00 Park šole za Hortikulturo in vizualne umetnosti Celje II. celoletna likovna kolonija Štirje letni časi 2020 - 3. del: Poletje in XXII. Poletni slikarski ex-tempore ustvarjanje slikarjev pod mentorskim vodstvom slikarja Tomaža Milača 19.30 Glavni trg Celje_ Sandra Feketija z bandom koncert 21.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Družina Jezernik iz Šentjurja odprtje slikarsko-keramične razstave 21.30 Atrij Savinove hiše Žalec Poletje v Žalcu: Ko klasika sreča tango! Inga Ulokina, violina, Ajda Stina Turek, vokal, koncert; vstop prost NEDELJA, 21. 6. 11.00 Mestni park Celje Celjani Celjanom: Ambasador kulture ob zaključku šolskega leta zaključna prireditev 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Kulturno-zgodovinska zbirka s Celjskim stropom javno vodstvo po razstavi 19.00 Špital za pr'jatle Celje Vocal BK Studio & Pr'jatli koncert ob zaključku šolskega leta TOREK, 23. 6. 18.00 Amfiteater na Velenjski promenadi Kulturno društvo Međimurje Velenje večeri v amfiteatru Poletna muzejska noč ČETRTEK, 18. 6. 20.00 Galerija Velenje_ Poletna muzejska noč v galeriji ogled razstave Prestopanja/ crossing Tine Mohorovič, predstavitev projekta Vzemi delček kulture, video projekcija Atropolis: Mesto umetnosti, koncert harfistke Naje Mohorič SOBOTA, 20. 6. 10.00 Mestno središče na zvezdi Vsi ljudje mečemo enako senco postavitev instalacije 11.00 Likovni salon Celje Eszter Katalin: I hold you and you hold me video dela in instalacije 18.00 Mestno središče na zvezdi Celje - moja likovna ustvarjalnica mimoidoči se bodo lahko preizkusili v slikanju pod vodstvom izkušenih likovnih mentorjev 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Od dvojnega prostora do Evrope, Conamare ogled razstave umetniških del iz stalne zbirke Centra sodobnih umetnosti 18.00 Stari grad Celje_ Prost vstop na grad med 18. in 21. uro 18.00 do 24.00 Pokrajinski muzej Celje Brezplačen ogled razstav v Knežjem dvoru in Stari grofiji TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 18. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev) Petek, 19. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev) Sobota, 20. junij 6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 21. junij 6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 22. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca Torek, 23. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev) Sreda, 24. junij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 GLEDALIŠČE CELOE TEATERV LAPIDARIOU 24.6. ob 20.00 LJUBI MOJ 25.6. ob 20.00 VEČNI OTROK lapidarij na Savinjskem nabrežju OSREDNJA Knjižnica Celje sport@nt-rc.si 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Brezplačen ogled muzejskih razstav 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Oživitev ulice obrtnikov 18.00 do 23.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Brezplačen ogled razstav, ob 19.00 javno vodstvo 18.00 do 24.00 Muzej na Velenjskem gradu Brezplačen ogled razstav, ob 19.00 javno vodstvo 18.00 do 21.00 Fotoatelje in Galerija Pelikan Celje Fotografiranje v steklenem ateljeju ter brezplačen ogled občasnih razstav 18.00 do 24.00 Grad Podsreda Ogled stalnih in občasnih razstav, ogled grajskih prostorov ter sob in apartmajev gradu Podsreda, ob 21.30 letni kino pod grajskimi zvezdami 18.30 Mestno središče na zvezdi BK Studio akustik koncert 19.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Čast in slava voden ogled občasne razstave; vstop prost 19.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Vodstvo po spominski sobi Stari pisker novi tednik Vndrn г У radio celie V primeru slabega vremena bosta predstavi v Gledališču Celje. 19.00 do 22.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Odprta vrata Ipavčeve hiše, Spominske sobe New Swing Quarteta, Arheološki muzej Zakladi Rifnika in Muzej Južne železnice, javno vodstvo bo ob 20.00 19.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Koncert z muzejskega balkona violinista Inga Ulokina z gosti; vstop prost 20.00 Galerija Račka Celje Telo odprtje razstave Olje Grubić 20.00 Gimnazija Celje - Center Vokalistka Jena Knez in kitarist Aleks Breznikar ter poljsko-britansko-francoska drama Hladna vojna koncert in ob 21.15 letni kino; v primeru slabega vremena odpade 20.00 do 23.00 Savinova hiša Žalec_ Brezplačen ogled zbirk 20.00 Muzej baroka Šmarje pri Jelšah Večerni sprehod po »zgodbah kalvarije« Iz kaosa v kozmos po vrnitvi v dolino še ogled Muzeja baroka 20.00 in 21.00 Park Velenjskega gradu Srednjeveški plesi in igre članov plesne skupine Šaleška gospoda, ob 22.00 projekcija poetičnega dokumentarca od Izvira do izliva ter večmedijske predstave Listavci Staneta Špegla 20.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol Orkester Akord Celje koncert 20.00 do 23.00 Savinova hiša Žalec_ Brezplačen ogled zbirk 20.00 do 24.00 Velenjski grad Srednjeveški tabor Društva Vitezi Šaleški 21.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Municipium Claudium Celeia predstavitev knjige o rimski Celeji; predstavila jo bosta avtorja dr. Maja Bausovac in dr. Jure Krajšek 21.00 do 23.00 Zunanje razstavišče Muzeja usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj Domoznanski kino na prostem predvajanje filmov Toma Čonkaša Praznik glasbe v Celju: Pod krošnjami dreves NEDELJA 21. 6. V zavetju gorskih javorjev - Savinjsko nabrežje 16.00 Trio O'Sat 17.00 Vesna Sauvage 18.00 Glasbena šola E-nota 19.00 Sumer vibes Pri trdoživih platanah - Trg pred Mestnim kinom Metropol 18.00 Mihael Strniša in Sara Lešnik 19.00 Inga Ulokina in Ajda Stina Turek 20.00 Samantha Maya Pri drevesnih starešinah - Mestni park Celje 11.00 Celjski godalni orkester Pri največjem tulipanovcu - Razlagova ulica 21 17.00 Z balkonov na dvorišče V senci kostanjev - Atrij Celjskega mladinskega centra 19.00 Ja, ne 20.00 Trio Kalijuga Med razkuštranimi javorji - Glavni trg 10.00 Ela Oparenović, Zala Kotnik in Timon Povše Tašić 18.00 Komorne zasedbe Glasbene šole Celje V primeru slabega vremena koncerti odpadejo. Ostale prireditve ČETRTEK, 18. 6. 16.30 Pri kipu splavarja Urbani sprehod Jane's Walk hoja kot raba zelenih površin; sprehod bo v vsakem vremenu 18.00 Celjski mladinski center Open mic - odprti mikrofon vabljeni mladi pevci in pevke SOBOTA, 20. 6. 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Čast in slava otroška ustvarjalnica, namenjena otrokom od 5. leta starosti NEDELJA, 21. 6. 8.00 Eko muzej Žalec Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini Dobrodelne prireditve SOBOTA, 20. 6. 9.30 Mestno središče na zvezdi in Prešernova ulica Celje 7. dobrodelna tržnica združenih klubov rotary, lions ter njihovih PROST VSTOP Ш 1 ■a POLETNA' MUZEJSKA II NOČ / 18.00 - 24.00 19.00 - ČAST IN SLAVA, voden ogled občasne razstave 19.30 - KONCERT Z MUZEJSKEGA BALKONA, violinistka Inga Ulokina z gosti RAZSTAVE: Kulturno zgodovinska razstava Alma M. Karlin Poti Azija meje povsem uročila Čast in slava 21.00 -MUNICIPIUMCLAUDIUM CELEIA, predstavitev nove knjige RAZSTAVE: Od šivanke do zvezd-prazgodovina Grolje Celjski Vitraji Aleksandra Sušnika podmladkov, društvo Enostavno pomagam ... izkupiček bo namenjen otrokom za počitniške dejavnosti PONEDELJEK, 22. 6. 11.00 Ploščad pred Osrednjo knjižnico Celje Dobrodelna predaja punčk v posvojitev za glasbeno popestritev bo poskrbela Nuša Ofentavšek, s klavirsko spremljavo Tadeja Grušovnjaka Občasne razstave Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor: razstava Nine Sovdat, prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega paleolitika, do konca leta 2020, razstava Vitraji avtorja Aleksandra Sušnika; do sredine oktobra 2020 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava ob 130-letnici Alme M. Karlin, Azija me je povsem uročila; do 31. 8., razstava Čast in slava - Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, avtorja mag. Damirja Žeriča; do oktobra 2020 Galerija Kvartirna hiša Celje: slikarska razstava Prehajanje akademskega slikarja Andreja Pavliča; do 30. 6. Krekov trg Celje: Poklon Celju, razstava modnih fotografij Barbare Repinšek; do 30. 6. novi tednik Vedm 2 штј! Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 FOTO TEDNA (Za)pisan čas m Foto: Andraž Purg - GrupA Nekateri ostanemo otroci vse življenje Foto: SHERPA Ted ni ko ve Äzaodbe Št. 25/ Leto 75 / Celje, 18 . junij 2020 Lov na svetilko skrivnosti str. 34-35 tmE i . jr* Foto: Zavod za turizem Šaleške doline M ,, ■■■■ V. V" - >• Z. ■■ k - fn»* 1«».' •T''"* - ' ^^ Ж** >• hl^/V ' jjäSeTSsP1 ' j Zbirka Brinečevega Franca str. 30-31 V Libojah nastaja Vstop prost na temo adrenalinski park str. 32-33 dezinsekcije str. 36-37 26 INTERVJU Od bojnega načrta do bolnišnične utrdbe »Odločitve v bolnišnici so bile odvisne od stroke« »Stanje je resno,« so bile besede strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje Franca Vindišarja, ko smo se z njim pogovarjali sredi februarja. Takrat so v bolnišnici že usposabljali zaposlene za delo s covid bolniki, imeli predavanja o zaščiti in zdravniški oskrbi bolnikov, ki si jih je tudi na spletu ogledalo več kot osem tisoč zaposlenih v zdravstvu. Imeli so »bojni plan«. Danes, ko epidemije ni, a so ostale posledice po vsem svetu, ne samo pri nas, je jasno: celjska bolnišnica je bila na novi koronavirus na področju organizacije dela v tem zdravstvenem velikanu pripravljena skoraj najbolje v primerjavi z ostalimi bolnišnicami. Grenak priokus ostaja zaradi različnih podatkov o ventilatorjih in tako imenovanih vložnih listov. A Vindišar jasno poudarja, da je šlo za politično-medijski pogrom. »Bolnišnica je svojo nalogo v epidemiji dobro opravila,« dodaja. SIMONA ŠOLINIČ »Pravočasno smo prepoznali, da je ključno usposabljanje zaposlenih, da jih moramo poučiti o tem, kaj je ta okužba in kako zaščititi sebe ter bolnike pred njo. Vedeli smo, da je pomen osebne varovalne opreme izjemen. Takoj smo uvedli tudi posebne ukrepe o izdaji varovalne opreme. Nekaj je je bolnišnica nabavila sama, nekaj smo je dobili od državnih blagovnih rezerv. Ves čas smo jasno zahtevali, naj stroka uporablja varovalno opremo z ustreznimi certifikati, če certifikatov ni bilo, smo jo zavrnili. Dobro smo se odzvali pri organizaciji dela v celotni regiji, saj smo vedeli, da bolnišnica sama ne more biti edina nosilka tega bremena, zato smo se povezali s šestimi zdravstvenimi domovi in vzpostavili enotno točko vstopa. In moram se zahvaliti vsem zdravstvenim domovom, da smo tako sodelovali. Tudi danes zagotavljamo dnevno osemurno covid ambulanto ravno na podlagi sodelovanja bolnišnice in zdravstvenih domov. To je nekaj n o -ve- ga. Še nikoli se ni zgodilo, da bi bili tako združeni v borbi proti virusu. Hitro smo spoznali, da moramo bolnišnico v takšnih razmerah voditi drugače. V prvem obdobju je priprave kar nekaj tednov skupaj s strokovnim vodstvom vodila bolnišnična služba za obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb. Dajala je tudi navodila, s katerimi so bili seznanjeni vsi zaposleni. Nato smo vodenje sredi marca organizirali s tako imenovano poveljniško bolnišnično skupino. Ves čas nas je bilo strah, da bi prišlo do vdora okuženih v čisti del bolnišnice. Celjska bolnišnica je ena redkih, kjer se to ni zgodilo ... ... tudi zato, ker smo takoj vzpostavili epidemiološke triaže. 6. marca smo bolnišnico zaprli, omogočili vhod le pod strogimi varnostnimi ukrepi. Bolnišnica je postala utrdba. In takšen strog ukrep se je pokazal za učinkovitega. To je treba obdržati še naprej in tu ne smemo popustiti. Predstavljajte si, da se vdor okužene osebe zgodil na kirurškem oddelku. To bi pomenilo težave za celotno ekipo zdravstvenega osebja in za ostale bolnike. Z učinkovito organizacijo, nadzori in osveščenostjo ljudi smo dosegli ta skupen dober rezultat. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je Celje imelo »dve« bolnišnici. Tako je. Bolnišnica je imela dva vzporedna tira: čisti in covid del. Ta dvotirnost se je pojavila na območju urgence, oddelkov in intenzive. Bolnišnica je poskrbela tudi za okolico in socialnovar-stvene zavode. V prvem obdobju smo imeli pripravljenih 11 bolniških postelj in nič intenzivnih. V drugem obdobju 35 bolniških postelj in 11 intenzivnih. V epidemiji smo aktivirali drugo fazo, organizacijsko, kadrovsko in prostorsko pa je bila pripravljena tudi tretja, v kateri bi imeli 130 bolniških postelj in 31 intenzivnih . So bile slednje pripravljene tudi v srednji zdravstveni šoli? Ne, tam je bila za najhujši scenarij dogovorjena še ureditev sto dodatnih bolniških postelj v telovadnici. Pri intenzivi je treba vedeti, da ni toliko pomembno število respiratorjev, ampak koliko je ljudi, ki znajo z njimi delati. Treba je vedeti, da so bili v bolnišnici ves čas tudi ostali bolniki, ki so potrebovali hospitali-zacijo. Poleg covid bolnikov so tudi ti bolniki zaradi epidemije »plačali« svoj davek. Večkrat smo poročali, da so mnogi po hudih zdravstvenih stanjih v bolnišnico med epidemijo prišli prepozno, ker so se bali okužb. Govorite o tem? Da. Poznam štiri takšne primere. Ves čas smo opozarjali javnost, da bolnišnica dela in da naj ljudje z nujnimi zdravstvenimi stanji ne čakajo. Vse nujne primere smo ves čas obravnavali v urgentnem centru. Omenili ste dobro sodelovanje z zdravstvenimi domovi. V preteklih letih ni bilo ravno tako. Tudi pri uvajanju novega ur-gentnega centra pred leti ste bili v določenih točkah vsak na svoji strani. Ste zdaj te »stene« med primarnim in sekundarnim zdravstvom podrli? V Ljubljani je bila na primer infekcijska klinika dobro organizirana, ampak ne skupaj s primarno ravnijo. Pri nas je bila ta povezanost velika. V začetku je bilo kar veliko izzivov. Delo v urgentnem centru je zanimivo, saj je na voljo celotna diagnostika, omogočene so neposredne konzultacije. Pri kolegih s primarne ravni je to Ii »Moram se zahvaliti vsem zdravstvenim domovom, da smo tako sodelovali. Tudi danes zagotavljamo dnevno osemurno covid ambulanto ravno na podlagi sodelovanja bolnišnice in zdravstvenih domov. To je nekaj novega. Še nikoli se ni zgodilo, da bi bili tako združeni v borbi proti virusu.« morda povzročalo nekaj strahu. Smo pa v tednih, ko se je vse to dogajalo, uspeli vzpostaviti sodelovanje. Mislim, da bo ta epidemija eden od koleščkov, ki bo to sodelovanje premaknil še naprej. To smo opazili na obeh straneh. Celjsko bolnišnico so mediji in politika omenjali najprej zaradi domnevno spornih ventilatorjev, nato zaradi t. i. vložnih listov. Ne bova pogrevala. A me zanima, ali se vam zdi, da so se politične igrice odvijale na plečih zdravnikov? Najprej bi rad poudaril, da mi je žal, da je do vsega tega prišlo. V poveljniški skupini naše bolnišnice nas je bilo sedem zdravnikov, medicinska sestra in poslovna direktorica. Potem veste, da je bila teža odločitev v Celju na stroki. Mi smo se pogovarjali, kakšne in koliko zmogljivosti potrebujemo, da bomo situacijo obvladali. Ocenili smo, da potrebujemo 20 dodatnih ventilatorjev, in postopek za nabavo teh ventilatorjev je bolnišnica sprožila sama. Ko se je vključila politika, je prišlo do spremembe pri načinu dobave. Kdaj smo vskočili na »vlak države«, ne vem. Do zadnje ure nismo vedeli, kdaj bomo aparate prejeli. To opremo smo potrebovali, a s tem, kje jo dobiti in kako, se stroka ni ukvarjala. Ste te dobavljene ventilatorje potem uporabljali ali ne? Nihče tega jasno ni izpostavil. Dobili smo jih 20. Teh 20 Siriusmed R30 ventilatorjev je ob dobavi imelo potrebne dodatke, potrošni material (filtre in cevi) smo v bolnišnici imeli. Zaradi porasta obolelih smo se znašli v situaciji, ko sta bili obe intenzivni enoti, tako kirurška in internistična, polni. Vsaka ima 11 po- INTERVJU 27 »Uporaba ventilatorjev pri starejših pacientih s pridruženimi kroničnimi obolenji v terminalni fazi mora biti zelo premišljena, saj sicer lahko povzroči nepotrebno dodatno trpljenje. Smrt mora biti dostojna, o tem se premalo pogovarjamo. In upam, da ves ta pogrom ne bo povzročil, da bo Slovenija ponovno zamaknila ureditev paliativnega sistema.