JEZCN/V1921/22 VTEVILKA11 IZDAIA UPRAVA NA' ROPNEBA OLEPAIIU A VUUBUANIUREJA Milan pugeu' CENA 2 D. Spored za 11. teden. Drama Sobota, 10. decembra — Roza Berndova. B Nedelja, 11. decembra, ob treh , popoldne. — Pampeliška. Izven. Nedelja, 11. decembra, ob osmih zvečer. - Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven. Poned., 12. decembra — Borba. A Torek, 13. decembra — Zaprto. Sreda, 14. decembra — Pampeliška. C Četrtek, 15. decembra — Roza Berndova. Izven. Petek, 16. decembra — Pampeliška. A Opera Sobota, 10. decembra — Vaška šola. Šeherezada. C Nedelja, 11. decembra — Boheme. Izven. Poned., 12. decembra — Zaprto. Torek, 13. decembra — Carmen. B Sreda, 14. decembra — Boris Godunov. E četrtek, 15. decembra — Zaprto. ^etek, 16. decembra — Werther. D Začetek ob 8. Konec po 11. ROZA BERNDOVA Igrokaz v petih dejanjih. Spisal G. Hauptmann. Poslovenil Jos. Wester. Bernd, oskrbnik v p. Roza, | f Martiča ) njegova otroka ( Krištof Flamm, graščak Gospa Flammova .... Artur Streckmann, strojnik Avgust Keil, knjigovez . . Hahn, Heinzel, Goliš, Stara Goliševka, Kleinert Velika dekla, \ Mala dekla, pr| Flammovih Hišna ) Orožnik........................... delavci na polju Režiser: O. ŠEST. g. Danes, ga Danilova, gna Gorjupova. g. Peček, ga Borštnikova, g. Gaberščik. g. Železnik, g. Strniša, g. Gabrič, g. Medven. gna Rakarjeva. g. Lipah, gna Rovanova. gna Zimčeva. gna Sturmova, g. Kuratov. — 2 — Začetek ob 3. Konec ob 6. PRINCESA PAMPELIŠKA. Pravljica v osmih slikah z godbo in plesom. Češki spisal Jaroslav Kvapil. Poslovenil Anton Funtek. Pesmi vglasbil Fr. Herzog. Režiser: DANILO. Ubogi kralj . . Princesa Pampeliška Njena dojka Obrednik Kuhar ................ Mogočni princ španski Vojvoda Vojak Honza Mama !• pastir . . H- pastir III. pastir .... Sosedova hči Dorka Primator krepostnega mesta Odbornik . . Primatorjev sin Njegov prijatelj Stražnik . . Potepuh . . Sedem zamorčkov, vile, španski . g. Daneš. gna V. Danilova, gna Rakarjeva g. Smerkolj g. Strniša g. Gabrščik g. Kuratov g. Gabrič . g. Drenovec ga ^Danilova . g. Subelj . gna S. Danilova. . gna Gorjupova . gna M. Danilova g. Ločnik g. Lipah g. Peček • Kralj . g. Gregorin . g. Terčič. vojaki, stražniki. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Prvo dejanje: Kako je princesa Pampeliška utekla ubogemu ral!u. in kako jo je Honza našel. Drugo dejanje: Kako so princeso Pampeliško in Honza zaprli v ječo in kako sta ušla. Tretje dejanje: Kako je princesa Pampeliška Honzi odcve-a a in kako mu je odcvela. Četrto dejanje: Kako je odnesel princeso Pampeliško sneženi 'ttetež v zrak (Pampeliška pomeni slovensko regrat.) — 3 — Začetek ob 8. Konec ob 10. Ob tretji obletnici Cankarjeve smrti. Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Farsa v treh dejanjih. Spisal Ivan Cankar. Režiser: O. ŠEST. Krištof Kobar, imenovan Peter . . . • g- Kralj. Jacinta . . ga Saričeva. Zupan . g. Gregorin. Županja . . • Sa Juvanova. Dacar . g. Plut. Dacarka . ga Wintrova. Ekspeditorica . gna Rakarjeva. Učitelj Sviligoj . g. Gabršček. Notar . g. Danes. Stacunar . g. Ločnik. Stacunarka . . . . . . . . . . . gna Rovanova. Cerkovnik . g. Rogoz. Debeli človek . g. Kuratov. Popotnik . g. Železnik. Zlodej . g. Peček. I. gost . . g. Medven. II. gost ■ g- Lipah. I. sluga . g. Subelj. II. sluga . g. Gabrič. Godi se v dolini šentflorjanski ob današnjih časih. — 4 - Začetek ob 8. Konec krog 11. BORBA (Strife.) Drama v treh dejanjih (štirih slikah). Spisal John Gals-worthy. Prevel O. Zupančič. Režiser: O. ŠEST. John Anthony, predsednik upravnega sveta trenarthske kositrarne..................... Edgar Anthony, njegov sin, | upravni Frederic Wilder, [ svetniki William Scantlebury, j trenarthske Oliver Wanklin, J kositrarne Henry Tench, tajnik....................... Francis Underwood, ravnatelj tovarne . Simon Harness, zastopnik strok, organizacije David Roberts, James Green, John Bulgin, Henry Thomas, George Rous, Henry Rous, Lewis, cago’ t-Wans, Davies, Rdečelas fant j'!'ost, sluga pri Johnu Anthonyju t'nia, žena Underwoodova, hči Johna A.nthonyja.............................. »Vla> žena Robertsova..................... ^*adge, hči Thomasova..................... j^ousovka, mati Georgea in Henryja Rousa u‘ginka, žena Bulginova................. evovka, žena nekega delavca . . . Jar>> Madgein brat........................ delavski odbor delavci v tovarni Več štrajkujočih delavcev g. Šest. g. Drenovec, g. Strniša, g. Peček, g. Plut. g. Železnik, g. Gaberščik. g. Kralj, g. Rogoz, g. Kovič, g. Medven. g. Danilo, g. Gregorin, g. Šubelj. g. Gabrič, g. Kuratov, g. Lipah, g. Bitenc, g. Kudrič. g. Smerkolj. gna Wintrova. ga Danilova, ga Juvanova, gna Rovanova. gna Gorjupova. gna Rakarjeva. Godi se v Walesu 7. februarja dopoldne in popoldne do šestih; štrajk je trajal že vso zimo. — 5 — Začetek ob 8. VAŠKA SOLA Opera v enem dejanju po starojaponski drami „Terakoya“, spisal in vglasbil F. Weingartner. Prevel Zalar. Dirigent: BALATKA. Režiser: G. TRBUHOV1Č. Gemba, komornik prejšnjega cesarja (bas).................................... Matsuo, vazal prejšnjega cesarja v službi sedanjega cesarja (tenor)................ Schio, njegova soproga (sopran) . . Kotaro, njiju 12 letni sin (sopran) . . Kvan Shusai, sin prejšnjega cesarja, 12 let star, podoben Kotaroju (sopran) Genzo, učitelj (bariton) .................. Tonami, njegova soproga (mezzo sopr.) Choma, kmečki deček (sopran) Jecljavec, 15 leten bebast deček (tenor) Sansuke, stari sluga Matsuoja . . . g. Zathey. g. Drvota. gna Thalerjeva, gna Vera Danilova. ga Trbuhovičeva. g. Trbuhovič. gna Sterkova. ga Ribičeva, g. Mohorič, g. Zorman, gna Pompejeva. gna Dežmanova. Učenci.................................... gna Jeromova. gna Ponikvarjeva, gna Koreninova. Spremstvo Gembe in Matsuoja, vojaki, kmetje in kmetice, mladež. Godi se v šoli Genzojevi na vasi blizu prestolnice na Japonskem. Prejšnji cesar japonski je zapustil 12 letnega sina Kvan Shusaija, katerega je bil svojčas Matsuo, vazal prejšnjega cesarja, skrivaj privedel k učitelju Genzdju, kjer se princ sedaj vzgaja. — Komornik sedanjega cesarja Gemba zasleduje Kvan Shusaija, ko* jega naj na povelje cesarja usmrti. Učitelj Genzo ve o tem naklepu, zato skrbno čuva princa. Schio, soproga Matsuoja, privede k uči« telju Genzoju svojega 12 letnega sina Kota r6 j a v odgojo. Ta deček Kotaro je po licu in stasu podoben princu, zato sklene učitelj Genzo žrtvovati