« stelj. Internistično enoto smo zato spremenili v covid enoto, ostale bolnike smo premestili. In te respiratorje smo uporabljali na ostalih, ne pa na covid bolnikih. Ko govorimo o medicinski opremi, bi morali biti vsi postopki o tem, koliko in kakšno opremo kdo potrebuje, vezani na stroko. V ta del ne želim, da se kdo vmešava. Postopek nabave, nakup ali najem pa s stroko nimajo nič. Če bi bil v Sloveniji urejen sistem paliative, ki ga država vsa ta leta postavlja na stranski tir, bi potem ti »vložni listi« bili sporni? Če bi bila paliativa urejena tako, kot je drugje, potem bi vsi oskrbovanci domov imeli takšne obrazce vnaprej pripravljene. V zgodbo Šmarja pri Jelšah se je celjska bolnišnica vključila 21. marca, ko sem dobil klic zdravnice iz Šmarja, naj pomagamo. Takrat je bilo tam dokazano okuženih že 14 oseb, zbolelo je tudi nekaj zaposlenih. Domski zdravnik je zbolel, tako da je njegovo vlogo prevzela nadomestna zdravnica iz ZD Šmarje pri Jelšah, ki je tudi kasneje, v celotnem obdobju epidemije, v tem domu opravila izjemno delo. Pomoč DSO Šmarje pri Jelšah je bila naša moralna in etična dolžnost! V samo nekaj urah smo aktivirali posebno ekipo, jo opremili s pravo zaščitno opremo, saj ustrezne opreme v domu sploh niso imeli, in jo napotili v dom. Nato smo načrtovali, kako pomagati naprej. 25. marca je bilo v domu okuženih že 34 ljudi! Takrat smo sklenili, da bomo naredili oceno, kaj to predstavlja za bolnišnico, in pripravili zmogljivosti za oskrbovance. Z bolnišnično etično komisijo smo pripravili obrazec kot konziliarno medicinsko mnenje in dva specialista napotili v Šmarje pri Jelšah, da sta z zdravnico in medicinsko sestro ocenila, ali gre za oskrbovance, ki bi jim bolnišnična oskrba pomagala ali ne. Ta obrazec je ta »vložni list«? To je bil obrazec naše bolnišnice, ki je bil uporabljen 27. marca, mimogrede, takrat je bilo v domu že 54 okuženih. Tudi zaposleni. Tisti dan, ko smo mi delo opravili, je tudi ministrstvo poslalo svoj obrazec. Ampak mi smo svoje delo že opravili, saj so nas pozivali, naj ne čakamo, treba je pomagati. Problematično je bilo torej to, da se je to sploh naredilo. Obrazca sta enaka, le pri našem je bilo nemogoče o tem glede na situacijo seznaniti svojce oskrbovancev. Smo pa bili v dogovoru z domsko zdravnico, da je v stikih s svojci, če bi se zdravstveno stanje oskrbovancev spremenilo do te mere, da je potreben razmislek o hospitalni obravnavi. In da, če bi imeli v Sloveniji urejeno paliativo kot v vsaki normalno razviti družbi, bi bil tak obrazec popolnoma normalna stvar. Ampak vsi so vedeli, da so starejši najran-ljivejši. Pravite, da so vas iz doma klicali 21. marca, da niso imeli niti ustrezne zaščitne opreme. Ali je država prepozno odzvala s skrbjo za zaščito starejših? Ne vem. Težko rečem. Na enem od strokovnih srečanj je bila izpostavljena podobna zadeva z obrazci v Metliki, kjer so prav tako imeli okužbo v domu ostarelih, ampak to ni bilo problematično. Morate razumeti, da smo morali oceniti, kakšna je situacija na terenu. Ob tem pa še informacija, da je bil 21. marca, torej na dan prvega klica zdravnice iz Šmarja pri Jelšah, oboleli oskrbovanec DSO Šmarje pri Jelšah že pripeljan v bolnišnico. Bolijo samo navedbe, da oskrbovancev nismo želeli sprejemati, kar ne drži. Mi smo sprejemali vse napotene bolnike in poskrbeli zanje. Na žalost jih je 15 umrlo v bolnišnici, 23 v domu. Ampak tudi v domu so imeli zdravniško oskrbo. Specifičnega zdravljenja za covid-19 pa ni. Zdravljenje je v bistvu simptomatsko. Bolnik, če potrebuje kisik, ga dobi skozi masko, kateter, nato sledita intubacija in ventilator. Vemo pa, kaj kažejo podatki iz tujine. Da respiratorji niso vedno prava izbira? Uporaba ventilatorjev pri starejših bolnikih s pridruženimi kroničnimi obolenji v terminalni fazi mora biti zelo premišljena, saj sicer lahko povzroči nepotrebno dodatno trpljenje. Smrt mora biti dostojna, o tem se premalo pogovarjamo. In upam, da ves ta pogrom ne bo povzročil, da bo Slovenija ponovno zamaknila ureditev paliativnega sistema. Nujno potrebujemo takšne obrazce. Ob prihodu bolnikov želimo oceniti, kakšna bo oskrba. Imamo primere, ko ljudje ne želijo več agresivnega zdravljenja. In primer oskr- »Ko govorimo o medicinski opremi, bi morali biti vsi postopki o tem, koliko in kakšno nabaviti, vezani na stroko. V ta del ne želim, da se kdo vmešava. Postopek nabave, nakup ali najem pa s stroko nimajo nič.« bovanca enega od domov, ki se je z vezalko privezal za posteljo in dejal, da nikakor ne pusti, da ga odpeljejo v bolnišnico. Mi bomo za bolnike vse naredili. Jih tudi priključili na aparate, če bo to potrebno. Vse. Treba je upoštevati, da mora biti smrt dostojna. In da to nekdo izkoristi, je podlo. Vsi se bojijo drugega vala. Obstajajo projekcije, kaj nas čaka? Na to vprašanje nihče ne pozna odgovora. Lahko se zgodi, da bo drugi val blag ali da bo trikrat obsežnejši. Oboje je možno. Trenutno nam kaže izjemno dobro. Dnevno se sicer pojavljajo okužbe, ampak skrbi nas predvsem obdobje, ko bi se ponovni večji izbruh okužb združil s pojavom gripe. Veste, da v Celju vsako leto omejujemo obiske zaradi gripe, ampak če se časovno združita ti dve okužbi, bo hudo. Praktično ju je nemogoče klinično razlikovati, ampak le z mikrobiološko analizo. Če bi se okužbe takrat začele širiti znotraj bolnišnice, je lahko zelo neugodno. »Plan B« je ponovno zaprtje bolnišnice? V bolnišnici imamo še vedno pet postelj za covid bolnike oziroma za tiste, pri katerih obstaja sum okužbe. Imamo tudi možnost, da ponovno povečamo število postelj. Obstaja načrt reorganizacije, ki jo lahko ponovno izvedemo v nekaj dneh. Na drugi strani bi to za ostale bolnike pomenilo, da spet ne bi bili obravnavani. In sva pri čakalnih dobah. Se bodo zelo podaljšale? Bolnišnica je ves čas delala. Opravili smo vse nujne preglede, po prvih nekaj dneh epidemije je število nujnih primerov v urgentnem centru upadlo za polovico. Obravnavali smo vse bolnike s stopnjo napotnice zelo hitro. Bolnike z napo-tno stopnjo hitro in redno smo začeli ponovno obravnavati po 20. aprilu. V času epidemije tudi ni bilo veliko novih napotitev, saj so tudi primarni zdravniki obravnavali manj bolnikov, svetovali po telefonu ali so ljudi napotili v urgentni center. Ostal je del storitev, kjer se bodo čakalne vrste podaljšale. Tako smo samo denimo na področju ortopedije delo 15. marca morali popolnoma ustaviti. Da, čakalne dobe se bodo podaljšale, saj smo delali v spremenjenih pogojih, a tudi zdaj so varnostni pogoji takšni, da ne moremo obravnavati enakega števila bolnikov v enoti kot pred in ostalo medicinsko osebje spoznali prednosti informatizacije. Da lahko nekomu pomagaš tudi tako, da bolnik zaradi tega ne prihaja v bolnišnico in fizično prinese izvidov. Marsikdo je spoznal dobro stvar e-posveta. Varnostniki bodo še vedno ob vhodu, dokler se vsi ne naučimo reda? Dokler bo grožnja z virusom, bomo imeli nadzor. Upam, da se bodo bolniki in zdravniki tega navadili - da je to mogoče. Zakaj bi imeli v čakalnici 20 stolov? Lahko jih imamo pol manj. Tudi zdravniki imamo potem več časa za bolnike. Poglejte, normative, za katere smo se zdravniki borili, smo v izrednih razmerah uvedli takoj. Predvsem informatizacija bo pozitivna stran te epidemije. Nekatere bolnike bomo lahko obdelali na daljavo, dobro se razvija telemedicina, predvsem na področju kroničnih bolnikov. Kolegi iz Ljubljane so nam predstavili rešitve, ko na primer ljudje sami opravijo določene meritve doma, sistem jih avtomatsko pošlje v bolnišnico in če so določena odstopanja, se stroka odzove takoj. V bolnišnici obstaja vedno tveganje različnih okužb. Zakaj bi torej tvegali? Doma se ljudje počutijo varno, rezultati so realnejši. Če imajo občutek, da je na drugi strani računalnika nekdo, ki pogleda njihove izvide in nanje strokovno odgovori, je to bolj varno, kot pa, če takega sistema ni. Epidemija nas je torej vendarle nekaj naučila. In zdaj vsi čakamo samo še na cepivo proti covidu-19? Prvi nestrpno, drugi s strahom. »Dnevno se pojavljajo okužbe, ampak skrbi nas predvsem obdobje, ko bi se lahko ponovni večji izbruh obolenj covida-19 združil s pojavom gripe. Praktično ju je nemogoče klinično razlikovati, ampak le z mikrobiološko analizo. Če bi se okužbe takrat začele širiti znotraj bolnišnice, je lahko zelo neugodno.« epidemijo. Če smo na primer v maksilofacialni ambulanti dnevno sprejeli 12 ali 14 bolnikov, je danes to število 8 ali 9. Področje maksilofacialne medicine pa je glede tveganja za prenos okužbe najbolj na udaru. Gre za poseg v ustno votlino. In če je virus kje, je tam. Podobna situacija je na področju ORL dejavnosti. Bolnišnica zdaj kaže drugo sliko. Slišim tudi izjave v smislu, »ko bi vedno bilo tako«, ker ni gneče ... Vzpostavljen je red. Včasih sem prišel v službo ob 6.30 in ljudje so čakali pred ambulanto, a so vedeli, da bom tja prišel šele ob 8.30. Ampak prišli so dve uri prej. »Umetno« ustvarjanje gneče brez potrebe? Tako je. Zdaj ko lahko v bolnišnico vstopijo le 15 minut pred pregledom in zraven ni še pet spremljevalcev, ki bi šli potem na kavico v bolnišnico, je gneče manj. Vsi vedo, kdaj morajo priti. Torej se morajo ljudje po epidemiji naučiti reda. Zdravniki ... ... se moramo na to privaditi. Nekateri zdravniki radi delajo hitro, nekateri počasneje. Marsikateri zdravnik ima zdaj več časa za to, da se z bolnikom pogovori. Seveda smo morali organizirati delo še popoldne in ob sobotah. To vse na dolgi rok pomeni dražjo obravnavo. Nadurno delo je treba priznati in to za bolnišnico pomeni dodaten strošek. Tretja stvar je, da so zdravniki Cepivo je zagotovo končna rešitev. Mora pa biti varno in učinkovito. Varno pomeni, da pri nobeni starostni skupini ne povzroča stranskih učinkov. Vemo, da je bil v preteklosti davek stranskih učinkov določenih cepiv večji, kot so bili pozitivni učinki. Učinkovitost pomeni, da je človek pred okužbo določeno obdobje varen. In da če pride v stik z okuženim, ne bo zbolel ali bo zbolel v manjši meri. Tudi proti gripi se cepimo, ampak lahko zbolimo. Vendar so simptomi blažji in okužba povzroča manj težav. Da, cepivo je rešitev. Ko ga bomo dobili, se bomo, tako verjamem, z nostalgijo spominjali tega obdobja epidemije. In tega, da smo se dobro odzvali. Kajti čakanje na to, da bi bila v Sloveniji prekuženost 60- ali 70-odstotna, je nerealno. Foto: Andraž Purg - Grupa »Predvsem informatizacija bo pozitivna stran epidemije. Nekaterim bolnikom bomo lahko pomagali na daljavo, dobro se razvija telemedicina, predvsem na področju kroničnih bolnikov.« 28 PORTRET Izšla je knjiga o pomenu žusemskih megalitov Ko kamni prinašajo darove za ljudi Kdor se povzpne na Zusem, bo opazil, da je pobočje posejano z velikimi kamni. Nekateri ljudje menijo, da so kamnite gmote mnogo več kot le to. Da gre za tako imenovane megalite, ki so jih tja s posebnim namenom postavili predniki. »Megaliti vabijo ljudi v svojo bližino. V tej bližini nam ponujajo štiri darove - čiščenje, zdravljenje, zaščito in uravnavanje notranjih duševnih procesov,« pravi psihologinja Andreja Križan Lipnik. Po številnih vzponih na vzpetino v bližini svojega doma je začutila klic, naj za ohranitev območja stori korak več. Svoje poglede in razmišljanja somišljenikov je strnila v knjigi Nove zgodbe Zusma. TINA STRMCNIK Andreja Križan Lipnik se je pred več kot 20 leti z družino preselila v Loko pri Žusmu, kjer sta z možem kupila v hišo. Od nekdaj je rada hodila v naravo. Vez se je še okrepila, ko se je poglabljala v pozitivno psihologijo, kjer je narava poudarjena kot vir za dobro življenje. Tako se je podrobneje spoznala tudi s hribom Žusem, kjer vodi veliko sprehajalnih poti, med drugim do Stolpa ljubezni ali do cerkve sv. Valentina. Ob pogostih sprehodih po Žusmu je z enako naklonjenostjo, kot jo čuti do dreves in drugih rastlin, opazovala velike kamne. A se najprej ni ukvarjala z njihovim pomenom. Mislila si je, da je to bolj vprašanje za koga drugega kot za njeno psihološko stroko. Nato se je srečala z dognanji patra Karla Gržana, ki je v knjigi V znamenju Oriona pojasnil, da so kamni lahko mnogo več kot samo to. »Zanimalo me je, zakaj so megaliti tako pomembni, kaj o tem pravijo arheologija in druge vede. Dobivala sem informacije, da se z različnimi strokovnjaki o namenu in pomenu teh kamnov ne da kaj veliko pogovarjati.« Gržan in njegovi somišljeniki po drugi strani verjamejo, da gre za postavitve, ki so jih nekoč postavili naši predniki v skladu s svojim dojemanjem božanskega. »Z umeščanjem kamnov v prostor so si skušali odgovoriti na osnovna bivanjska vprašanja, kdo smo, zakaj smo tukaj in podobno. S temi vprašanji v mislih so gradili svetišča.« Hrib razsvetljenja Novembra 2018 je doživela prelomni trenutek. Znanka, ki jo je poznala iz časa osnovne šole, jo je prosila za psihološko svetovanje. Ker ima Andreja Križan Lipnik izven službe ob štirih otrocih premalo časa za kaj takšnega, je znanko povabila, da se lahko pogovorita ob vzponu na Žusem. Takrat je na tej vzpetini namreč redno opazovala, kako vzide sonce, in spremljala njegovo gibanje. »Svetovanje moji znanki sem hitro zaključila, saj sem presodila, da nima kakšnega posebnega problema. Se je pa najino srečanje nato zanimivo obrnilo. Na koncu nisem več vedela, katera svetuje kateri in katera od naju se uči.« Takrat je začutila, da mora za območje, kamor se rada poda na sprehod, narediti nekaj več. Znanka, ki jo je pisateljica v svojem knjižnem delu poimenovala kot Urška, je Andrejo Križan Lipnik opozorila, da se bo ravnovesje v prostoru porušilo, če bodo kamni prestavljeni ali uničeni. »V območju, kjer je že dolgo časa kamnolom, je ravnovesje že načeto. Čutila sem se nagovorjeno, da naredim kakšen korak za zaščito kamnov na zgornjem robu kamnoloma.« Okoli nje se je zbralo precej somišljenikov. S prostovoljci so naredili popise kamnov na Žusmu in so zabeležili, kje so. »Veliki kamni so posejani po celotnem hribu in najbrž še širše, saj so nekatera območja težko dostopna. Popis kaže, da niso razmetani naključno, ampak so umeščeni po določenem redu. To pokaže zemljevid, ki je nastal s pomočjo aplikacije na telefonu.« Zemljevid bi sogovornica rada še dopolnila v dokončno celoto. Na Žusem so začeli prihajati ljudje, ki se ukvarjajo z radiestezijo, in začeli prinašati zanimive informacije. »Čudila sem se, da imajo različni ljudje o določenih območjih zelo vzdrževati notranji mir, ki ga čutimo ob povezanosti z naravo. Gre za čuječe sprehajanje med omenjenimi točkami.« Prizna, da je tudi sama dvomila v moč kamnov. Njeni dvomi so razblinili številni dogodki, ki so se zgodili v času, ko je pisala knjigo. Tako je na primer radiestezist Jože Munih ob najdenem čistilnem kamnu meril biopotencial tistih, ki so bili zraven. Ko so se za nekaj časa postavili na kamen, potem pa stopili z njega, je bil njihov izmerjen biopotencial bistveno nižji, kot sprva. Kamen čistilec namreč pobira energijski potencial človeka, pojasnjuje sogovor- »Narava nam ponuja darove, s katerimi lahko postanemo imuni na marsikaj. V okviru pozitivne psihologije je prišlo do znanstveno podprtih trditev, da nas narava zdravi. Velikokrat zdravila iščemo povsod drugod, a sploh ne vemo, da jih imamo pred nosom.« podobno mnenje. Kot pomembne so na primer označili enake točke. Vse njihove zgodbe so se začele zlagati kot kocke. Prišla sem do novih spoznanj, ki sem jih v knjigi želela zapisati za vse.