ga namesto princa. Komaj pa je bil Genzo storil ta sklep in razodel namen svoji ženi Tonami, se začuje prihod biričev, ki so obkolili njegovo hišo, da bi izsledili princa. — 6 Na povelje cesarjevo prideta Gčmba in Matsuo z biriči v hišo učiteljevo in zahtevata usmrčenje Shusaija. Genzo izjavi, da Jima takoj prinese prinčevo glavo, odide, izvede, kar je nameraval, m prinese skrinjico, v kateri sc nahaja glava usmrčenega Kotaroja. Matsuo proglasi, da je 'to brezdvomno glava Shusaija, v resnici pa spozna, da je glava njegovega sina Kotaroja, ki ga je prosto* voljno žrtvoval, da bi rešil princa. Ker je bila s tem smrt princa Kvan Shusaija uradno ugotov« ljena, odidejo vsi in Gemba hiti cesarju javit uspeh. Mati usmrčenega dečka, Schi6, hoče svojega sina še enkrat videti in objeti, Genzd pa hoče i njo umoriti, da bi ne izdala pres vare. Zbegana Schi6 pa ugrabi pult svojega sina in tako odvrne smrtni udarec. Meč zadene pult, ga razkolje in iz pulta padejo stvari, ki so bile pripravljene za pogreb Kotaroja. Učitelj Genzo m baš prihajajoči princ Shusai spoznata, da je bil Kotaro veliko* dušno žrtvovan. Matsuo, ki se je vrnil, izjavi, da to ni nikaka žrtev, temveč vitežka dolžnost, ker s tem je rešeno življenje pra* Vega cesarja: princa Kvan Shusaija. Matsuo veli, naj se princ odvede daleč proč v samoto, kjer RaJ čaka, dokler ne bo zopet poklican na prestol. Vsem navzočim Pa ukaže, naj nihče ne izda, da je bil usmrčen Kotaro na mestu Princa. — — 7 Konec ob 11. ŠEHEREZADA Pravljičen balet po pripovedkah iz Tisoč in ene noči. Vglasbil Rimski-Korsakov. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: H. POLJAKOVA. Osebe v prologa in epilogu: Sah Habrias Šeherezada g. Drenovec, gna Chladkova. Zobeida, Seherezadina sestra..................gna Japljeva. Osebe v dejanju: g. Povše. ga Poljakova. Sultan Harun al Rašid..................... Princesa Salfinasa, njegova favorita Pakizee, druga žena............................gna Nikitina. j gna Svobodova. Žene sultanove.................................j gna Spirkova. ' gna Moharjeva. Emersuin, indijski princ.......................g. Maliatsky. Vezirji, evnuhi, sužnji. Prolog. Grozni šah Habrias maščuje nezvestobo ene svojih žen s tem, da ukaže vsako ženo, s katero se je bil združil prošlo noč, obglaviti. Ko pride na vrsto krasna Šeherezada, sklene rešiti življenje sebi in svojim tovarišicam z zvijačo. Dogovori se s sestro Zobcido, da bo pripovedovala šahu bajke. I. slika. Stari sultan Harun al Rašid, ki je na svojo lcjpo ženo Salfinaso % ljubosumen, se odpravi na pot. Takoj po njegovem odhodu pride Salfi- nasin ljubček, indijski princ Emersuin. Toda sreča dvojice ne traja dolgo, sultan se vrne in princu se je še komaj mogoče skriti. Ker sultan nikogar ne najde, gre miren leč. Poprej pa mu je dala Salfinasa napoj, ki naj mu povzroči dolgo spanje. II. slika. Princ se vrne iz skrivališča. Baš ko hoče objeti svojo ljubljeno Salfinaso, se sultan zbudi in hoče princa z mečem usmrtiti. Ta se brani. Epilog. Na šahovo vprašanje, kdo je zmagal, odgovori Šeherezada, da se že dani, šah mora na delo in Šeherezada umreti. Dvoboj da še ni končan, neka zagonetka da je, dalje da bo pripovedovala drevi. Šah je silno radoveden in razburjen, bajko hoče poslušati še dalje in zato odgodi usmrčenje Šeherezade za en dan. Pretkana Šeherezada pripoveduje šahu vsak večer, ali nikdar ne krtnča in reši tako življenje sebi in svojim tovarišicam. Začetek ob 8. Konec ob 10. La Boheme Opera v 4 dejanjih. Po H. Murgerju napisala G. Giacosa in L. Ulica, vglasbil G. Puccini. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Rudolf, poet (tenor)................ Marcel, slikar (bariton) . . . Schaunard, glasbenik (bariton) Collin, filozof (bas) Mimi (sopran) . . . Musette (sopran) . . Alcindor (bas) . . . Benoit (bas) .... Parpignol (tenor) . . Carinski stražnik (bas) Dijaki, šivilje, meščani, prodajalci, vojaki, natakarji, otroci. Godi se v Parizu približno leta 1830. Prva vprizoritev leta 1897. v Turinu. g. Kovač, g. Romanovski. g. Trbuhovic. g. Zupan, gna Zikova. gna Thalerjeva. g. Zorman. g. Mohorič, g. Drenovec. I. V manzardi. Pesnik Rudolf in slikar Marcel zmrzujeta v nezakurjeni sobi, premišljujoč, kako bi jo ogrela. Rudolf se odloči žrtvo-Vati svoj rokopis neke drame, zakuri ž njim in oba se pri peči veselita toplote. Pridružita se jima filozof Collin in glasbenik Schaunard. Poslednji je bil k sreči zaslužil nekoliko Srebrnjakov s tem, da je na željo nekega Angle'.a toliko časa sviral, dokler ni poginil papagaj, ki je bil Angležu nadležen. Četvorica umetnikov pozabi vse nadloge siromaštva, popiva veselo, razuzdano, ali kruta usoda že prihaja v osebi hišnega gospodarja Be-n°it-a, ki prinese pobotnico za 3 mesečno stanarino. Ali naši umetniki se ne dado z lepa preplašiti; z najsladkejšimi besedami vabijo Benoita, f- njimi pije, kar se jim tudi kmalu posreči. Benoit sicer poskuša obiti denar, ali četvorica se ne uda in Marcel omeni, d a je bil Benoit, ®s* oženjen, nedavno zvabil v past mlado krasotico. Četvorica hlini zljučenost, očita Benoit-u nečistost, ter ga končno pahne skozi vrata. ^ Adolfovi prijatelji odhajajo v kavarno, on pa obljubi priti za njimi, er hoče končati neko pesniško delo. Mrači se že in delo pesniku ne «fe izpod rok; kar potrka nekdo na vrata. Rudolf odpre, vstopi Mimi, JeS°va soseda, ki ji je ugasnila sveča. Šibka deklica namah omedli, oolf se trudi, pomagati ji, toda ona se predrami in hoče oditi; prida■ sve^a 1’ na prugu spet ugasne, prižge jo vnovič in zdaj zapazi, )e izgubila ključ svoje sobe, ko je omedlela. Oba iščeta ključ v temi, Rudolf ga najde in vtakne v žep. Dražestna deklica je pesnika očarala, ali tudi ona že gori zanj, v razgovoru si vzajemno razodeneta ljubezen ter skleneta ostati skupaj. Srečna se napotita za prijatelji v kavarno. II. Na trgu v quartier lati n. Veselo vrvenje pred kavarno „Momus“. Tudi naša četvorica je tu, Rudolf v družbi z Mimi. Snidejo se v kavarni in popivajo. Marcel je slabe volje, ker ga je bila zapustila Musette, ki je sedaj ljubica bogatega starikavega gisdalina Alcin-dora. Kar se prikaže znana krasotica Muselte, za njo Alcindor. Musette takoj zapazi svojega Marcela in sede nal išč k sosedni mizi, blizu njega, da ga zopet pridobi. Na poti pa ji je Alcindor, zato hlini bolečine na nogi, češ, čevelj jo tišči. Alcindora pošlje s čevljem k bližnjemu čevljarju, tako se ji je mogoče združiti z