« Kamni vabijo v bližino Kamni, ki so umeščeni na obrobna oz. zunanja mesta, človeku pomagajo pri čiščenju. Tisti, ki so umeščeni na notranja mesta, človeka zdravijo in ga ščitijo. Vendar se je treba čez hrib, ki ima po prepričanju radieste-zistov podobno kot magnet tako pozitiven kot negativen pol, podati na pravi način, po točno določeni poti. Tako človek pride do zadnjega daru uravnovešenja oz. uravnoteženja. In kako bodo ljudje začutili darilo, ki naj bi ga na tem območju za nas pustili naši predniki? »Pomembno je priti v bližino kamnov, se jih dotikati, se med njimi sprehajati. Treba je nica. Ko se sprehajaš med ostalimi kamni, se potencial spet napolni, in sicer mnogo bolj kot na začetku. »Sama sem zadržana, dokler stvari niso dokazane. Zagotovo vsega ne moremo dokazati le z znanstvenimi metodami, ampak tudi z opazovanjem ponavljajočih se dogodkov in lastnimi izkustvi. A lahko povem, da sem res občutila upad svoje energije in kdaj je moja energija znova postala osvežena.« Kot energetski stroj Za širšo prepoznavnost Žusma se močno trudijo domačini. Tamkajšnje turistično društvo na primer pripravlja Valentinov pohod in različne prireditve. Andreja Križan Lipnik se je s somišljeniki priključila društvu in dali so pobudo še za likovno kolonijo. So lahko tudi kamnite strukture dodaten magnet za obiskovalce? »Če drži, kar sem napisala v knjigi, in bo morda kdaj vsaj del tega tudi znanstveno potrjeno, je za ljudi izredno dragoceno, da hodijo na ta hrib. Tudi če nam še dolgo ne bo jasno, zakaj pravzaprav gre, je že razgibano naravno okolje za marsikoga morda dovolj velika motivacija, da bo prišel pogledat te strukture.« V preteklosti se je o Žusmu govorilo tudi v povezavi z zapletom med tamkajšnjim planinskim društvom in kamnolomom. Zaradi izkoriščanja kamnoloma je bil namreč na udaru del ene od planinskih poti proti Stolpu ljubezni. Andreja Križan Lipnik je pojasnila, da je omenjena pot vodila po tako imenovanem megalitskem robu. »Če bi podrli celoten del poti, bi bilo to z vidika rušenja ravnovesja območja zelo pereče. Kljub spremembam v prostoru del megalitske-ga roba sedaj še stoji.« Za to se je sogovornica s svojimi prizadevanji po ohranitvi območja pridružila planincem. »Rečeno je bilo, da megaliti in celoten hrib predstavljajo nekakšen energetski stroj, ki naj bi vplival na območje vse do Celjske kotline. Megaliti ustvarjajo nekakšno polje, ki so ga najbolje opisali naši predniki, staroverci. Če to danost tukaj imamo, bi bilo škoda, da jo uničimo, še preden jo spoznamo in začnemo uporabljati za namen, ki ga ima.« Knjiga z naslovom Nove zgodbe Žusma po prepričanju avtorice bralce vabi, da si vzamejo to, kar nam narava nudi. »Narava nas krepi, poživlja in zdravi. To moramo obvarovati, ne pa uničiti in nato iskati umetne poti za preživetje.« »Naravno okolje je s svojimi dražljaji najbolj primerno, da v nas spodbudi čuječnost - to pomeni, da smo v trenutku prisotni tukaj in zdaj. Ko čuječe stojimo v naravi brez vplivov sodobne tehnologije, smo deležni podobnih učinkov, kot jih imajo zdravila proti bolečinam in proti depresiji.« Pri odstiranju pomena megalitov na Zusmu so svoj kamenček v mozaik dodali pater Karel Gržan, znanka Andreje Križan Lipnik, ki želi ostati anonimna in je v knjigi imenovana kot Urška, Franc Šturm, Jože Munih, Matej Gabrielle Dasko, Mirko Čander, Aleksandra Krumpak, Andreja Zupan, prostovoljci raziskovalci, prostovoljci popisovalci megalitov, Erna Ferjanič s skupino umetnikov, Simon Prosen, Milena Erbežnik Klanšek in še mnogo drugi. O Žusmu je veliko stvari zapisal že Daniel Artiček. V približno letu se je v tem kraju zgodilo toliko zgodb, da so klicale po novi knjigi. »Menim, da se bodo te zgodbe tukaj še nadaljevale. Pojavilo se je toliko vprašanj, mnogo je še neraziskanega in nedokončanega,« pravi Andreja Križan Lipnik. (Foto: osebni arhiv) Ob občinskem prazniku z županjo Ano Rebernik »Občani so pokazali veliko mero odgovornosti« Včeraj, 17. junija, je bil za Rečico ob Savinji pomemben dan, saj jej to dan njenega občinskega praznika. Praznuje ga v spomin na leto 1899), ko je bilov kraju ustanovljeno kmetijsko društvo. Pravtako ga praznuje v spomin na davno leto 1585, ko je dobila Rečica ob Savinji t^ke pravice. BRANEJERANKO Občinski prazniki so seveda priložnost za pregled opravljenega dela vsake občine, za pogled nazaj in v prihodnost. Tudio tem smo se pogoearjali z županjo Ano Rebernik. Kaj je od lanskega občinskega praznika v vaši občini boljše, v kaj ste v občini vlagali? Izvedli smo večino načrtovanih! naložb. Namestitev sodobne urbane opreme je dopolnila videz obnovljenega tršk?ga jvdra. Sanirani so bili krajšivpadnici do tršbega jedra, most ter nekaj poškodovanih cestnih odsekov. Nadaljuje se izvajanje projekta Žegnan studenc, kibo - če bo uspel s poskrbel za dodaten vir oskrbe s pitno vodo. Morda bomo v ten- letu le uspeli začzti sanacijo malo manj kot štirinajstih kilometrov cest z izbranim koncesionarjem. Nadalj?vali bomo projekt Slovenia Green - vključeni smo v zeleno shemo Slovenije kot okolju prijazna destinacija. Rečico oziroma ves svet je prizadela epidemija koronavirusa. Kako ste jo občutili v vaši občini in kako občutite njene posledice? Na občinski spletni strani smo občane vestno seznanjali z ukrepi za preprečevsnje širjenja koronavirusa. Svoje poslanstvo so oprovili tudi svetniki, mnogo naključnih obianov ter člani člsveko-liubnib organizacij. Skrbeii so sa ustns obvelčanje, sts-re-šim inosamelim osebam so nudili podporo z obiskovanjem, oskrbs z osisovnimi življenjskimi potrebščinami ter s toplo bosedo. Vsem sem neizmesno hvaležna. Glede na to, da v naši občini ni bilo evidentirane okužbe, je dejstvo, da so občani pokazali veliko mero odgovosnosti do varovanja la-tnega zdrsv-jo in zdravja drugih. Lahko rečem, da smo bili pri pse-prečevanju širjenja virusa uspešni, hkrati želim, da bi tako tudi ostalo. V rečiško občino prihaja precej turistov, zlasti tujih. Na vašem ozemlju jena p rimer Kamp Menina. Zgornja Savinjska dolina je ena najlepših dolin v Sloveniji. Naša občina je umeščena bolj na začetku vhoda v dolino. Industrije nimamo. Znano je, da kmetijska ze- Županja večiceob Savinji Ant Rebernik mljitča težko ugledajo luč sprememb namembnosti, zato si še; bolj prizadevamo za razvoj turizma. Današnji turisti so sorazmerno zahtevni in si želijo poleg uživanja lspct in miru še mnogo rpre-mljajočih dejavnosti Celovite ponudbe, razen izjemno obiskanega Kampa Menina, nimamo prav veliko. Torej našo občino in dolino spoznavajo predvsem turisti, obiskovalci kampa. Čestitke izrekam lastniku Kampa Menina. Tudi v obZini imamonekhj lokalnih kulturnih spomenikov; ki že leta čakajo na obnovo in bi bili vredni, da si jih Ouristi ogledajo. Žal država nima posluha in n? razpisuje dovolj sredstev, e katerimi bi lahko našo preteklost obnaeijaii. Sami ne zmoremo. Posledično tudi na tem področju nimamo prav veliko ponudbe. Kot pomanjkljivost opažam tudi slnbo pozezaeo me- vsemi občinami naše doline. Morale bi se? povezati za skup no naCTtovanje ea-voja turizma in trženja. Katere naložbe nameravate v občini izvesti do konca leta? Pred kratkim smo p reje-li od ministrstva za okolje ir prostor pogovbo za sanacijo plazu Homec. Dela bodo predvidoma končana avgusea. Zeleno luč smo dobili tudi za sanacijo dola ceslišča proti Koham. V? občinskim proračunu -mamo predviden? sredstva za avtobusno postajo in pločnik v Spodnji Re .icv Te n-ložba naj bi bila končana pozno jeoeni. Razpis za izbiro kon-cesionar-a za opravljanje lokalne goepoderskz javne slunbe rednega in investicijskega vedrževanja občinskih javnih csst je v tretji, zaključni fazi. Obmoćona razvojtta ageneija SAŠA je izvedla peojekl Kolesarske pove-rve, v okviru katerega naj bi v občini označili kolesarske poti. Si še petimi občinami naše holine smo vtožili s pomoqo programa Las dokumenie za pridobitev sredstevza Prvstofor. Ta projaCt je namenjeu -tarej-ši-m ki ne vozijo sami, nimajo rorodniksv m imajo nižje mesečne dohodke, a tudi -labše povszave z jar,^ nimi prevozrnmi sredstvi. Če bomo uspešni pri pridobivanju sredstev na raapi-su, bo morda letos uglodala luč tudi posodobitev o^o z amfiteatrom. V ognju je še nekaj drugih naložb, o ka-teeih pa je prezgodaj govoriti, saj so postopki dolgi in zahtevni. Foto: arhiv občine Akvareli, Ekspresionizem in Ex tem pore Na Rečici ob Savinji sta na ogled likovni razstavi Ekspresionizem ter akvarelov Blanke Božič. Svoja dela predstavljajo člani društva Gal, ki povezuje likovne ustvarjalce Zgornje Savinjske doline ter okolice. Društvo, ki je zelo dejavno, je pripravilo v tem mesecu poleg tega tudi drugi Ex tempore. Tematika ekspresionizma dopušča avtorjem pri njihovem likovnem izražanju več svobode. Slike so očiščene likovnih znakov in figuralike in avtorji razmišljajo abstraktno. »Gre predvsem za igro barve, sence, globine, forme in ideje posameznika,« poudarja društvo. Zgornjesavinj-ski slikarji ese to obvladajo. Veliko možndsti izražanja nuNi tudi tehnika akvarela, ki ji je med drugim predana Blan-ka Božič iz LeHuša, podpredsednica društva Gas. Akvarel je ena najtežjih likovnih tehnik, ki terja obvladovanje različnih likovnih prvin. Avtor mora sO ko najprej »naslikati« v svojem Drugega rečiškega Ex tempora so se udeležili številni udeleženci iz različnih krajev Slovenije. Najvišje pr iznanje Utripu Po odločitvi občinskega sveta jv prejelo пјг-л^^-кј l-s tošnje priznanje rečiške občine Kukurno-umetniško društvo Utrip. Ges za njen zlati grb Druatvo, Iti jebilo zeto dejavno šestnajst kh je letos prenehalo delovati. Na Utriposih psireditvah so bili med iirugim predstavljeni znani Slovenci. Društvs je pripravljalo tudi -antive, koncerte, okrogle mize in literarne večere. Ns prireditvi, ki je bils včeraj- so bilr podeljena tud- oupanjina priznanja. Za človekcCubno delo, še posebtj za požrtvovafaost med zadnjo epidemijo, sta prejela peiznonje krajevni odbor Rdečega križa in župvijska karitas. Za človekoljubno delo je dobil priznanje tudi prostovoljec Marko Marovt in to za prizadevanje pri izvedbi akcije reševanja stanovanjskega problema. Za svoje 50-letno delo in skrb za ohranjanje čebelarskega znanja je prejela županjino priznanje čebelarska družina. Med prejemniki županjinih priznanj za odlične učne dosežke med osnovnošolskim izobraževanjem so Aneja Bitenc, Anže Breznik, Zara Govek, Kaja Jerovčnik, Hajdi Sevčnikar in Veronika Starič. spominu ter jo nato prenesti na pvpir. »Pojavlja se večna borba s jbigmentom in vodo, kar je oosvben čar,« pravi Bo-žičeva. Na svojih ak-arelih israaito upodabljs krajino, ki jo navchhuje med sprehodi. Akvarelistka Blanka Božič je postala letos tudi predsednica Zveze Иkovnih dsuštov Slovenije. Obe razstavi sta na oglod v rečiški Medgen hiši: akvarele si bo mogoče ogledati do 14. julija ter Ekspresionizem do konca tega mvsec^I Zgornjesaomjsko društvo likovnih ustvarjalcev Ga-, ki ima sodež na Rečici ob SavL nji, je nasploh selo dejavno. V tem mesecu je medvsugim pripravilo tusü ehugi Ex tempore- Udeležilo se ga je kar 37 likovnikov iz različnih krajev Slovenije, med njimi devet članov zgornjesavinjskega društva likovnih ustvarjalcev. Udeleženci so po rečiški občini ustvarjali na temo, ki so si jo izbrali sami. Ustvarjali so tako slikarji kot kiparji. Nastala dela bodo predstavljena na razstavi, ki bo septembra. BJ, foto: arhiv društva Gal Rečičani so se izkazali Na letošnjem ocenjevanju zgornjesavinjskih želodcev so osvojili vsa tri zlata priznanja izdelovalci iz občine Rečica ob Savinji. Ocenjenih je bilo dvajset želodcev. Letošnje ocenjevanje je bilo že trideseto leto po vrsti. Najvišjo oceno je prejel Ivan Pavlič iz Spodnjega Pobrežja (19,13 točke). Za njim sta se uvrstila na 2. oziroma 3. mesto Slavko Brezovnik in Anže Brezovnik, oče in sin (z oceno 19 točk). Ocenjevalno komisijo je vodila dr. Lea Demšar, profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti. 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Zbirka Brinečevega Franca iz starih za nove čase Od »trušce« do »deže« v in »užarjev« ... Brinečev Franc s Spodnje Rečice, ki se piše Franc Kolenc, hrani pestro muzejsko zbirko. Ta priča o tem, kako so v Zgornji Savinjski dolini živeli in delali v starih časih. »Zbirati sem začel, ko se je začelo podiranje starih stavb. V njih je bilo veliko starih stvari, ki bi lahko končale med smetmi,« je povedal o začetku zbiralec in raziskovalec Franc Kolenc. BRANKOJERANKO »Tudi druge ljudi sem spraševal, ali ima kdo zame odveč kakšen zanimiv predmet,« je še povedal. Kolenc je shranil tudi nekatere naprave s svoje domačije, ki bi nenazadnje prišle prav v najbolj hudih časih. Ste že kdaj pomislili, kaj bi se zgodilo v najhujšem primeru, ko bi nam zmanjkalo nafte, ki poganja traktorje? Zmanjkalo bi lahko tudi elektrike, ki so jo imele domačije po Spodnji Rečici celo že v času Avstro-Ogrske, je povedal Brinečev Franc. No, iz otroških let na elektriko nima ravno najlepših spominov, saj mu je hudo poškodovala roko. Med delom z mlatilnico se je kot petletni deček pre- več približal žici. Oče ga je pred delom posvaril, naj se ji ne približuje, česar deček ni upošteval. In ker so bili v tistih časih drugačni splošni vzgojni prijemi, je bil Fran-ček za nameček še kaznovan po zadnji plati. Po tistem je glavar družine vpregel konja in malega poškodovanca odpeljal k zdravniku. Brinečeva domačija, ki je dandanes zelo znana po kmečkem mlinu, je imela v starih časih tako mlin kot žago. K domačiji je spadala še usnjarna. Tisto so bili časi zgornjesavinjskega splavarje-nja, »flosarije«, po kateri je dolina zelo prepoznavna še danes. Splavarji so vozili les vse do Beograda. Frančev stric je odprl v Boljevcih v okolici Beograda celo lesno trgovino. V letih po drugi svetovni vojni, ko je prišel na obisk v rojstno Zgornjo Savinjsko dolino, je na rodni grudi umrl. Kako je bilo nekoč V zbirki Franca Kolenca je vse mogoče. Med drugim so zbrani različni predmeti, ki spominjajo na »flosarske« čase. Na seznamu plovbenih upravičencev iz tridesetih let prejšnjega stoletja je zabeleženih kar 84 imen in priimkov Zgornjesavinjčanov. Med njimi je tudi Kolenc. Franc hrani v svoji zbirki med drugim različno orodje za spravilo lesa, štampiljke za označevanje lesa ... Med orodjem so na primer tudi klešče za merjenje okroglega lesa. Ne manjka niti zbirka različnih starih obličev, svedrov, žag, ključavnic in lepo oblikovanega okovja za vrata . Če bi nam nenadoma zmanjkalo goriva za traktorje, bi lahko bila posebej dragocena Brinečeva zbirka nekda- njih plugov . Ne manjka niti zbirka starih tovornih sani. Tistim, ki so jih vozili vpreženi konji, pravijo starejši ljudje »poke«. Kolenc hrani tudi zelo velike in prostorne »filcaste«, polstene škornje. V nekdanjih hudih zimah so jih uporabljali tisti, ki so morali hoditi po snegu, na primer ob saneh. V takšnih škornjih je bilo več kot dovolj prostora za tople nogavice. Upoštevanja vredna je tudi Brinečeva zbirka starih kolovratov. Predice so uporabljale ovčjo volno in tudi lan. Saj se spominjate ljudske pesmi: »Le predi, dekle, predi, prav tanko nit naredi, da se ne bo »krotičila« in tud ne tkalce trgala .