Marcelom, ki jo spet radostno sprejme. Začuje se vojaška godba. Ko pride mimo, se ji vesela množica pridruži, na čelu je naša četvorica z Mimi in Musette, prepustivši plačilo računa v kavarni Alcindoru. III. Pribarieri d’ Enfer. Rudolf in Mimi ne živita več složno, ljubezen Musette in Marcela je tudi že presej zrahljana. Marcel, Rudolf in Musette popivajo v veseli družbi v gostilni, Mimi pride in prosi Marcela za svet. Marcel pravi, naj se ločita, Mimi meni, da bi bilo res najbolje tako. Ker Rudolf baš prihaja iz krčme, svetuje Marcel, naj Mimi odide. Mimi gre, ali skrije se v bližini. Marcel opominja Rudolfa, naj ne bo ljubosumen, naj se spravi z Mimi in spet v ljubezni veselo ž njo živi. Rudolf pravi, da iskreno ljubi svojo Mimi, da je pa njegova ljubav ne more oteti preteče smrti, sumljivi kašelj da jo ugonobi. Skrita Mimi je vse čula, stopi k Rudolfu in hoče poslavljajoč se oditi. On ji prigovarja, ali ona pravi, da hoče zopet bi i sama in izdelovati umetne cvetice kakor poprej. Ganjena vzameta slovo in odideta. Musette in Marcel sta se zopet sprla in se jezna razideta. IV. V manzardi. Siromašna četvorica uganja svoje burke, kar prihiti Musette in pove, da ji sledi na smrt bolna Mimi. Hitro ji pomagajo Vi.i, polože jo na postelj in kmalu ji toliko odleže, da more govoriti. Da morejo preskrbeti zdravil, sklenejo, zastaviti in prodati kar kdo more; Mimi in Rudolf ostaneta sama. Ko se vrnejo prijatelji, je Mimi že oslabela, mirno leži na postelji. Vsi mislijo, da spi, ali kmalu se uverijo, da je mrtva. Začetek ob V28. Konec ob 11. CARMEN Opera v 4 dejanjih po Prosperu Mčrimee-ju napisala H. Meilhac in L. Halevy, vglasbil G. Bizet. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Carmen (mezzosopran) Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) Escamillo, toreador (bariton) .... Micaela, kmečko dekle (sopran) . . Frasquita, ciganka (sopran) Mercedes, ciganka (sopran) Dancairo, tihotapec (tenor) Remendado, tihotapec (tenor) Zuniga, dragonski častnik (bas) . Morales, dragonski podčastnik (bariton) gna Thierry. g. Drvota. g. Levar, ga Lovšetova. gna Thalerjeva, gna Sterkova. g. Mohorič g. Trbuhovic g. Zathey g. Zorman Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapci. Plese priredil g. baletni mojster Pohan. Plešejo: gospodične ■^vobodova, Chladkova, Spirkova, g. Pohan in baletni zbor. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja. Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu. 1. T r g v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zaro* cenca Don Joseja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo Pride Jose. Ko sc začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo de* uvkc, med njimi Carmen, obče znana krasna koketa. Mladeniči, ki So jo že pričakovali, se ji laskajo, ne da bi kaj dosegli; njej je všeč edino le Josč. Vrnivša se Micaelt prinese Joseju pismo od '-črna in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Jose s,! ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči Shajajoči Micaeli, naj mater presrčno pozdravi in poljubi. V to* ■'rni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga j*arednika Joseja, da nepravi red. Jose privede iz tovarne Carmen, Jc bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zve« fan° odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsa« L'ga moškega, se začne prilizovati Josčju in res kmalu doseže svoj 11 namen. Josč se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor iz* pusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Joseja v zapor. II. Na vrtu krčme. Tihotapci in cigani plešejo in popi* vajo. Začuje sc veselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi je slavni zmagovalec Escamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, in Escamillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. I’o od« nodu Escamillovem prigovarjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njimi, Karmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Jose pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in pleson.. Toda začuje se vojaški signal, ki kliče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Jose tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, potrka zunaj 'na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma sam odpre in vstopi. Zuniga zapove Josč ju, naj gre takoj domov, Josč se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo in ga, rogaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Josč pridruži tihotapcem. III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti počivati, poprej pa naj se preiščejo pota, je li kje skrit kak cari* nar, Jose pa naj med tem straži odloženo blago. Josčjcva mati je poslala Micaelo iskat sina. Mieaela pride vsa zbegana, in ko zazre Joseja na skali, ki hoče baš ustreliti pri« hajajočega Escamilla, sc silno ustraši m pobegne. Na vprašanje Josejcvo, česa tu išče, odgovori Escamillo, da jc prišel k svoji ljubici Carmen. Po kratkem prerekanju ae začne boj ■/ nožem; Josč bi bil Escamilla premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na po« moč. Carmen hoče z Escamillom proč, Josč pa ji to zabrani. Micae roti Joseja naj se vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja Jose z Micaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet videla. IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega Escamilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi biti priča nove zmage svojega Escamilla in ne posluša svarjenja svojih tovarišic. Ko hoče Carmen stopiti v areno, jo ustavi Josč, roteč jo, naj gre ž njim, ona pa mu pove, da ljubi Escamilla. Josč jo ponovno roti, toda zaman; ona sname prstan, ki ji ga je bil podar'1 Jose in mu ga vrže pod noge. Besen ji zabode Jose nož v srce da se zgrudi mrtva. — 12 Začetek ob V28. Konec po 11. BORIS GODUNOV Muzikalna ljudska drama v 7 slikah. Vglasbil M. P. Musorgski, predelal in instrumentiral N. Rimski-Korsakov. Besedilo po Puškinu in Karamzinu poslovenil C. Golar. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: BORIS PUTJATA. Boris Godunov, ruski car (bariton) . Feodor, | njegova f (mezzosopran) . Ksenija, J otroka ( (sopran) .... Dojilja...............v................ Knez Vasilij Ivanovič Sujski, (tenor) Pimen, kronist, menih, (bas) .... Napačni Dimitrij (Grigorij Otrepjev, tenor) Marina Mnišek, hči vojvode iz Sandomira Varlaam \ . . / (bas) . . Misajil / vagabunda ^ (tenor) Krčmarica (mezzosopran) ... Blaznik, (tenor).................. Telesni bojar, (tenor) .... Lovicki, ( . \ (bas) . , Cernjakovski i Jezul a { (bariton) Stotnik, (b as) g. Levar, gna Kalouskova. gna Kalinova, ga Smolenskaja. g. Sovilski. g. Zathey. g. Kovač, gna Revviczeva. g. Zupan, g. Mohorič, gna Sterkova. g. Trbuhovid. g. Bratuž, g. Zorman, g. Perko, g. Zorman. Glasovi iz ljudstva, bojarji, otroci bojarjev, strelci, straže, stotniki, magnati; poljske plemkinje, deklice iz Sandomira, •"omarji, narod. Godi se 15S 8 —1605. — Prva vprizoritev 1. 1874 v Petrogradu. Nove dekoracije deloma po načrtu g. Sadikova, deloma po Ustnem načrtu naslikal g. Skružny. Nove kostume po načrtu g. Sadikova izdelala ga Waldsteinova in g. Dobry. Prva slika: Boris Godunov, ki se je polastil prestola tako, da je umoril malega carjcviča Dimitrija, je kronan in stopa med slavnostno procesijo v cerkev, kjer se pokloni senci svojih Pfcdnikov. Narod ga navdušeno slavi. — 13 - Druga slika: Starček Pimen piše ruski letopis in kon* čava z umorom Dimitrija. Navzoč je Grigorij Otrepjev, katerega muči tudi v sanjah častiljubna misel, kako bi izrabil v svojo korist dogodek o ubitem carjeviču Dimitriju, za katerega se pozneje izda. Tretja slika se vrši v krčmi na litvanski meji. Dva vas gabunda, Varlaam in Misajil, tipična za rusko življenje, sta pri* peljala sem Otrepjeva, ki je pobegnil iz samostana. Pride policija, ki išče Otrepjeva, kajti samostan ga je bil že naznanil oblasti. Toda zvitost in smelost Otrepjeva rešita. Četrta slika se godi v sobi carja Borisa. V njegovi družini vlada prijateljstvo, toda nad glavami vseh visi težka usoda. Borisa muči zavest, da je kriv nesreče svoje rodbine in svojega naroda. Knez Šujski mu prinese zdajci vest o groznem pojavu: ubit carjevič je tu v osebi lažnega Dimitrija. Ubogi car zapade strašni oblasti svoje težke vesti. Peta slika. Deklice slave lepoto svoje gospodarice Ma< rine, hčerke vojvode Sandomirskega. Lažni Dimitrij je vanjo za« ljubljen. Marina ni zaljubljena, temveč častihlepna. Laska ji, po* stati ruska carica. Zato ga podpihuje na boj in mu obljubi ljubezen, č*i postane car. Šesta s.lika se dogaja pod mestom Kromi. Otrepjevi pri* >taši so ra ščuvali sodrgo zoper Borisa in njegovo oblast. Ravnokar zasmehuje drhal Borisovega bojarja Hruščova. V to pride od roj* stva blazni Ivanič, simbol uboge Rusije, ki jo potepta vsak, komur je ljubo. Vagabunda Varlaam in Misajil agitirata uspešno za Dimi* trija. Nastopita dva jezuita, ki sta simbol nesreče Dimitrija, zakaj za časa svojega vladanja je dovolil propagirati papizem. Sodrga hoče oba obesiti, prihod Dimitrija ju reši. Narod vse pozabi in gre navdušeno za Dimitrijem. Sedma slika. Bojarji se posvetujejo v granoviti palači v Moskvi. Knez Sujski, sovražnik Borisov, jim pripoveduje o bolezni carja, ki prihaja ves v njeni oblasti. Starček Pimen — naročil ga je nalašč Šujski — pripoveduje o čudežih, ki se prikazujejo na grobu ubitega carjcviča. To pripovedovanje stre Borisu zadnje sile. Car čuti bližino smrti, poslovi se od svojega sina in hoče v samo* stan, da najde tam odpuščenje za svoj strašni greh. Toda umira tik svojega prestola, katerega je osvojil za tako grozno ceno. - 14 Začetek ob 8. Konec okrog 11. WERTHER Opera v štirih dejanjih. Besedilo napisali po Goetheju E. Blau, P. Milliet in G. Hartmann. Prevel M. Pugelj. Vglasbil J. Massenet. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: F. BUČAR. Werther (tenor)..........................g. Kovač. Lota (mezzosopran) ......................ga Thierry-jeva. Albert (bariton), Lotin ženin ...........g. Romanovski. Baili, Lotin oče (bas) ..............g. Zupan. Zofija, Lotina sestra (sopran)...........gna Thalerjeva. Schmidt (tenor) \ .. . ... D -ii- ■ ( g. Mohorič. Ivan (bas) / Pn!atel>1 Ba,lh>evI \ Zorman. Brvihlmann (bas).........................g. Erklavec. Katica (sopran) .........................ga Erklavčeva. Otroci Bailli-jevi, meščani in meščanke, sluge. Godi se v okolici in v mestu Wetzlar na Nemškem od julija do decembra leta 1788. — Deloma nove dekoracije izdelal g. V. Skružny. Prva predstava se je vršila 16. februarja 1892 v dvorni operi Dunaju. V Parizu so opero prvič igrali 16. januarja 1893 v „Opera-Comique“. I- Baillisjcv dom. Balli, oče Lotin, stanuje v gradiču nekega kneza blizu malega mesteca na Nemškem. Na terasi sta» n°vanja uči svoje otroke peti božično pesem, kar pridejo prijatelji ln znanci po Loto, ki ie ž njimi vred povabljena na ples. Werther, ^ je tudi povabljen na ples, pride, občuduje ta krasni kotiček pri« Proste domačije. Lota poskrbi pred odhodom na ples še vse po* frebno in da otrokom kruha kot namestnica umrle matere, potem °dide z Wertherjem na ples. Albert, Lotin ženin, se vrne iz poto« yanja, obžaluje, da Lote ni doma in reče, da pride jutri. Werther ln Lota se vrneta s plesa, on ji razodene svojo ljubav, ona pa mu P°ve, da je nevesta Albertova. Werther odide nesrečen. II. Pod lipami. Albert in Lota sta poročena. V cerkvi je uzba božja, ljudstvo prihaja, med njimi tudi Albert in Lota. — 15 — Werther vidi zakonsko dvojico in da duška svoji nesreči v otož» nem spevu. Ko gie Albert mimo, nagovori Wertherja rekoč, da mu Je znano, da ljubi Loto, toda on to rad odpusti. Werther se mu srč.io zahvali za prijateljsko zaupanje in obljubi, da se odreče tej sreči. Zofija, Lotina sestra, pride s cveticami, namenjenimi župniku, ki slavi danes 50 letnico svoje poroke. Zofija nagovarja Wertherja, naj tudi on pride na današnjo slavnost, kjer bodo tudi plesali, in odide v župnišče. Werther očita sam sebi laž, češ, Albertu ni povedal resnice, in hoče oditi, ali Lota mu stopi nasproti iz cerkve gredoč. V njiju razgovoru se pokaže, da hoče ostati zvesta svojemu soprogu, da se morata ločiti, četudi ne za vekomaj. Od» hajajoča reče Wertherju, naj jo poseti božični dan. III. Lota in Werther. Lotina soba. Lota se spominja Wertherja, čita ' njegova pisma ter prosi Boga, naj ji iztrga to ljubezen iz srca. Nenadno vstopi Werther. V daljšem razgovoru ji zatrjuje nepremagljivo ljubezen, roteč jo, naj prizna resnico, naj bo njegova. Lota se bori, se obvladuje ali konečno zmaga ljubezen, ne brani se več njegovega objema. Ko se zave, kaj je storila, zbeži v sosedno sobo. Werther v obupu sklene usmrtiti se. — Albert se vrne domov, vidi odprte duri in prazno sobo, pokliče Loto, zapazi njeno zadrego ter vpraša, kdo da je bil baškar tu. Sluga prinese pismo Wertherja, v katerem prosi Werther Alberta, naj mu posodi svoja dva samokresa, ker mora iti na dolgo potovanje. Albert veli Loti, naj da slugi samokresa. Tako mora Lota sama izročiti orožje, s kojim se Werther usmrti. Po odhodu Albertovem hiti Lota k Wertherju, da prepreči nesrečo. IV. Wertherjeva smrt. VVertherjeva soba. Božični večer. \Vcrther leži ob mizi smrtno ranjen. Lota prihiti vsa preplašena ali kmalu spozna, da mora Werther umreti. Lota razodene umira* jočemu Wertherju svojo vročo ljubezen, ga poljubi, in kmalu na to izdihne Werthcr svojo blago dušo. — 16 - Friderik Juvančič: Iz neobjavljenih pisem Ivana Cankarja .leseni leta 1906 meje zadela prvič sreča, postati intendant ljubljanskega gledališča. Tisti čas je bila ravno v tisku -Krpanova kobila1*, deseta Cankarjeva knjiga, za živečega mladega avtorja gotovo časten uspeh. Toda „Krpanova kobila” je poleg tega uspeha nehote tudi oznanjevala neuspeh Cankarja kot dramatika. „Jakob Ruda“ in „Kralj na Betajnovi14, ki sta se bila dotlej vprizorila, iz raznih vzrokov nista prinesla rešitve vprašanja, ali je Cankar, takrat že priznan lirik *n pripovedovalec, tudi dramatik. Naša umetniška kritika, ta najlepši dokaz naše globoke nekulturnosti, je bila že takrat nestrokovnjaška, brezobzirna, osebna in zaradi tega destruktivna. Sicer je ta kritika „iskala superlativov po vseh slovarjih in vse druge dramatike je obšel sram absolutne ničevnosti," kakor je pisal takrat „Slovan“, ali med vrsticami večine teh kritik je bilo citati marsikaj, kar je Cankarja moralo boleti. Kljub zunanjemu uspehu premijer je bilo gledališče, kakor Poroča isti „Slovan“, že pri prvih reprizah prazno. Cankar je ta svoj neuspeh pripisoval nezadostnemu zanimanju takratne gledališke uprave za svoja dela in je vpri-zarjanje svojih del ljubljanskemu gledališču sploh prepovedal. Začel se je znani literarni boj, ki je med drugim tudi kazal, kako zelo si je Cankar jemal k srcu zapostavljanje svojih dramskih del in kako težko se je najbrže odločil za prepoved njihovega vprizarjanja. Ko sem takrat prevzel vodstvo našega gledališča, me je zamikalo, postaviti na oder najtežjo Cankarjevo komedijo ,,Za narodov blagor", to pa zato, ker sem vedel, da bo spričo akratnih političnih razmer, nastalih izprememb v gledališki uPravi in spričo vehementno nadaljujočega se literarnega boja favno ta komedija gotovo vzbudila splošno zanimanje. Tudi •'e bil takratni gledališki ansambel sestavljen tako, da je bil j*sPeh igre skoro zagotovljen. Pisal sem Cankarju, ki je bival akrat na Dunaju, XVI, Lindauergasse 26II/9, ter mu podobno obrazložil svoj načrt. Cankar je vidno vzradoščen ®koj odgovoril, preklical prepoved vprizarjanja svojih del in mi ‘jubil pri nadaljnjem delu svojo najizdatnejšo podporo. Do-P'8ovala sva potem o gledaliških zadevah do konca sezone 17 — 1908 in iz onih časov hranim dosti obširno in zanimivo korespondenco, katere pa, dasi spada v našo literarno zgodovino, iz osebnih ozirov v celoti še ne morem priobčiti. V dopisovanju s Cankarjem sem spoznal njegovo izredno delavnost in temeljitost, ki mu ni dala miru, dokler se ni z menoj domenil o najpodrobnejših zadevah vprizoritev. Že s svojim prvim listom mi je poslal natančno komentirano knjigo svoje komedije „Za narodov blagor41. V naslednjih listih je dodal še vse, kar je za umevanje njegovega dela le količkaj moglo priti vpoštev. Poleg te izredno zanimive knjige, v katero sem dal vpisati tudi vse režijske opazke Taborskega, ki je prvo vprizoritev vodil, spadata med najzanimivejše stvari Cankarjev lastnoročni životopis, noseč datum 8. decembra 1906, in doslej še neobjavljeni natančni opis oseb farse „Pohujšanje v dolini šentflorjanski". Dne 13. dec. 1906. leta je bila premijera „ Narodovega blagra*. Režijo je vodil Taborsky. Grudnovko je izborno kreirala Taborska, Grudna je igral Verovšek, Grozda Dragu-tinovič, Ščuko nepozabni Boleška. Zanimivo je, da je igral občinskega svetnika Klandra gospod Julij Betetto, Mrmoljevko sedanja tragedinja Narodnega divadla v Pragi gospa Naskova, Frana Kadivca pa gospod Nučič. Uspeh je bil popoln, gledališče nabito. Štirikrat je komedija napolnila hišo, za tedanji čas nezaslišano dejstvo. Cankarjevo veselje je bilo veliko. Sicer osorni in zbadljivi satirik je v svojih pismih brez zadržka dal duška svoji radosti in svojemu zadoščenju. Ni dvoma, da je s tem uspehom pridobil zaupanje v samega sebe kot dramatika in da je posledica tega zaupanja njegova farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski", ono njegovih dramskih del, ki se je tako našim igralcem, kakor naši publiki doslej najbolj priljubilo in imelo tudi izven mej ožje domovine največ uspeha. Jeseni 1907. leta sem poslal Cankarju Hauptmannovo dramo „De Waber“ s prošnjo, da jo prevede, kar mi je bil že poprej obljubil. Po dolgem čakanju sem prejel od Cankarja naslednje pismo: Vcleccnjcni gospod! Gotovo ste bili jezni name, ker Vam »Tkalcev« nisem prevck kakor sem Vam bil na besedo obljubil. Ampak, da boste razumeli-kako je bilo z menoj, Vam sporočim tole: Ako bi hotel prevajati »Tkalce«, bi rabil za to delo več nego en mesec; eno delo za »Ma* tico« ali za Sch\ventnerja pa me stanc ravno toliko časa — in to je moje delo! Seveda — tega nisem vedel prej jaz in tudi Vi niste vedeli! Poskusil sem s prevajanjem in sem takoj uvidel, 18 — ne pojde. Dvoje strani sem prevajal eno popoldne in sem spo* znal, da ni za nič, ne original, ne prevod. Žal mi je od srca, da sein se zavezal; toda gotovo se še najde modus, da dolg pora v= namo! — Tukaj pa Vam pošiljam opis oseb za mojo hudobno komedijo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. — S to stvarjo, upam, boste pač zadovoljni in mi boste vsaj deloma oprostili moje grehe. Dolgo časa je bila ta reč v moji glavi, nato pa sem se nenadoma odločil in sem jo napisal. — Bog daj, da bi cenzura nič ne pokvarila. Če bi jaz sam bil v Ljubljani, bi bila stvar v tem oziru nekoliko lažja! —- — Scluventner pravi, da bo Kreisova igrala Jaeinto. — Jaz sem si mislil Jaeinto večjo. Sicer se ne spominjam na Kreisovo, ampak tol ko vem, da ni bila velika. Ampak — ali je lepa? To je glavno vprašanje! In prosim Vas, da mi na to vprašanje odgovorite! Zc v opisu oseb sem rekel, da naj sc farsa rajše ne igra, če ni lepe J a c i n t c. — »Zlodeja« bi moral igrati Dragutinovič, če je še tam. Gospo županjo naj igra vsekakor gospa Danilova! Toda kje imate Petra? To je vloga za