« Med različnimi napravami, s katerimi so si ljudje pomagali v starih časih, je v Kolenčevi zbirki tudi takšna, ki je služila izdelovanju vrvi. Tistim, ki so jih izdelovali, so rekli »užarji«. Eden od »užarjev«, ki je izdeloval vrvi še po drugi svetovni vojni, je delal v bližnjem Pobrežju. Kmetje so potrebovali vrvi na primer med spravilom sena, ko so po- Na steni Brinečevega kmečkega mlina visi zemljevid nekdanjih mlinov in žag v Grušoveljski strugi. Franc Kolenc (na fotografiji) ga je pripravil z raziskovalcem Markom Jerajem. ložili na voz »žrt« ter uporabili vrv. Franc Kolenc hrani tudi napravo sodarjev za merjenje količine soda. Ne manjkajo niti naprava za brušenje kose, stol za šivanje jermenov, s katerimi so poganjali v mlinih in žagah, naprava za tolčenje lanene rastline, nožna stopa za »phanje« žita, vevnjak za čiščenje mlatenega žita, mehovi za prenašanje žita . Med posebnostmi Kolenčeve zbirke so na primer številčnica in zapleteno kolesje ogromne ure cerkvenega zvonika, kletka za prenos poštnega goloba ter stara hišna stranišča. Na kme- tih so nekoč imeli stranišča na štrbunk, ki so bila zaradi smradu nekoliko proč od domačije. Za tiste, ki dolge poti niso zmogli, je bilo pripravljeno hišno stranišče. Vgrajeno je bilo v sedež močnega stola. V Knin z lesenim kovčkom V Kolenčevi zbirki je prav tako vse mogoče iz nekdanjih kmečkih gospodinjstev. Med glineno posodo je na primer tako imenovana posoda klobuk s kovinsko mrežo na vrhu. Na njej so gospodinje v krušni peči pekle krvavice Igrača za razvedrilo ob dolgih zimskih večerih, iz leta 1910 Za nekdanjo fino gospodo ... Pripomoček za uživanje kurjih beder, ki je pripomogel, da si jedec rok ni umazal ... NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 »Delavske bukvice« Kolenčevega starega očeta, iz leta 1888 Lesen kovček, s katerim je odšel Franc Kolenc leta 1960 na služenje vojaškega roka v Knin. Več kot sto let star kovaški meh ... Naprava za ločevanje lanenega semena Različne naprave za izdelovanje surovega masla ali pečenko, njihova maščoba se je cedila na dno posode. Poleg tega so v zbirki kar tri naprave za izdelovanje surovega masla, posoda, ki je služila za pripravljanje kislega mleka, »deža« za mesenje testa, »žrmlje« za pripravo moke, kotel za žganjekuho, naprava za stiskanje savinjskega želodca ... Še več, v zbirki ne manjka niti »tru-šca«, ki spominja na zibelko. Matere so med delom na njivi dojenčka položile v »trušco«, postavljeno na zemlji, kjer je bil razmeroma na varnem. Po drugi strani je v Kolen-čevi zbirki zelo star otroški voziček, ki ga je uporabljala gospoda. V domačijah so nekatere predmete shranjevali v lesene skrinje. Med drugim je ohranjen lesen kovček, s katerim je odšel Franc Kolenc leta 1960 na služenje vojaškega roka v jugoslovansko vojsko. Odšel je v Knin in to v časih, ko nas vsa mogoča plastika še ni »bogatila«. V Kolenčevi zbirki ne manjka niti zbirka starih koles, med katerimi je najstarejše av-stro-ogrsko, Puchovo kolo. Francu sta zelo pri srcu tudi njegova starodobni avto Opel Olympia Rekord iz leta 1956 ter dve leti mlajši dvotaktni dvestokubični NSU-motor. In v starih časih so radi brali ... V Kolenčevi zbirki starega ča- sopisja so tako izvodi Slovenskega gospodarja, Domoljuba, Naše moči, Slovenskega čebelarja . Kolenčevo mlinarstvo Zbiratelj in raziskovalec Franc Mlinar je odšel v pokoj kot mlinar. Pri Brinečevih so imeli mlin že takrat, ko se je na primer rodil največji slovenski pesnik France Prešeren. Pozneje je imela družina Brinovec nekaj časa celo zaposlenega mlinarja, ki je v mlinu stanoval. V starih časih so mu stranke prinašale žito v mehovih, ki so bili nepremočljivi. »Prihajali so tudi z Dobrovelj. Človek je prišel zjutraj ter prinesel s seboj konec kruha, pol litra >tolkca< ter malo >špeha<. Počakal je tako dolgo, dokler ni bilo vse zmleto,« se spominja Kolenc. Stranka je imela do mlina kar tri ure hoda. Nekateri so pripeljali žito kar z volovsko vprego za več »pa-urov« (kmetov) skupaj. Med najinim pogovorom je Franc Kolenc vse to primerjal z današnjimi časi, ko porabimo za takšna opravila malo časa. Kljub temu smo v večni časovni stiski . Franc se je najprej izučil za mlinarja in to v šempetrskem valjčnem mlinu. Po vrnitvi je nekaj let delal, mlel v domačem. Nato so se za mlinarje začeli slabi časi, ko so ljudje začeli moko kupovati v trgovinah. Zato se je zaposlil v rečiški usnjarni. Sledila so tri leta zdomstva v Nemčiji, po vrnitvi je spet delal v usnjarni ter pozneje še v Gli-nu. Po preureditvi domačega mlina se je redno zaposlil na domu. Franca sta nasledila njegov sin in sinova soproga, ki nadaljujeta Kolenčevo staro mlinarsko tradicijo. Mlinarstvo je spet zelo cenjeno. Kolenčeva kmetija deluje dandanes tudi kot turistična kmetija, ki nudi apartmaje. Muzejsko zbirko Franca Kolenca si najpogosteje ogledajo skupine šolarjev in tuji turisti, ki so v bližnjem Kampu Menina. Od tam prihaja precej Nizozemcev in Belgijcev, ki jih zbirka zelo pritegne. Nekateri tuji gosti prihajajo celo vsako leto in posamezne predmete že dobro poznajo. In zbiratelj Kolenc se ne posveča le svoji upoštevanja vredni zbirki, ampak tudi raziskuje. Tako popisuje po Zgornji Savinjski dolini hišna imena nekoč številnih mlinov in žag. Na steni Brinečevega kmečkega mlina je zemljevid nekdanjih mlinov in žag v Grušoveljski strugi. Pripravila sta ga z raziskovalcem Markom Jerajem. Na Rečici ob Savinji sta lani tudi predavala o savinjskem splavarstvu. Na kmetih so nekoč imeli stranišča na štrbunk, ki so bila zaradi smradu nekoliko stran od domačij. Za tiste, ki dolge poti niso zmogli, je bilo pripravljeno hišno stranišče. Meh za prenašanje žita v mlin, postavljen na stojalo Škarje za odrezovanje stenja sveče 32 ADRENALINSKO DOŽIVETJE —■M —if-f^**"'"-Delovne sobote v kolesarskem parku Kotečnik V Libojah nastaja adrenalinsko-športni park za vse generacije Namesto smučišča kolesarski park za vse generacije Že lani so se športni zanesenjaki iz Liboj in okolice, združeni v Športno društvo Vertikala, lotili velikopoteznega projekta. Z rednimi delovnimi akcijami ob koncih tedna in s pomočjo lokalnih podjetnikov ter Občine Žalec so začeli nekdanje libojsko smučišče spreminjati v kolesarski park. Prve vožnje so opravili v maju, 4. julija bodo pripravili manjše odprtje s spremljevalnim programom, uradno pa naj bi kolesarski park na pobočju nekdanjega smučišča odprli v drugi polovici septembra. Sosednja društva, ki jih druži ljubezen do športa, narave in domačega Kotečnika, pripravljajo kolesarsko-teka-ško-plezalni festival. LEA KOMERICKI KOTNIK S krampi, z lopatami, ročnimi valjarji in drugim orodjem člani Športnega društva (ŠD) Vertikala in njihovi prijatelji te dni gradijo približno kilometer dolgo kolesarsko progo. »Na progi se dobimo vsako soboto ob 9. uri. Razdelimo si naloge, primemo orodje in začnemo delati,« je povedal predsednik društva Grega Kotar, ki je z Matejem Ka-inzem in Blažem Ženkom pripravil prvo idejno zasnovo kolesarskega parka Kotečnik. S smuči presedlali na kolesa Glavni cilj športnih in adrenalinskih navdušencev, ki so se pred dvema letoma povezali v društvo Vertikala, je bil ljudem približati športe v naravi, ki jih ponujata okolica in hrib Kotečnik, ki je zelo priljubljen predvsem med športnimi plezalci. Prvi projekt novoustanovljenega društva je bila organizacija teka na Kotečnik. Tekaška proga je deloma potekala po nekdanjega smučišča v Li- bojah, ki je zadnjih deset let samevalo in propadalo. Člani društva so se takrat odločili, da na tem mestu ustvarijo nekaj novega. Čeprav so se najprej spogledovali z oživitvijo smučišča, so kmalu ugotovili, da bo to prevelik finančni zalogaj. »Veliko denarja in časa bi bilo treba vložiti v birokracijo in dokumentacijo za pridobivanje ustreznih dovoljenj za delovanje žičnice,« je o ovirah do novega smučišča dejal Kotar. Vprašljiva je bila tudi smiselnost drage in zapletene obnove smučišča, saj je v zadnjih letih snega bolj malo. Takrat so se odločili, da bi območje lahko namenili kolesarstvu. »Gorsko kolesarstvo je v Sloveniji vedno bolj priljubljeno, hrib, kjer je bilo nekdaj smučišče, pa sam po sebi nudi idealne pogoje za postavitev oziroma gradnjo kolesarske proge.« Najprej dovoljenja, potem lopata Čeprav so od vsega začetka verjeli v projekt, so ga z nekoliko strahu predstavili lokalnim oblastem in okoliškim prebivalcem, prizna V spustu in skokih bodo lahko uživali tako kolesarji z veliko tehničnega znanja kot tudi začetniki. Kotar. »Pri tovrstnih projektih se ponavadi najde kdo, ki ga nekaj moti. A na srečo tokrat ni bilo tako in smo z vsemi vpletenimi hitro našli skupni jezik. Vsi stremimo k enakemu cilju, in sicer oživitvi območja, ki lahko resnično veliko da,« razlaga sogovornik. Projekt je takoj podprla Občina Žalec, ki pri uresničitvi zastavljenih ciljev tudi dejavno sodeluje. Zemljišče, ki je v lasti sklada kmetijskih zemljišč, je vze- la v letni najem, finančno je podprla tudi gradnjo postojanke ob vznožju hriba, kjer bo tudi vstopna točka v kolesarski park. Pred začetkom gradnje so člani društva dogovor dosegli še z lokalnim kmetom, ki sicer skrbi za travnik, a tudi z lovci, ki imajo na hribu postavljeno opazovalnico. Da bi se kar najbolj približali naravi in z dejavnostmi čim manj posegali v naravni habitat, so se povezali tudi s koroškim društvom za preučevanje metuljev. Po pridobitvi vseh soglasij in dovoljenj so vse moči usmerili v gradnjo. Čeprav so najprej mislili, da bodo to zaupali zunanjemu izvajalci, so po prejemu predračuna, ki je znašal 35 tisoč evrov, to misel hitro opustili, zavihali so rokave in začeli graditi. »Pri prvih in najtežjih gradbenih delih so nam veliko pomagala lokalna podjetja. Pozimi nam je izjemno spre- ADRENALINSKO DOŽIVETJE 33 ШћШM < 4 ХШ ,v ШШШ г-Л КдИ M 1 ,4 s ШВ mi p EЖј**' ) * .' fff' ш. ШШШм ШШж, mm ' Q Ш № V. wmift J- 1 y осши јШш iШШШШ' tjbmj' v'' гШНК Kolesarski park bo mogoče obiskati tudi ob večerih, saj je celotna proga osvetljena. Osvetljava, ki sicer potrebuje nekaj prenove, je zapuščina nekdanjega smučišča. ten bagerist skopal stezo, ki smo jo potem vso pomlad urejali,« je povedal Kotar. Gradbena dela so večinoma končana, sledili bodo le še manjši lepotni popravki in zadnje tehnične izboljšave. Prvi bolj množičen preizkus proge bo že kmalu. Za 4. julij načrtujejo tako imenovan »soft-opening«, manjše odprtje, ki ga bo pospremil zanimiv spremljevalni program, ki bo, kot se za športni center spodobi, precej športno obarvan. Zabava za vse generacije »Proga je takšna, da se bodo po njej lahko vozili vsi, od otrok do najstarejših. Po njej se bodo lahko spustili tisti, ki so zelo vešči kolesarjenja, a tudi tisti z nekoliko manj tovrstnega znanja. To je tudi naš namen,« poudari Žunko. Vstopnine ne bo, razmišljajo pa o pobiranju pro- stovoljnih prispevkov oz. o uvedbi nekakšne vinjete, ki jo uporabljajo tudi v drugih kolesarskih parkih. Na ta način bi prišli do denarja za vzdrževanje proge. Člani društva, ki jih je trenutno približno 30, imajo ogromno idej, kako kolesarski park obogatiti in nadgraditi ponudbo. »V dolgoročnem načrtu društva je gradnja pravega kolesarskega parka, legalnega in uradno zgrajenega po vseh predpisih - z mrežo flow linij, pro linij, s skills parkom, krogom za olimpijski kros, z e-bike krogom in še čem. Kasneje nameravamo na libojskem smučišču v sodelovanju z Občino Žalec urediti še kolesarski poligon za otroke, tekaško stezo, planinsko pot, plezalno steno,« so smele načrte nasmejani in prepoteni razkrili Gregor Kotar, Blaž Ženko in David Kokolj, ko smo jih minulo sončno soboto zmotili na delu. Glede na vse napovedano in glede na to, da so v neposredni bližini tudi teniška igrišča, v Libojah nastaja adrena-linsko-športni park za vse generacije. Pri tem je treba poudariti, da fantje še niso povsem obupali tudi nad smučiščem. Ob dovolj debeli snežni odeji se bo v zimskem delu leta dalo po hribu še vedno tudi smučati, deskati in sankati. Je pa res, da pomoči pri vzpenjanju ne bo. A pravih športnih zanesenjakov tudi to ne moti. Foto: SHERPA S kolesarskim parkom bo postal hrib Kotečnik (722 m), ki je s 334 smermi vseh težavnostnih stopenj največje slovensko naravno ple-zališče, še bolj znan tako v Sloveniji kot tujini. ВШмШш!! Začetna in najzahtevnejša gradbena dela so člani ŠD Vertikala opravili s pomočjo izkušenega voznika bagerja. Nato so »peli« krampi in lopate. Po dogovoru s kmetom in z naravovarstveniki so se odločili, da bodo ves čas na travniku puščali posamezne zaplate z visoko travo. S tem bodo pomagali ohranjati naravni habitat. Blaž Ženko je zadolžen za tehnično ureditev proge. Gregor Kotar je kot predsednik ŠD Vertikala gonilna sila tudi na terenu. Proga je primerna za vse generacije kolesarjev. 34 INTERAKTIVNO DOŽIVETJE Odkrivanje velenjske zgodovine s Piko Nogavičko Lov na svetilko skrivnosti Slovenska mesta skrivajo ogromno zanimivih zgodb in Slovenci jih vedno raje odkrivamo. V Velenju, kjer so na svojo zgodovino zelo ponosni in jo radi predstavijo obiskovalcem, so združili sodobno tehnologijo in klasično turistično raziskovanje. Zavod za turizem Šaleške doline je v sodelovanju s partnerji razvil novo mobilno aplikacijo Lov na velenjsko svetilko skrivnosti (Trippstory Velenje), ki je namenjena predvsem družinam z otroki. Aplikacija s pomočjo interaktivne igre, ugankarstva, raziskovanja in Pikinih namigov omogoča odkrivanje skrivnosti Velenja. LEA KOMERICKI KOTNIK Mladi starši se pogosto sprašujejo, kam naj se z »mulci« podajo na izlete po Sloveniji. Izbira je res velika. Na svetovnem spletu lahko najdemo ogromno namigov in nasvetov. Od lanske jeseni je za odkrivanje rudarskega mesta v Šaleški dolini na voljo tudi posebna mobilna aplikacija, ki obiskovalce sočasno vodi po mestu in razkriva zanimivosti iz preteklosti ter sedanjega obdobja. Da je pohajkovanje po mestu še zabavnejše, poskrbi Pika Nogavička, tudi ambasador-ka mesta in festivala, ki ga Velenje gosti jeseni. S projektom razvoja mobilne aplikacije so želeli v Velenju razviti inovativno turistično doživetje, ki bo v enotni zgodbi z aktivno vključitvijo obiskovalca predstavilo najzanimivejše zgodbe, znamenitosti mesta in Pikin festival, je povedala Tina Belina iz Zavoda za turizem Šaleške doline: »Igralna zgodba Lov na velenjsko svetilko skrivnosti je zasnovana na liku pustolovke Pike, ki igralcem pomaga na poti do skritega zaklada in pri reševanju 18 skrivnosti mesta. Z videozgodbami, virtualnimi karakterji ter uporabo virtualne realnosti igralci pokukajo v preteklost ter razkrivajo skrivne pomene 3D-predmetov, stavb ali artefaktov, ki so v okolju že izginili,« razlaga vodja projekta. Ker je aplikacija v prvi vrsti namenjena družinam z mlajšimi otroki, so temu prilagojeni igralni scenariji, zgodbe, igralna misija, jezik in težavnost izzivov. 18 točk in 18 izzivov Aplikacija uporabnike vodi po ne prezahtevni krožni poti z enim lažjim vzponom. Pot se začne pri Vili Bianci in traja približno dve uri, priporočljivo je, da se raziskovalci na pot podajo v udobni športni obutvi. Na pustolovščini jih čaka 18 točk s skrivnostnimi izzivi, ki jih lahko osvojijo peš. Tina Belina, vodja projekta Trippstory Velenje: »Izhodišče razvoja doživljajsko-digitalne igre in mobilne aplikacije Trippstory Velenje je bilo ustvariti edinstveno turistično doživetje za družine z otroki, s katerim bodo lahko destinacijo in klasične atrakcije doživele na drugačen, bolj interaktiven način, hkrati pa jim predstaviti Pikin festival.« Da bo odkrivanje skrivnosti ravno prav zabavno, Tina Belina svetuje: »Natančno preberite zgodbo vsake točke in poglejte galerijo slik, saj se v njih skrivajo navodila in nasveti, kako rešiti izzive. Pri nekaterih izzivih bo treba dobro napeti oči in možgane ter pravilne odgovore poiskati v neposredni okolici. Če želite odkriti skrivno mesto magične svetilke in pridobiti kodo za odklepanje zaklada, morate uspešno rešiti glavne izzive oz. skrivnosti. Teh je deset. Ne skrbite, pri vsakem imate več poskusov.