imenitnega igralca! Za župana bi najrajši imel Verovška — to so stari grehi! Sploh pa trdno upam, da se še pred prvo izkušnjo vidimo v Ljubljani. Vsekakor Vas prosim, da mi sporočite, kedaj bi v naj* 2 g o d 11 j c m slučaju mogla biti premij^ra. To bi rad vedel. Z odličnim spoštovanjem udani Vam Ivan Cankar. Na Dunaju, 30. okt. 1907. Pismu je bil priložen na navadni pisarniški poli pisan °pis oseb komedije „Pohujšanje v dolini šentflorjanski": Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Ivan Cankar. Osebe. Peter. Ne velik, ne majhen; nekoliko korpulenten šele v tfctjem aktu. Frizura kuštrava, drugače pa je obrit, zato da se toliko boljše vidi v tretjem aktu svetlost rejenih lic, v prvem aktu humoristična zlobnost na ustnicah in v očeh. Patetičen ni n 1 k o 1 i, tudi ne v tistih verzih drugega akta, ko se nenadoma zasveti v njegovem spominu srd in bolest preteklosti (».............. tom°vina, ti si kakor vlačuga: kdor te ljubi «); tudi v teh 'erzih je poleg vsega srda še zmirom nekaj ironije. Ze izba, kakor 19 je, zahteva sama, da ni patetičen ne on in ne J a cin ta. Najbolj se poda Petru zmirom grenek in zloben humor; on je tat, ki je v svoji nemorali visoko nad vsemi moraličnimi ljudmi in ki sam čuti to svojo vzvišenost. — Oblečen je spodobno, ampak v prvem in drugem aktu nekoliko nemarno; v prvem ima dolgo kravato,, v drugem je golorok; v tretjem pa je zelo bahato našemljen, toda nosi se v tej našemljenosti tako ironično, da gledalec ironijo vidi. Uloga je težka in igralec jo lahko pokvari z eno samo gesto. — .) a c i n t a. Mora biti lepa, drugače naj se farsa sploh ne igra! Ona je popolnoma ženska, z vsemi tistimi čednostmi, ki jih mo< ralni ljudje imenujejo slabosti. Sentimentalna je; željna vsega, česar nima; sita vsega, kar dobi in kar je dosegljivo; kakor vsaka Ženska: sovražnica spodobnosti in morale; ampak nezavedna, sladka in otroška sovražnica — kakor vsaka ženska. Otroško je njeno hre* penenje po sužnjih, prav tako otroško njeno brzo naveličanje, in še celo je otroška njena razposajenost v tretjem aktu. Njen ples (subjektivno) ni pohujšljiv, temveč naivnovesel. Gledalec mora videti, da se je mogla ob njem pohujšati edinole dolina šentflor* janska. — V drugem aktu ima zelo preprosto večerno obleko, tako da je razumljivo koprnenje rodoljubov; v tretjem aktu pa mora na vsak način biti oblečena tako, kakor je v komediji napisano. — Zupan. Tega bi moral igrati Verovšek! — On je smešen samo zaradi svoje častitljivosti. Ne sme izgubiti grandezze niti, kadar je klavern. V vsem njegovem nastopu sc mora videti, da je župan; če igralec karikira, nič ne de! Ne poniža se župan nikoli, tudi v svoji žalosti ne, in dacar tudi v drugem aktu ne sme biti nesramen do njega. Iz te častitljivosti sc toliko bolj čuti njegova skrb in bridkost, in se toliko bolj vzdigne njegovo r o d o * 1 j u b n o junaštvo ob koncu tretjega akta. — Oblečen je kakor župan v večjem kraju na deželi, recimo na Vrhniki; debel je in obrit. — Nota r. To je notar stare šole, kakor jih živi še nekaj; tistih namreč, ki so pač obogateli, pa so zrasli s svojim krajem; malo plešast jc že, naočnike ima in sive brke preko ustnic. Kadar govori, žužnja jc/.no in cmokasto. — Oblečen je kakor vsi sodnijski ljudje! — Dacar. Ob prvem nastopu sc mu vidi, da je falot, prekanjen grešnik. V obraz je pijanec: kuštrave brke, rdeč nos, zalite oči; po obleki je napol škrie, napol beiač. Gleda zmirom, kje bi zavohal greh, govori zelo jasno in strupeno. — Zlodej. Dolg je in suh. Obraz tradicionalnega zlodeja bledikast, kozobr^d, dolgouh, črnolas in kuštrav; šepav1 jc in oble« čen kakor slabo plačan kancelist: preozke in prekratke hlače, smo* 1 Cankar je imel navado rabiti v slovenščini mnogokrat čisto nepotrebne ukcente, k* pa pričajo o njegovem izredno rnzvitem čutu za blagoglasnost jezika. - 20 — lasto črno suknjo, vegast cilinder. Posebno začetkom tretjega akta naj se njegovo dolgo črno telo. z nagnjeno glavo, roko pod ustmi, krepko izlušči iz svetlega*) ozadja. V vsej njegovi negotovosti »ali bi, ali ne bi« — leži mnogo ironije, ki naj jo občinstvo spozna. Ta uloga je sitna in treba jo je dati vestnemu igralcu. — Učitelj Šviligoj je star znanec, dobra duša, naiven rod o ljub, drobno človeče, ki kljub svojim naočnikom ničesar ne vidi. Star »šolmašter«. Igralec naj posebno pazi na tiste prizore, kjer se učitelju bliža pohujšanje: \ prvem dejanju, ko pripoveduje, in v tretjem, ko Jacinta pleše; tam se z nečistostjo bori rodoljubnost in zmaga! V tretjem aktu (ob koncu) ne govori učitelj patetično, temveč kakor baš star šolmašter: s povzdignjenim kazalcem in v šolskem tonu. — Cerkovnik je, kakor so pač vsi cerkovniki. Smolast in cukrčn je njegov glas. Popotnik je v komediji sami dovolj opisan. Glavna stvar je, da mora biti diskreten, ker bi drugače motil harmonijo. Kaj bi v farsi ta nenadna bridkost? Županja je debela ženska, nc prestara in ne pregrda; d rus gačo bi je zlodej ne bil vzel v naročje. Koncem drugega akta mora biti oblečena jako svobodno — kakor je napisano. Ekspeditorica in d a c a r k a sta suhljati, jezikavi ženski, kakor jih je v Ljubljani veliko. — Glede vseh ženskih in moških toalet (razen Petrove in Jacin= tone) jc treba opomniti, da sc vrši farsa v kraju, ki ni ne mesto in ne vas, kjer so torej mode napol mestne, ampak za par let prepo* časne. To sc mora posebno videti v tretjem aktu, ko pridejo gostje. Moja želja jc, da igralke in igralci vse moje besede in vse označene geste karikirajo. Da se torej, kadar spoznajo bese= dil« in idejo moje komedije, prav nič nc ženirajo, temveč da-*Rrajo z isto razposajeno zlobnostjo, kakor sem jaz besede nisnl! — Ivan Cankar. Seveda sem z velikim veseljem odgovoril dne 2. novembra Dunaj Cankarju, ki mi je kmalu nato poslal prvi akt »Pohujšanja11, kateremu sta kmalu potem sledila ostala dva. Osobje je že pri bralni skušnji kazalo zelo veliko zanimanje imenitno satiro in uprava je pri razdeljevanju vlog iinela težavno stališče, ker bi bil v igri vsak rad nastopil. Tedanji cenzurni oblasti na čast bodi povedano, da sem — po daljših P°gajanjih — dosegel dovoljenje n e črta ne vprizoritve. Črnila se ni niti besedica, kar je tem zanimivejše, ker je cenzura j5 drugimi deli, naprimer celo s Kienzlovim „Evangeljnikom“, i' bi se skoro lahko pel v cerkvi, postopala zelo strogo. — ne 25. novembra 1907 mi piše Cankar: ‘ »sveti ^rvo*no e 9^a^° ..temnega", n je Cankar besedo prečrtal in nad njo napisal — 21 — Velecenjeni gospod intendant! ■Prosim Vas, naznanite mi, če Vam je že mogoče, dan premi« jere. Takrat pridem v Ljubljano, pa bi seveda rad vsaj štirinajst dni prej vedel, kedaj bo prva vprizoritev. Tudi pri zadnjih izkuš« njah bi še rad bil. V obliki knjige izide farsa že začetkom decembra. Še nekaj posameznosti sem Vam pozabil »na srce položiti«. N. pr.: ali se bo dal napraviti tisti ples v 3. aktu in ali je gdč. Kreisova plesalka? Kakor Jacinta sama pravi, je že nekoliko »pi* jana«, ko pleše in torej ples na noben način ne sme biti preveč pobožen, ker bi se sicer ljudje ne pohujšavali! Škoda bi bilo, če bi moral izostati. Nadalje je tudi škoda, da Verovška ni v Ljubljani, zakaj uloga županova je čisto njegova. In naposled Vas prosim, da mi blagovolite takoj po razdelitvi ulog naznaniti igralke in igralce ter njih uloge. Če bi bil Boleška v Ljubljani, bi moral on igrati Petra. Županjo pa dajte vsekakor gospej Danilovi. Toliko za danes. O dnevu premijčre mi sporočite, prosim! Z odličnim spoštovanjem Ivan Cankar. Na Dunaju, 25. nov. 1907. Cankarju sem odgovoril 30. novembra, ga prosil še za razne podatke o Jaeintinem kostumu in Petrovi obleki ter prejel od njega 7. decembra 1907 tole pismo: Velecenjeni gospod intendant! V torek, isti dan, ko je bila bralna skušnja, sem predaval pošteni dunajsko*slovenski družbi svojo farso. Če bo v Ljubljani vspeh tak, kakor je bil tukaj, bom zadovoljen. Kako je oblečena Jacinta v tretjem aktu, je itak v tekstu pove« dano. Pod plaščem (ki je opisan) imej lahko in prozorno, svetlo haljo, ki se ob plesu lahko vzdigne; seveda je halja lahko prepa* sana, ampak predprsje mora biti svobodno in tudi roke (če ima Kreisova lepe roke). — V drugem aktu je Jacinta zelo prosto oblečena, ker je »doma«. Da se slog ne pokvari, ne sme imeti na svoji beli »večerni halji® nikakih drugačnih okraskov nego svctlosinjc; rokavi so široki (se» veda), da sc lahko pokažejo svobodne roke; tudi spodaj je ta »do» mača halja« tako svobodna, da se vzdigne, kadar Jacinta sede. Sploh pa mislim, da bo Jacinta, če pozna svojo ulogo, sama najbolje vedela, kaj in kako je treba. — 22 Tudi obleko Petrovo sem v tekstu opisal. V prvem aktu je podoben »izgubljenemu študentu«; malomaren je, pa ne razcapan. \ drugem aktu je golorok; črn telovnik, lepe črne hlače, pod v ras tom 'pa dolga rdeča pentlja. V tretjem aktu: salonska suknja, pisan telovnik, fr.zura pa ne frizerska; v tem aktu še celo ne sme biti smešen. — To jc vse, kar vam zdaj še morem povedati; nekaj dni pred p r e m i j e r o se itak vidimo v Ljubljani. Seboj Vam prinesem rokopis drame »Hrepenenje«. Nekaj pa Vam moram razodeti, in sicer diskretno. Po mojem Predavanju so mnogi rekli, da »jim je žal« Petra, zato ker ga bo igral Nučič. Jaz seveda ne vem, kako je v teh letih Nučič napres doval; morda je dober; ampak vendarle Vam moram reči, da je Petrova uloga najvažnejša izmed vseh in da bi torej morali vzeti zanjo najboljšega igralca; če je Nučič najboljši, tedaj jc dobro ■ii moj ugovor odpide. Z odličnim spoštovanjem Ivan Cankar. Na Dunaju, 7. dec. 1907. Premijera »Pohujšanja“ je bila dne 21. decembra 1907, leto dni po premijeri ^Narodnega blagra". Režijo je vodil Dragutinovič, kije tudi kreiral Zlodeja. Jacinto je jako dobro Pogodila Kreisova, Petra pa Nučič. Župana je igral Verovsek, županjo Danilova, dacarja Danilo, učitelja Šviligoja Povhe, Popotnika pa sedanji basist zagrebške opere gospod Križaj, rarsa je imela gotovo naj večji uspeh med vsemi Cankarjevimi dramskimi deli in je ostala stalno na repertoarju naših večjih odrov. P DEJANJIH 23 Moj bistroumni otrok. Čudežno je, da morem mnoge dogodke in pojave že naprej slutiti. Tako sem že v petem mosecu po poroki slutil, da bom oče. Najprej je bil sin z modrimi očini, ki so potlej postale grahaste, kesneje sive in nazadnje črne. To je bil malopriden olrok s čudnimi poželjenji. Z največjim zadovoljstvom mi je na primer pulil iz brkov brk za brkom in jaz sem to od bolečine ves solzan potrpežljivo dovoljeval, ker mi je tašča zabičila, da se to mora trpeti in da je za očeta največje blaženstvo, če mu otrok puli brke. Še več: moja tašča je, da bi mi čim bolj povečala blaženstvo, hrabrila malega tirančka, neprestano ga bodreč: Vleci, vleci, vleci Pa to je bilo v prvi otrokovi starosti, ko je otrok bolj materin. Čez nekoliko let pa mi je sin že toliko odrastel, da sem moral vso skrb za njegovo odgojo nositi kot oče sam. A če rečem skrb, ni to samo beseda; bila je zares skrb Ko mi je sin junaško preskakoval plotove, sem se še tolažil, videč v njem Hanibala, ki bo prekoračil Alpe; ko mi je skakal čez glavo, sem se tolažil, misleč, da je Miloš Voji-novič, ki preskoči tri konje in nad njimi tri goreče meče ko je sosedom kradel jajca, sem se tudi ob tem tolažil, sluteč v njem velikega bodočega osvojevalca Napoleona. Ali 011 je začel počenjati tudi take stvari, da se z ničimer nisem mogel tolažiti, ker mu nisem mogel najti primere ne v politični, ne v kulturni zgodovini. Razbil je na primer okna sosedom, no, to še ni nič; najbrž so vsi veliki možje okna razbijali sosedom,— ali šel je, vzel moj pleteni suknjič, mu odrezal stran ali rokav in si napravil prapor, zbral pod praporom veliko vojsko in mi obkolil hišo, potlej pa na znamenje za napad brez ozirov na okna, na vrt in na vse drugo osvojil trdnjavo in, kakor vsaka zmagovita vojska, začel v trdnjavi moriti — z drugimi besedami — : vsem piščancem v kurniku je potrgal glave. Mene je seveda začelo skrbeti, skrbeti bolj kot očeta nego kot lastnika pobitih piščancev. Svojo skrb sem povedal ženi in zaskrbelo je seveda tudi njo. Neki večer sva se posvetovala, kakor se spodobi skrbnim staršem. Ženina misel je bila, da je otrok bistroumen po meni. Tudi moja misel je bila, da je otrok bistroumen, da pa brez prave potrebe pretinava dokaze svoje bistroumnosti in da tako brezplodno zapx-avlj:l svojo moč in ugonablja v sebi bodočega velikega moža. Nazadnje mi že ni bilo toliko žal, če se v njem izgubi velik mož; saj ni treba, da bi tudi on prišel v vrsto malovrednih in za Srbijo nepotrebnih mož, — bal sem se sploh samo tega, da bi mi bil otrok bistroumen, ker sem bil prepričan, da prvič ne postane, ako bo bistroumen, minister v Srbiji, drugič da bo gotovo našel priložnost za ponarejanje menjic in pristojbinskih kolkov. Ali pa kot vešč računovodja dajal krive račune, našel bo vzrokov za poneverbo