« Poleg glavnih skrivnosti raziskovalce na poti čaka še osem bonus izzivov. Kot pojasnjuje Belina, lahko z njimi osvojijo nagradne cekine, ki se z vsakim uspešno rešenim izzivom zbirajo v Zakladnici skrivnosti, ki jo prejme vsak udeleženec oziroma družina. »Bonus točke z izzivi so na interaktivnem zemljevidu Mobilna aplikacija je brezplačna. Zainteresirani si jo lahko naložijo tako, da v iskalnik spletne trgovine vpišejo Trippstory Velenje. Vanjo se lahko prijavijo z računom Facebo-ok ali Google+ oziroma se na novo registrirajo z e-naslovom. (Foto: TS) »Star velenjski rudar mi je med ogledom velenjskega premogovnika zaupal posebno skrivnost. Nekega dne, ko je delal v rovu, je njegov zadnji udarec s kladivom namesto ob kamen zadel ob nekaj nepričakovanega. Ob nekaj iz kovine. Bila je skrivnostna svetilka, ujeta v zmajevo kri. Sijala je tako močno, da jo je komaj gledal. In ko jo je odkopal, je v trenutku uvidel vse skrivnosti tega mesta. Tako je stari rudar postal prvi zaščitnik svetilke skrivnosti. Ker je bila njena moč tako velika, je rudar vedel, da za nobeno ceno ne sme priti v napačne roke. Zato je svetilko skril. In ustvaril deset težkih preizkušenj. Le tisti, ki rešijo vseh deset skrivnosti mesta, si resnično zaslužijo tajno 10-mestno šifro, ki odpira skrivno mesto in ključavnico skrinje velenjskega zaklada,« pravi ena od zgodb, ki jo raziskovalcem med virtualnim druženjem in resničnim odkrivanjem razkrije Pika. •*■ / „.JU«* T'|I' it -fWf*-'» .'•'""'"^t ■■' ■ " Velenje skriva številne skrite zgodbe iz bližnje in daljne preteklosti, zanimivi so tudi aktualni dogodki. Z obiskom Zavoda za turizem Šaleške doline (Stari trg 3) bodo zainteresirani dobili praktične napotke, ki bodo pripomogli k odkrivanju velenjskih skrivnosti in reševanju ugank. Prvi izziv jih čaka v Vili Bianci. INTERAKTIVNO DOŽIVETJE 35 Pika je s svojo močjo odprla vrata zgodovine in nas vse povabila na potep po mestni preteklosti in lov na svetilko skrivnosti. S Piko je razvoj aplikacije omogočil Zavod za turizem Šaleške doline v sodelovanju z Lanara Consultingom, YouTree in drugimi partnerji. Trippstory Velenje je mobilna aplikacija, ki pomaga razkrivati skrivnosti mesta Velenje in s pomočjo katere se obiskovalci dokopljejo do starega zaklada, ki ga osvetljuje velenjska svetilka skrivnosti. Uporabnike vestno spremlja Pika, ki interaktivno in postopoma razkriva skrivnosti, postavlja uganke ter pošilja namige. Uporabniki na ta način izkusijo nekaj posebnega in drugačnega ter aktivno odkrivajo, raziskujejo in spoznavajo mesto. označene z vijolično barvo. Bonus izzivi niso obvezni za rešitev pustolovske misije, lahko pa udeleženci z njimi razkrijejo še kakšno dodatno skrivnost Velenja.« A pozor, pri bonus izzivih je za rešitev na voljo zgolj en poskus. Nekatere bonus točke so sicer na mestih, ki so omejena z delovnim časom, a kot poudarja vodja projekta, jih je mogoče pravilno rešiti tudi brez vstopa v zaprte prostore. Čeprav dodatni izzivi ne pripomorejo h končnemu cilju in k razkritju skrite kode, za katero je skrita magična svetilka, se zanje vseeno splača potruditi. Prinašajo namreč simpatične nagrade, ki jih lahko uporabniki unovčijo pri različnih lokalnih turističnih ponudnikih. Sogovornica opomni še, da si lahko udeleženci raziskovalnega potepanja po Velenju pomagajo z interaktivnim ze- Inovativno turistično doživetje nagovarja predvsem družine z otroki. Sočasno je namenjeno tudi lokalnemu prebivalstvu, ki je, kot pravijo v Zavodu za turizem Šaleške doline, prvi ambasador mesta. mljevidom, ki jim bo pokazal, kje se nahajajo. »Če bodo imeli težave pri iskanju nove točke, jih bo zemljevid s sporočili ustrezno usmeril na pravo pot. Pri odkrivanju skrivnosti jim bo s koristnimi namigi pomagala Pika. Njeni namigi bodo v obliki sporočil, ki se bodo pojavila ob opisih točk, zato teh ne smejo spregledati.« Več aktivnih obiskovalcev Kot je še povedala Tina Belina, sta glavna namena mobilne aplikacije privabljanje obiskovalcev in spodbujanje družin k aktivnemu preživljanju prostega časa in raziskovanju Velenja: »Turizem je vedno bolj pomembna gospodarska panoga tudi v Velenju in aplikacija bo zagotovo pripomogla k okrepitvi prepoznavnosti mesta kot turistične destinacije. Velenje se predstavlja kot mladostno mesto ob jezeru, kjer se po-vežeš s svojimi najdražjimi in najdeš nov vir navdiha.« Kot je pojasnila, so želeli z razvoj em doživljajsko-digital-ne igre in mobilne aplikacije ustvariti edinstveno turistično doživetje za mlajše družine z otroki, da bodo lahko Ne, ni mamut. Mastodont je. Pika že pozna razliko, jo poznate vi? mesto in klasične atrakcije doživele na drugačen, bolj doživet način. Tako želijo privabiti obiskovalce k aktivnemu odkrivanju, raziskovanju in spoznavanju Velenja skozi vse leto. Z vključitvijo in s soustvarjanjem doživetja želijo krepiti pozitivna čustva obiskovalcev. To je, so prepričani v šaleškem zavodu za turizem, predpogoj, da neme obiskovalce spremenijo v aktivne promotorje. In kako jim bo to uspelo? S tem, da bodo na zabaven način predstavili tisto, kar je v Velenju edinstvenega. Velenje je mesto z rudarsko dediščino, ki je »zraslo« tako rekoč čez noč. V bližini so tri jezera, ki so nastala zaradi izkopavanja premoga. Značilna je modernistična arhitekturna zasnova mesta, središče krasi največji kip Tita na svetu, zaradi premogovništva imajo tudi najgloblje ležečo jedilnico v Sloveniji. Eden od zaščitnih znakov je tudi mastodont, katerega okostje so našli prav v Velenju. Poleg tega mesto, ki skriva skrivnostno svetilko, vsako leto gosti največji otroški festival pri nas. Foto: Zavod za turizem Šaleške doline 36 UMETNOST V JAVNEM PROSTORU Ob lanski jubilejni izvedbi tudi posebna tematska številka revije Borec Vstop prost tokrat na temo dezinsekcije Društvo Likovnih umetnikov Celje je minulo soboto v središču knežjega mesta izvedlo tradicionalni festival umetnosti v javnem prostoru Vstop prost/Admission Free, tokrat na temo dezinsekcije. Celjski umetniki so se na letošnjo akcijo pripravljali v posebnih okoliščinah, koronaobdobje je vplivalo tudi na njihov projekt. Glede na razmere so morali biti v stalni pripravljenosti, a trud bi zaradi koronavirusa lahko bil tudi zaman. A je društvu ob pravočasnem rahljanju vladnih ukrepov uspelo tudi letos, po lanski že dvajseti akciji. Ob jubileju je založba Sophia izdala posebno tematsko številko revije Borec, v kateri sta prikazana zgodovina in poslanstvo te zdaj v celjskem in širšem slovenskem kulturnem prostoru nepogrešljive umetniške akcije. ROBERT GORJANC »Ob vsakem tovrstnem projektu premislimo o širši družbe- ni situaciji. In tako smo ugotovili, da je na področju umetnosti prisotna neka hiperprodukcija. Na začetku smo gradili ta festival tako, da je vsak udeleženec pripravil svoj projekt. Sčasoma smo izčistili pristop in se odločili, da bomo naredili skupen projekt kot akcijo v javnem prostoru in da se bomo predstavili kot sekcija umetnikov iz Celja,« je povedala predsednica Društva likovnih umetnikov Celje Andreja Džakušič, sicer tudi sourednica jubilejne izdaje ob lanskem dvajsetem festivalu. Odzivanje na aktualne družbene razmere Član društva Simon Macuh je spomnil, da je že v prete- klosti prišlo do povezovanja v smislu skupnega vsebinskega nastopa udeležencev kot odziv na aktualne razmere, čeprav je prevladovalo načelo, da se umetnik predstavlja s svojim lastnim delom. »Leta 2013 smo kot odziv na krizo pripravili komemoracijo in pred bankami polagali venec iz bodeče žice. Kriza, ki je nastala zaradi drugačnih okoliščin, je bila izhodišče tudi za letošnjo umetniško obdelavo družbenega stanja.« Teme festivala v minulih letih so bile raznolike, bolj ali manj provokativne in umetniško žgečkljive. Umetniki so občinstvo nagovarjali s Kovanci, gradniki letošnjega festivalskega sporočila (Foto: Andraž Purg - GrupA) temami, kot so prepovedi, zapovedi, zvok, dom, želje in strasti, eno leto pa je bila iztočnica za ustvarjanje tudi naslov kultne ameriške televizijske serije Seks v mestu. Letošnja tema festivala, dezinsekcija, ponazarja po eni strani način letošnje priprave na festival v času karantene, ko so tudi umetniki, čeprav odločeni za skupen nastop kot sekcija, morali delovati posamično, doma ü- v ЖЈ»^ 1 .v. . v ■ Sodelujoči umetniki na letošnjem festivalu so v soboto na zvezdi s kovanci ustvarili pomenljivo sporočilo »All we need more« (Vsi potrebujemo več) More is less (Več je manj). (Foto: Andraž Purg - GrupA) in se z drugimi povezovati virtualno. Izraz seveda tudi namiguje na koronačas in takšne ter drugačne dezinfekcije, o katerih je bilo v minulem obdobju veliko govora. »Zadovoljna sem, da nas karantena ni ustavila in da nismo odpovedali letošnjega festivala, kar je tudi bila možnost, ki smo jo preigravali na prvem srečanju. No, zgodilo se je ravno obratno in nas je situacija še bolj povezala. Odločili smo se, da izkoristimo in uporabimo te naše izkušnje ter naredimo skupen projekt pod skupnim imenom, kar ni tako pogosto med vizualnimi umetniki. Šlo je za neko posebno dinamiko, ki je nisem bila toliko vajena pri prejšnjih projektih,« je povedala Iza Pavlina, ena mlajših predstavnic društva in tudi udeleženka letošnje akcije. Umetniška akcija kot izlet v neznano Pri festivalu Vstop prost/ Admission Free gre za umetniški projekt, v katerem lahko sodelujejo tudi obiskovalci. Za Andrejo Džakušič je v tem še poseben čar, saj nikoli ni povsem jasno, kako se bo to sodelovanje občinstva ude-janilo. »Hkrati je ta festival tudi preizkus nas kot umetnikov kot posamičnih avtorjev ali kot skupine umetnikov, ki delujemo v nekem družbenem okolju,« je poudarila Andreja Džakušič in dodala, da je razmerje med individualnim in kolektivnim tudi eno od osrednjih aktualnih vprašanj, o katerem razmišljajo v svojem nastopu. V najboljših časih je ministrstvo za kulturo festival financiralo kot večletni projekt in je tudi trajal več dni, letos se ministrstvo še ni odzvalo, je pa dogodek podprla Mestna občina Celje, tako da bodo lahko organizatorji pokrili materialne in potne stroške. UMETNOST V JAVNEM PROSTORU 37 Franc Purg, kipar, eden od pobudnikov festivala: Maja Antončič, kustosinja, Zavod Celeia Celje: »Ali lahko kot umetniki delujemo brez ustanov?« Eden od pobudnikov nastanka festivala je kipar Franc Purg, ki zdaj kot umetnik deluje v Londonu. V svojem nastopu se je ozrl dve desetletji nazaj in orisal razvojno pot festivala. »V devetdesetih letih se je uveljavlja fraza, da je umetnost samo to, kar je v galerijah. Galerijski sistem, umetniški sistem filtrira in mora prepoznati umetnost in potem se ta z lahkoto naseli v ustanove. Ideja festivala je bila obratna. Šlo je za vprašanje, kaj je umetnost. Tudi umetniki smo se vprašali, ali je umetnost res samo to, kar je v galerijah. Naš pristop je torej bil, da lahko delujemo brez ustanov. To je bila osnovna ideja festivala Vstop prost. Takratni strukturi, pred 21 leti, smo se tudi nekoliko zamerili, ampak nekako se je vse prepletlo in začelo delovati v nekem sožitju z lokalnimi umetnostnimi ustanovami, Likovnim salonom, Galerijo sodobne umetnosti ... Delali smo brez denarja, brez vsakih dotacij. Uresničevanje idej je bilo temu primerno in prepričan sem, da se je zgodila neka druga linija, druga umetnost, kot se je dogajala v galerijah. Tudi mi smo bili nekoč dojenčki in smo se spremenili v takšne in drugačne osebe. Tako se neka ideja skozi čas in družbene pogoje spreminja. Zamisel o festivalu ima še vedno neko strukturo, kot je bila na začetku, ampak ni več tako radikalna, kot je bila na začetku. Mi smo se omehčali, a tudi ustanove so se omehčale in kot vidim, je zdaj sodelovanje dobro. Torej smo dali neko sporočilo ustanovam, ki so to sprejele kot kritiko. Kritika ni vedno samo nekaj blatiti, ampak razjasniti, to je bila osnovna ideja.« »Festival se je razvil v in emancipatorno pra Njena profesionalna pot se je začela kasneje, kot se je začel festival Vstop prost. V svojem prispevku za posebno izdajo ob jubileju festivala je poskušala kronološko osvetliti zgodovino umetniške akcije na podlagi dokumentacije, ki je bila na voljo. Opazovala je predvsem to, kako so se umetniki neposredno odzivali na anomalije, ki so se pojavljale v Celju. »Mesto se ves čas giba med čisto moja pogruntavščina, že urbanim in provincialnim, Ta nekaj desetletij se to sprašujejo stavek, ta ugotovitev seveda ni tako umetniki kot kustosi, kul- Monografski dokument o iskanju umetniške avtonomije pogumno kso« turniki, teoretiki ... Takšnega festivala, udejanjanja različnih umetniških praks v javnem prostoru, v devetdesetih letih niti Ljubljana ni imela. Nam, mlajši generaciji, se zdi povsem običajno, da zasledimo mnogo festivalov na različne teme. Ob svojem začetku v devetdesetih letih je bil Vstop prosto bolj izjema kot pravilo. V prvih desetih letih je res nagovarjal probleme v mestu, kar je bila zelo emancipatorna in pogumna praksa. Če umetniki leta in leta nagovarjajo neke aktualne vsebine, potem sežejo tudi do občinske oblasti in ustanov, ki lahko prispevajo k spremembam splošnega stanja v mestu. Sčasoma se seveda tudi nekoliko izpojejo in poskušajo nagovarjati druge teme ter se začnejo poglabljati v bolj intimne svetove. Zato je zanimivo opazovati to dinamiko, kako festival v nagovarjanju v javnem prostoru razvija najrazličnejše umetniške prakse. Pri tem se umetniki niso omejevali na performans kot neko obliko, ampak gre za akcije, tudi zelo likovne intervencije, in celo neke aktivistične akcije, prakse.« Foto: SHERPA Na dvorišču krčme Tamkoučiri je svoj performans izvedel legendarni celjski umetnik Bori Zupančič. (Foto: Vstop prost) Ob jubileju festivala Vstop prost je založba Sophia izdala posebno tematsko številko revije Borec. Posebna izdaja, ki je pravzaprav bolj podobna knjigi, v retrospektivi aktivnega dvajsetletnega delovanja podčrtuje lokalno in regijsko umetniško skupnost, številna gostovanja umetnikov iz tujine, ki širijo mednarodno mrežo povezav, ter zlasti pomen nekompromi-snega delovanja v javnem prostoru, ki pomembno povezuje polje sodobne umetnosti s svojim okoljem. Festival je bil utemeljen na ideji iskanja umetniške avtonomije onkraj ustanov, v smeri aktivizma, gostoljubja in vključenosti vseh. »Zelo sem vesela, da se v teh čudnih časih prizorišča končno odpirajo in da je festival Vstop prost spet lahko zaživel v svojem pravem mediju, v živosti na ulici. Mojca Puncer je na novinarski konferenci v Likovnem salonu predstavila tematsko številko revije Borec o jubilejnih, dvajsetih letih festivala Vstop prost. Takšne ugodno okoliščine so tudi prava priložnost za predstavitev posebne tematske izdaje o festivalu, ki poskuša osvetliti pestro dvajsetletno zgodbo festivala,« je knjigi na pot povedala Mojca Puncer, sourednica posebne tematske izdaje in avtorica enega od besedil. Pri ustvarjanju sporočila ošnjega festivala so lahko sodelovali tudi obiskovalci. (Foto: Andraž Purg - GrupA) 38 REPORTAŽA ШШШ шшшшшшшшвт ^ЧУЧЧЧЧЧУЧЧЧЧЧ^ЧЧЧ*^^^^ Nova podoba prenovljene nekdanje šole v Jagnjenici Občina Radeče v Jagnjenici uspešno končala projekt Stara šola za nove ideje Za tesnejše vezi prebivalcev in turistični razvoj Prenova nekdanje osnovne šole v Krajevni skupnosti Jagnjenica v Občini Radeče je lahko primer dobre prakse, kaj je mogoče s pomočjo evropskih sredstev narediti iz opuščene in počasi že propadajoče stavbe, kljub temu da je proces preobrazbe spremljalo kar nekaj zapletov. Ampak občinskem vodstvu to ni vzelo poguma. V približno dveh letih je tako nastal interpretacijski center za predstavitev naravne in kulturne dediščine doline Sopote, ki je prostor za dejavnosti in druženje domačih društev in hkrati priložnostno izobraževalno središče. Skupna vrednost projekta je znašala malo več kot 200 tisoč evrov. ROBERT GORJANC »Težko je povedati, kakšno zadovoljstvo smo čutili, ko smo po dolgih letih zapletov v zvezi z obnovo te stavbe uspešno končali projekt. Kot župan in prej svetnik sem tolikokrat poslušal, kako je treba to staro šolo urediti, porušiti ... Dobili smo tudi že evropska sredstva, a so propadla, ker nismo prejeli soglasja. Ampak vse te tegobe so pozabljene, ko je projekt uspešno končan in ko so zadovoljni prebivalci v lokalni skupnosti,« je ob koncu projekta povedal Tomaž Režun, župan Občine Radeče. Prve zamisli o projektu so se začele leta 2017. Po odobritvi države je izvedba trajala 18 mesecev, projekt se je tudi uradno končal minuli ponedeljek. V okviru evropskega projekta CLLD - Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, je Občina Radeče kot vodilni partnerka pod okriljem LAS Posavje že- lela uresničiti potrebe lokalnega prebivalstva, okrepiti medgeneracijsko povezovanje in sobivanje ter hkrati omogočiti pogoje za turistični razvoj s poudarkom na lokalni ku-linariki. Projekt prenove je občina izvajala na infrastrukturni in programski ravni, kar pomeni, da je bilo treba obnoviti stavbo nekdanje osnovne šole, ki je pod zaščito zavoda zavoda za varstvo kulturne dediščine, ter zasnovati nove vsebine v stavbi. Za prvi del je vodja tega projekta na občini mag. Matjaž Šušteršič povedal, da je bil zelo zahteven, saj je bila stavba v zelo slabem stanju. Sočasno z obnovo stavbe je Kulturno, turistično in rekreacijsko društvo Radeče (KTRC) z lokalnimi prebivalci iskalo nove namene in programe v nekdanji šoli ter vsebine interpretacijske-ga centra, nove turistične zgodbe. »Pri tem smo sledili principu >od spodaj navzgor<, kar pomeni, da so domači prebivalci aktivno sodelovali v tem procesu in se opredeljevali glede tega, kaj naj se dogaja v stavbi. Odkrili smo več kot 50 znamenitosti in značilnosti doline Sopote, ki bi se jih splačalo dolgoročno vključiti v turistične zgodbe,« je pojasnila Duška Kalin, direktorica KTRC Radeče. Za še mikavnejšo turistično ponudbo Pri procesu osmišljanja novih vsebin v nekdanji šoli, ki ga je KTRC izvajal v okviru delavnic in študijskih krožkov v prostorih sosednjega gasilskega doma, so sodelovali strokovnjaki s področja naravne in kulturne dediščine ter podjetniki, ki so predstavljali svoje rešitve. Tako so zametke dobile tudi izobraževalne vsebine, ki bodo pomemben del programskega delovanja prenovljene šole. Obiskali so tudi interpretacijski center na Notranjskem in se tako seznanili z zgledi in rešitvami v drugem okolju. Študijski krožek Gozdna železnica je tako s pomočjo starih skic izdelal repliko vozička gozdne železnice, ki je nekoč vozila les iz gozdov Jatne. Odmevno vlogo v tem snovalnem procesu je imela kulinarika. Članice Društva kmečkih žena Arnika s Svib-nega so raziskale kulinarično dediščino doline Sopote in poiskale recepte iz zgodnjih dvajsetih let prejšnjega stoletja, da bi se nekoč priljubljene jedi spet znašle v menijih domačih gostincev. Tomaž Režun, župan Občine Radeče: »Vesel sem, da so v tem prostoru možnost za delovanje dobili krajevne skupnosti, kulturniki, športniki in druga društva. Veseli me, da pri tem sodeluje celotna lokalna skupnost, tudi Krajevna skupnost Svibno s svojimi društvi, da pri tem ni bilo čutiti nobenega ljubosumja, ampak predvsem sodelovanje. Najbolj je pomembno, da stavba živi in da bo živela še dolgo.« Rado Mrežar, predsednik KS Jagnjenica »Po dolgoletni željah in prošnjah smo krajani po V stavbi načrtujejo tudi ureditev degustacijskega centra. S povezovanjem z že dosedanjimi aduti, kot so splavarjenje, Duška Kalin, direktorica KTRC Radeče, je bila v sodelovanju s krajevno skupnostjo, z lokalnim prebivalstvom in s strokovnjaki gonilna sila pri snovanju »mehkih« vsebin za nove programe delovanja v nekdanji stari šoli. Izbrana kulinarika, kot je bila pripravljena za konec projekta, bo imela pomembno vlogo v novem poglavju življenja te stavbe, saj v načrtu tudi ureditev degustacijskega centra. REPORTAŽA 39 V vitrini interpretacijskega prostora so na ogled dragoceni arheološki ostanki jamskega medveda. različnih zapletih le prišli do teh lepih prostorov. Tudi društva so bila že kar skeptična, kakšno bo to delovanje v novih prostorih, ampak mislim, da so se kar dobro vklopila. Moški pevski zbor, športno društvo in razne sekcije, v okviru KS (npr. pikado) ugotavljajo, da so prostori res primerni. Tudi kraj je veliko pridobil z delavnicami, ki jih pripravlja KTRC, morda bodo krajani odkrili tudi kakšno tržno nišo.« nizacijo delavnic ter študijskih krožkov delo tudi opravil vrhunsko.« Mag. Matjaž Šušteršič, višji svetovalec za projektno delo in investicije v Občini Radeče: »Lahko izrazim le zadovoljstvo, da je uresničevanje tega projekta tako gladko teklo, saj je bila stavba v zelo slabem stanju, na voljo smo imeli omejena sredstva za obnovo. Izvajalec del je dobro opravili svoje delo, prav tako ostali udeleženci v sodelovanju s krajevno skupnostjo. V nadaljevanju, ko je šlo za vsebine, je vajeti prevzel naš KTRC in z orga- ribolov, kolesarjenje in poho-dništvo ob reki Savi, je tudi kulinarika pomemben dejavnik za še mikavnejšo turistično ponudbo tega območja. Interpretacijski prostor predstavlja jedro prenovljene stavbe, v njem so predstavljene ključne naravne znamenitosti doline Sopote, predvsem z namenom, da jih v pristnem okolju ne bi izpostavljali tokovom množičnega turizma. Zanimivo oblikovno rešitev tega prostora je izdelal doma- Marjana Dolinšek, predsednica Društva kmečkih žena Arnika: »Predstavnice našega društva se vedno rade vključimo v projekte, če nas povabijo. Naš namen delovanje je sicer druženje, ohranjanje kulturne dediščine. Vse to je za nas koristno in prijetno. Ko smo se odločile, da bomo obujale kulinariko doline Sopote, smo naredile tri dobre stvari: vsak teden smo se družile, obiskale smo naše starejše gospodinje, ki so pobrskale po starih receptih. Ko smo kuhale po teh receptih, smo ugotovile, kako skromni so bili nekoč naši ljudje. Tako smo morale izbrati njihove praznične jedi, da smo pripravile res dobro pojedino. Poleg druženja je v našem društvu najpomembnejše vseživljenjsko učenje.« čin umetnik Bojan Sumrak, ki je tako zrisal podobe jamskega medveda, Gašperjev kostanj in zemljevid celotne doline Sopote z naravnim in kulturnimi znamenitostmi. Eden velikih izzivov pri določanju poslanstva prenovljene stavbe je bil, kako doseči, da bo stavba ohranila večna-membnost, kar je snovalcem in izvajalcem projekta z zglednim sodelovanjem z lokalnim prebivalstvom tudi uspelo. Foto: Andraž Purg - GrupA Na kulinarični delavnici 40 75 LET NOVEGA TEDNIKA Največja športna prireditev do takrat v Celju Balkanske atletske igre 1976 Časovni stroj zgodovinskega pregleda pisanja Novega tednika, ki ga pripravljamo ob jubileju našega časopisa, smo tokrat ustavili v letu 1976 in se osredotočili na to, kaj smo v drugi polovici junija pisali o športu. Seveda je bila glavnina pozornosti namenjena največjemu športnemu tekmovanju do takrat v Celju, 35. Balkanskim atletskim igram, ki so bile za atlete eden zadnjih večjih preizkusov pred olimpijskimi igrami v Montrealu. To je bil nasploh dogodek izjemnega pomena za Celje, mesto je živelo z njim, zato seveda tudi ne preseneča, da mu je vodstvo takratnega uredništva namenilo veliko prostora v časopisu in v dveh zaporednih številkah tudi naslovnico. ROBERT GORJANC Da sta Atletska zveza Jugoslavije in domača nacionalna zveza tako pomembno tekmovanje zaupali Celju in do- mačemu atletskemu društvu Kladivar, je bila za mesto veli- ka čast in odgovornost, a tudi pridobitev. Celje se je kot organizator Balkanskih atletskih iger znašlo v družbi velemest, ki so do takrat prirejala to tekmovanje (Atene, Bukarešta, Istanbul, Sofija, Beograd ...). Za celjski atletski klub je bilo to veliko priznanje in potrditev odličnega dela: v tistih letih je prirejal znameniti Skokov memorial, ki so se ga udeleževali tudi največji atletski asi sveta, iz celjskega atletske kluba so izšli mnogi olimpijci. Mesto ob Savinji se je tako v času pred olimpijskimi igrami znašlo v središču športnega zanimanja, na balkanskih igrah so nastopili odličnih atleti, za mnoge je bila to tudi priložnost, da so še izpolnili olimpijsko normo. V okviru priprav na ta odmeven športni dogodek je bil temeljito prenovljen atletski štadion Kladivar, ki je bil vse tri dni tekmovanj odlično zaseden. V mestu, še posebej v središču, je vladal drugačen utrip, skoraj na vsakem koraku je bilo mogoče čutiti, da je v Celju velik športni dogodek. Nenazadnje o tem priča tudi to, da je uvodnik za naslovnico Novega tednika pred začetkom tekmovanj prispeval tedanji predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt. Vse tri dni je tekmovanja prenašala tudi nacionalna televizija in tudi po tej plati je bila to odmevna predstavitev mesta ob Savinji. D Г tm V dneh od Ji. do 20 junija bođo t Celju 35 jubilejne 'ntkavikt atletske i gre t' njih sodelujejo reprezentanc* Bolgarije. Grčije, Romunije, Turčije m seveda Jugoslavije. Te igre so nit-đvomno ena tm*đ največjih in naj-pomembnejHH telesn&kulturnth In IportniH prireditev. « je bila kdajkoti prirejena o Celja Zato tmo zeio a» dot oljni, poms ni in počatčent. da i* btio irrganizactja tega velikega tekmo Vanja ponujena prav celjtktm tportnim delavcem. To je veliko priznanje ne-iemu iportu in atletiki, tportnlkom tn organizatorjem priredit re pc tudi na-4*mu mestu In rt cm. M kakorkoli sodelujejo prt pripravah Iger, Najbolj pa na» je seveda pzradostlla tn nun» *cit"n vest. da je pokroviteljstva nad igrami prevzel predsednik republike Joivin.f Tito. Bal kan »ke atletske igre §o net por чо га Celje laprmen iportni dogodek in imajo velik antibenopttlittčm tn spodbujevalni pomen Te igre hod» gotovo veliko prispevale k nieda*6o> чети spoznavanju mladih tportmkoB in vplivale na krepitei raupanja na dal j njega tbliievanja, bol j Sega razum«-mnja in sodelovanja med narodi bal ko m kiti driat», Vzpodbudil* pa bodo tudi napore » nadaljnjo ролреШапје, razvoj in napredek atletike in telei no-kultisrne dejavnosti pri nas. Zato še hočemo potruditi tu moramo ttoriil vse. da bi igre tares Čim bo! je uspele i n da bo Ceije ponovno potrdilo sla оеш tposobnega organizatorja cetJldft iportnih prireditev Seponredno organucaato priprav ta Uvedbo iger /t prevtelo atletska društvo Kladivar, ki je ob podpori Atletike zveze Jugoslavije »n Slovenije. SIS »i Mesno kulturo, delovnih in drui- DRAGI ATLETI. SPOŠTOVANI GOSTJE! V imenu organizacijskega odbora vam izrekam prisrčno dobrodošlico. Naša želja je bila, da vam v mestu, iz katerega je sodelovalo 53 atletov na dosedanjih balkanskih atletskih igrah, pripravimo najboljše možne pogoje za prijetno bivanje in uspešne športne dosežke. MITJA PIPAN predsednik organizacij s кн ga odbora balkanskih atletskih 1ђ«г benopoftgifni* organizacij, obli rufe* skupičtne tn drugih dejavnikov ie ta-gotovilo vse materialne, kadrovske, or gani taci ji ke hj ШиЛВпе poboje za nemoten potek in uspeh prireditve, Pre urejen in na noto ie opremljen atletski ttadton. Drultvo pa ima tudi boga to tradicijo, relike izkušnje In dovolj prizadevnih, ikromnlh» jpoaobntft atletiki ГОМНД dtfovcn, ki nikoli ni JO itedili truda «n &uo. kt ga je bila treba iritwati za napredek atletika In organizacijo tekmovanj. Zato tmo trdno prepričani, da bodo fvđi lofrmf tvojo rnlogo dobro opravili Toda popbln uspeh batkamkih at-tefxWi iger pa vendarle nI odttf«n le od zavzetosti tportnikov ta« n^posred nih organizatorjev tekmovanja K temu lahko In moramo prispevati svoj delet prav pii obćanl Predvsem bi se morali »vzeti, da bi te pred igrami temeljito pospravili, wed tli tn polepšali naše mesto, da bi naii parto, uU-ce tn zelenice, slanbnanjske sotesk«, predvsem pa okolica hii. itonorvjrtHU* ЏЏкрВ, uradov, ustanov pa tudi to vorn, trgovskih. pojfinrtift in drugih lokalov dobila lepii in bot/ urejen videt Želimo pa tudi, da bi mie goste, iportnike tn spremljevalce repreten* tanc, predsiatntke telesnokulturntb or* ganizacif, novinarje, gtedalce *n vse, W bodo v čoju iger p'iili 0 Celje zares pozorno rn pwlol/ubno fprejeli In toplo pozdravili Vsem urekanto prisrčno dobradoUtco z teljo, da bi sc v dneh kratkega bivanja prt nas UmboЦе počvtm tfsf odW s najbaijjtimi irtlrt in prijetnimi spomini predsednik жkujfičine občine Celje Jo&e №rott 75 LET NOVEGA TEDNIKA 41 Veliko zanimanje novinarjev Balkanske atletske igre v Celju leta 1976 je spremljalo izjemno veliko novinarjev, kar je seveda pomenilo tudi veliko dela za »press« službo na tem tekmovanju. Novinarsko središče je vodil žal tudi že pokojni novinar Dela Henrik Übeleis, pri delu tiskovnega centra je sodeloval Izredno „ razumevanje Organizacija tiskovne sJaibe na velikih iportmh tekmovanjih, kakrSne so bile tudi BAI, je izreit to lafitevna naloga, za mjbolj kritične ocenjevalce novinarje tasojnsov. televizije, radia in j tirna je treba ustvarili kar najboljše delovne možnosti Tako «aloga tokrat v Celju nisem opravljal prvit. Na skoraj u^eft dosedanjih svetovnih in evropskih prvenstvih, tj ima jih organizirali v liiWJaW dportiHi i; Ljubljani in drugih velikih mednarodnih prireditvah po Sloveniji nem bil kar najtesneje, največkrat kot vodja press-centra povezan s tem delom. Tako sem pni postrgal dolgoletne skuinje, tudi te. ki »em si jih nabral kot poročevalce oDela« j peli olimpijskih iaer in drucift medna tudi novinar Novega tednika Tone Vrabl in sodelavec Tone Tavčar. Da za novinarje spremljanje velikega tekmovanja v Celju ne bi bilo samo naporno, ampak tudi prijetno, se je potrudilo uredništvo Novega tednika, ki je ob pokroviteljstvu legendarne veleblagovnice Tkanina Celje pripravilo piknik za akreditirane novinarje. Piknik v ribiškem domu pri Šmartinskem jezeru je navdušil tuje in domače novinarje, ki se ob tem niso mogli načuditi, da v tako čudovitem naravnem okolju ni nobenega turističnega objekta. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje je sicer ob koncu tekmovanja podelilo tudi priznanje najboljšemu celjskemu atletu na prvenstvu. PRIJETEN PIKNIK Prav gotcm> ne bi bik) na-Sfltn piknika, fe ne bi bilo zraven tudi mnogih, ki so pripomogli, da ju vse uspela tako. kot Je t№ba. Pokrovi-icdjirtvo Je prevr-eln celjska veleblagovnice Tkanina katere direktor temeljne organi- ЛПГ' i,, 'Tf ) r"l vr> П . U ;> t1 I ГТ. . I ■ Za resnitow obilno obložene mfa» so poskrbeli oljski ribiči pu Mesnine Ce!}e b p> stovalnico v Žalcu, keramična ; Liboje, pivwama LaSko, to- varna nogavic Polzela Ltbebi, i modna kreatorkn suša (to- ren^ek, slikar Stana Petro-I . . ......... co. Vsi, fci smo jih spremljali ш to poslušali, smo ша. raji bili žai tiho, kajti za od-Rovor eakaj je tsko, ne vemo. Has pa je, da turistični bisor v rwposredni bližini Celja ne bi am o izkorisiitL <» so namreč ribiči (алко »alo- RACE NA RIBE Na novinarskem pikniku, katerega pokrovitelj }e b;la сеЈЈчкл Tkanina, smo pripravili tudi Lekjnwn"ije v ribolovu. Udeležilo se ga je samo pet tekmovalcev, ker so ostali raje tokrat sedali ta težko obloženimi intimni, k;er so počivalo ril», raki, tobji no so imele dovolj proj-tora га plavanje. Kurl Smauc, ki je » ženo in ostalimi ribici ud-tiCno pripravil ribja speciaii-(Ete je bil ob Ukstiem ulovu izrednn vesel m je rekel, da so novinarji dobri ijudj* ker jim niso naredili prrrtdüw Škode. Odlična organizacija, slabi rezultati naše reprezentance Za izvedbo tega velikega atletskega tekmovanje sta Celje in domači atletski klub Kladi-var prejemala same pohvale, vendar žal rezultati naše takratne jugoslovanske reprezentance niso navdušili. Zaradi tega je bil v svojem komentarju v uvodniku časopisa, ki je izšel po tekmovanju, zelo kritičen naš takratni športni novinar Tone Vrabl. Prav tako je bil glede tekmovalnih rezultatov oster in kritičen slovit hrvaški novinar, žal že pokojni Vilko Luncer, ki je prispeval komentar za časopis. Nekdanji novinar in glavni urednik Sport- skih novosti, mož legendarne celjske atletinje Olge Šikovec Luncer, velik prijatelj Slovenije in Celja, ni skoparil z razočaranjem glede nastopa atletov jugoslovanske reprezentance, prav tako ne s superlativi na račun Celja, ki je odlično izvedlo prvenstvo. IZJAVA NA BAI. KI JE NAMENJENA VSEM CELJANOM USPEH VSEH CELJANOV! 42 PODLISTEK / BUKVARNA ALBUM S CELJSKEGA Med zidovi Zajckloštra (Žičke kartuzije), 1955 Stanislav Horvat, nekdanji učitelj v osnovni šoli v Slovenskih Konjicah, je bil poznavalec lokalne zgodovine in velik ljubitelj kulturne dediščine, a tudi odličen amaterski fotograf. Med letoma 1935 in 1965 je izdelal album svojih fotografij, tudi s povzetki nekaterih drugih posnetkov. Album je poimenoval Monumenta historica Gonobicensis (Konjiški zgodovinski spomeniki). V njem je pri razlagi fotografij poleg motiva in časa nastanka fotografij v nemščini ali slovenščini zapisal tudi osnovne podatke o kulturnih spomenikih v Slovenskih Konjicah, Ločah in okolici, tudi o Žički kartuziji. Ker je bil družinski prijatelj gospe Marije Wödinger, ma-tičarke iz Slovenskih Konjic, je avgusta 1955 v razvalinah Zajckloštra oz. Žičke kartuzije fotografiral, kako sta se njena hči Roswitha in nečak Marjan Wödinger sprehodila med zidovi starodavnega samostana ... Besedilo: Sebastjan Habicht Fotografijo je iz arhiva družine Pem prispeval Robert Vrečko; rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: srecko.macek@knjiznica-celje. si, medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. radio celie novi tednik ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Ob 60-letnici smrti: slovenski kipar Ivan Napotnik (1888-1960] Ivan Napotnik slovi kot mojster ustvarjanja v lesu. V šo-štanjski Vili Mayer je na ogled njegova stalna kiparska zbirka - približno 70 kipov (vsi so v lasti Občine Šoštanj] od več kot 400 evidentiranih. Večina umetnin je v zasebnih zbirkah, Napotnikova dela hranijo tudi nekatere javne ustanove. Rojen 12. decembra 1888 v hribovski vasi Zavodnje nad Šoštanjem je Napotnik odraščal na Zdovčevi domačiji. Kot otroka ga je za ustvarjanje navdušil potujoči rezbar Jager s Kalobja, ki je na domačiji udejanil zaobljubo Napotnikovega ponesrečenega očeta in ustvaril devet svetniških kipov za domačo kapelo. Napotnik je kasneje menil, da je bil rezbar nadarjen človek, in »če bi Jagra ne bilo, bi tudi mene ne bilo«. Napotnik je obiskoval ljubljansko umetnoobrtno šolo (iz tega obdobja je ohranjen »šolski« kip Putto v stalni zbirki v Šoštanju). Leta 1906 se je na Dunaju izpopolnjeval v kiparski delavnici F. Zeleznyja, kjer je ozavestil prirojeno nagnjenje do lesene plastike, ki se ji je kasneje kot zrel umetnik popolnoma posvetil. Leta 1908 je bil sprejet na Akademijo upodabljajočih umetnosti na Dunaju, leta 1915 je končal specialko pri Edmun-du Hellmerju, prof. V študijskih letih je Napotnik razstavljal na Dunaju, v Gradcu, Münchnu in Ljubljani. Večkrat je delal v ateljeju znanega madžarskega kiparja Janosa Horvaya. Še pred koncem prve svetovne vojne se je Napotnik vrnil v Zavodnje, kjer je kiparil in kmetoval. Napotnik se je na začetku ustvarjalne poti navduševal nad poznobaročnim kiparjem Donnerjem. Med študijem se je tesno povezal z Dunajem in spremljal takratne umetni- Leta 2006 sta Narodna galerija v Ljubljani in Galerija Velenje pripravili razstavo z naslovom Ivan Napotnik: iz javnih in zasebnih zbirk, ki je bila odprta na dveh lokacijah. Razstavo je spremljala izdaja obsežnega kataloga Napotnikovih del. Med pomembnejše samostojne predstavitve sodi Napo-tnikova razstava na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju ob kiparjevi 120-letnici rojstva in med predsedovanjem Slovenije EU (2008). Leta 2018 so v Šoštanju v okviru Napotnikovega leta obeležili 130-letnico kiparjevega rojstva, kjer so izdali publikacijo Kipar Napotnik, izpostavljeni pogledi, ki predstavlja Napotnikovo delo in umetnine z drugačnega zornega kota kot doslej. Letos 19. junija bo minilo 60 let, odkar je Napotnik preminil, medtem ko so njegova dela brezčasna in jih lahko občudujemo še danes. Prispevala: Vila Mayer Šoštanj www.kamra.si kamra ške tokove s pomembnimi umetniki, kot sta bila Rodin in Meštrović. Postopoma je razvil samosvoj in prepoznaven likovni slog. Svoje ustvarjanje je usmeril v les. Spretno je poudarjal njegove značilnosti in prednosti. Uporabljal je les nagnoja, hruške, slive, hrasta, lipe, vrbe in breze ter tudi ma-hagonij in cedrovino. Posebnost je dvobarvni nagnoj, s katerim je povečal slikovitost kipa in poudaril njegovo kompozicijo. Upodobil je plesalke, matere z otroki, debelušne in hudomušne dečke, ki še najbolj ohranjajo spomin na baročne kompozicije. Naredil je vrsto ženskih in moških aktov, figur z mitološko vsebino ter portrete prijateljev, znancev in javnih osebnosti. Napotnik je sodeloval na več pomembnih razstavah doma in v tujini. Postal je član Umetnostne komisije Narodne galerije v Ljubljani, leta 1959 je imel v njej veliko pregledno razstavo. KIPAR NAPOTNIK izpostavljeni pogledi <£. h B a ra Ш lip ш Naslovnica knjige: Kipar Napotnik, izpostavljeni pogledi, avtorja Rok in Špela Poles, 2018 Iztok Vrenčur: Ouš in Zija S pravljicami po znanje ob predstavitvi slikovito izrazil avtor Iztok Vrenčur - resnično Ni ravno običajno, da se na tem mestu znajde otroška knjiga oziroma pravljica. Toda zbirka devetih kratkih pravljic pod skupnim naslovom Ouš in Zija iz Potočke zijavke ni navadna otroška knjiga. Osrednja lika zbranih pravljic sta mlada jamska medveda Ouš in Zija, ki bralca ne glede na starost na zanimiv in igriv način popeljeta v zgodovino in predstavita življenje v mlajšem paleolitiku in arheološke najdbe v Potočki zijavki. Pravljice prikazujejo medvedovo leto in - kot se je predstavljajo poljub med fik-cijo in znanostjo. V knjigi so navedeni številni podatki in dejstva o življenju jamskih medvedov v Potočki zijavki in avtor nas v uvodu opozori na to, da se v Sloveniji premalo zavedamo pomena arheološkega najdišča svetovnih razsežnosti. Pravljica bralca vabi, naj se pridruži dogodivščinam medvedjih mladičev Ouša in Zije, njunih starejših sorodnikov in ostalih živali, ki so v starejši kameni dobi živele v Alpah. Medvedi v pravljici so bili vedno lačni, iskali so hrano, se učili, spoznavali, ovohavali, borili, potovali in celo plesali. V pravljicah je namreč vse dovoljeno in v tem primeru gre za pravljico, osnovano na zgodovinskih dejstvih. Sprva spoznamo mladega zaspanega Ouša, ki je obsijan s pomladnim soncem veselo poležaval na pobočju gore Olševe in sanjaril o debeli javorjevi veji, iz katere v curkih teče sladek meden sirup. Njegov ded Silvo je bil pristaš stroge vzgoje in ni prenašal tovrstnega sanjarjenja, zato je mladega smrčača hitro postavil na realna tla. Ouš je nato med pohajkovanjem po gozdni jasi in zobanjem sladkih jagod spoznal majhno prestrašeno medvedko Zijo. Ta mu je razkrila svojo žalostno zgodbo, ko so ji goliči, kakor v zgodbi imenujejo praljudi, pobili mamo in tako je ostala povsem sama. Ouš jo je kot pravi medvedji kavalir povabil k sebi. Mama Medika jo je brez vprašanj sprejela. Enako tudi ostali člani medvedje družine, ki je topel del leta preživela na in pod pobočji Olševe, ko pa je v deželo prišel mraz, si je zavetje poiskala globoko v jami. Z opisom vsakoletnih medvedjih premikov po gori in njeni okolici tako medvedji mladiči kot tudi bralci spoznavamo še ostale takratne prebivalce tega območja in njihovo porazdelitev na hierarhični lestvici. Tako se srečamo na primer z ogromnim, a nenapadalnim mamutom in jamskim levom, ki ima povsem drugačen, precej bolj napadalen značaj. Izjemno zanimivo je opisano tudi srečanje medvedje družine z goličem. O njem so veliko vedeli, a videli ga do takrat še niso. Čeprav ta na prvi pogled ni bil videti tako nevaren, je njegov vonj medvedjim sila-kom narekoval, da bo bolje, če se umaknejo. Tako nas medvedja mladiča vodita od pomladnega prebujanja do poletne vročine in lenarjenja, vse do jesenskega prenajedanja in priprave na dolgo zimsko spanje. Še pred prvim snegom so si medvedje poiskali vsak svoj kotiček, mladiča sta se z mamo zvila v kosmat medvedji klobčič. Ko so tako veselo smrčali in sanjarili o večni pomladi, je zunaj bril leden veter in raznašal snežinke. Potočka zijavka je zaprla svoja kamnita usta in zavarovala spečo medvedjo družino, ki je v jami za kosti in spanje sanjala svoje medvedje sanje. Človeških mladičev morda zgodba zaradi zanimanja in poslušanja z odprtimi usti ter preštevilnih vmesnih vprašanj sicer ne bo zazibala v sladek spanec, bo pa zagotovo dober navdih za kakšen družinski izlet. LKK O avtorju Iztok Vrenčur sodi med mlajše literarne ustvarjalce. Je diplomirani arheolog, vešč pisanja in obračanja besed. Pred tremi leti je prejel glavno nagrado Festivala mlade literature Urška in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti mu je za nagrado natisnil njegov knjižni prvenec, roman Odrekanje svetlobi. Vrenčur redno sodeluje s celjskim pokrajinskim muzejem, ki je v sodelovanju z Občino Solčava tudi izdal knjigo pravljic o Oušu in Ziji. Čeprav je sprva sodelovanju pri projektu zavrnil, je danes vesel, da se je pustil prepričati v zapis zgodb za otroke. Knjiga Ouš in Zija iz Potočke zijavke je tako njegov »otroški prvenec«. FOTOREPORTAŽA 43 Med stojnicami Podeželja v mestu Vrvež kot v predkoronskih časih V soboto je bilo v središču Celja tako živahno kot v predkoronskih časih. Številne stojnice z raznoliko ponudbo so vabile k degustacijam in nakupu. TATJANA CVIRN Tradicionalna prireditev Podeželje v mestu, ki želi meščanom približati podeželje, njegove dejavnosti, življenje in izdelke, tokrat ni ponujala le okusnih dobrot s kmetij, ampak širši izbor pripomočkov in preparatov. Predstavilo se je več kot 30 ponudnikov iz regije in izven nje. Za razliko od prejšnjih let glasbe v živo ni bilo. Prireditelj dogodka Zavod 44 MLADI ZA MLADE Zunanjost steklenice je oblikovala dijakinja Lana Hrastelj. "V,, Л« »• v»» • i i Zvezti Prijateljev irrijateljev MladineSloven ije * EURO * .Spin; * * * Pamotni nakup ( Dijaki šole za strojništvo, mehatroniko in medije nanizali kar nekaj zmag Čeprav zadnje mesece delo srednješolcev poteka na daljavo, dijakov in mentorjev Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC to ni ustavilo. Ponovno so nanizali nekaj lepih uspehov na različnih strokovnih področjih. Dijaki mehatroniki so sodelovali v projektu Moje podjetje, ki ga izvajajo pod okriljem Junior Achievement Slovenija. Projekt zajema pridobivanje številnih znanj z različnih področij podjetništva: od načinov, kako najti idejo, ki jo je možno uresničiti, do izdelave poslovnega načrta, ustanovitve podjetja, trženja in vse do končnega finančnega poročila. Dijaki so letos ustanovili dve podjetji. Podjetje Mali čoko delivery, ki so ga sestavljali Lovro Majer, Luka Malič, Martin Močnik in Gašper Stupan, je na državnem tekmovanju doseglo prvo mesto v kategoriji Reklamni video. Fotonatečaj Mladost ni norost Na srednješolskem fotografskem natečaju Mladost ni norost 2020, ki je potekal pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije (FZS), je naša šola v konkurenci srednjih šol osvojila skupno 1. mesto. V sklopu tega tekmovanja je bilo izvedeno tudi tekmovanje med dijaki sodelu- jočih srednjih šol. Posebej so se izkazali trije dijaki programa Medijski tehnik. Gašper Rebernik je s fotografijo z naslovom Seance znanja osvojil 2. mesto in s tem srebrno medaljo FZS. Sara Krajnc je s fotografijo z naslovom Sožitje mladosti z naravo osvojila diplomo FZS. Nik Hrovat je s fotografijo z naslovom V svojem svetu brez izhoda dobil nagrado revije Digitalna kamera. Najboljša dela bodo objavljena v reviji Digitalna kamera. Moja najlepša flaška Na natečaju Moja najlepša flaška, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenije v sodelovanju s podjetjem Eurospin Slovenija, je bil med 120 prispelimi motivi izbran motiv naše dijakinje programa Medijski tehnik Lane Hrastelj. Naslov njenega zmagovalnega dela je Ščiti naravo kot samega sebe. Steklenice bodo v trgovinah Eurospin naprodaj od konca julija do konca septembra. Od vsake prodane bo evro namenjen za nakup šolskih potrebščin in delovnih zvezkov za otroke iz socialno šibkejših družin. Pisali so poezijo Slovenska karitas je v povezavi s preventivno akcijo 40 dni brez alkohola v sodelovanju z Javno agencijo RS za varnost prometa in Zavodom Med. Over. Net nagovorila mlade ustvarjalce, da sodelujejo na literarnem natečaju Za zdravje in zdrave odnose. Z natečajem so želeli spodbuditi mlade k razmišljanju o tem, kaj so zdravje in zdravi odnosi doma, med prijatelji in v družbi ter kako te vrednote razvijati in jih negovati v našem okolju, ki je preveč tolerantno do čezmernega in škodljivega pitja alkohola. Na natečaj je prispelo 54 literarnih del, med katerimi je strokovna komisija izbrala 13 najboljših. Naša dijaka Matevž Pečnik in Leon Kovše iz M-3.c-razreda sta se s pesmijo Alkohol? Ne, hvala! uvrstila na 3. mesto. Tudi letos sta komisijo prepričala tako s svojim kritičnim pogledom na alkohol kot z umetelno uporabo akrostiha, saj se vsaka kitica pesmi začenja z eno od črk v naslovu, celotna pesem pa se zaključi z magistralom. Dijaki še vedno snemajo svoje vloge, intervjuje in kuharske recepte. Vso produkcijo si lahko ogledate na http://vitv. sc-celje.si/ Nekaj prispevkov je bilo objavljenih tudi v oddaji Dobra volja z Iztokom na TV3. MZP mm i m 'imäk Ш; BRALCI POROCEVALCI 45 Učilnice vvnaravi z Ljudsko univerzo Šentjur Od 18. maja, ko je Ljudska univerza Šentjur lahko ponovno odprla vrata učilnic, smo zaradi varnostnih ukrepov, ki se jih je še vedno treba držati, kar največ izobraževanj organizirali na prostem. Namen teh izobraževanj je tudi ustvariti protiutež vsem izobraževanjem na daljavo, ki smo jih morali organizirati v času karantene. 18. maja se je tako skupina Izzivi podeželja odpravila v bližnje Žiče, kjer si je ogledala primer dobre prakse v zeliščnem vrtu Majnika in spoznala inovativno kmetico leta 2020 Katjo Temnik. Ista skupina si je teden kasneje v Poljčanah ogledala Učni poligon za samooskrbo, nato je v Framu obiskala še kmetijo Baron. Za vse udeležence izobraževanj in tudi tiste, ki so se želeli še pridružiti in so imeli čas, so organizirali še voden obisk Ekološke učne poti Šolskega centra Šentjur s profesorico Staško Buser, nabiranje zdravilnih rastlin v naravi okoli Boča z zeliščarjem Ivanom Brezovcem. V sodelovanju z Društvom Šudr bodo na Keltski dan, 21. junija, ob 4.15 pripravili pohod iz Nove vasi na Rif-nik in izvedli jogo v pozdrav Soncu z Zdenko Vrečko na vrhu arheološkega najdišča. Ob 15. uri vabijo tisti dan še na voden ogled po arheološkem parku Rifnik in predstavitev lokalnih ponudnikov ter animacijo za vse generacije. NINA SALOBIR Spominska slovesnost v počastitev upora proti oddaji orožja TO Likovna umetnost in Pegazovi motoristki Veterani vojne za Slovenijo iz območnega združenja Zgornjesavinjske in Za-drečke doline smo v petek, 5. junija, izvedli spominsko slovesnost v počastitev 30. obletnice upora proti oddaji orožja teritorialne obrambe jugoslovanski armadi. Zbor članov in gostov, pridružili so se nam tudi veterani iz Šoštanja in Velenja, je bil pred spominsko ploščo, ki vse spominja, da je bilo v tistih dneh orožje TO shranjeno in varovano v gradu Vrbovec v Nazarjah. Udeleženci spominske slovesnosti smo se v postroju premaknili v avlo kulturnega doma v Nazarjah, kjer se je slovesnost nadaljevala. Govorniki na slovesnosti so bili predsednik OZ VVS ZSZD Maks Slatinšek, župan Občine Nazarje Matej Pečovnik in komandir prve izmene straže skladišča orožja Toni Kladnik. Slavnostni govornik je bil zadnji poveljnik občinskega štaba Teritorialne obrambe Občine Mozirje in častni predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline Niko Purnat. Govorniki so obudili spomine na tiste dogodke, ko so poskuse zvezne oblasti za odvzem orožja in tako neposredne razorožitve slovenske TO onemogočili s pogumom, z osebnim izpostavljanjem proti ukazom o odvzemu Domoljubje je tako lepa in tako pomembna beseda, da jo je treba nenehno negovati in opevati. Ljubezen do doma in svoje domovine je vrednota, ki se je večkrat niti ne zavedamo ali pa je tarča posmeha in napuha. Kakšna sreča, imamo svojo domovino in svojo državo. Po velikosti ni velika, je pa naša in edina. Edina, v kateri raste najstarejša vinska trta na svetu, edina, ki se lahko ponaša z najstarejšim glasbilom - piščalko na svetu, in edina, v kateri je najdeno najstarejše leseno kolo z osjo na svetu. Imamo ogromno pomembnih ljudi, ki so v svojem življenju pu- orožja in s hitrimi ukrepi za premeščanje orožja na tajne lokacije. TO Mozirje je bila ena od 16 TO v Sloveniji, ki se je uprla ukazu o izročitvi orožja. Orožje je tako še naprej ostalo v posesti slovenske TO. Ob dogodkih, ki so sledili, razglasitev samostojnosti Slovenije in nato napad JNA na mlado državo, pa se je slovenska TO lahko postavila po robu agresorski sili, oborožena prav s tem orožjem. V kulturnem programu so nastopili Manja Vačovnik, Špela Bider, Urban Vačovnik, interpretacije je na klaviaturah spremljal Anton Acman. Program slovesnosti je povezoval Bojan Štrukl. RB stili neizbrisen pečat in spomin, na katerega moramo biti vsekakor zelo ponosni. Mednje sodi tudi velik mož Primož Trubar (1508-1586). 8. junija praznujemo dan Primoža Trubarja. Kljub temu da ni dela prost dan, ostajata njegova osebnost in njegov ogromen prispevek v slovenski književnosti velikanska. Z Abecednikom in s Katekizmom je namreč približno leta 155o položil temelj slovenski književnosti. Tega se v domoljubnih organizacijah občine Štore globoko zavedamo in se ob takšnih priložnostih poklonimo v njegov spomin. SREČKO KRIŽANEC Odprtje razstave slik Vojka Kumra je bilo načrtovano že v marcu, a se je zaradi znanih razlogov zgodila v začetku junija. Pevci in pevke domskega zbora so ponovno dočakali pevsko srečanje z Marinko, ki jih je ubrano spremljala na harmoniki. Direktorica Kristina Kam-puš je izrazila dobrodošlico in veselje ob umetniško-pev-skem dogodku. Tokratni razstavljavec Vojko Kumer prihaja iz Malahorne pri Oplotnici, idiličnega kraja, iz katerega črpa navdih za ustvarjanje. Majhen izbor iz njegovega opusa lahko vidimo razstavljen v avli Pegazovega doma. Večinoma so to pokrajine, a slika tudi ženske akte in portrete. »V koronačasu so prazniki, od velike noči in 1. maja, šli kar mimo nas, a največji praznik je danes, ko spet pojemo ob novi razstavi,« je v besedah zahvale povedala Božena Bofulin. Naši zaposleni Simona Sko-zit in Vida Žnidar sta 3. junija predstavili svojo strast do motorjev in vsega, kar se pripelje zraven. Obe sta bili oblečeni v motoristično opravo, Simona je pred domom pokazala tudi svoj motor, ki je požel mnogo navdušenja, še posebej ko je pritisnila na plin ter se kot blisk ob hupanju peljala mimo. Za motorizem jo je navdušil mož in pred desetimi leti sta oba opravila izpit. Vedno se je vozila zadaj in ker je male rasti, jo je zelo motilo, da ni nič videla. Odločila se je, da si bo kupila svoj motor ... In res ... 230 kg težek BMW zdaj upravlja z manjšimi prilagoditvami zanjo. Pove, da ji je bila najhujša vožnja čez Vršič, kjer ni konca ovinkov in kockaste tlakovane ceste. Pokazala je fotografije iz Mo-starja, Medjugorja, Senja, s Paga, iz Makedonije, Grčije, z Madžarske, iz Romunije. Vida je povedala, da si je mož kupil motor in se je sam vozil okoli, ona pa je bila doma sama. In si je kupila motoristično obleko in povabil jo je na prvo vožnjo ter na sadno kupo. Takoj ji je postalo vse všeč, od hitre vožnje do tega, da ni težav z iskanjem parkirišč in da si hitro na morju . Včlanila sta se v Chopper club tiger in skupaj so šli tudi v Grčijo. Sicer sta prevozila bližnje in daljne kraje, Avstrijo, Madžarsko . Stanovalke in stanovalci so navdušeno spremljali predstavitev obeh motoristk in povedali še svoje izkušnje z vožnjami lažjih motorjev z dvema ali s štirimi prestavami. Božena se je spomnila, kako so se nekoč z Gorenjske v Rogaško Slatino peljali na motorju: mož, štiriletni sin in ona, vsi z nahrbtniki. Med vožnjo so imeli tri policijske kontrole, ki pa so jim po predavanjih, da se je prepovedano in nevarno tako voziti, končno zaželeli srečno pot do Rogaške Slatine. Vida je predstavitev obogatila še z drobnim pecivom, domačim sirupom ter vinom. Hvala za predstavitev in srečno pot in veliko lepih doživetij želimo! MATEJA FIDLER, delovna terapevtka Dan Primoža Trubarja VEC KOT 40 OKUSNIH IN ZDRAVIH JEDI 46 RAZVEDRILO Oven Tehtnica Km Oglas Iščem poročeno žensko, prevarano in razočarano, z željo po maščevanju, ki želi prodati možev motor za pol cene. Plačam z gotovino. Obvestilo Iščem človek, ki ima denar. Naj se mi oglasi, jaz imam denarnico in bi lahko nekako skombinirala ... Večje oči Po uspešni lepotni operaciji kirurg vpraša mladenko: »No, kako ste kaj zadovoljna z velikostjo prsi?« »Zelo. Rada bi pa imela tudi večje oči.« »Ni težav, sestra, prinesite ji račun.« Deset evrov Blondinka se vozi po Ljubljani, ko ji naenkrat na okno avtomobila potrka brezdomec: »Daj mi 10 evrov.« Blondinka brez besed odpelje naprej, ko čez nekaj časa zopet potrka isti brezdomec: »Daj mi 10 evrov.« Vsa jezna stopi na plin. Po kakšnih 20 minutah vožnje po oknu zopet trka isti brezdomec. Blondinka se ujezi: »Kako ti to uspeva, da si vedno pred menoj, čeprav si brez avta?« Brezdomec: »Daj mi 10 evrov in ti pomagam iz kro-žišča .« Pijem samo na tiste dni, ki se začnejo na črko P: ponedeljek, pa torek, pa sreda, pa četrtek ... FB profilna slika Resnična slika Danes je točno eno leto, odkar mi je ena zelo prijazna punca rešila življenje in večno ji bom hvaležna ... Poročila se je namreč z mojim bivšim in od takrat imam mir. Vsi sorodniki me sprašujejo, če že imam dekle. Nihče pa me ne vpraša, če imam na primer helikopter. Kdo pravi, da ga ne bi mogel imeti? SLOVENSKI ŠAH STAJERSKAvs DOLENJSKA V mislih ste si jasno začrtali pot v naslednjem obdobju. Življenje vam bo v teh dneh ponudilo izjemno lepe priložnosti, da zaživite bolj umirjeno in osrečujoče. Dnevi, ki prihajajo, v vas sprožajo velika pričakovanja in hkrati tudi blokade, ki so v vaši podzavesti. Vaš vladar še vedno biva v znamenju rib in vam povzroča pretirano občutljivost. Prisluhnite notranjemu glasu. 3ik Rak Lev Devi ca Neodločno boste stali pred dvema odločitvama. Svetujemo vam, da se tokrat posvetujte z nekom. Kar veliko obveznosti je še pred vami, zato se nikar ne ubadajte z nepomembnimi malenkostmi. Vaša vladarica v retrogradnem gibanju vam je prinesla kar nekaj nevšečnosti, ki ste jih prestopili. Tokrat se boste ukvarjali s čustvi, z zadevo, ki ste jo doživljali v preteklosti. škorpijon Sonce v dvojčkih bo spreminjalo vaše razpoloženje in počutje. Opravkov bo veliko, ravno tako veselja zaradi velikega presenečenja, ki vam ga pripravlja življenje. Vaša vladarica je še vedno v retrogradnem gibanju, zato nekatere zadeve postavite na svoje mesto. Slednje predvsem velja za finančno in ljubezensko razmerje. V tem času se vam obetaprivlač-na nova priložnost. Izkoristite čas, ki je pred vami, v svoje dobro. Odlično se boste počutili med ljudmi, ki vam veliko pomenijo. Poskrbite, da se boste spravili s tistimi, s katerimi niste v najboljših odnosih. Na nekatere zadeve se boste odzvali izredno čustveno, vaša občutljivost bo močno povečana. Najbolje bo, da boste z racionalnimi pristopi reševali problematiko, ki vam leži na duši. Dvojčka Vsekakor so pred vami naporni dnevi, ki bodo tudi izjemni po svoji veličini. Dogajale se vam bodo velike spremembe, presenečali vas bodo ljudje okoli vas. Nikar se v teh dneh ne ravnajte po svojih nenavadnih načelih, bodite bolj prilagodljivi in počakajte, da se zadeve pokažejo v svoji pravi luči. Previdnost pri besedah ne bo odveč. Raztresenost bo povečana. Strelec Več pozornosti morate v teh dneh nameniti partnerju, saj ga zaradi neprestanega hitenja in vznemirljivega vzdušja zanemarjate. Previdno tudi glede zbranosti, predvsem zaradi položaja Sonca v dvojčkih. Puščico boste usmerili v točno določen cilj, nikakor ne boste zgrešili, če boste hitri in tudi nekoliko drzni. V ljubezni se vam obeta pozitivna sprememba, na katero ne boste pripravljeni. Kozorog Malo so se razmere umirile, vi pa že delate načrte, kako naprej. Nekdo vas bo prijetno presenetil, zato se prepustite veselju in novemu pričakovanju. Veliko lahko v tem času naredite zase, kar velja za vsa področja življenja. Prihajajoči sončev mrk bo vpliv, ki ga boste doživeli zelo osebno, pripravite se na močne in mogočne energije. Vpliv ljubezni bo v tem času zelo močan. Nikar si teh dni ne otežujte še bolj, kot je nujno potrebno. Strahove morate izključiti in se raje zamisliti, zakaj sploh obstajajo v vaših mislih. Skušajte ujeti ravnotežje med čustvi in razumom. Čas je za spremembe na delovnem področju. Prihajajoče obdobje vam bo pokazalo, da se ne smete vračati v preteklost in ponavljati starih napak. Vaš vladar v vašem znamenju vam bo prinesel lepo priložnost. Nikar prihajajočih dni ne zapletajte, raje se prepustite energiji, kajti presenečenj ne bo manjkalo. Vpliv planetov bo spodbuden tudi za ljubezen, zato ne zamudite izjemne priložnosti. Venera, kraljica ljubezni, še vedno z retrogradnim delovanjem opozarja, da se morajo določene zadeve spremeniti. Mnogi levi boste pred pomembnejšo odločitvijo, ki zaradi okoliščin ne bo najlažja. Vodnar Navidezno se boste ravnali po nasvetih drugih, v resnici pa boste delali po svoje. Skušali boste uresničiti vse načrte. V mislih boste že drveli v naslednji teden. Tudi ta teden boste preživeli nenavadno, morebiti nekoliko odmaknjeno. Dobro bi bilo, da si določite prednosti svojega delovanja. Marsikatero zadevo morate spreminjati in postaviti na svoje pravo mesto. Ribi Malo občutljivejši boste v teh dneh, zato pazite, da se komu ne zamerite. Svoje organizacijske sposobnosti tokrat uresničite. Veliko bo v teh dneh odvisno od vas, zato naredite tako, da boste srečni. Merkur se postavlja v retrogradno gibanje. Njegov vpliv bo močneje deloval na vaše znamenje, saj je vaš vladar. Stopajte počasi naprej, nikar se ne zaletavajte v zadeve, ki jih ne obvladate. Zgodilo se vam bo nekaj zares izjemnega in nenavadnega. Naj tokrat ne odide mimo vas. Saj veste, za svojo dušo potrebujete ljubezen in romantiko ter hitrejši utrip srca. Vaš vladar prehaja v retrogradno gibanje in vam bo s tem vplivom pomagal, da boste zadeve videli iz pravega zornega kota. Pospešeno boste iskali način, kako boste najbolj izrazili svojo energijo. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka LESKOVA PALICA, ŠIBA (STAR.) VAS V SUHI KRAJINI PREOBČUT-RIZAM E LJIVOST ZA UGAM F DOLOČENO U6A" E SNOV PREBIVALKA NEKDANJE ASIRIJE ITALIJANSKI PEVEC RAMAZZOTTI RAFKO IRGOLIČ MORSKA RIBA NARODNA: ... OVČICE PASEL NEKDAJ PAZNIKI V ZAPORU ČEŠKA PRITRDIL-NICA MEDNAROD- ZVEZA PO- NA ORGA- RDEČI KRIŽ TROŠNIKOV NIZACUAZA SLOVENIJE SLOVENIJE STANDARDE VEZNIK TROJANSKI JUNAK OZEK ZALIV MED GORAMI ZASTAVA 750 FRANTIŠEK (POG.) ČAP NOTRANJI DEL OREHA PRITRDIL-NICA PODROČJE 19 USTVARJANJA, DELOVANJA Hitro... BUČA (VZH.) AFRIŠKA DRŽAVA NEKDANJA NOVOMEŠKA TOVARNA ŠVEDSKI INDUSTRIJSKI KONCERN DEPARTMA V SEVERNI FRANCIJI SLAVKO BOBOVNIK AMERIŠKI IGRALEC (QUENTIN) NASAD OB HIŠI NAFTA (ANG.) ZVIŠANI TON G 12 ENOTNOST, POVEZANOST 15 NEKDANJA AVSTRIJSKA SMUČARKA (ULRIKE) MEDN. OZN. TANZANIJE ČRKOPIS, KI GA UPORABLJAMO 17 POLT OTOČJE NA JV BENGALSKEGA ZALIVA SNOVI, KI DAJEJO PRIJETEN VONJ 16 ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV GRŠKO BAJESLOVNO BITJE AM. ZNAMKA ŠPORTNIH OBLAČIL LUKSEM-BURŠKI TV KRAJ PRI ŽELEZNIKIH SLOVENSKI LITERARNI ZGODOVINAR (MATJAŽ) ADRESA ZAC EFRON 18 VOTLINA V DEBLU OTOK V KORNATIH VELIKA KOVINSKA POSODA DEKLICA IZ ČUDEŽNE DEŽELE Povsod z vami MAVEC (POG.) VRTINČAST TROPSKI VIHAR 11 PROMETNI, SVETLOBNI SLAVILNA PESEM 20 ORGANSKE SPOJINE GOROVJE V JUŽNI AMERIKI PRVO ZNAMENJE ŽIVALSKEGA KROGA IGRA S KARTAMI SLOVENSKI DRAMATIK (SLAVKO) GRELNO TELO FIGURA PRI ČETVORKI NEKDANJA ZAHODNA NEMČIJA OKRAJŠAVA ZA NOVEMBER ENA (IT.) CITROENOV AVTO CELJSKA TOVARNA 14 PRIPAD. PU RITANSKEGA GIBANJA V ANGLIJI UMBERTO NOBILE IZRAZITI ŽELJO PO OBISKU PRESUŠENA TREBUŠNA MAJHEN SLANINA STOL (NAR.) 10 NASELJE PRI LJUBLJANI ITALIJANSKO OPORIŠČE NATA 22 13 PREBIVALEC SLAVNI RIMSKE IZUMITELJ LJUBLJANE TESLA SUDOKU 418 2 4 6 6 9 3 1 3 5 3 9 2 6 8 6 8 1 2 7 1 8 9 9 3 8 2 SUDOKU109 4 5 2 3 7 9 8 2 8 1 3 7 4 8 5 3 5 7 1 6 7 4 1 2 9 1 6 REŠITEV SUDOKU 417 REŠITEV SUDOKU 108 4 9 8 3 6 5 7 1 2 3 1 2 7 8 4 5 6 9 6 5 7 2 1 9 3 8 4 5 2 3 6 4 1 8 9 7 1 8 4 5 9 7 2 3 6 9 7 6 8 3 2 1 4 5 2 3 9 1 7 6 4 5 8 8 6 5 4 2 3 9 7 1 7 4 1 9 5 8 6 2 3 1 6 5 2 8 9 4 7 3 8 3 4 1 7 6 5 9 2 9 7 2 3 5 4 6 8 1 2 5 7 9 4 3 1 6 8 4 8 6 7 1 2 3 5 9 3 1 9 5 6 8 2 4 7 5 2 1 4 9 7 8 3 6 7 4 8 6 3 1 9 2 5 6 9 3 8 2 5 7 1 4 2 4 RESEN 7 5 RIMSKA 500 6 8 3 1 9 21 novi tednik Vedno? % (мтој / Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedno? г илеиој/ Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 23. junija. Geslo iz številke 24: Izbrali ste naj maturanta. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platneno vrečko NT&RC, prejmejo: Olga Slemenšek iz Vojnika, Vida Puc iz Celja in Mateja Fijavž Smola s Stranic. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 3K z VELIKO ün PISAVO МИ1И ENA REVIJA V DVEH VELIKOSTIH www.trik.si 48 INFORMACIJE Poletje 2020 na morju v družbi Novega tednika in Radia Celje in turistične agencije ATP Simonov zaliv Vabljeni - uživajte poletje z nami! Vsi, ki želite letos poleti preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27.6. do 29.8.2020 vas bomo odpeljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 15 evrov, pri čemer za naročnike Novega tednika velja nižja cena, 10 evrov. Prijave na 070-244-150. Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 12.3. do 27.6.2020 naročili na Novi tednik. Brezplačno boste lahko uživali vse poletne sobote na morju (od 27.6. do 29.8.2020). Ce torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Novega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5.9.2020, podarili brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Novega tednika in Radia Celje. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITETUDI DRUGE UGODNOSTI: vsak teden brezplačno prilogo STOP SPORED vse posebne priloge Novega tednika 4 brezplačne oglase v Novem tedniku (do 10 besed) 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje 15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval v Novem tedniku Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) praktična darila za nove in obstoječe naročnike druge ugodnosti RESNIČNO SE SPLAČA POSTATI NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA! 1 1 NARnni Nif Д 7Д BS| IP® i Ime in priimek: It i il i t t L. ~h r»wi' i Naslov: rji .А-ЉјШЗи i Telefon: E-nas lov: i Datum naročila: Podpis: i Naročnino bom plačeval: G mesečno G na 3 mesece G na 6 mesecev □ letno NT&RC, d.o.o. j Račun mi pošiljajte na e-naslov: G Prešernova 19 i S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 j mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjihć mesecev nisem bil naročnik. 3000 Celje novi tednik radio celie LKJ^P Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Novi tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Pogoji in spletna prijava: https://www.novitednik.si/postanite-narocnik. E-pošta: narocnine@nt-rc.si, telefon: 03-42-25-171.