državnega davka, znal bo ponarejati podpise svojih znancev in prijateljev, sploh bo počel vse, kar počno bistroumni ljudje v Srbiji. S takimi sposobnostmi bo dosegel, da bo ali okrajni načelnik ali župan, davčni nadzornik ali poštar ali slednjič blagajnik kakega velikega denarnega zavoda. A. meni ni všeč noben teh poklicev in zato nisem maral da bi mi otrok bil bistroumen. Ta skrb me je strašno grizla, kakor more grizti skrb človeka sploh, moža pa, ki ima umnega otroka, še posebej. Glejte, in ta skrb mi je vdihnila misel, da bi se posvetoval z nekim našim odličnim vzgojiteljem, članom prosvetnega sveta in vseh sosvetov za preuredbo šol, sestavljavcem mnogih učnih načrtov in častnim članom „Društva za odgojo otrok" ter piscem tehle znamenitih del: „M ati kot vzgojitelj icau, „Dom kot vzgojitelj otrok" (I., II. in III. zvezek, še nedokončano delo), „K a k o se v otroki h negujejo državljanske vrline" (javno predavanje v Mestnem domu), „N a p a k e staršev" (z geslom n» platnicah: „Napake otrok so napake njih staršev") itd. Ravno včeraj sem bil pri gospodu vzgojitelju in mi je bilo močno žal, da sem ga motil, ker sem ga dobil zaglob-Ijenega v delo, o katerem mi je dejal, da takisto obravnava °dgojo otrok. Ponudil mi je stol in komaj sem sedel, sem strašno in nečloveško kriknil in odskočil, jako nespodobno se tipajoč pred gospodom vzgojiteljem. — Oh, oh, oh — je revež vzklikal in me še sam zače nekje tipati, — oprostite, tisočkrat oprostite. Moj najstarejši. tako je neugnan. No, vidite, iglo je zapičil v stol; to yečkrat stori. Oprostite! — In vi imate torej večkrat priliko, da gledate, kako vam gosti skačejo od stola! — sem nekoliko hud odgovoril, ampak gem se potolažil in sem sedel, ker nisem bil navaden Sost, marveč prosilec. Pa komaj sem začel s prvim vprašanjem, ko je iz druge sobe skozi steklena vrata priletel čevelj, da se je steklo razpelo na tisoč koscev. — Žarko —, je vzkliknil gospod vzgojitelj, kaj za Boga delaš! Skozi razbita vrata je pogledala ljubka otroška glavica ln je dejala: 25 - Mečem v mater, ker mi ne da ključa od omare! — Eh, eh, eh, kako si poreden! Kaj ne vidiš, da je gospod tukaj ? Otrok me je veselo pogledal, potlej pa se je vaine zarežal tako krvniško, kakor da mu jaz ne dam ključa od omare. Nazadnje se je gospod vzgojitelj globoko zamislil in mi začel dajati obširna navodila, kako naj odgajam svojega sina. Poučil ine je tudi, kaj moram brati; priporočil mi je posebno svoja dela; dokazoval mi je, da sem jaz kriv vsej malopridnosti svojega sina, in ravno je z najvišjim glasom, zasadivši suhe, koščene roke v razmršene lase, izgovoril geslo s platnic tiste svoje knjige: „Napake otrok so napake njih staršev*' — ko se je pod oknom oglasil mal otroški boben in za njim čez petdeset otrok, po vojaško urejenih. Vsem je poveljeval „naj-starejši“ vzgojiteljev, pred njimi je bila velika zastava, napravljena iz rdeče težke zavese (v tem trenotku je gospod vzgojitelj šele zapazil, da nima na oknu nobene zavese). Vsi vojaki so nosili na rami palice, na glavi pa so jim bile tri-oglate papirnate čepice. Vzgojitelj je pogledal skozi okno najprej mirno, nato je prebledel, razburjeno odprl predal svoje mize, in ko je videl, da je prazen, se obupno udaril z rokami po glavi. — Oh, gospod, oh, oh, oh! — Kaj je za Boga?! — sem vprašal. — Ugonobljen sem, čisto ugonobljen — je kričal. — Sest mesecev že dan in noč delam na četrtem zvezku svoje knjige „Dom kot vzgojitelj otrok“ in komaj pred desetimi dnevi sem ga dokončal. Premislite, komaj pred desetimi dnevi . . . — To je zelo lepo, ali ne razumem, zakaj ste . . . — Kaj ne vidite čepic na glavah otrok? Moj najstarejši je vzel rokopis iz predala in napravil čepice svoji vojski! So nagajivi ljudje, kakor sem jaz, in jim je ob taki priložnosti do smeha, tembolj, ker me je ta posvet jako zadovoljil glede skrbi za mojega sina, ki ni sin nobenega vzgojitelja. Čeprav se nisem naglas smejal, vendar se nisem mogel premagati, da ne bi bil rekel: — Tako kaže, gospod profesor, da je vaš „ naj starejši “ zelo nadarjen. Ta bo kdaj dober i» strog kritik in, kar je poglavitno, nasprotnik teorij, s katerimi si, kakor vidite, napravlja čepice. — Kaj hočete, gospod — je dejal gospod vzgojitelj -— saj veste, da čevljar navadno ne more imeti dobrih čevljev. Po teh besedah sem se poslovil in sem odšel domov, razmišljajoč spotoma, kako je zares tolažilen pregovor, da čevljar ne more imeti dobrih čevljev. - 26 - Ko sem prišel domov, so mi naznanili — veselo vest, da mi je otrok rešen. Veste, padel je bil v vodnjak, padel po nepotrebnem. Zgrabil je bil nekega tovariša, da bi ga pahnil v vodnjak, ali mu je izpodletelo in je sam padel vanj. Hvala Bogu, da je rešen! Drugič bo, ko bo zopet hotel koga pehniti v vodnjak, gotovo pazil, da mu ne izpodrsne. Br. Nušič. Pesem. Javor je ozelenel, veje sem in tja razplel, kos je gnezdo nanj pripel. Zdaj od jutra do noči z vej zaljubljeno žgoli — zame le veselja ni. Bilo dekle je z goric, bistro kakor pesem ptic in kot grozdje sladkih lic. Name gledalo zvesto njeno rjavo je oko — in sedaj jo v grob neso. C. GOLAR. Cene prostorom. Parter Drama Opera Sedež I. vrste . 10 D • 15 D „ II. — III. vrste . 9 ,. 13 „ „ IV. — IX. vrste • 8 „ 10 „ „ X. — XIII. vrste . . • 6 „ 8 „ Dijaško stojišče .... 2 2 Lože Lože v parterju in I. redu za 4 osebe 40 „ 60 „ Balkonske lože za. 4 osebe 30 „ 45 „ Nadaljne vstopnice v I. redu in parterju 8 „ 10 „ Nadaljne vstopnice v balkonskih ložah 5 8 „ Balkon • Sedež I. vrste 7 .. 10 „ II. — III. vrste . . . 5 „ 7 „ Galerija Sedež I. vrste . . . 3 „ 4 „ „ II. — V. vrste . . . 2 „ 3 „ Stojišče .... 1 „ 1 „ Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri dnevni blagajni (operno gledališče) od 10. do pol 1. ure in od 3. do 5. ure in na dan predstave pri blagajni. — Sedeži in lože se naročajo lahko tudi telefonično (št. 231.) Med predstavo vstop ni dovoljen. — 28 — Ponatisk dovoljen le z označbo vira. G*edališki list izhaja vsako soboto in prinaša poročila o repertoarju Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti Pri nas in drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih delih jn njih avtorjih. Sodelujejo : Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Golia, ^fan Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, Alojzij ra'gher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr. TISKA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI.