Deželni tajnik SSk Damijan Terpin se zavzema za volilni dogovor z Demokratsko stranko
/3
Transalpina - trg Evrope med Goricama ne bo postal krožišče
Carlo Sigliano zapustil operativno vodenje skupine Stock, a ostaja predsednik tržaškega
podjetja
/4
Primorski
ČETRTEK, 10. JANUARJA 2008
Št. 8(19.098) leto LXIV._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Bush igra zadnje karte
Martin Brecelj
Medtem ko se je v ZDA že povsem razvnela tekma za osvojitev Bele hiše, se njen sedanji stanovalec George W. Bush mudi na daljšem potovanju po Bližnjem vzhodu in arabskih državah. Včeraj je prispel v Izrael ter se sestal s predsednikom Šimonom Peresom in s premierom Ehudom Olmer-tom, danes se bo na Zahodnem bregu srečal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, pot pa ga bo v naslednjih dneh vodila še v Kuvajt, Bahrajn, Združene arabske emirate, Savdsko Arabijo in Egipt.
Bush želi s svojo turnejo podpreti nadaljevanje izraelsko-pale-stinskega mirovnega procesa, ki je na nedavni konferenci v Annapo-lisu dobil novega zagona, ter pridobiti zanj jasnejšo podporo arabskega sveta, ob tem pa skuša tudi utrditi ameriško-arabsko fronto proti Iranu, ki je postal glavni nasprotnik ameriške strategije v tej regiji.
Za sedanjo ameriško administracijo sta Bližnji in Srednji Vzhod velikega pomena. ZDA so tu pod Bushevim vodstvom bolj kot drugod po svetu skušale enostransko uveljaviti svoje geopolitične in ge-oekonomske interese, izkoriščajoč dejstvo, da so po zlomu Sovjetske zveze postale edina svetovna velesila. To je resnični vzrok za iraško vojno. Toda naletele so na nepričakovane ovire in težave, tako da se je naposled hudo omajal celo njihov status edine svetovne velesile, Bush pa tvega, da bo v zgodovini zapisan kot poraženec. Prav zaradi tega leto dni pred iztekom svojega drugega (in zadnjega) mandata skuša z včeraj pričeto turnejo zaigrati še zadnje karte.
obisk - Ameriški predsednik je včeraj prispel v Izrael
Bush na turneji po Bližnjem vzhodu
V Jeruzalemu potrdil podporo mirovnemu procesu in napadel Iran
neapelj - Zahtevna naloga za bivšega šefa policije
Komisar za odpadke De Gennaro obljublja učinkovito ukrepanje
NEAPELJ - Izredni vladni komisar za odpadke Gianni De Gennaro je včeraj nastopil funkcijo in obljubil hitro in učinkovito ukrepanje. Čaka za v
vsakem primeru zelo zahtevna naloga.
Včeraj ne poročajo o incidentih, pač pa se odpadki kopičijo vsepovsod. Tudi na otoku Ischia (foto Ansa), kjer
so tamkajšnji župani sprejeli gradnjo ene od treh sežigalnic za odpadke s pridobivanjem energije.
Na 6. strani
JERUZALEM - Ameriški predsednik George Bush je včeraj prispel na obisk v Izrael, kjer je začel osemdnevno turnejo po Bližnjem vzhodu in arabskih državah. Ob prihodu na letališče v Tel Avivu je Bush dejal, da vidi novo priložnost za mir na Bližnjem vzhodu. Na srečanjih s predsednikom Šimonom Peresom in s premierom Ehudom Ol-mertom v Jeruzalemu je med drugim potrdil svoje kritično stališče do Irana,
češ da predstavlja grožnjo za mir v regiji.
Ne kaj ur pred pri ho dom ame riš -kega predsednika pa so palestinski skrajneži z raketami obstreljevali izraelsko ozemlje. Skrajna islamska organizacija Islamski džihad je sporočila, da je bilo obstreljevanje odziv na Bushev obisk.
Na 18. strani
V Percotu izbrali dobitnike letošnjih nagrad nonino
Na 3. strani
Za slovenskega predsednika Türka zunanja politika ena sama
Na 5. strani
Trst: dnevi odprtih vrat na slovenskih višjih srednjih šolah
Na 8. strani
Annamaria Percavassi o Trst film festivalu
Na 10. strani
ZDA - Primarne predsedniške volitve
V New slavila
Hampshireu Hillary Clinton
NEW YORK - Newyorška senatorka Hillary Clinton je v torek na primarnih demokratskih strankarskih volitvah v New Hampshireu premagala zmagovalca zborovanj v Iowi, temnopoltega senatorja iz Illinoisa Baracka Obamo. Clintonova je med demokrati osvojila 39 odstotkov glasov, Obama pa 37 odstotkov. Ti izidi so postavili na laž predvolilne napovedi, ki so obljubljale zmago Oba-mi. Pri republikancih pa je v skladu z napovedmi zmagal senator iz Arizone John McCain.
Na 18. strani
smučanje - Denise Karbon
Južna Tirolka rada zapoje nekaj verzov Mamelijeve himne
2
Četrtek, 10. januarja 2008
MNENJA, RUBRIKE
GLOSA
Lončeni vrč med dvema železnima
Jo2e Pirjevec
»Dragi profesor, kako ste? Kako napreduje vaše delo in raziskave? Ste preživeli prijeten božič? Jaz sem zelo utrujena, ne samo zaradi študija, temveč tudi zato, ker vsak dan manifestiramo proti oblastem, ki zagovarjajo upepeljevalnike in odlagališča za smeti. Na žalost ne gre več za emergenco, temveč za pravo katastrofo okolja: bolezni vseh vrst in rakasta obolenja so vedno bolj pogosta zaradi stru pe nih sme ti, ki so na ko pi če ne ali za -kopane na našem ozemlju. Kot alternativo upepeljevalniku zahtevamo učinkovit načrt, po katerem naj bi nabirali smeti na selektiven način. Toda to ni v soglasju z gospodarskimi interesi in z interesi camorre. Nihče nas ne posluša, a gremo naprej. Toda dovolj o tem. Pišem vam, ker vam želim poslati intervju in vam voščiti srečno novo leto.«
Uboga Angela. Preteklega septembra je po nasvetu svojega profesorja na univerzi v Neaplju stopila v stik z mano, ker pripravlja diplomsko nalogo o vlogi medijev v času jugoslovanskih vojn. Pri tem je uporabila tudi moje knjige in me je zato prosila, da bi se srečala in poglobila nerešene probleme. Pozneje je opus ti la mi sel, da bi priš la v Trst, in mi predlagala, da mi po elektronski pošti pošlje nekaj ključnih vprašanj. Tako je z zgoraj nave de nim pis mom tu di sto ri la in jaz sem ji ob koncu leta odgovoril. Od takrat pa je vse tiho. Očitno jo je boj za varstvo okolja tako angažiral, da nima časa za kaj drugega.
Ko sledim po televiziji dramatičnemu razvoju dogodkov v Neaplju in okolici, jo povsem razumem, čeprav sem v dvomu, ali bi selektivno nabiranje smeti zares zadostovalo za premostitev katastrofe, o kateri govori. Kajti problem ni samo v tonah in tonah smeti, ki so se nakopičile na ulicah Neaplja in drugih mest Kampanje, ni le v pomanjkanju upe-peljevalnikov in primernih odlagališč, pomen je v šibkosti civilne družbe, tako tipične za južno Italijo. O vzrokih tega fenomena, ki ga spremlja samopašna oblast camorre, 'ndrang-hete, sacre corone unite in mafije, bi lahko razpravljali v nedogled, saj ni povsem jasno,
ali je socialna odgovornost v deželah južno od Rima tako na psu, ker se je tam najkrepkeje ohranil starorimski klientelizem, ali pa zato, ker Piemont v času združevanja Italije ni znal ustvariti v kraljestvu dveh Sicilij pogojev za liberalni razvoj lokalnega političnega življenja. Gre vsekakor za vprašanja, ki niso samo akademska, saj je očitno, da zadevajo posredno ali neposredno celo Italijo in pogojujejo tako njeno notranjo kot zunanjo politiko. Dejstvo, da je organizirani kriminal največje italijansko podjetje, ki s svojimi ekonomskimi dosežki daleč presega FIAT ali katerikoli drug industrijski gigant, vsebuje tudi naslednje sporočilo: Italija si ne more privoščiti propada trgovine s kokainom in drugimi mamili (da o poslih s smetmi niti ne govorimo), če noče pah ni ti v be do na tiso če in ti so če dru žin in po vzro či ti so ci al ne kri ze, ki bi je ob las ti ne mogle obvladati. Roberto Saviano ima prav, ko v svoji »Gomorri«, ki jo je New York Times pred kratkim uvrstil med sto najpomembnejših knjig prejšnjega leta, opozarja na splet po li ti ke, »le gal ne ga« go spo dar stva in kriminalnih združb ter ugotavlja, da imamo opravka z državo, v kateri zakonitost temelji na nezakonitosti. Kot piše v torkovi številki International Herald Tribune, v Italiji »večina ljudi še vedno dobi službo s pomočjo sorodnikov, znancev ali pomembnih osebnosti...To pomeni, da delo ni pravica, temveč koncesija nekoga, ki je močnejši. In če prosiš za priporočilo, se postavljaš v položaj vazala bolj kot polnopravnega državljana«.
Ta situacija ima tudi mednarodne razsežnosti, ki so za nas še posebej pomembne. Kajti naivno bi bilo misliti, da bi nezdrave razmere sodobne Italije ne vplivale tudi na njeno zunanjo politiko. Očitno je, da ima italijanski kriminal močne povezave na Balkanu, in da je v tem smislu nestabilnost omenjenega prostora v njegovo korist. V primežu teh sosedov smo Slovenci v nezavidljivem položaju lončenega vrča med dvema železnima, da uporabim znano metaforo Alessandra Manzonija.
VREME OB KONCU TEDNA
Oblačno s padavinami, predvsem v sredogorju pa tudi obilno sneženje
Darko Bradassi
Po res dolgem času priteka proti nam ob prevladujočih zahodnih tokovih vlažen atlantski zrak. Vremenska slika bolj spominja na november kot na januar, toda ne smemo pozabiti, da sta bila minuli oktober in november prej celinska kot atlantska in da bodo zato sedanje padavine več kot dobrodošle. V zadnjih mesecih so bile namreč količine padavin povsod zelo skromne.
Nad Atlantikom je nastalo obsežno in globoko ciklonsko območje, kakršnih že dolgo ne pomnimo, s tremi središči, v katerih se je zračni tlak spustil tudi pod 970 hPa. Proti nam se pomikajo vremenske fronte. Prva izrazitejša fronta bo dosegla naše kraje v soboto in v noči na nedeljo, drugo pa pričakujemo v začetku prihodnjega tedna, predvidoma v torek.
Zrak pa je v teh dneh že itak tako nasičen z vlago, da bo tudi pred sobotno fronto predvsem v nižinah prevladovalo oblačno in vlažno vreme, ponekod tudi z občasnimi manjšimi padavinami. V gorah bo od časa do časa morda posijal tudi kakšen sončni žarek. Glavnina padavin pa bo nad našimi kraji od noči na soboto do noči na nedeljo.
Izrazita višinska dolina z vlažnim atlantskim zrakom bo dosegla naše kraje v soboto zvečer. Ob njej bo nad Ligurskim morjem nastal prizemni ciklon. Začele se bodo pojavljati padavine, ki se bodo v petek ponoči in v soboto okrepile. Največ jih bo v Alpah in v pre-dalpah, kjer bodo padavine povečini močne, ponekod v Karniji lahko obilne. V prvem delu poslabšanja bo zapihal jugozahodni veter, nato med prehodom fronte jugovzhodnik. Proti nam bo pritekal zmerno topel in zelo vlažen zrak. Temperature se bodo zadrževale za kako stopinjo nad dolgoletnim povprečjem. Nič-ta izoterma bo povečini nad okrog 1600 do 1800 m , v zadnjem delu padavinskega območja pa se bo spustila za kakih 300 do 400 m. Meja sneženja bo povečini nad okrog 1200-1500 m, ob povečani jakosti padavin lahko nekaj sto metrov nižje,
proti koncu padavin pa se bo spustila do okrog 1000 m. Padal bo v glavnem težak in vlažen sneg, zato kjer bo vseskozi snežilo, bodo količine izdatne. Snežna odeja se bo predvsem v višjih predelih občutno povečala.
Ob drugi fronti, ki bo naše kraje prešla v začetku prihodnjega tedna se bo meja sneženja predvidoma nekoliko spustila in je nadvse verjetno, da bo snežilo tudi v manj visokih smučarskih središčih naše dežele.
Danes bo v nižinah in ob morju povečini pretežno oblačno in vlažno z možnostjo občasnih manjših krajevnih padavin ali rosenja. Ponekod se bo lahko večji del dneva zadrževala nizka oblačnost. Več sončnega vremena bo v gorah. Jutri bo povečini oblačno z občasnimi šibkimi padavinami. Ob morju bo zapihal jugozahodni veter, ki bo ponoči obrnil od jugovzhoda. Padavine se bodo ponoči okrepile. Največ jih bo v alpskem in predalpskem pasu. V soboto bo pretežno oblačno z občasnimi zmernimi do močnimi padavinami. Predvsem v Karnijskih predalpah in Alpah bodo lahko padavine obilne. V nedeljo čez dan se bo, kot kaže, vreme postopno izboljšalo in bo predvidoma zapihala burja.
Na sliki: nad alpskim območjem in pri nas je v decembru povečini padla manj kot polovična količina dolgoletnih padavin.
slovenija - V zadnji številki revije 2000 govor o spravi
Spomenka Hribar se sprašuje, kakšen je rezultat 30 let dela
LJUBLJANA - V zadnji številki revije 2000 je tematski blok posvečen možnostim sprave. Svoja videnja so podali Bert Pribac, Vlado Šav, Peter Kovačič Peršin in Spomenka Hribar. Slednja se je na včerajšnji predstavitvi vprašala, ali se temi sprave že 30 let posveča zaman.
Kot je dejal urednik revije Kovačič Peršin, je slovenska sprava vedno aktualna tema, ki jo spremlja nekaj mračnega, tudi zaradi tega, ker se zdi, da "levica" in "desnica" nikakor ne zmoreta priti skupaj. Sprava ne pomeni poenotenja mnenj, je povedal Kovačič Peršin, temveč gre za spoštovanje različnosti, oziroma, kot je dejala Hribarjeva, dopuščanje mnenja drugega.
Ko je bila Hribarjeva, ki je bila prva, kije po Edvardu Kocbeku spregovorila o povojnih pobojih, povabljena, naj s prispevkom sodeluje v reviji, je, kot je povedala, začutila nekakšno utrujenost. Hribarjeva že 30 let poziva k spravi, zato ni več vedela, kaj novega naj pove. Potem pa je lanskega oktobra spremljala televizijsko Omizje o procesu zoper škofa Rožmana. Zazrla se je v pogled škofa Franca Perka, kako je gledal predsednika zveze borcev Janeza Stanovnika; to je bil "pogled, ki ubija".
Njen prispevek v reviji je zato, kot je pojasnila Hribarjeva, zelo oseben, prizadet. Po oddaji se je vprašala, ali si je 30 let prizadevala zaman, ter ali je šlo vse v nič. Potolažila se je z dejstvom, da po letu 1990 lahko spregovorijo tudi tisti, ki so bili v prejšnjem režimu potisnjeni v politično podzemlje. Včasih je sicer njihovo sovražnost težko poslušati, tako Hribarjeva, toda, naj govorijo, naj pride na dan, da bo morda na koncu "lahko izzvenelo v prazno". Levica v svojih izjavah nikakor ni nedolžna, toda sovražnost izraža v veliko manjši meri kot desnica.
Spomenka Hribar na letošnjem majskem srečanju v Slovenskem klubu v Trstu
KROMA
Tej Hribarjeva tudi zameri, da nikakor ne prizna, da je bilo sodelovanje z okupatorjem moralno sporno, da ni bilo pasivno, ampak aktivno.
Hribarjeva kot uspeh naprezanj njenih somišljenikov vidi tudi v tem, da se je končno vzpostavila pieteta do mrtvih, toda, kot je ugotovila po ogledu Omizja, je do sprave, kot si jo je zamislila, še zelo daleč.
Sprava pa je, kot je povedal Bert Pribac, na nek način dosežena v Avstraliji. Tja so se zatekli ljudje, "ki so delovali na nasprotnih straneh". Sam, kije "bolj
levo usmerjen", je v Avstraliji preživel 43 let. Zaradi izjav nasprotnemu taboru, češ, naj prizna, da je izgubil vojno, so mu večkrat grozili, toda čez čas so izseljenci začeli sodelovati - predvsem na kulturnem področju - ter se pogovarjati. Pribac spravo razume kot dialog brez sovraž-nos ti.
Kot je še povedal Kovačič Peršin, prispevek Šava prinaša neobremenjen, morda najbolj objektiven pogled Primorca, ki na obravnavane dogodke gleda nekoliko drugače kot nekdo iz osrednje Slovenije. (STA)
ljubljana - Živalski vrt
Prostore za Simpanze in volkove bodo obnovili
LJUBLJANA - Ljubljanski živalski vrt bo začasno omejil možnost za ogled šimpanzov in volkov. V pripravi je začasna sanacija bivališč za te živali do te mere, da bo ogled možen v najkrajšem času. Njeno financiranje bo zagotovila Mestna občina Ljubljana iz intervencijskih sredstev, so sporočili iz Živalskega vrta Ljubljana. Sanacija ograde za volkove naj bi bila končana do konca februarja. Pri tem je treba zagotoviti možnost za ločevanje volkov in ustreznejša zaklonišča ter počivališča. Sanacijska dela na prostoru za šimpanze pa bodo končana predvidoma spomladi. S to sanacijo naj bi povečali velikost bivalnih prostorov in šimpanzom tudi zagotovili naravno svetlobo skladno z odredbo o bivalnih razmerah in oskrbi živali prosto živečih vrst v ujet-niš tvu.
Živalski vrt Ljubljana je dovoljenje za prikazovanje živali javnosti prvič prejel 30. decembra 2005. Agencija za okolje je po ogledu živalskega vrta ugotovila, da v splošnem izpolnjuje pogoje za izdajo dovoljenja za prikazovanje živali javnosti, pomanjkljivosti pa je ugotovila v ogradah za volkove in šimpanze. Dovoljenje za prikazovanje živali v živalskem vrtu se lahko sicer izda največ za deset let, zaradi omenjenih pomanjkljivosti pa je bilo izdano le za dve leti, so še sporočili iz Živalskega vrta Ljubljana.
Agencija za okolje pa je v torek sporočila, da je živalskemu vrtu za pet let podaljšala dovoljenje za zadrževanje živali prosto živečih domorodnih in tujerodnih vrst v ujetništvu. Toda šimpanzov in volkov ni dovoljeno prikazovati javnosti, ker živalski vrt ne izpolnjuje vseh pogojev za to. (STA)
Volkovi v ljubljanskem živalskem vrtu bodo do konca februarja dobili nove prostore
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 10. januarja 2008
3
percoto - Izbrali letošnje dobitnike nagrad nonino
Priznanja za pariške novinarje Trevorja, Šahidovo in Thiepa
Svečana podelitev priznanj bo 26. januarja v znani videmski žganjarni
PERCOTO - Še enkrat so s pogledom široko uprtim v svet pri furlanski družini Nonino razglasili letošnje zmagovalce že triintridesete prestižne nagrade po vrsti. Pomembna priznanja za življenjsko delo bodo tudi to krat ob šla svet in na gra di la na po -re in vztrajnost kulturnih, gospodarskih, socialnih in drugih osebnosti.
Žirija, ki ji je letos predsedoval Nobelov nagrajenec za literaturo Vi-diadhar Surajprasad Naipaul, je osrednjo nagrado 2008 podelila Maison des Journalistes, se pravi Domu preganjanih novinarjev v izgnanstvu, s sedežem v Parizu, ki so se v prizadevanjih za dosledno izvajanje svojega poklica in v skladu s svojimi ideali izselili iz politično kompromitira-nih območij na tuje. Pariški dom je sicer nastal ob sodelovanju preganjanih predstavnikov medijev in tistih, ki so svoj poklic lahko izvajali svobodno, a so se iz so li dar nos ti do ko le gov od lo -čili za ustanovitev in upravljanje francoskega sedeža. Nagrado bo izročil fran cos ki so ci o log Ed gar Mo rin.
Med na rod na na gra da no ni no 2008 pa bo to krat od po to va la na ir -ska tla. Prejemnik vidnega priznanja, ki so ga v prejš njih le tih do de li li pi -sateljem, pesnikom, mirovnikom in dru gim pred stav ni kom iz vse ga sve -ta, bo do iz ro či li ve li ke mu so dob ne -mu dub lin ske mu kro nis tu in iz red ne -mu za pi so val cu so dob ne druž be, ali kot jo tudi večkat imenujejo comedie humaine, Williamu Trevorju. Na gra do mu bo iz ro čil še en ir ski pi -satelj, John Banville.
Nagrada nonino 2008, učitelju našega časa pa bo šla Palestinki Leili Ša hid, ki se že vrs to let bo ri za mir na Bliž njem Vzho du in je hkra ti tu di pa -lestinska veleposlanica v Bruslju. Ša-hidovi bo nagrado izročil eden osrednjih svetovnih gledaliških režiserjev in član žirije nonino, Peter Brook. Na-zad nje pa so do de li li še na gra do Ri -sit d'Aur, ki je do danes šla vselej italijanskim nagrajencem, letos pa jo bo dobil vietnamski pisatelj Nguyen Huy Thiep, od nekdaj navezan na tradicijo in značilnosti vietnamske zemlje, hkra ti pa tu di naj bolj po znan vi et -namski pisatelj v tujini. Tudi to nagrado bo izročil član žirije, tržaški pisatelj Claudio Magris.
Letos so žirijo poleg Naipaula in Magrisa sestavljali še Adonis, Peter Bro ok, Ulderico Bernardi, Luca Cen-da li, An to ni o Da ma si o, Em ma nu el
Predsednik ŽIRIJE Naipaul
WILLIAM TREVOR
Claudio Magris
Le Roy Ladurie, Norman Manea, Morando Morandini, Edgar Morin, Giulio Nascimbeni, Ermanno Olmi,
Nguyen Huy
THIEP
John Banville in James Lovelock. Podelitev nagrad bo 26. januarja, potekala pa bo v znamenju izjemnega
Leila Šahid
sprejema in praznika, ki ga vsako leto prirejajo na sedežu furlanske žga-njarne v Percotu.
Družina najznamenitejših svetovnih proizvajalcev žganja že več kot četrt stoletja nagrajuje zaslužne posamez ni ke in sku pi ne, ki so se ta ko ali drugače odlikovali s svojim prizadevanjem. Značilnost nagrad, ki jih od vsega začetka podeljuje za to imenovana žirija kulturnikov, pa je v prete-klos ti že več krat do ka za la zre le in dalj no vid ne iz bi re, saj so šte vil ni pre -jemniki nonina kasneje prejeli tudi Nobelovo nagrado. (Iga)
delovna skupnost alpe-jadran - Tridesetletnica ustanovitve
Za jubilejno leto 2008 pripravili celo vrsto prireditev
ŽELEZNO - Pod predsedstvom predsednika Delovne skupnosti Alpe-Jadran, deželnega glavarja avstrijske zvezne dežele Gradiščanske Hansa Nies sla, so v zad njih dneh pre te kle ga leta v Stegersbachu položili temelje za »jubilejno leto« 2008, ki bo potekalo pod geslom »30 let Alpe-Jadran«.
V jubilejnem letu 2008 je načrtovanih več pomembnih prireditev: aprila bo kraj Gussing na Gradiščan-skem pri zo ri šče alp sko-jad ran ske ga šolskega športnega srečanja in v žu-paniji Vas (Madžarska) bodo potekale mla din ske po let ne igre, za ka te re je doslej prispelo že okoli 1.200 prijav! Jeseni pa bo nadaljnji višek alp-sko-jad ran sko vin sko tek mo va nje na Gra di ščan skem. Na ju bi lej nem ple -narnem zasedanju pa naj bi bili zastopani tudi sestrski organizaciji »De lov na skup nost Alp« in »De lov -na skup nost ob do nav skih de žel«.
»Mirovni projekt Evropa se lahko ohrani le s kulturno in z jezikovno razno-
Hans Niessl
likostjo. Prav za mladino pa je šport gonilna sila tega sodelovanja,« je na zasedanju ugotovil deželni glavar Niessl, generalni sekretar delovne skupnosti Hellwig Valentin pa je s ponosom pristavil, da je njegova organizacija samo v letu 2007 izvedla kar 45 prireditev. Pri tem se samo športnih dogodkov leto za letom udeležuje povprečno 2.500 mladih.
Posebej pomembna tema so za deželnega glavarja Nissla strateški projekti. Ob tem je postavil v ospredje zaščito podnebja in v tej zvezi pospeševanje korišče-
nja obnovljivih virov energije. »Gradiščan-ska je na najboljši poti, da na področju oskrbe z električnim tokom postane energetsko neodvisna regija. Trenutno deluje v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran enajst projektnih skupin in ena strokovna skupina,« je še poudaril Niessl.
Na plenarnem zasedanju je bila soglasno sprejeta tudi resolucija z naslovom »Soočati se z izzivom razširjene Evrope«. V njej se Delovna skupnost Alpe-Jadran opredeljuje za preverjanje spoznanj Inter-reg IIIB projekta »MATRIOSCA AAP« in za ukvarjanje z vprašanjem, ali bi bil pravni instrument »Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS)« primerno orodje za realizacijo projektov, ki jih sofinancira Evropska unija.
Da je Delovna skupnost Alpe-Jad-ran očitno zanimiva tudi izven meja sedanje Evropske unije, pa je pokazal obisk delegacije iz ukrajinske pokrajine Černov-ci pod vodstvom namestnika pokrajinskega predsednika Viktorja I. Pavljuka na zasedanju na Gradiščaskem. (Lukan/DSAJ)
volitve v fjk
Liga bo šla sama?
Manuela Dal Lago
ARHIV
VIDEM - »Ne izključujem samostojnega nastopa Severne lige na deželnih volitvah.« Izredna komisarka Lige za Furlanijo-Julij-sko krajino Manuela Dal Lago še naprej zagovarja neke vrste ekvi-distanco med desno sredino in Riccardom Illyjem. Na eni strani Dal Lagova pozdravlja programska izhodišča gibanja Liberaidea (vodi ga nesojeni predsedniški kandidat desne sredine Edi Snaidero), po drugi pa javno hvali predsednika Dežele. Zadnja njena pohvala se nanaša na potezo deželne vlade, da vloži priziv na ustavno sodišče proti državnemu finančnemu zakonu.
»Naše osrednje vodilo za volitve je program, drugo nas ne zanima,« pravi Dal Lagova. O imenih predsedniških kandidatov noče govoriti, vsem pa je znano, da Bossijeva stranka ne mara Renza Tonda, za katerega se ob podpori Nacionalnega zavezništva ogreva Forza Italia.
Od no si med Li go in Ton -dom so bili vedno slabi. Ko je bil Tondo predsednik deželnega odbora je večkrat prišel v polemiko z ligaši, do odkritega spora pa je prišlo, ko se je Dom svoboščin leta 2003 opre de lil za pred sed niš -ko kandidaturo Alessandre Guerre. Tondo, ki je odstopil z mesta predsednika Dežele in je potem odstop preklical, je bil takrat zelo užaljen in ni nikoli »prebavil« kandidature Guerrove. Zato je težko, da bo v tej pogojih Liga spre je la mo re bit no Ton do vo predsedniško kandidaturo.
Zadnjo in odločilno besedo pa bo, kot vedno, tudi tokrat imel Umberto Bossi. Zato je možno, da bo desna sredina svojega kandidata izbrala v Rimu ali pa v Arcore-ju, kjer ima Silvio Berlusconi vilo.
udc - Zakon 194
Predlog o prostovoljcih v posvetovalnicah
TRST - Moralna vprašanja in polemike o prostovoljni prekinitvi nosečnosti ali umetnem splavu še vedno burijo duhove. Potem ko se je znova vnela afera o zakonu 194, so se oglasili tudi svetniki deželne des no-sre din ske stran ke UDC in predlagali, naj v družinskih posvetovalnicah deluje več t.i. »protis-plavnih« prostovoljcev, se pravi prostovoljcev, ki menijo, daje prekinitev nosečnosti nezakonita.
Deželni svetniki UDC so podprli zahtevo kardinala Camilla Ruini-ja o posodobitvi oziroma spremembi zakona glede na današnji znanstveni napredek, ki naj bi omogočal zarodku življenje že pred določenim dvanajstim tednom. Stranka UDC želi na tak način ponovno dokazati, da je prekinitev nosečnosti življenjska zmota. Med drugim so svetniki predstavili še predloga o finančni podpori materam in novonastalim družinskim enotam v težavah.
jamlje - Tajnik Terpin pred današnjo sejo strankinega deželnega sveta
Slovenska skupnost računa na federalni politični in volilni dogovor z Demokratsko stranko
GORICA - Slovenska skupnost si prizadeva za politični in volilni dogovor z Demokratsko stranko. Tajnik Damijan Terpin bo to stališče zagovarjal na drevišnji seji strankinega deželnega sveta v Jamljah, na katerem bo SSk praktično začela priprave na deželne spomladanske volitve. Tajnik računa, da bo od najvišjega strankinega organa dobil mandat za pogovore z Demokratsko stranko, tako na deželni, kot tudi na državni ravni.
»Slovenska skupnost se ne bo razpustila in bo še na prej ohra ni la do se da nji zna čaj na rod ne stran -ke. To v preteklosti ni zaviralo dogovarjanja in sodelovanja z Marjetico, ki je potekalo v obojestransko ko rist in us peš no pre sta lo kar ne kaj spre memb lokalne volilne zakonodaje. V tem duhu smo tudi aktivno sodelovali na oktobrskih primarnih volitvah Demokratske stranke,« podčrtuje Terpin, ki torej ne vi di ovir, da bi po dob ne ga spo ra zu ma se daj ne skle -ni li tu di z de mo kra ti.
»Z Marjetico smo se stalno dogovarjali tako v Rimu, kot tudi v Furlaniji-Julijski krajini. To ni po-vzro ča lo no be nih te žav in mis lim, da bi mo ra li tak -šen način dela uveljaviti tudi sedaj. Nobenih preskakovanj ali sporazumov na "vrhu', temveč odkrito in pošteno dogovarjanje, kot se spodobi za zaveznike«, dodaja tajnik Slovenske skupnosti.
Deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin
ARHIV
Če bo ta predlog prodrl, bo SSk podpisala volilni dogovor z Demokratsko stranko na osnovi nove volilne zakonodaje FJK, ki vsebuje olajšavo za izvolitev deželnega svetnika slovenske etnične stranke. »Pri tem nočemo prizadeti slovenskih kandidatov Demokratske stranke, zato bo nujno, da v primeru volilnega dogovora najdemo primerno tehnično rešitev, ki bi preprečila to nevarnost,« pojasnjuje Terpin.
Kaj pa odnosi z deželnim tajnikom DS Brunom Zvechom, ki je pred primarnimi volitvami večkrat pozval SSk, naj pristopi v novo stran ko, v na sprot nem pri me ru bo vo lil ni do -govor z njo pravzaprav nemogoč? »Zvech je takš na tr da in od klo nil na sta liš ča do SSk za go -varjal kot deželni tajnik Levih demokratov. Po primarnih volitvah je bil previdnejši in se večkrat javno zavzel za dogovarjanje s SSk. Osebno mis lim, da je spo ra zum mo goč in da res ob -stajajo vsi pogoji zanj«, je prepričan deželni vodja Slovenske skupnosti.
Kaj pa, če do dogovora ne bo prišlo? V tem primeru bo Slovenska skupnost prisiljena iskati dru ge po li tič ne in vo lil ne re šit ve, ki pa bi bi le po Terpinovem prepričanju še kar nenaravne. »To bi ustvarilo praktične probleme v tržaških in goriških javnih upravah, v katerih naši izvoljeni predstavniki tesno sodelujejo z Marjetico oziroma sedaj z no vo De mo krat sko stran ko. Do po li tič nih težav bi prišlo v celotni levosredinski koaliciji in tudi v sami slovenski manjšini. Dogovor med SSk in De mo krat sko stran ko bi bil skrat ka bla go de -jen za vse,« je pre pri čan Ter pin pred da naš njo se -jo stran ki ne ga de žel ne ga sve ta.
S.T.
4
Četrtek, 10. januarja 2008
GOSPODARSTVO
/
podjetja - Carlo Sigliano zapustil mesto generalnega direktorja, a ostaja predsednik
Novosti v vrhu skupine Stock in načrti za razvoj
Sedež nove multinacionalke Stock Spirit Group se je preselil v London
TRST - Maja lani je zgodovinska tržaška tovarna distiliranih alkoholnih pijač Stock zamenjala lastnika, z novim letom pa je prišlo do sprememb, ki odpirajo podjetju pomembne nove priložnosti. Kot je povedal predsednik družbe in do konca lanskega leta tudi generalni direktor Carlo Sigliano na srečanju z novinarji, je s prvim januarjem zapustil operativno vodstvo skupine Stock, ohranil pa je mesto predsednika družbe Stock Italia z zadolžitvijo za institucionalne in mednarodne odnose.
Do prihoda novega pooblaščenega upravitelja tržaškega podjetja, za katerega se za sedaj ve samo to, da je razmeroma mlad, okrog 40 let star italijanski menedžer z izkušnjami na področju alkoholnih pijač, bo do konca februarja naloge generalnega direktorja opravljal Neil Everitt, sicer predsednik nove skupine Stock Spirit Group, multinacionalke v lasti ameriškega investicijskega sklada Oaktree iz Kalifornije. Sedež skupine, v kateri sta najpomembnejši podjetji ravno tržaški Stock in poljski proizvajalec vodke Polmos Lublin, je v Londonu, v Trstu pa ostaja legalni sedež družbe Stock in seveda proizvodnja.
Kot je na včerajšnji predstavitvi, ki se je je udeležil tudi predsednik Dežele FJK Riccardo Illy, povedal Neil Everitt, je sklad Oaktree, ki upravlja več kot 50 milijard dolarjev sredstev, ustanovil skupino Stock Spirit Group z namenom, da uresniči razvojni program v časovni perspektivi petih let. Gre torej za strateškega partnerja tržaškega podjetja, čeprav le srednjeročnega, Stock pa ima pred seboj obdobje utrjevanja in rasti svojih uveljavljenih znamk in novih inovativnih korakov. Da mislijo Američani resno, je Everitt potrdil tudi z napovedjo, da bo skupina prevzemala nova podjetja v srednji Evropi, ki je tudi sicer njen najboljši trg. Proizvodne obrate ima Stock na Češkem, Slovaškem in v Avstriji, distribucijska podjetja pa v Sloveniji, ZDA, prišteti pa je treba še že omenjenega največjega poljskega proizvajalca vodke.
Včerajšnje srečanje z novinarji je imelo na trenutke tudi ganljive note, saj se je Carlo Sigliano poslovil od operativne vloge v podjetju, ki ga je postavil na noge in relansiral po hudi krizi pred desetimi leti, ko je kazalo, da ne preostaja drugega kot stečaj. »Za svoje preživetje je bilo podjetje takrat prisiljeno prodati nepremičnine, v prvi vrsti zgodovinski tovarniški kompleks v Rojanu, in skrčiti število zaposlenih za kar 40 odstotkov.« Potem so prišli novi lastniki, nemška družba Eckes, Sigliano in njegovi sodelavci, ki jih je sam označil kot »absolutno najboljši delovni tim od kar delam, na mednarodni ravni, na tem področ-
pristanišča
Luki Koper grozi stavka žerjavistov
KOPER - Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti v Luki Koper je za 15. januar napovedal stavko. Kot so sporočili iz Luke Koper, sindikat zahteva zvišanje delovnega mesta upravljalec dvigal in voznik železniških vozil s sedanjega sedmega v deseti plačilni razred, poleg tega pa še zvišanje osnovne plače za vse zaposlene. Zahtevano rekvalifi-ciranje delovnih mest bi po izračunih uprave pomenilo zvišanje plače za okrog 35 odstotkov. Če k temu prištejemo še zahtevano zvišanje osnovne plače za vse zaposlene za 30 odstotkov, bi to v primeru ožje skupine zaposlenih, približno 150 ljudi, dejansko pomenilo dvig plače za približno 70 odstotkov. Te zahteve so za Luko Koper, ki ima več kot 700 zaposlenih, s finančnega vidika nevzdržne in bi povedle v takojšnjo stagnacijo, plače v podjetju pa so že danes nad slovenskim povprečjem, opozarjajo v upravi družbe.
Z leve predsednik Dežele FJK Riccardo Illy, Neil Everitt in Carlo Sigliano
KROMA
ju«, pa so poskrbeli za prave čudeže. Številke o proizvodnji in tržnih deležih, ki jih dosegajo najbolj uveljavljene Stockove znamke, govorijo same po sebi.
Sigliana je ganila tudi navzočnost Ric-carda Illyja, ki je v času krize kot tržaški župan pomembno pomagal k relansiranju podjetja. Sam predsednik Dežele pa je razkril, da si je v mladih letih celo nabiral delovne izkušnje v tovarni Stock, zato ga nanjo vežejo tudi čustva. Po njegovi oceni je strategija sklada Oaktree »inteligentna in daljnovidna«, saj je usmerjena v ustvarjanje vrednosti. »Naš izziv, Trsta in Dežele, pa je čim večja rast podjetja, kajti mi kot javni upravitelji skušamo spodbujati rast podjetij,« je zagotovil Illy.
O strategiji sklada Oaktree, ki zaupa v moč Stockovih znamk in ljudi, je Everitt povedal, da je ta zasnovana na nakupu in razvoju podjetij, ki morajo v petih letih postati večja in bolj trdna. Družinska podjetja imajo seveda daljšo življenjsko dobo, vendar bi bilo v naši optiki neumno, ko bi nas zanimalo le izžemanje in ne ovrednotenje naložbe, je zagotovil Everitt.
Lanski poslovni obračun skupine Stock, ki seveda še ni konsolidiran, kaže pomembne rezultate, ki so še toliko boljši, če upoštevamo, da so bili doseženi na trgu alkoholnih pijač, ki že leta stagnira. Promet je dosegel 110 milijonov evrov, čisti dobiček okrog osem milijonov, na italijanskem trguje bilo prodano 16 milijonov steklenic, na tujih trgih pa okrog 10 milijonov. (vb)
eurostat - V lanskem tretjem četrtletju
Izravnana stopnja rasti v območju evra in v EU
LUXEMBOUR - Gospodarska rast je tako v območju evra kot tudi v celotni Evropski uniji v tretjem četrtletju lani v primerjavi z drugim četrtletjem znašala 0,8 odstotka, je včeraj v drugi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji se je bruto domači proizvod (BDP) v tem primerjalnem obdobju povečal za 1,6 odstotka. V prvi oceni, objavljeni novembra lani, je Eurostat ugotovil 0,7-odstotno rast za države v območju evra in 0,8-odstotno rast za celotno EU. V drugem četrtletju leta 2007 je bruto domači proizvod v območju evra sicer zrasel za 0,3 odstotka, v celotni EU pa za 0,5 odstotka.
V medletni primerjavi, torej s tretjim četrtletjem leta 2006, pa je gospodarska rast v državah območja evra znašala 2,7 odstotka, v celotni uniji pa tri odstotke.
Med državami, za katere je
Eurostat imel podatke, so najvišjo rast v tretjem četrtletju beležile Litva (5,2 odstotka), Latvij a (2,8 odstotka) in Slovaška (2,5 odstotka).
Go spo dar sko rast so za be le ži -le tudi nekatere glavne evropske trgovinske partnerice. V ZDA je bruto domači proizvod v lanskem tretjem četrtletju zrasel za 1,2 odstotka, na Japonskem pa za 0,4 odstotka, je sporočil Eurostat.
Končna poraba gospodinjstev se je v tretjem četrtletju v območju z evrom povečala za 0,5 odstotka, v celotni uniji pa za 0,7 odstotka. Investicije v osnovna sredstva so se v tretjem četrtletju lani v območju evra zvišale za 1,2 odstotka, v celotni uniji pa za 1,5 odstotka. Izvoz je bil tako v območju evra kot v celotni EU višji za 2,2 odstotka, med tem ko se je uvoz v lan skem tretjem trimesečju v območju evra zvišal za 2,6 odstotka, v celotni uniji pa za 3 odstotke. (STA)
ladjedelništvo - Rimska vlada o tem resno razmišlja
Možna združitev med koncernoma Fincantieri in norveškim Aker Yards
TRST - Italijanski ladjedelniški koncern Fincantieri utegne dobiti strateškega partnerja. Kot je včeraj potrdil podminister za transport Cesare De Piccoli, so v teku tako institucionalni kot industrijski stiki glede »dosjeja Fincantieri -Aker«. Potem ko je v norveško ladjedelniško skupino Aker Yards stopil korejski kapital, so z več strani prišli predlogi za spojitev Akerja in Fincantierija, da bi tako zaščitili sektor gradnje ladij za križarjenje v okviru Evropske unije.
De Pic co li je po tr dil, da sta mi -nistrstvi za transport in za finance začeli preverjati možnosti zbliževanja obeh koncernov, sproženo pa je bilo tudi institucionalno poizvedovanje pri drugih državah, ki jih vznemirja prihod korejske družbe STX v norveški Aker. Na tej os no vi lah ko vla da ita li -janskemu koncernu v vlogi delničarja svetuje, da bo lahko sprejel najustreznejše odločitve tako za zaščito svoje vloge v sektorju, kot glede možnih sporazumov z drugimi subjekti, ki imajo
Corrado Antonini
ARHIV
enake skrbi kot Italija, je dejal De Piccoli in zagotovil, da vlada skupaj z vrhom Fincantierija in Fintecne zelo pozorno spremlja razvoj dogajanja.
V Rimu so z zadoščenjem sprejeli tudi stališče, ki ga je v zvezi s tem izrazila Evropska unija. Bruselj si je vzel čas za odločitev o vstopu STX v Aker do sredine maja in do takrat bo zadeva zamrznjena. To je za De Picco-lija dokaz, da se EU zaveda tveganj, ki grozijo evropskemu ladjedelništvu, to pa po podministrovi oceni daje Italiji čas za razmislek o možnosti povezo-
vanja med družbama Fincantieri in Aker.
Mož nost, da bi ko rej ski ka pi tal sto pil v po sel grad nje la dij za kri žar -je nje, kar mu do slej ni us pe lo, po leg Italije vznemirja tudi Francijo, Nemčijo in Finsko, kjer imajo sedeže ladjedelnice norveške skupine Aker.
Možnost združitve koncernov Fincantieri in Aker je pozitivno komen ti ral tu di mi nis ter za go spo dar ski razvoj Pierluigi Bersani. »Jasno je, da je treba okrepiti naše industrijske sektorje v procesu internacionalizacije,« je dejal minister. »Nujno je, da se na evropski ravni vzpostavijo procesi konsolidacije in integracije. Če želimo biti protagonisti, moramo uporabljati instrumente, ki nam to omogočajo, vključno z borzno kotacijo. Kotacije na borzi namreč niso same sebi namen, to da tam, kjer so po treb ne, jih je tre -ba izvesti in integrirati podjetja tudi na evropski ravni, da bi bolj uspešno kljubovali globalnim izzivom,« je še izpostavil minister Bersani.
Evropska centralna banka
9. januarja 2008
evro
valute
povprečni tečaj 09.01 08.01
ameriški dolar japonski jen kitajski juan ruski rubel danska krona britanski funt švedska krona norveška krona češka krona švicarski frank estonska krona madžarski forint poljski zlot kanadski dolar avstralski dolar bolgarski lev romunski lev slovaška krona litovski litas latvijski lats islandska krona turška lira hrvaška kuna
1,4680 160,61 10,6606 35,9190 7,4481 0,74865 9,430 7,8910 25,980 1,6362 15,6466 254,34 3,5930 1,4739 1,6610 1,9558 3,6525 33,328 3,4528 0,6974 92,40 1,7066 7,3500
1,4705 161,23 10,6822 35,9950 7,4485 0,74450 9,3806 7,8695 26,125 1,6428 15,6466 254,45 3,5944 1,4724 1,6712 1,9558 3,5914 33,413 3,4528 0,6977 91,38 1,7055 7,3476
Zadružna Kraška banka
valute
ameriški dolar britanski funt švicarski frank japonski jen švedska krona avstralski dolar kanadski dolar danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna
9. januarja 2008
_evro_
nakup prodaja
1,4911 1,4605
0,7593 1,6629
0,7419 1,6224
165,2607 157,1992 9,6405 9,1794
1,7049 1,5043 7,5930 8,0872
1,6330 1,4470 7,3069 7,6927
260,8125	248,0887
26,7781	25,4718
34,2483	32,5776
7,5312	7,1639
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna
9. januarja 2008
_evro_
nakup prodaja
1,5014 1,4425
0,7597 7,5983 1,5023 164,30 1,6751 8,0429 9,5640 1,7055 7,49
0,7299 7,3004 1,4433 157,86 1,6095 7,7274 9,1889 1,6387 7,20
Banca di Cividale
BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
9. januarja 2008		
Indeks MIB 30: -0,64		
delnica	cena €	var. %
AEM	3,07	+0,39
ALLEANZA	8,6	-1,33
ATLANTIA	24,82	-2,01
BANCA ITALEASE	7,235	-3,29
BANCO POPOLARE	14,24	-0,84
BPMS	3,42	-1,01
BPM	8,7	+2,00
EDISON	2,1325	-3,02
ENEL	8,195	+0,10
ENI	25,29	-0,78
FIAT	16,27	+1,17
FINMECCANICA	20,36	-1,88
FONDIARIA-SAI	25,37	-2,35
GENERALI	31,44	+0,29
IFIL	5,515	-1,39
INTESA	5,135	-0,95
LOTTOMATICA	22,66	-1,39
LUXOTTICA	19,45	-2,65
MEDIASET	6,51	-2,69
MEDIBANCA	13,74	-0,30
PARMALAT	2,55	-2,00
PIRELLI	0,6885	-0,41
SAIPEM	26,42	-3,54
SNAM	4,5225	+1,45
STMICROELEC	8,715	-2,91
TELECOM ITA	2,06	-1,48
TENARIS	14,18	-1,69
TERNA	2,9	+0,28
UBI BANCA	17,78	-1,69
UNICREDITO	5,49	-0,94
Podružnica Trst
O
ljubljanska banka
Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 10. januarja 2008
5
evropska unija - Pogovor slovenskega predsednika o aktualnih vprašanjih
Danilo Türk: Slovenska zunanja politika je ena sama
Slovenija mora delovati v skladu s skupno politiko EU, lahko pa si včasih privošči»kakšen eksperiment«
Slovenski predsednik Danilo Türk
senožeče - Stala naj bi ob šoli
Večnamenska dvorana razdelila krajane
SENOŽEČE - Prihodnje leto naj bi ob podružnični šoli v Senožečah zrasla večnamenska dvorana, v kateri bi dobile mesto vse športne in kulturne prireditve v kraju, društva in krajevna skupnost, za izvajanje športne vzgoje pa bi služila tudi šoli in vrtcu. Obsegala bi 1800 kvadratnih metrov, najbližja hiša pa bi bila oddaljena 20 metrov. V proračunu občine Divača so zanjo že zagotovili 2,5 milijona evrov. Skupina krajanov, 137 jih je, pa dvorani ob šoli in vrtcu nasprotuje. Zanjo, pravijo, je bolj primerno mesto na obrobju vasi, kjer bo tudi dovolj prostora za parkirišča.
»Načrtovana dvorana je prevelika in vzame preveč prostora,« je povedal Anton Čotar. »Nesprejemljiva je tudi ravna streha, kar ni primerno za to okolje. Objekt bo delno vkopan, izkopati pa bodo morali sedem tisoč kubičnih metrov materiala. Ta je pretežno trde kagorije in potrebno bo miniranje. To bo zaradi bližine šole odpadlo, zato bo treba material pikirati z ba-gerskimi kladivi. Za odvoz bo potrebnih 800 do 900 kamionov, ki bodo popolnoma uničili asfaltno vaško cesto in infrastrukturo v njej.«
»Postavitvi objekta ne nasprotujemo, vendar naj se zgradi izven naselja,« je menila Nataša Ferfila. »Dvorana ni namenjena šoli, ker ta že ima večnamenski prostor, ki se ga lahko poveča, če bo potreba. Ni mogoče zagotoviti dovolj parkirnih mest, šola nima možnosti širitve. V občinskih načrtih na tem mestu ni predvidena gradnja večnamenske dvorane, zaradi česar ni mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja.«
»Otroci ne bodo imeli dovolj svetlobe in zelo malo uporabnega prostora.« »Bolj primerna lokacija bi bila izven vasi, kjer ne bi nikogar ovirali. Morda bi bil problem le odkup terena.« Oglasil se je še Edvard Marin-šek. »Ne vemo, koliko bo stala, ne vemo, kdo bo dvorano uporabljal, kdo jo bo vzdrževal. Da ne bo vse skupaj propadlo v petih letih.«
V krajevni skupnosti pa menijo drugače. »Svet krajevne skupnosti izgradnjo dvorane podpira,« je povedal njegov predsednik Mirko Višnjevec. »Imamo tri pevske zbore, kulturno društvo, v ustanavljanju so nova društva in za vse to potrebujemo primeren prostor. O tem smo odločali že na novembrski seji, vendar se do lokacije nis-
Župan Divače Matija
Potokar
mo opredelili, ker se takrat zanjo še ni vedelo.« Dva tedna pozneje so se svetniki zbrali na izredni seji in takrat dobili informacijo, da naj bi dvorana stala poleg osnovne šole. »Znova smo potrdili, da Senožeče potrebujejo tak objekt, zato naj se nadaljuje z vsemi aktivnostmi. To pa med drugim pomeni, da se bomo o dvorani in ustrezni lokaciji zanjo pogovarjali v februarju na zboru krajanov. Na sestanek bomo povabili predstavnike občine in projektante.«
Podružnično šolo v Senožečah, ki sodi pod Divačo, obiskuje 42 učencev. Ti telovadijo na 100 kvadratnih metrih v večnamenskem prostoru. »Nova telovadnica ob šoli bi prinesla boljši standard za izvajanje športne vzgoje in drugih športnih aktivnosti. Vsekakor jo bomo z veseljem uporabljali,« je povedala ravnateljica Damijana Gustinčič.
Na občini pravijo, da so potrebo po dvorani izrazili predstavniki delujočih krajevnih društev in vodstvo krajevne skupnosti. »Strokovni argumenti govorijo v prid umestitvi dvorane na lokacijo ob šoli in zame je zgodba zaključena,« je povedal župan Divače Matija Potokar. »V proračunu 2009 je zagotovljen denar za izgradnjo dvorane v Senožečah in to je zame zakon.«
Krajani pa se ne nameravajo vdati in bodo vztrajali. Na občino so že poslali zahtevo, da se problematika obravnava na seji občinskega sveta.
Po načrtih županstva pa naj bi na Divaškem v dveh letih postavili še dve večnamenski dvorani. Na zadnji seji so svetniki sklenili, da bodo v Divači raje, kot da vložijo pol milijona evrov v prenovo šolske telovadnice, zgradili novo večnamensko dvorano, ki bo služila tudi potrebam športne vzgoje. V Famljah v Vremski dolini pa naj bi nastala nekoliko manjša športna dvorana s streliščem.
Irena Cunja
LJUBLJANA - Slovenija kot članica Evropske unije mora delovati v skladu s skupno zunanjo in varnostno politiko, a si lahko včasih privošči tudi "kakšen eksperiment", je včeraj na pogovoru o vrsti aktualnih tem menil predsednik Slovenije Danilo Türk. O odnosih s Hrvaško je dejal, da "je zunanja politika ena", glede Lizbonske pogodbe pa, da ne gre prehitevati z ratifikacijo.
"Moja definicija slovensko-hrvaških odnosov je, da so ti odnosi zelo dobri." Odprti problemi med državama imajo sicer po njegovem "svojo bazo v politični volji" in bistveno vprašanje je, ali obstaja politična volja za njihovo reševanje. "Če volja je, se lahko tehnične rešitve hitro najdejo," je prepričan predsednik. Kot je dejal, se bo rade volje vključeval v procese sodelovanja in iskanja rešitev s Hrvaško, "a vedno na podlagi premise, da je slovenska zunanja politika ena". "Jaz ne mislim, da ima predsednik republike razloge, da formira kakšno posebno politiko." Ob tem je spomnil, da je pred dnevi podprl "razumno stališče" slovenske
slovenija - Mediji
Namesto
Indirekt
LJUBLJANA - Dnevni časopis Direkt se bo odslej imenoval Indirekt. Prva številka oblikovno in vsebinsko prenovljenega časopisa bo izšla v ponedeljek. Novi odgovorni urednik bo Miha Štamcar. "Z Indirektom v slovenski medijski prostor prihaja sodoben urban dnevni časopis. S časopisom se želimo približati mladi, urbani, izobraženi publiki, ki zahteva kakovostne informacije o dogajanju v političnem, gospodarskem in družbenem življenju, hkrati pa išče tudi informacije o življenjskih stilih, ki jih drugi dnevni časopisi ne prinašajo," je zapisal Štamcar. Kot je dodal, želijo med bralce časopisa pridobiti "odprte, tolerantne in radovedne ljudi".
Indirekt, ki bo izhajal na 16 straneh, bo v prvi polovici časopisa prinašal pomembne novice dneva, drugi del pa bo osredotočen na informacije in novice, povezane z življenjskim stilom. Tako bodo uvedli tematske strani, namenjene potovanju, novim tehnologijam, modi, ekologiji, avtomobilizmu in gastronomiji, ter obsežen napovednik prireditev. (STA)
vlade glede uveljavitve hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone tudi za članice EU, in poudaril, da pri tem ni med njim in vlado nobenih razhajanj.
Ena od glavnih tem pogovora, ki so ga v Ljubljani organizirali Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes), urad vlade za komuniciranje in Center Evropa, je bila situacija na Zahodnem Balkanu. Za predsednika republike je to predvsem "tragična regija" - "prostor izrednega kulturnega bogastva in raznovrstnosti, a hkrati velikih strasti in napak". Slovenija kot članica EU mora nedvomno delovati v skladu s skupno zunanjo in varnostno politiko unije, kar pa po besedah Türka še ne pomeni, da ne more včasih tudi narediti koraka naprej in si privoščiti "kakšnega eksperimenta". To sicer ni mogoče v primeru Kosova, kjer je potrebna popolna usklajenost unije, možno pa bi bilo v BiH.
Pri redefiniranju Daytonskega sporazuma in iskanju novih ustavnih rešitev lahko Slovenija sicer pomaga samo v svetovalni funkciji, je poudaril. Slovenija namreč ni niti sodelovala v pripravi niti podpisala Daytonskega sporazuma, zato vanj ne more direktno posegati, vendar pa se odpirajo možnosti svetovanja, za kar je BiH po njegovem zagotovo zainteresirana.
Pri Kosovu pa mora Slovenija razumeti, da gre za svetovno vprašanje, in ne sme sprejeti iluzije, da se lahko karkoli "uredi po domače" ali da smo zaradi geografske bližini in zgodovinskih povezav bolje od drugih pripravljeni za predlaganje rešitev. Tuje treba realistično ocenjevati naše možnosti in mislim, da se ta realizem v Sloveniji že tudi utrjuje, kar je razvidno tudi iz izjav slovenskih politikov, je ocenil predsednik.
V pogovoru se je slovenski predsednik dotaknil tudi nekaterih prioritet slovenskega predsedovanja EU, in sicer lizbonske strategije - ta je po njegovem "strateško jedro razvoja EU" in "strateška garancija bodoče blaginje Slovenije" -in Lizbonske pogodbe. Glede ratifikacije slednje j e menil, da z njo ne smemo umetno hiteti, in pozval k temeljiti razpravi.
Slovenija kot predsedujoča EU je "znatno bolj pod žarometi, kot je bila doslej" in "čisto možno je, da naši politični voditelji rečejo včasih kaj bolj prostodušno, kot je prav za čas predsedovanja", je še menil predsednik Türk. Kot je dodal, bo potrebno "malo discipline in treninga", obenem pa je pozval k prizanesljivos-ti. (STA)
Združenje za Lipico o tožbi proti Tavčarju
LIPICA - Mednarodno združenje za Lipico se je odzvalo na tožbo Kobilarne Lipica proti njenemu predsedniku Etbinu Tavčarju. Tožba mu očita, da je medije informiral o domnevno nekvalitetnih gostinskih storitvah Kobilarne Lipica in o tem, da je v preteklosti funkcionirala kot bordel ali mafijsko postajališče. Tavčar vse to zanika. V včerajšnjem sporočilu za javnost združenje zatrjuje, da so bile vse Tavčarjeve izjave za medije posredovane v vlogi predsednika Mednarodnega združenja za Lipico, ki si prizadeva v povsem drugi smeri, kot je moč razbrati iz tožnikovih navedkov. Gre za neprofitno društvo, ki se zavzema za dejavno varovanje in razvoj Kobilarne Lipica in lipicanca kot izjemne nacionalne in svetovne kulturno zgodovinske dediščine.
Komisija: Odvetnik zavajal delavko koprske občine
LJUBLJANA - Komisija za preprečevanje korupcije je sprejela načelno mnenje o korupcijskem ravnanju odvetnika Francija Matoza v primeru odpuščene javne uslužbenke koprske občine. Odvetnik naj bi "namerno izkoriščal nepoučenost, zmoto ali bo-ječnost stranke," navaja komisija. Ma-toz pa zatrjuje, da ne gre za zavajujoč pravni pouk, ampak za različna pravna stališča.
Župan mestne občine Koper Boris Po-povič naj bi februarja 2006 delavki koprske občine izdal odločbo o izrednem prenehanju delovnega razmerja. Komisija, ki ji predseduje Drago Kos, ugotavlja, da je Matoz z napačnim pravnim poukom delavko zavajal ter tako dosegel neupravičen uspeh svoje stranke. S tem naj bi Matoz po mnenju komisije kršil tudi kodeks odvetniške poklicne etike.
Mercator zaradi miši v kumaricah okrepil nadzor nad izdelki
LJUBLJANA - Mercator je sredi decembra dobil obvestilo o oporečnem izdelku, vloženih kumaricah, v katerih naj bi bili deli miši. Mercator je zato decembra odpoklical celotno serijo izdelkov, prekinil pogodbo z madžarskim dobaviteljem, družbo Horker, in poostril notranji nadzor. Kot so sporočili iz Mercatorja, so vzorec izdelka poslali na Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, kjer so ugotovili, da je ta neoporečen. Ob tem pri "najboljšem sosedu" ocenjujejo, da ni možno, da bi se kjerkoli na poti izdelka skozi proizvodni proces, proces distribucije, skladiščenja in pozicioniranja kaj takega lahko zgodilo slučajno, ampak gre za sabotažo.
ILIRSKA BISTRICA - Pri pregledu vozila italijanskega državljana
Cariniki našli 42 mrtvih ptic
Na mejnem prehodu Starod - Med ustreljenimi pticami je bilo 41 kljunačev, ki sodijo med zaščitene vrste -
ILIRSKA BISTRICA - Na mejnem prehodu s Hrvaško Starod, v bližini Ilirske Bistrice, so slovenski cariniki v prtljažniku italijanskega vozila odkrili 42 mrtvih ptic. Med ustreljenimi pticami je bilo 41 ptic zaščitene vrste kljunač ter ena divja raca, so sporočili iz Carinske uprave Republike Slovenije.
Voznik, ki je potoval skupaj s še dvema italijanskima državljanoma, je sicer prijavil lovsko puško in pse. Kljub temu se je carinik odločil za podrobnejši pregled vozila. V prtljažniku je našel hladilno torbo z nalepko hrvaške veterinarske uprave. V njej so bi le v vre či spor ne pti ce, za ka te re je potnik po odkritju predložil tudi hrvaško veterinarsko spričevalo.
Ker so kljunači zaščitena vrsta ptic, so ca ri ni ki voz ni ka in so pot ni -ke na meji zadržali in o odkritju obvestili Agencijo RS za okolje, zoper italijanskega državljana pa uvedli postopek zaradi kršitve carinskih pred pi sov. ( STA)
Ptice so bile v posebni hladilni torbi
CARINSKI URAD RS
6
Četrtek, 10. januarja 2008
KULTURA
/
neapelj - Težavam z odpadki ni videti konca
De Gennaro nastopil funkcijo in obljubil hitro ukrepanje
Desna sredina zahteva odstop okoljskega ministra Pecorara Scania
NEAPELJ - »Navajen sem hitrega ukrepanja in računam, da se bodo težave v naslednjih dneh začele reševati.« Izredni vladni komisar za odpadke Gianni De Gennaro, ki je včeraj nastopil funkcijo, računa, da mu bodo pri zelo zahtevni nalogi pomagali vsi lokalni dejavniki, brez katerih, je dejal, ne bo nobena rešitev dobra in dokončna. V Rimu je medtem des-nosredinska opozicija zahtevala odstop okoljskega ministra Alfonsa Pecorara Scania.
De Gennaro, nekdanji vrhovni poveljnik policije, bo morda že danes predstavil svoj delovni načrt. V njem izstopa gradnja treh sežigalnic odpadkov za pridobivanje energije in odprtje vseh odlagališč, vključno s tisto v Pianuri, ki jo domačini odklanjajo. Izredni komisarje povedal, da vojska ne bo skrbela za javni red, ampak da bo pomagala občinam pri odstranjevanju odpadkov, ki se sedaj kopičijo po ulicah in trgih.
Situacija na terenu ostaja še naprej ze lo kri tič na. V Pi a nu ri in v ne -katerih drugih krajih v neapeljski pokrajini demonstranti še vedno straži-jo trenutno zaprta odlagališča. Da so raz me re še ved no na pe te, pri ča tu di dejstvo, da nekateri župani vztrajajo pri za pr tih šo lah, če prav jih je rim ska vlada večkrat pozvala, da morajo biti šole odprte. Včeraj niso poročali o neredih, neapeljski kvestor pa je znova opozoril, da so med demonstranti tudi nasilneži in vandali, ki jim ni mar za problem odpadkov, a si želijo le incidentov s policisti in karabi-njerji.
Glavnina političnih strank je pozdravila imenovanje De Gennara za izrednega komisarja, ki pa ne uživa splošne podpore. Senatorka Stranke komunistične prenove Heidi Giuliani tako obžaluje, da so zadevo predali v roke nekdanjemu policistu. med tem ko bi mo ral stva ri re še va ti strokovnjak s tega področja.
Tudi včeraj vsekakor ni manjkalo kritik na račun neapeljske županje Rose Russo Iervolino, predsednika Kampanje Antonia Bassolina in okoljskega ministra Pecorara Scania. Opozicija poziva ministra in vodja zelenih k odstopu, državni koordinator Forza Italia Sandro Bondi pa proti Pe-coraru Scaniu napoveduje parlamentarno nezaupnico. Če bo predložena v senatu, bo okoljskemu ministru trda predla.
Izredni komisar za odpadke v Kampaniji Gianni De Gennaro (desno) in njegov namestnik divizijski general Franco Giannini
politika - Volilna reforma
Casini: Smo blizu dogovora med DS, FI, SKP in UDC
RIM - »Predsednik senatne komisije Enzo Bianco lahko na novo predstavi svoj osnutek volilnega zakona na konstruktiven način. Gre za to, da se vnesejo nekateri popravki, smo blizu dogovora.« Tako je povedal voditelj UDC Pi-erferdinando Casini, ko je včeraj popoldne nastopil na zimskem prazniku FI Neveazzurra v kraju Roccaraso v Abrucih. Casini je pojasnil, da bi novi volilni zakon v bistvu prinesel v Italijo nekoliko korigiran nemški volilni sistem, t. j. proporč-ni volilni sistem z vstopnim pragom. Po njegovem prepričanju naj bi obstajala stvarna možnost dogovora na tej osnovi med DS, FI, SKP in UDC.
Casinijeve izjave so precej presenetile, saj je včeraj dopoldne vladalo drugačno politično ozračje. Predstavnika UDC Lorenzo Cesa in NZ Altero Matteoli sta zahtevala, naj Bianco umakne svoj zakonski osnutek, ter pozvala FI, naj pojasni, ali se namerava dogovoriti z desnosredinskimi strankami ali pa z DS. Potem pa se je očitno nekaj zgodilo. Casini je povedal, da se s Finijem strinjata v številnih zadevah, a da sta glede volilne reforme vselej zagovarjala različna stališča. Očitno je na prazniku FI prišlo do zbližanja z Berlusconijem.
Casinijeve izjave so negativno odjeknile v vrstah NZ, napetost pa so povečale tudi v vrstah Unije, saj so manjše stranke (UDEUR, socialisti, SIK in Demokratična levica) proti Biancovemu osnutku. O tem bo prav gotovo govor tudi na današnjem preverjanju vladne večine.
Pierferdinando Casini
Montezemolo zahteva
•V« I V • lgl I
manjši davčni pritisk
Razliko med stroški podjetij za delovno silo in neto plačo delavcev je treba še zmanjšati. To zahteva predsednik Confindustrie Luca Cordero di Mon-tezemolo v intervjuju, ki ga je objavil včeraj dnevnik Sole 24 Ore, tj. dan po torkovem srečanju na temo plač med ministrskim predsednikom Romanom Prodijem in sindikati. Razmerje je namreč skoraj 1 proti 2, pravi Monte-zemolo, po mnenju katerega se bo le z zmanjšanjem tega razmerja lahko povečala kupna moč delavcev. To je edini način za postavitev temeljev za izboljšanje konkurenčnosti države, je dodal Montezemolo in v tem smislu na-glasil pomembnost povečanja produktivnosti. V zvezi z napovedanim tretjim Bersanijevim odlokom o liberalizacijah pa predsednik industrijcev pričakuje »več poguma« in da ga ne bo politična večina v parlamentu ovirala. Kar pa zadeva možnost njegovega političnega udejstvovanja, namerava Montezemo-lo ustanoviti skupino izvedencev na različnih področjih (t.i. think tank), katere cilj bo razvijanje projektov za rast države in dobrobit vseh.
Sindikati za srečanje s Prodijem o Alitalii
Generalni tajniki Cgil, Cisl in Uil so predsedniku vlade Romanu Prodiju naslovili pismo, v katerem ga pozivajo, naj čim prej skliče srečanje o prodaji državnega deleža letalske družbe Alitalie fran-cosko-nizozemskemu letalskemu prevozniku Air France-KLM. Generalni sekretar Cisl Raffaele Bo-nanni je izjavil, da se ne namerava srečati s predsednikom Air France-KLM Jeanom Cyrilom Spinetto, saj želi podrobnosti o nakupu izvedeti od Pro-dija samega. Prepričan je namreč, da vlada noče razširiti v javnosti podatkov o garancijah, ki jih nudi Air France. Tudi Severna liga ni prepričana, da je izbira Air France posrečena. Njena predstavnika Maroni in Calderoli sta zaskrbljena predvsem za prihodnost letališča Malpensa in njegovih uslužbencev.
Medtem sta se predsednik Alitalie Maurizio Prato in predsednik Air France Spinetta prvič srečala.
Ljubezen ne pozna strankarskih delitev
Benedetta Casini, hčerka voditelja de-sno-sredinske stranke UDC Pier Ferdinanda Casinija, ljubi levičarja, morda celo »komunista«. Po pisanju italijanskega tednika Chi naj bi novico potrdil prav bivši predsednik poslanske zbornice, ki je s hčerko in rimskim študentom Davidom preživel počitnice v Cortini. »Davida ne bom nikoli videl z dnevnikom Libero v rokah, najbrž bere Il Manifesto,« se je pošalil Casini.
turin - Na podlagi zakonskega odloka o javni varnosti
Imama izgnali iz države
Med oddajo Annozero so marca lani predvajali pridigo Mohameda Kuhaile, prežeto s fundamentalističnim hujskanjem
TURIN - Včeraj zjutraj je Mohamed Kuhaila, 44-letni turinski imam, prejel odredbo za izgon iz države. Odredba temelji na zakonskem odloku o javni varnosti, ki ga je vlada prvič izdala pred dvema mesecema, popravljenega pa pred nekaj dnevi. Gre za zaključek daljše preiskave, ki jo je vodil turinski policijski oddelek DI-GOS. Nekaj ur po sodnikovem podpisu dokumenta je policija pospremila Kuhailo na letališče, od koder je odletel v Maroko.
Maroški državljan, ki živi v Italiji že 15 let in upravlja neko mesnico v Turinu, je postal znan po oddaji Annozero (Rai2) z dne 29. marca 2007, ki je obravnavala ženske v islamski kulturi in širjenje idej džihada v Italiji. Med oddajo, ki jo vodi Michele Santo-ro, so predvajali posnetke skrite kamere, kije v prostorih mošeje v Ul. Cottolengo snemala Kuhailovo pridigo. Imam je hujskal vernike k nasilju proti ateistom ter branil segregacijo žensk. Obenem je svaril muslimane, naj se ne družijo s kristjani in judi. Ob vhodu v mošejo je vrinjeni maroški snemalec opazil kopije nekega časopisa, ki naj bi bil blizu teroristični organizaciji Al Kaida. Kuhaila je prevzel mesto imama, potem ko so leta 2005 iz varnostnih razlogov izgnali iz Italije njegovega predhodnika Bourichija Bo-uchto. Posnetki so povzročili val ogorčenja, javno tožilstvo v Turinu pa je kmalu zatem uvedlo preiskavo. Po poročanju dnevnika La Stampa je oddelek DIGOS po več mesecih prišel do zaključka, da je bila pridiga »proti-zahodno usmerjena«, a ni bila kazensko relevantna. Več pozornosti so namenili Kuhailovim stikom z Bo-uchto, ki so vplivali na odločitev o izgonu.
Mohamed Kuhaila
ANSA
milan - Svarilo ministrstva za šolstvo občini
Vrtci so tudi za otroke ilegalnih priseljencev
RIM, MILAN - Deželna šolska ravnateljica za Lombardijo Anna Maria Do-minici je v soglasju z ministrom za šolstvo Giuseppejem Fioronijem posvarila Občino Milan, naj v roku desetih dni ponovno vzpostavi spoštovanje pravil za vpis otrok brez dovoljenja za bivanje v občinske otroške vrtce. Če tega ne bo storila, bo Deželni šolski urad tem vrtcem odrekel priznanje, ostali pa bodo tudi brez državnih prispevkov.
Desnosredinska milanska občinska uprava županje Letizie Moratti je namreč letos spremenila pogoje za vpis v 170 občinskih vrtcev: če so namreč do lani vanje z rezervo sprejemali tudi otroke ilegalnih priseljencev oz. staršev, ki so čakali na prejem dovoljenja za bivanje, letos tisti, ki nima tega dovoljenja, ne more vložiti prošnje za vpis, čeprav je slednji mogoč s predstavitvijo potrdila, da roditelj pričakuje obnovo dovoljenja za bivanje. Odločitev Občine je povzročila protest človekoljubnih organizacij in duhovnikov, ki so dejavni na socialnem področju.
Na Občini Milan sicer zagotavljajo,
Županja Milana Letizia Moratti
da se ne bo spremenilo nič, vendar na ministrstvu za šolstvo menijo, daje občinska uprava kršila določila, ki zagotavljajo pravico tujih otrok do vstopa v otroški vrtec ne glede na pravni položaj njihovih družin. V primeru, da gre za šoloobvezne otroke, morajo ti tudi obvezno v šolo. Od tod svarilo občinski upravi, pri čemer je minister za šolstvo Fioroni poudaril, daje pravica do izobrazbe ena temeljnih človekovih pravic, preprečevati njeno koriščenje pa pomeni prizadeti dostojanstvo človeške osebe. Pri tem ne sme biti izjem, ne zaradi krivd staršev niti zaradi revščine, je dodal Fioroni.
IZ
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
vojaška bolnišnica - Po 22 letih zapuščenosti včeraj stekla obnovitvena dela
Čez dobri dve leti bodo odprli univerzitetni kampus
Peroni: Pomemben mejnik za razvoj univerze - Nastala bo nova struktura, odprta za mesto
Obnova vojaške bolnišnice je poglaviten mejnik, ki je strateškega pomena za razvoj tržaške univerze, za izboljšanje njene konkurenčnosti in za krepitev njene vloge na mednarodni ravni.
To nam je povedal včeraj rektor tržaške univerze Francesco Peroni v zvezi z začetkom del za obnovo vojaške bolnišnice v Ul. Fabio Severo, v prostorih katere bodo čez dobri dve leti odprli nov univerzitetni kampus. V njem bodo na skupno 65 tisoč kvadratnih metrih opremili 239 sob, namenjenih tako italijanskim kot tujim študentom, parkirišče na pokritem za 68 in na odprtem za 32 vozil ter druge prostore, posvečene didaktičnim, kulturnim in rekreacijskim dejavnostim. Skupna naložba bo 11,5 milijona evrov. Od teh je 7 milijonov prispevalo pristojno ministrstvo Miur, medtem ko je ostalih 4,5 milijona evrov posredovala Fundacija CRTrieste. Temu gre dodati 3,5 milijona evrov, ki jih bo univerza potrebovala za notranjo opremo: za ustrezno financiranje se je vodstvo vseučilišča že obrnilo na Deželo FJK.
Obnova vojaške bolnišnice je mimo njene nove namembnosti sploh pomemben dogodek. Dovolj je podatek, da je bilo poslopje, ki so ga zgradili v letih 18631868, zapuščeno samo sebi kar 22 let, in sicer od leta 1985. Dejstvo, da bodo v novem univerzitetnem kampusu kulturne in druge prireditve, odprte za javnost, pa daje obnovi poseben pečat. Tamkajšnji mestni predel bo še zaživel, sami študentje pa bodo na pol poti med mestnim središčem in univerzo.
Peroni si je gradbišče ogledal v spremstvu predsednika fundacije Massima Paniccie in drugih zastopnikov obeh ustanov. Dela so se namreč začela včeraj dopoldne in se bodo po predvidevanjih končala maj a leta 2010, kampus pa bodo odprli septembra istega leta. Obnovo bolnišnice in posamezne posege v raznih delih strukture je na srečanju, na katerega so bili vabljeni tudi novinarji, predstavil načrtovalec in direktor del Marco Casamonti. Kljub temu daje stanje vojaške bolnišnice na videz obupno, ne bo obnova po njegovih besedah preveč zahtevna. Z izjemo podiranja nekaterih zidov v notranjosti, kjer bodo odprli vhode do posameznih sob za študente, je namreč prva glavna naloga čiščenje prostorov. Struktura bolnišnice bo ostala v bistvu nedotaknjena: za električ-
Na dan začetka del za obnovo vojaške bolnišnice so si včeraj ogledali gradbišče.
KROMA
no napeljavo in druge potrebne kable se bodo npr. poslužili vmesnih prostorov, ki ločujejo posamezna nadstropja, medtem ko bodo okna, vrata in podi pretežno leseni. Oprema, ki bo pač namenjena študentom, pa bo »preprosta in odporna«.
Cilj novega kampusa, ki ga bo upravljala deželna ustanova za pravico do študija Erdisu, bo torej polega sprejemanja študentov ponudba kulturnih, didaktičnih in rekreacijskih storitev za občane. Novo poslopje bo v očeh načrtovalcev odprto za docente, raziskovalce in študente z namenom spodbujanja kulturne izmenjave in sploh širjenja znanja. Projekt skratka opušča tradicionalno pojmovanje zaprtega prostora za ožji krog ljudi in se odpira mestu prek gradnje sodobne strukture.
Začetek obnovitvenih del so obeležili s fotografsko razstavo, ki jo je v galeriji Tergesteo uradno odprl župan Roberto Di-piazza ob udeležbi deželnega odbornika Roberta Cosolinija in pokrajinske predsednice Marie Terese Bassa Poropat. Na ogled so slike, prek katerih je fotograf Matteo Weber dokumentiral zapuščenost in zanemarjenost, ki sta bili v zadnjih 20 letih značilni za tržaško vojaško bolnišnico.
Aljoša Gašperlin
Četrtek, 10. januarja 2008
APrimorski
~	dnevnik
videm
7
Stanje mlade smučarke stabilno
Zdravstveno stanje 16-letne članice ŠD Mladina Meri Perti, ki je ob padcu med torkovim smučarskim treningom superveleslaloma za športno gimnazijo I. Bachmann na Višarjah utrpela pretres možganov, je bilo včeraj stabilno. Stanje se ni poslabšalo, kar spodbuja med njenimi dragimi zmeren optimizem, a poškodba je vsekakor zelo resna. Na videmskem oddelku za intenzivno zdravljenje je mlada smučarka še vedno v umetni komi: silni udarec nekje med zatiljem in ušesom je povzročil izliv krvi, ki se mora s popolnim počitkom počasi absorbirati. Predsednik smučarske komisije ZSŠDI Ennio Bogatez je dejal, da bo Meri počivala nekaj dni, saj je čas v teh primerih najboljše zdravilo.
Tiziana Candoni, odgovorna za tehnični sektor pri športni šoli Bachmann, se že 40 let ukvarja s smučanjem, podobne nesreče pa še ni videla. Čudno se ji zdi, da je ob tako močnem udarcu smučarska čelada ostala cela. »Skoraj praske nima, isto pa velja za zaščitno masko. To je zelo nenavadno«, je dejala in pristavila, da se v bistvu še ne ve, kam j e Meri pravzaprav udarila z glavo. Smučarka j e po prvih vratcih na 1,3 kilometra dolgi progi Limerca izgubila ravnotežje in padla, nakar je hitro zdrsela do zaščitne mreže. Vzdolž proge so bili štirje trenerji in osebje Promotu-ra, nekaj metrov za njo pa je smučala sošolka: zaradi bliskovitega dogodka in snega, ki se je dvignil s tal, ni nihče dobro videl nesreče. »Proga ni težka, razmere so bile idealne in hitrost smučk ni bila zelo visoka, saj se je spust komaj začel. Tovrstne nesreče se žal "hočejo zgoditi"«, je povedala Cando-nijeva.
Meri Perti, katere družina živi na Ferlugih, seje ravno decembra vpisala na trbiško gimnazijo, že več let pa nastopa za kriško Mladino. Kot otrok je začela smučati pri openski Brdini. Že drugo leto nastopa na mednarodnih mladinskih tekmah FIS, na začetku te sezone pa je dosegla spodbudne rezultate. Leta 2006 je zasedla prvo mesto na zamejskem prvenstvu ZSŠDI. (af)
služba 118 - Manjša nesreča se bo vpisala v zgodovino
V V ■ •	V • ■	• V
Tržaški resilec prvič posegel na slovenski strani
Par tednov po uradnem padcu slovensko-italijanske meje je prišlo na Tržaškem do prvega »brezmejnega« zdravstvenega posega. Zgodilo se je vče raj popoldne okrog 16. ure na cesti za Sežano, nekaj sto metrov pred prvimi vaškimi hišami. Nek avtomobil je trčil v zadnji del avta iz Trsta, v katerem sta bila mož in žena, ki sta se lažje poškodovala. Zavrtela sta telefonsko številko 118 in govorila z osebjem tržaške zdravstvene službe. Prosila sta, naj ju pride iskat rešilec iz Trsta. Uradnega dogovora med Italijo in Slovenijo na tem področju še ni, zato se je osebje službe 118 obrnilo na policijsko postajo iz Sežane in vprašalo, ali lahko poseže na slovenskem ozemlju. Sežanski policisti glede tega niso imeli pripomb: rešilec iz Trsta se je kmalu zatem pojavil na kraju nesreče, pobral poškodovani osebi in ju odpeljal v katinarsko bolnišnico. Moški je utrpel lažji pretres možganov, ženska pa udarec v trebuh. (af)
primer unabomber - Izjave
Tržaška preiskava se bo nadaljevala
Položaj inženirja Elva Zornitte se je po torkovem soočenju pred sodnikom za predhodne preiskave v Benetkah izboljšal, v Trstu, kjer ga dolžijo atentatov zloglasnega Unabomberja, pa se bo preiskava kljub temu nadaljevala. Javni tožilec Nicola Maria Pace je včeraj zavrnil možnost arhiviranja preiskave: »Ploščica, o kateri so razpravljali v Benetkah, predstavlja le delček sistema dokazov na račun preiskovanega«.
»Zornitta je bil preiskovan v Trstu dolgo pred afero o manipulirani ploščici«, je pojasnil Pace, kije torej izključil, da bi ekspertize v Benetkah odločilno vplivale na potek tržaške preiskave (ob dejstvu, da se sodnik v Benetkah še ni izrazil). »Padel je en kegelj, a ostali so še pokonci«, je bila metafora, ki jo je uporabil tožilec. Zatrdil je, da obstaja še cela vrsta elementov razne narave, s katerimi se bodo morali ukvarjati inženirjevi branilci. O manipulaciji medeninaste ploščice je dejal, da so znaki obrezovanja tako drobni, da bi lahko celo bili naključni. Policisti kriminalističnega laboratorija v
Mestrah namreč niso mogli poznati ostalih elementov preiskave v Trstu.
Elvo Zornitta je te besede komentiral z običajnim umirjenim tonom: »Vsi poznajo dokaze in druge elemente, zaradi katerih sem preiskovan. Mislim, da zelo resnih dokazov ni«. Inženir iz kraja Az-zano Decimo pri Pordenonu je izrazil svoje popolno zaupanje v pravosodni sistem, Pacejeve izjave pa je ocenil kot »normalne v teh okoliščinah«. V soboto se bo osumljenec udeležil televizijskega programa na mreži Rai1: popoldne bo gost nove oddaje »Effetto sabato«.
8
Četrtek, 10. januarja 2008
KULTURA
/
dpzio jožefa stefana - Ob januarskem vpisovanju jutri in v soboto dneva odprtih vrat
V znamenju novosti
Na kemijsko-biološkem oddelku mikrospecializacija poteka v sodelovanju z univerzo Elektronski in mehanski oddelek: skupna mikrospecializacija - Letos tridesetletnica šole
Januar je že od nekdaj mesec, posvečen vpisovanju v otroške vrtce in šole vseh stopenj. Tudi letošnje leto ni izjema, saj se je vpisovanje začelo v ponedeljek, trajalo pa bo do 30. januarja, že v novembru in decembru pa smo bili priče vrsti informativnih srečanj in dnevov odprtih vrat, ki se v bolj kapilarni obliki nadaljujejo oz. ponavljajo tudi v tem mesecu. Med šola mi, ki bo do v pri hod njih dneh ime -le dneve odprtih vrat, je tudi Poklicni zavod Jožefa Stefana, ki bo svoja vrata zainteresiranim nižješolcem in njihovim staršem odprl jutri od 15. do 19. ure in v soboto od 9. do 13. ure.
Ravno v zvezi z zavodom Stefan je tre ba opo zo ri ti na vrs to no vos ti. Po -leg že omenjenega zagotovila Pokrajine Trst, da bo šolsko poslopje v teku dveh ali treh let popravljeno, tako da bodo na razpolago vsa tri nadstropja, so no vos ti tu di gle de po te ka po u -ka in dejavnosti. Naj takoj omenimo, da so na šo li v le toš njem šol skem le -tu prvič poskrbeli za znižanje števila ur pouka na podlagi priporočil ministrstva za šolstvo: v prvih razredih imajo tako po novem največ 36 ur pouka tedensko (prej je bilo ur 40), s tem da so zmanjšali število ur nekaterih (ne specifičnih) predmetov. V naslednjih le tih bo do šte vi lo ur pos to po ma zmanj ša li tu di v os ta lih raz re dih.
Največje novosti zadevajo kemij-sko-biološki oddelek, kjer bo mikrospecializacija, ki je predvidena za di-ja ke če tr te ga in pe te ga raz re da za ke -mijsko-biološke tehnike, potekala v sodelovanju z univerzo v obliki predavanj ta ko na šo li kot na univer zi, kjer bo do po te ka li tu di ne ka te ri la bo ra to -riji na oddelkih za kemijo in biologijo pri fakulteti za fiziko ter matematične in naravoslovne vede. Tam bodo dijaki imeli možnost dela z naprava mi in pri po mo čki, ki jih na šo li ni -majo, predavanja in laboratorije pa bodo vodili univerzitetni profesorji in raziskovalci, med katerimi velja omeniti koordinatorja medoddelčnega cen tra za ra čun ske ve de prof. Pie tra Declevo. Od letos pa je v učnem programu za dijake četrtega letnika prisotna tudi priprava na prvi letnik znanstvenih fakultet univerze, ki je za vse študente, ki se odločijo za študij na teh fakultetah, trd oreh, zlasti zaradi izpitov. Že zdaj pri pouku uporabljajo tudi univerzitetne tekste za določena poglavja, novost je tudi poskus uvajanja angleških učbenikov, na podlagi katerih potekajo določeni moduli v tretjem letniku pri kemiji, nadaljujejo se tudi tečaji oz. delovna praksa v podjetjih. Še naprej sodelujejo tudi na tekmovanjih, kot so Kemijske igre in Naravoslovna olimpija-da.
Na ostalih dveh oddelkih, elektron skem in me han skem, so zdru ži li moči in mikrospecializacija za dijake četrtih in petih razredov poteka skupno. Dijakom mehanskega oddelka nudijo osnove iz elektronike in obratno, šola pa sodeluje tudi z raziskovalnimi in znan stve ni mi usta no va mi - npr. s sinhrotronom pri Bazovici - ki vsako leto nudijo določena predavanja s področij raziskovanja (npr. o nanotehno-logijah). V okviru mikrospecializaci-je dijaki opravljajo tečaje in prakso večinoma v podjetjih, glede slednjih pa so tudi taka, ki j ih imaj o v lasti bivši dijaki zavoda Stefan. Poleg tega za vsako sekcijo pripravijo po tri ali štiri strokovne ekskurzije, pri čemer se ne omejujejo samo na krajevno stvarnost, ampak se podajo tudi v Slovenijo, kjer npr. obiskujejo podjetje Atec v Materiji, ki se ukvarja z oblikovanjem elektronskih sistemov. Na šoli, kot je zavod Stefan, je pomembno stalno izpopolnjevanje, zaradi česar prirejajo tudi obiske sejmov in razstav ter spodbujajo k branju strokovnih revij. Pri vseh pred me tih po te ka po uk za nekatere stvari skoraj izključno potom
višje srednje šole - Ob januarskem vpisovanju jumbo plakati
Mlad par vabi k vpisu
Na plakatu so napis S srcem in z glavo in naslovi spletnih strani posameznih šol
Tudi oko zahteva svoje: tako so verjetno menili tisti, ki so odločali o letošnjem jumbo plakatu, ki dijake, ki letos obiskujejo tretji razred nižje srednje šole, vabi k vpisu na višjo srednjo šolo (na sliki KROMA). Niž-ješolke in nižješolci, čeprav še rosno mladi, niso neobčutljivi na čar človeške lepote, tako da verjetno ne ostanejo ravnodušni ob pogledu na plakat, ki jih vabi k vpisu na višjo šolo. S plakata gleda na človeka mlad in čeden par, ki ga sestavljata temnola-sec in plavolaska, ki že s svojo poja-vo nagovarjata dijaka, naj se jima pridruži. Ob tem je na lepaku dvojezič-
ni, italijansko-slovenski napis »con il cuore // con la testa - s srcem // in z glavo«, za informacije pa so objavljeni spletni naslovi posameznih šol - Liceja Franceta Prešerna (www.pre-seren.it), Pedagoškega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška (www.slomsek.it), Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa (www.zi-gazois.it) in Poklicnega zavoda Jožefa Stefana (web.tiscali.it/jstefan/ iz Trsta ter Slovenskega šolskega centra iz Gorice (www.solskicenter.-net). Desno spodaj j e podpis Sindikata slovenske šole (pravzaprav je na pla ka tu na pa ka, saj je na mes to »sin -
dikat« napisano »sindakat«).
Dru ga če so ne ka te re od ome -njenih šol že pred koncem starega leta priredile vrsto informativnih srečanj oz. dne vov od pr tih vrat. Ta ke pobude se napovedujejo tudi v januarju in nekatere bodo stekle ravno konec tega tedna, npr. na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana ter na Pedagoškem in družboslovnem liceju An to na Mar ti na Slom ška, o če mer poročamo na drugem mestu (v januarju bo predvidoma tudi informativno srečanje zavoda Zois). Naj omeni mo, da je čas za vpis do le toš nje -ga 30. januarja.
pokrajina
Spletni vodnik o šolski ponudbi
Mesec januar je že tradicionalno posvečen vpisovanju otrok in mladostnikov v vrtce oziroma šole vseh stopenj. Koliko dvomov in koliko vprašanj se poraja na primer staršem, ko se znajdejo pred nelahko izbiro osnovne oziroma srednje šole za otroka, ali pa študentom, ko se morajo orientirati med pestro visokošolsko ponudbo...
Potrebo po popolni in pregledni sliki šolske ponudbe na našem teritoriju je sedaj potešila tržaška pokrajina. Odbornica za vzgojno politiko in delo Adele Pino je včeraj predstavila novo povezavo na spletni strani www.provincia.trieste.it, ki nudi in-teresentom-deskarjem pregled nad formativno ponudbo tržaške pokrajine. V spletnem okencu šolske opazovalnice (osservatorio della scolari-ta) je na razpolago jasen in sistematičen vodnik, ki vsebuje seznam otroških vrtcev, osnovnih šol ter srednjih šol prve in druge stopnje ter njihovih storitev; informacije so na razpolago tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku.
»Pobudo je izzvala zahteva šol po večji vidljivosti in posledično večji povezavi z uporabniki, se pravi mladimi in neposredno z njihovimi starši,« je uvodoma pojasnila Pinova. Pri tržaški pokrajini so tako zasnovali mešano delovno ekipo, ki je združevala šolnike italijanskih in slovenskih šol vseh stopenj, enega predstavnika staršev in enega študentov. Skupina je v sodelovanju z družbo za komuniciranje TCD v borih treh mesecih uresničila popoln spletni vodnik, ki odgovarja katerikoli potrebi.
Spletni vodnik ponuja več vsebinskih sklopov: otroški vrtci, osnovne šole in srednje šole prve stopnje so porazdeljeni po občinah, višje srednje šole pa po kulturnih področjih. Interesenti lahko na njem najdejo osnovne podatke o šoli (na primer naslov, oddelke in avtobusno povezavo) ter opis vzgojno-izobraževalne ponudbe, v kratkem pa bodo poskrbeli še za angleški prevod.
Zastopnica slovenskih vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol Fiore-lla Benčič je včeraj izredno pozitivno pozdravila pobudo, ki postavlja vse šole na isto raven in spodbuja medsebojno spoznavanje; slovenska šola v mestnem središču je bila namreč doslej premalo ovrednotena.
računalnika (npr. za analizo podatkov in grafično obdelavo). Znano je, daje Stefan šola, katere dijaki dobijo skoraj ta koj za pos li tev: ta ko je druž ba Wartsila pred časom vzela v službo kar osem od enajstih maturantov mehanskega oddelka (vsega skupaj je vzela v službo petnajst ljudi), pri čemer imajo na šoli že težave zaradi velikega povpraševanja s strani podjetij. Seveda je tudi veliko dijakov, ki se odloči za univerzitetni študij, pa ne samo npr. mehanske inženirije, ampak celo prava, in to uspešno.
O vsem po ve da nem bodo po -drobnejše informacije na voljo na jutrišnjem in sobotnem dnevu odprtih vrat zavoda Stefan, ki letos obhaja tudi okroglo obletnico - trideset let delovanja. (iž)
Dan odprtih vrat tudi na liceju Slomšek
Konec tedna bo dan odprtih vrat potekal tudi na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška. Šlo bo za ponovitev pobude, ki so jo v decembru izvedli že dvakrat. Tako bodo profesorji zainteresiranim nižješolcem in njihovim svojcem z informacijami in gradivom na voljo v soboto od 14. do 17. ure in v nedeljo od 9.30 do 11.30.
katinara - Resolucija rajonskega svetnika SSk Edvarda Krapeža
Popraviti zid pokopališča
V Lonjerju pokrovi vodovodne in plinske napeljave prekriti z asfaltom
Popravilo zida katinarskega pokopališča in ureditev pokrovov vodovodne in plinske napeljave v Lonjerju sta bila v ospredju resolucij, ki ju je v rajonskem svetu za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol vložil svetnik Slovenske skupnosti Edvard Krapež.
Katinarsko pokopališče je bilo zadnja leta »pod udarom«. Najprej so ploščad v bližini vhoda uporabljali za pristanek in odlet helikopterjev hitre pomoči za potrebe bližnje bolnišnice. Potem so okrog pokopališča potekala dela za gradnjo odseka hitre ceste med Padričami in Katinaro. V takem stanju je zdrknilo vprašanje popravila zidu pokopališča v drugi plan.
Zadeve pa so se sedaj spremenile. Helikopter pristaja drugje, dela na odseku hitre ceste se iztekajo. Obzidje po ko pa li šča je med tem vse bolj do tra -jano, zato je svetnik Krapež že pred nekaj meseci vložil v rajonski svet resolucijo, v kateri poziva občinske upravitelje, naj poskrbijo za ureditev zunanjega obzidja katinarskega pokopališča.
Edvard Krapež
Poleg tega je v dokumentu omenil tudi zelo slabo stanje ploščadi ob vhodu na pokopališče. Tu so zadnja leta vozili težki tovornjaki, zaradi česar se je asfaltna podlaga na več mestih ugrezni-la, na drugih pa postala valovita, kar predstavlja nevarnost za krajevno prebivalstvo.
Podjetje AcegasAps je pred časom posredno odgovorilo na nekatere v resoluciji zapisane zahteve. Podjetje je pripravilo načrt za ureditev nekaterih pokopališč v tržaški občini. Popravilo obzidja katinarskega pokopališča v na-
črtu sicer ni predvideno, podjetje pa ga je izrecno omenilo v priloženem poročilu, in ocenilo, da gre delo, ki bi ga morali nujno opraviti. Ureditev cest pred pokopališči ne sodi v pristojnosti podjetja AcegasAps, poseg pa bi lahko opravili v okviru drugega načrta o ureditvi stranišč in gradnji skladišč za orodje, je zapisal direktor pokopališče službe pri AcegasAps Alberto Mian.
Druga Krapeževa resolucija je zadevala ulice v Lonjerju. Pred časom so ulice tlakovali in pri tem z asfaltno podlago prekrili pokrove števcev vodovodne in plinske napeljave. Uslužbenci vodovodnega in plinskega podjetja zaradi tega ne morejo odčitati porabe vode in plina, zaradi česar pošilja podjetje gospodinjstvom račune o domnevni porabi. Domačini prav tako ne morejo preveriti podatkov o vodni in plinski porabi. Krapež je v svojem dokumentu zato zahteval, naj občinski upravitelji takoj posežejo, da bi bili pokrovi vodovodne in plinske napeljave spet dosegljivi.
/
TRST
Četrtek, 10. januarja 2008
9 1
založništvo tržaškega tiska - Nova knjiga iz zbirke Pričevanja
Novega ni pri nas nič, knjiga o slovenskih deportirancih v Monigu
Napisala jo je Devana Lavrenčič Cannata, uredila pa Marta Verginella
Ne samo Gonars in Rab, ampak tudi Colfiorito, Monigo, Renicci, Visco: Slovenke in Slovenci so bili med drugo svetovno vojno internirani v številna italijanska koncentracijska taborišča, o katerih ve javnost bolj malo. Vsako pričevanje je zato še kako dobrodošlo; med slednja se uvršča tudi najnovejša knjiga Založništva tržaškega tiska, ki je izšla v knjižni zbirki Pričevanja. Gre za drobno knjižico Devane Lavrenčič Cannata: Novega ni pri nas nič - Slovenke in Slovenci v koncentracijskem taborišču Monigo. Knjigo so včeraj ob prisotnosti avtorice predstavili v Narodnem domu; po uvodnih pozdravih Milana Pahorja in Aceta Mermo-lje je o njeni vsebini spregovorila urednica zbirke Pričevanja Marta Verginella. Tržaška zgodovinarka je izpostavila pomanjkanje slovenske sistematične študije o italijanskih taboriščih in se zahvalila avtorici, ki je z objavo svoje intimne korespondence skušala pretrgati verigo molka, v katero sta se zapletla slovensko zgodovinopisje in javno mnenje. Knjiga je najprej izšla v italijanščini in to na pobudo inštituta za zgodovino odporniškega gibanja iz Trevisa, prilagojena in prevedena izdaja pa kot rečeno pri tržaškem ZTT. V njej je Devana Lavrenčič Cannata, Ške-denjka, ki je več desetletij živela v Rimu, obnovila del svoje življenjske zgodbe. Njeni starši so se med fašizmom, tako kot številni tržaški Slovenci, umaknili v Jugoslavijo. Drugo svetovno vojno je Devana preživela v Novem mestu, kjer je obiskovala tamkajšnjo gimnazijo. In ravno zgodbi o novomeških dijakih, ki so jih poleti leta 1942 aretirali in de-portirali v Monigo, je posvečena knjiga. Med devetinpetdesetimi deportiranci (eden izmed njih, Radko Močivnik, je bil prisoten tudi na včerajšnji predstavitvi) je bil tudi Tone: De-vani je iz taborišča pošiljal pisma, skozi katera je ohranjal vez z novomeško predvojno idilo in ljubljeni prijateljici predstavljal razmere v taborišču. Tako tiste v Monigu kot tiste v Gonarsu, kamor so ga preselili marca 1943. leta. Največkrat je moral pisati v italijanščini, v jeziku, ki ni bil njegov materin jezik.
Devana in Tone sta se ponovno srečala avgusia 1945 v Novem mesiu: Tone ie medtem s partizani osvobodil Trst, Devana pa se je z družino pripravljala na povratek v njegovo škedenjsko predmestje. Sanje o njunem skupnem življenju so bile še žive, njuna korespondenca je trajala še dolgih sedem let. Pisala so naposled obstala, Devana je do-študirala na Politehniki v Turinu, se zaposlila v Rimu in Moskvi. Kaj je bilo s Tonetom, bralcem njene knjige ni dano vedeti. Ostaja pa jim dragocen dokument o slovenskih deportirancih v italijanskih taboriščih.
Poljanka Dolhar
Zgodovinarka Marta Verginella in avtorica Devana Lavrenčič Cannata med včerajšnjo predstavitvijo v Narodnem domu
KROMA
boljunec - Božični in novoletni koncert
Praznično vzdušje pričarala zbora Venturini in Cappella Tergestina
Božični in novoletni prazniki so za nami, pri nas pa še vedno prijetno odmevajo praznične melodije, ki so v preteklih tednih na številnih tradicionalnih koncertih pričarale posebno čarobno vzdušje.
Tako je bilo tudi v ponedeljek, 7. januarja, ko je občina Dolina, pravzaprav njeno odborništvo za kulturo v sodelovanju s Kulturnim društvom F. Venturini od Domja in župnijo Boljnec (pod pokroviteljstvom Dežele FJK in Trgovinske zbornice) priredila božični in novo-let ni kon cert v cer kvi Sv.Ja ne za Krstnika v Boljuncu. Praznični kon cert je ob li ko val na stop Me ša -nega pevskega zbora Fran Venturini pod vodstvom Cinzie Sancin (na posnetku Kroma) in zbora Cappella Tergestina pod taktirko Marca Podde.
Zvech se je v Rimu srečal z Veltronijem
Deželni tajnik Demokratske stranke Bruno Zvech se je včeraj v Rimu srečal z državnim tajnikom Walterjem Veltronijem in z njegovim namestnikom Dariom Franceschinijem. Veltroni je Zvechu obljubil poseg pri vladi za primerno rešitev pokojninskih dajatev INPS, ki jih Furlanija-Julijska krajina zahteva zase. Če se problem ne bo rešil, je Riccardo Illy zagrozil, da se bo odpovedal kandidaturi na deželnih volitvah. Veltroni se bo o tem problemu danes pogovarjal z ministrom Tom-masom Padoo Schioppo.
Jutri v Bazovici koncert proseške godbe
Ob začetku novega leta prireja Slovensko kulturno društvo Lipa iz Bazovice koncert, ki ga bo pod taktirko mlade in temperamentne dirigentke Eve Jelenc oblikovalo Godbeno društvo Prosek.Godbeniki s Proseka bodo postregli z novim in bogatim programom klasičnih ter modernih skladb, pri katerih ne bodo izostali naši domači avtorji.
SKD Lipa želi napovedani koncert izrabiti priložnost za srečanje, na katerem si bodo člani, pevci, odborniki in drugi društveni delavci ter vaščani voščili in nazdravili novemu letu, ki naj bo delavno in uspešno, predvsem pa radostno in prijetno. Koncert pro-seških godbenikov bo jutri ob 20.30 v športnem centru AŠD Zarja v Bazo-
Darilo za otroško bolnišnico Burlo Garofolo
Danes dopoldne bo oddelek za neo-natologijo otroške bolnišnice Burlo Garofolo prejel božično darilo v obliki svetilke za fototerapijo. Nakup je omogočila pobuda Rasti s pravljicami, ki jo je v začetku decembra priredil študijski center Melanie Klein. Sejma rabljenih igrač in lutkovnih delavnic ter predstav na Trgu sv. Antona se je udeležilo 900 otrok, izkupiček prostovoljnih prispevkov pa je znašal 3.400
Več posegov gasilcev
Včeraj so imeli gasilci proti večeru veliko dela, saj so se morali istočasno ukvarjati z raznimi požari. Gasilska ekipa z Opčin je imela več ur opravka s požarom v neki hiši v Križu, kjer je gorela streha. Medtem so tržaški gasilci odhiteli v Sesljan, kjer naj bi se močno kadilo iz nekega avtomobila. Zaradi pozne ure podrobnosti posegov niso bile znane. Ob istem času je zaradi kratkega stika začelo goreti v tesarski tovarni na Nabrežju Da Verrazzano (v industrijski coni): miljski gasilci so požar ukrotili brez večjega truda.
javni prevozi - Odprto pismo občinskega svetnika Zelenih Alfreda Racovellija
Privatizacija prog za Kras in Breg?
Kritika ravnanju javnega prevoznega podjetja Trieste trasporti - Danes obisk občinske komisije za gospodarstvo na sedežu TT
Polemika o ureditvi javnih prevozov v tržaški občini
KROMA
Ali namerava tržaško javno prevozno podjetje Trieste trasporti »privatizirati avtobusne proge, ki peljejo na Kras in v Breg?« Ali z drugimi besedami: ali bodo v bližnji prihodnosti peljali po teh progah avtobusi zasebnega podjetja? To je eno od vprašanj, ki jih je tržaški občinski svetnik Zelenih Alfredo Racovelli zastavil predsedniku občinske komisije za gospodarska vprašanja in odnose s posebnimi podjetji Gianfrancu Trebbiju v odprtem pismu, v katerem mu je napovedal, da se ne bo udeležil današnjega obiska komisije na sedežu podjetja Trieste trasporti.
Racovelli se ne strinja z obiskom občinske komisije na sedežu podjetja Trieste trasporti. Člani komisije bi morali razpravljati z vodstvom podjetja o položaju javnih prevozov v mestu, in to predvsem kar se tiče varnosti, lastninjenja in delovnih pogojev voznikov, je zapisal predstavnik Zelenih. Podjetje pa se je izognilo temu in namesto resnega soočenja ponuja sedaj obisk, je ocenil Racovelli in ob tem spomnil na »aroganco glavnega direktorja Pi-ergiorgia Luccarinija, ki je pred nekaj tedni zavrnil poročanje v komisiji, »ker je delovanje komisij javno«.
Svetnik Zelenih je priznal predsedniku Trebbiju, da je decembra dal pobudo za razpravo o vpra-
šanjih javnega prevoza, ki zadevajo na desettisoče prebivalcev. Tržaška občina ima prste vmes, saj je skupno s podjetjem AMT 60-odstotni lastnik podjetja Trieste trasporti. Preostali delež je v lasti zasebne družbe Arrriva s sedežem v Londonu, ki naj bi se potegovala za upravljanje služb, povezanih s 5. koridorjem in visokohitrostno železnico.
Racovelli je v odprtem pismu navedel celo vrsto odprtih vprašanj ali nejasnih okoliščin. Po njegovem mnenju bi moralo podjetje Trieste trasporti pojasniti, zakaj ni spoštovala sporazuma, podpisanega leta 2006 s tržaško občino o uporabi 34 pomožnih voznikov. Nadalje je vprašal, ali je res, da opravljajo uslužbenci podjetja po 9 do 10 nadur mesečno (ob tem pa jih obtožujejo absentizma...). Podjetje bi moralo pojasniti, zakaj se je lani na dveh avtobusih razplamtel požar, protipožarne naprave pa niso delovale. Prav tako bi moralo odgovoriti, zakaj v poletnih mesecih odpade od 80 do 100 voženj in ali odgovarja resnici, da »pestijo« 230 od skupnih 265 avtobusov večje ali manjše okvare.
Ob teh je Racovelli še vprašal, ali namerava Trieste trasporti »predati« avtobusne proge za Kras in Breg zasebnemu podjetju, in kaj bi to pomenilo za tamkajšnje prebivalstvo. Kakovost avtobusnih prevozov bi bila v takem primeru še bolj vprašljiva.
10
Četrtek, 10. januarja 2008
KULTURA
/
trst film festival - Annamaria Percavassi o začetkih in letošnjem programu
y
Ze pred padcem smo mejo znali premoščati«
V središču 19. izvedbe festivala, ki se bo začel 17. t.m., je odnos med filmom in literaturo
»Vuk Babic nam je nekega dne predstavil kodrastega dolgolasca iz Sarajeva, ki je v Trst prinesel svoj novi film in si želel, da bi si ga ogledali in ga seveda ocenili. Pisalo se je leto 1981. Na sedežu krožka Cappella Undergroud se je zbrala naša skupina prijateljev in si še enkrat ogledala delo mladega avtorja z druge strani meje. Tisti fant, ki je imel takrat približno petindvajset let, je bil Emir Kusturica, film, ki ga je prinesel s seboj pa Ali se spominjaš Dolly Bell?. Ravno z našo pomočjo so njegovo delo sprejeli na beneško Mostro in dolgomet-ražec je takrat zmagal nagrado za najboljše delo mladega avtorja«.
Annamarii Percavassi se zasvetijo oči, ko obuja spomine na prve začetke dolge kulturne in filmske pustolovščine, ki je omogočila ravno Trstu, da je v teku nekaj let postal nekakšen talent scout novih, na zahodu še ne poznanih vzhodnih filmskih avtorjev, ki so v sebi skrivali izjemno dodano vrednost.
»Kmalu nam je bilo namreč jasno, da se onstran meje, proti vzhodu, dogaja marsikaj zanimivega in da je tisti, nam še nepoznani filmski priliv, nadvse dragocen. Zato smo se šest let kasneje odločili, da poskusimo z »0«, poskusno izvedbo festivala, v sklopu katerega smo skušali predstaviti tudi širši mestni publiki to, kar je do tedaj krog prijateljev in znancev Cappel-le odkrival in spoznaval«.
Pred dvajsetimi leti je tako Trst gostil prvo, poskusno izvedbo tistega, ki je dvajset let potem postal osrednji mestni filmski festival, Alpe Adria, in kasneje Trst Film Festival. Njegova umetniška duša je že od takrat Annamaria Percavassi, filmska ljubiteljica in izvedenka, ki je v določenem trenutku s skupino prijateljev ubrala dokaj samosvojo, navidez tudi tvegano pot, ki jih je dvajset let kasneje pripeljala daleč.
Za vami sta že dve desetletji, padec berlinskega zidu, popolna preosnova najbližje države in zdaj še odprava meje. Kako se danes spominjate tistih časov drznih odločitvev in vsega, kar se je nato zgodilo?
Če se ozrem nazaj, so moji spomini nujno vezani na neštete vizume in druge nujno potrebne dokumente, da se je ta ali
Slovenski filmi
Da bi tudi filmsko proslavili odpravo meje in šestmesečno slovensko predsedovanje EU, bo 19. izvedba tržaškega festivala tudi slovensko obarvana. V soboto, 19. januarja bo na sporedu festivalski party posvečen slovenski produkciji, ki ga bodo priredili v sodelovanju s Slovenskim filmskim skladom. Poklo-nu primeren bo tudi spored, ki bo od 17. do 24. jnauraja zaobjemal kar šest slovenskih dolgometražnih, kratkometražnih in dokumentarnih filmov.
Trst Film festival se namreč lahko ponaša z zavidljivim podatkom, da je v sklopu vseh svojih devetnajstih izvedb gostil preko dvesto slovenskih filmov.
Prvi celovečerec bo na vrsti že v soboto, 19. januarja, ko bodo ob 20. uri v kinodvorani Excelsior predvajali film Estrellita Metoda Pevca. Pred tem, ob 15.30 pa bo v dvorani Az-zurra zaživel dokumentarec Mirana Zupaniča, Otroci s Petrička. V ponedeljek, 21. januarja bosta ravno tako v osrednji dvorani Excelsior zaživela tudi kratkometražec Janeza Burgerja, Na sončni strani Alp in takoj za njim še celovečerec Inštalacija ljubezni, Maje Weiss, pri katerem je sodeloval tudi Martin Turk. V torek, 22. januarja pa bodo ob 17.30 v dvorani Azzurra predstavili diplomski film Marka Santiča, Rupa. Serijo slovenskih del bo zaključila predstavitev dokumentarca Mala apokalipsa, Alvara Petriciga, ki bo na sporedu v sredo, 23. januarja, ob 18.30 v dvorani Azzurra. (Iga)
oni avtor lahko pripeljal v Trst. Da ne govorimo o dovoljenjih za uvoz nekaterih filmov, ki smo jih včasih čakali do zadnje noči pred uradno projekcijo in se pri tem priporočali vsem ambasadam in drugim predstavništvom, da bi nam le izdali potrebne papirje. Ko danes gledam na padec teh mej, sem presrečna, se pa tudi zavedam in sem na to zelo ponosna, da smo na umetniški in kulturni ravni znali te pregrade premostiti že pred nekaj desetletji. To predvsem v zvezi s filmom, ki je ravno zaradi svojih značilnosti pronicnil na to stran veliko prej kot literatura. Nikoli se nismo ozirali za trendi in modami, ki seveda označujejo tudi sedmo umetnost. Trmoglavo smo vzrta-jali po poti, ki je nujno vodila na Vzhod. Če danes pomislim na ves trud, ki smo ga takrat kot skupina prijateljev vložili v to, lahko rečem, da smo imeli vizijo. Na drugi strani meje se je namreč skrivalo izjemno bogastvo. V nekaterih primerih smo pripeljali na Zahod tudi dela tistih avtorjev, ki jih je režim cenzuriral in so ravno v Trstu doživljali prve uradne projekcije.
Ko bi danes morali analizirati celotno delo Festivala, kako bi ocenili njegovo vlogo?
Najpomembnejše je najbrž to, da je uspel vzbuditi pri ljudeh določene radovednosti in jih prisilil, da so si odgrnili zaveso meje in si želeli pogledati čez. Navsezadnje je bilo vsem jasno, da so določeni geniji, kot so bili - denimo - Kieslowski, Way-da, Szabo ali Pavlovič, imeli za seboj določen background in da niso nastali iz niča. Mi smo poznali špico tega iceberga, prav gotovo pa je bilo pod vrhom še nešteto takih talentov, ki so omogočali razvoj in nastanek genijev. Mislim, da smo vsaj delno prisilili tržaške gledalce, da so se tudi sami seznanili s tem.
Ste na katero od teh odkritji posebej ponosni?
Na naših platnih smo zavrteli kar nekaj del avtorjev, ki so kasneje dospeli do Berlina, Cannesa in Benetk in tam tudi zmagali. To se je zgodilo s slovenskimi, jugoslovanskimi in drugimi avtorji. Če pa že moram navesti neko ime, lahko omenim romunskega avtorja Cristiana Mungiuja, ki smo mu pot na Zahod odprli ravno mi, in je maja 2007 prejel osrednjo nagrado v Cannesu.
Za tovrstnim odkrivanjem je kar nekaj dela. Kako ste v vseh teh letih spoznavali vzhodno realnost in kje ste odkrivali mlade, še nepoznane avtorje?
Za vsem tem je seveda skupinsko delo. Naša ekipa spremlja skozi leto vse najpomembnejše festivale. V nekaterih državah Vzhoda imamo tudi sodelavce, ki nam včasih priporočijo nekatere novosti. V resnici pa moram priznati, da smo večino mladih avtorjev, ki so se kasneje uveljavili tudi na svetovni ravni, odkrili na manjših, državnih festivalih, kot so tisti v Gdynji na Poljskem, v Budimpešti, v Novem Sadu, Karlovyh Va-ryh, Sarajevu celo Ukrajini in drugod.
Kakšne pa so značilnosti 19. izvedbe, ki se bo zgodila med 17. in 24. januarjem?
Tokrat smo v središče pozornosti postavili odnos med filmom in literaturo. Otvoritveni film, 19. januarja, bo tako dvajset-minutni dokumentarec Il mare in una stanza, Francesca Conversana in Nene Gri-gnaffini, ki sta ga posnela po bestsellerju tržaškega novinarja Maura Covacicha, Trieste sottosopra. Takoj nato pa bo še v istem večeru zaživelo tudi delo češkega oskarjevega nagrajenca Jirija Menzea, Služboval sem pri angleškem kralju, ki je povzeto po romanu Bohumila Hrabala. V sklop, ki združuje film in literaturo, pa spada tudi letošnji poklon Tržaško platno, ki ga prirejamo v sodeloanju z univerzo in smo ga lani posvetili Francu Giraldiju. Letos bomo počastili še enega vidnega Tržačana, novinarja, scenarista, celo producenta in hkrati enega osrednjih italijanskih filmskih izvedencev, Tullia Kezicha. S tem v zvezi smo se odločili tudi za predvajanje filmov, povzetih po delih Itala Sveva in za katera se je posebej zavzemal ravno Kezich. V gosteh bomo tako imeli tudi igralko Claudio Cardinale, ki je odigrala osrednjo žensko vlogo v filmu prirejenem po romanu Senilnost.
Kaj pa osrednji tekmovalni sklop?
Premierno bomo predstavili dva-
Annamaria Percavassi
KROMA
najst filmov enajstih držav. Prisotna bodo dela slovenske, bosanske, avstrijske, madžarske, srbske, nemške, turške, poljske, češke in danske produkcije, ki jih združuje nekakšna idealna rdeča nit družinskih zgodb, generacijskih konfliktov, odnosov med starši in sinovi ter vsebolj prisotnimi družinami ločenih staršev. Tekmovalni sklop bo uvedlo slovensko delo Estrellita -Pesem za domov Metoda Pevca: scenarist filma je Abdulah Sidran. Zelo sem zadovoljna, da se letos spet vrača madžarski režiser Csaba Bollok, ki je s svojim Iszaka Utazasa že navdušil publiko festivalov v To-rontu, Helsinkih in Sarajevu. Po nekaj letih odsotnosti pa se v Trst vrača tudi srbski avtor Srdan Golubovič s svojim Klopka. Z delom Madonnen bo prisotna tudi nemška režiserka Maria Speth, medtem ko bo poljsko produkcijo predstavljal Plac Zbawiciela, Joanne Kos-Krauze in Krzysytofa Krauze-ja, ki je bil hkrati tudi imenovan za European Film Awards 2007. Čeh Jan Sverak bo predstavil najnovejše delo Vratne iahve, ki si je lani spomladi prislužil nagrado občinstva v Karlovyh Varyh, Semih Kaplanoglu pa grško-turško produkcijo Yumurta. Rusija bo prisotna z Wero Storoschewo in njenim Puteschestwije s domaschnimi schi-wotonymi, zanimivo pa je tudi delo Import export, avstrijskega avtorja Ulricha Seidla, ki je film že predstavil v Cannesu.
Kaj pa retrospektive?
Osrednji poklon bo letos posvečen madžarskemu režiserju Istvanu Gaalu. Zelo sem si želela, da bi se lahko udeležil festivala, žal pa je umrl septembra. Potrudili smo se, da bi predstavili njegov celotni opus. Ob njegovih fikcijskih filmih bomo predvajali tudi Gaalove dokumentarce in krat-kometražce. Nekaj prostora pa bomo posvetili tudi njegovim fotografijam. Nadaljeval se bo poklon Arthurju Schnitzlerju in uvedli bomo retrospektivo, ki bo naslednje leto posečena produkciji animiranih filmov Waleriana Borowczyka. Poljskega filmakerja, ki je večji del življenjskega dela kasneje posvetil erotičnim filmom.
Kot vsako leto boste tudi tokrat obeležili pomembno obletnico.
Letos bo ta posvečena štiridesetletni-ci praške pomladi. Praga 1968: la fine della primavera - Praga 1968: konec pomladi, bo namreč s pomočjo štirih čeških režiserjev, Vaeka, Schorma, Nemca in Trancika osvetlila dogodke do katerih je prišlo 21. avgusta in ki so povsem zaznamovali kasnejšo evropsko zgodovino.
Trstu pa bo posvečen tudi drug ho-maž...
Po izrednem uspehu lanskega sklopa posvečenega filmom Veita Heinikena, smo
se tudi tokrat odločili, da bi del sporeda namenili tistim filmskim zgodbam, ki so jih posneli v Trstu. Tu bo predstavljeno delo Nore Hoppe, ki so ga lani predvajali na festivalu v Rotterdamu in v katerem nastopa tudi Miki Manojlovič, predvajali pa bomo tudi film Fuori dalle corde, Fulvia Bernasco-nija, ki si je na preteklem festivalu v Locar-nu zagotovil nagrado za najboljšo moško vlogo. Da bi festival in vse, kar se filmskega dogaja v mestu, približali tržaški publiki, smo se tem v zvezi odločili tudi za izredno pobudo. V nedeljo, 20. januarja, bomo priredili ekskurzijo po mestnih ulicah in predelih, ki so si jih italijanski in tuji režiserji izbrali za snemanje svojih filmov.
Ivana Godnik
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 10. januarja 2008
VILJEM
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.40 - Dolžina dneva 8.56. Luna vzide ob 9.07 in zatone ob 18.50.
Jutri, PETEK, 11. januarja 2008
PAVLIN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1026,0 mb raste, veter jugozahodnik 8 km na uro, nebo jasno, vlaga 91-od-stotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje C.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. januarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Ma-scagni 2 (040 820002), Žavlje - Ul. Flavia 39/C(040 232253). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12.
Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Borzni trg 12 (040 367967).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »Irina Palm«.
AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Natale in crociera«.
ARISTON - 16.30, 18.20, 20.10 »A night heart - Un cuore grande«; 22.00 »Andy Warhol: Factory girl«.
CINECITY - 18.10, 20.05 »Una moglie bellissima«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »La bussola d'oro«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Natale in cro-ciera«; 16.30, 19.30, 22.00 »Il mistero delle pagine perdute«; 20.00, 22.00 »La promessa dell'assassino«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Leoni per agnel-li«; 16.10 »Uibu - Fantasmino fifo-ne; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Halloween the beginning«.
EXCELSIOR - 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 »Michael Clayton«; 16.30, 18.15, 20.15, 22.00 »Caramel«.
EXCELSIOR AZZURRA - 15.40, 18.25, 21.15 »Lussuria - Seduzione e tra-dimento«; 16.30, 18.15, 20.15, 22.10 »Caramel«.
FELLINI - 17.15 »Uibu - fantasmino fifone; 18.50, 20.30, 22.15 »La pro-messa dell'assassino«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 19.00 »Come d'incanto«; 17.50, 20.00, 22.10 »L'amore ai tempi del colera«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 17.35, 20.40, 22.15 »Leoni per agnel-li«.
KOPER - KOLOSEJ - 18.10 »Roboti z Marsa 3D + Božiček in Snežak 3D«; 19.20, 21.20 »Nevidno zlo 3 Resident Evil«; 21.50 »Alieni proti predator-ju«; 18.20, 21.00 »Petelinji zajtrk«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Halloween - The beginning«; 18.15, 20.15, 22.15 »Una moglie bellissima; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bussola d'oro«; Dvorana 4: 16.30 »Bee mo-vie«.
SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Natale in cro-ciera«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.10, 22.20 »Una moglie bellissi-ma«; Dvorana 3: 15.30, 17.00, 19.50, 22.15 »Il mistero delle pagine per-dute«; Dvorana 4: 15.00, 16.45, 18.30 »Bee movie«; 20.00, 22.10 »La pro-messa dell'assassino«; Dvorana 5: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »La bussola d'oro (The golden compass)«.
S Izleti
SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 13. januarja 2008, avtobusni izlet na Gerlitzen. Odhod bo ob 6.30 z ul. F. Severo pred sedežem Rai in iz Sesljana ob 6.45. Za prijave in informacije lahko pišete na »smucan-je@spdt.org« ali pa v uradu ZSŠDI, ul. Cicerone 8, tel.: 040 635627. Vabljeni!
Id Osmice
MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domači prigrizek.
OSMICO je odprl Mario Milič, Zgo-nik 71.
OSMICO je v Medjivasi odprla Nataša Pernarčič.
OSMICO so odpri pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240.
V PREČNIKU ima odprto osmico Radovan Šemec.
ZAHAR ima odprto osmico v Borštu 57.
/
TRST
Četrtek, 10. januarja 2008
1 1
Slovensko stalno gledališče in ZTT-EST Pesniški večeri - sezona 2007/08
Mi. Tukaj. Zdaj.
Večer z Marijem Čukom in Acetom Mermoljo
danes,
v četrtek, 10. januarja, ob 20.30
Vstop prost!
Predstavitveni večer pesniških zbirk »TO NI ZAME« Aceta Mermolje in »ZIBELKA NEBA IN DNA« Marija Čuka (ZTT-EST, 2007) Z gostoma se bo pogovarjal Janko Petrovec Realizacija:
Janko Petrovec in Martina Kafol
info brezplačna tel.št. 800 214302
H Čestitke
VRepnu in predvsem v Boljun-cu se govori, da MATIJA danes svoj 9. rojstni dan slavi!Bodi zdrav in vesel tako naprej ti nona Anica in stric Stojan s Felicijo želi.
H Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: danes, 10. januarja 2008 ob 16.uri OV Pika Nogavička DOLINA; OV Mavrica MILJE - 14. 1. 2008 ob 16.30; COŠ »F. Venturini« Boljunec - 14. 1. 2008 ob 17.00. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. do 14. ure; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 30. januarja 2008.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri
Sv. Ivanu vabi starše otrok rojenih v letu 2005, da se udeležijo »dnevov odprtih vrat«. V Lonjerju, na Lonjerski cesti, 240 (tel. 040-910073) imajo možnost obiska ob torkih in četrtkih, in sicer danes, 10. januarja ter 15. in 17.januarja. V Barkovljah, v Ul. Valli-cula, 11 (040-417393) pa ob ponedeljkih in četrtkih, in sicer danes, 10. ter 14. in 17. januarja. NA OŠ OTONA ŽUPANČIČA pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, bo potekal teden odprtih vrat ob vpisu v 1. razred do petka, 11. januarja 2008, s sledečim urnikom: torek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, petek od 8. do 13. ure. Vabljeni so vsi otroci, ki so godni za vpis v 1. razred ter njihovi starši. OŠ OTONA ŽUPANČIČA pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 4, prireja informativno srečanje o delovanju šole ob vpisu v 1. razred v ponedeljek, 14. januarja 2008, ob 17.30. Vljudno vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bodo skupni informativni sestanki in dnevi odprtih vrat ob vpisih za šolsko leto 2008/09 potekali po sledečem razporedu: danes, 10. januarja ob 15.30 v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu (Ul. Frau-sin, 12) ter na osnovni šoli J. Ribičiča-K. Široka (Ul. Frausin, 12) ob 15.30; v otroškem vrtcu J. Ukmarja (Staroistrska cesta, 78) v petek, 11. januarja ob 11. uri; ter na osnovnih šolah I. Grbca in M. G. Stepančič (reber De Marchi, 8) v ponedeljek, 14. januarja ob 14.30. Na sestankih bo možno vpisati otroke v posamezne vrtce oz. šole. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI prireja informativni sestanek za vpise v prvi letnik vrtca in v 1. razred osnovne šole, v petek, 11. januarja ob 17.30 na sedežu didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini. DPZIO J. ŠTEFAN vabi učence in starše na »dan odprtih vrat« v petek, 11. januarja 2008 od 15. do 19. ure in v soboto, 12. januarja 2008 od 9. do 13. ure. Toplo vabljeni! DPDL ANTON MARTIN SLOMŠEK vljudno vabi starše in dijake, ki se odločajo o izbiri višje srednje šole na dneve odprtih vrat v soboto, 12. januarja 2008 od 14. do 17. ure in v nedeljo, 13. januarja od 9.30 do 11.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prve razrede osnovnih šol na »dneve odprtih vrat«, ki bodo
Bambičeva galerija
vabi v okviru Kraškega pusta na odprtje fotografske razstave
" ZAMRZNJENI NORČAVI ČAS "
MasI<e od DrežnIce do PrujskECjA poljA
Novinarja in fotografa Primoža Hienga
Predstavitev: prof. dr. Janez Bogataj. Nastopile bodo cerkniške pustne maske s Pavliho in harmoniko.
Sobota 12. januar ob 20.30 Opčine - Proseška ul. 131
potekala na posameznih šolah po sledečem urniku: OŠ Trubar/Kajuh-Ba-zovica 15. januarja 2008, ob 16.30; OŠ Gradnik-Repen 14. januarja 2008, ob 15.30; OŠ Sirk-Križ 14. januarja 2008, ob 15. uri; OŠ Černigoj-Prosek 15. januarja 2008, ob 8.30; OŠ Bevk-Opčine 15. januarja 2008, ob 15. uri.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI obvešča, da bodo dnevi odprtih vrat v vrtcih sledeči: OV Na-brežina 18. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Devin 17. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Mavhinje 15. januarja, od 10.00 do 11.30.
OŠ FRANA MILČINSKEGA vljudno vabi na informativni sestanek ob vpisu v 1. razred za šolsko leto 2008/09. Srečanje bo v lonjerskem vrtcu v torek, 15. januarja 2008 ob 16. uri.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA Sv. Cirila in Metoda (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari - navadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri in ki bosta: v sredo, 16. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu pri sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4 v Trstu in v četrtek, 17. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu na Katinari, Reška cesta (Str. di Fiume) 511.
SREDNJA ŠOLA KOSOVEL sporoča, da bo v ponedeljek, 14. januarja 2008 ob 17. uri na proseškem oddelku in v sredo, 16. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu na Opčinah informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prve letnike otroških vrtcev na »dneve odprtih vrat«, ki bodo potekali v posameznih vrtcih po sledečem razporedu: OV U. Vrabec - Bazovica v četrtek, 17. januarja 2008 od 10.30 do 11.30; OV E.Kralj - Trebče v torek, 15. januarja od 10. do 11. ure; OV A. Fakin - Repen v petek, 18. januarja od 10. do 11. ure; OV J. Košuta - Križ v petek, 18. januarja od 11. do 12. ure; OV Prosek v ponedeljek, 14. januarja od 11. do 12. ure; OV A. Čok - Opčine v ponedeljek, 21. januarja od 10. do 11. ure.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da je tajništvo v času vpisov v šolo in vrtec odprto tudi ob sobotah od 8. do 13. ure.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI obvešča, da poteka vpisovanje do 30. januarja 2008; v otroške vrtce za otroke, ki dopolnijo 3. leto starosti do 31. januarja in v prvi razred osnovne šole, za otroke, ki dopolnijo 6. leto starosti do 30. aprila 2009, na ravnateljstvu v Nabrežini. Urnik tajništva: vsak dan od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi od 15.30 do 18.30.
□ Obvestila
PILATES-SKD IGO GRUDEN obvešča, da se nadaljuje redni tečaj vadbe s sledečim urnikom: ob torkih: 18-19, 1920, 20-21, ob petkih 18.30-19.30, 19.3020.30 ter ob sobotah 9-10. Uvajalni tečaj za začetnike bo stekel v petek, 11. januarja, od 18. ure dalje. Za vpis in pojasnila 040- 200620 ali 349- 6483822 (Mileva).
SKD TABOR obvešča, da se nadaljuje tečaj »Aerobika s Katjo« danes, 10. januarja 2008 po dveh običajnih urnikih: ob 18.30 ter ob 19.40.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi člane in prijatelje filatelije na
prvo redno sejo, ki bo v sredo, 16. januarja 2008 ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ulici sv. Frančiška 20.
V CERKVI SV. JERNEJA V BARKOVLJAH bo v nedeljo, 13. januarja 2008, ob 11. uri blagoslov otrok med mašo.
ZDRUŽENJE AS.TR.A. - Dejavnosti Združenja za zdravljenje odvisnosti od alkohola AS.TR.A imajo že dalj časa namen opozarjati, informirati in preprečevati vsa tveganja, ki nastajajo kot posledica prekomernega uživanja alkohola. S tem v zvezi AS.TR.A obvešča, da nudi slovenska skupina PEGAZ vsem občanom pojasnila in to 15 minut pred pričetkom sestanka. Skupina PEGAZ se sestaja vsak ponedeljek od 18.30 do 20. ure na sedežu KD Rdeča Zvezda v Saležu, pod občinsko knjižnico.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS
se bo sestal danes, 10. januarja 2008 ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159.
STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST
obvešča, da je danes, 10. januarja 2008, sklican deželni svet stranke, ki bo potekal v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah (bivša osnovna šola) s pričetkom ob 20.00 uri.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI E. An-tončič-Stojan in SKD Vesna, vabita na predavanje prof. Jožeta Pirjevca »Zakon džungle v današnjih mednarodnih odnosih?« v petek, 11. januarja 2008, ob 20. uri v domu Alberta Sirka v Križu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 14. januarja 2008 ob 20.30, ob začetku Ku-gyjevega leta na predstavitev publikacije Enrica Mazzolija »Kugy v prvi svetovni vojni«. Sodelujejo: Rafko Dolhar, prevajalka Marija Cenda in avtor. Predstavitev bo v Peterlinovi dvorani, Do-nizettijeva 3.
KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 14. januarja 2008 ob 16. uri na sedežu, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, tel. 040 360072.
SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev monografije Matejke Grgič »Logos, simbol in mit - Vprašanja semiotike in filozofije jezika«, v torek 15. januarja 2008 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20). O delu bosta razpravljala docenta Igor Škamperle in Ivan Verč, ki bosta skupaj z avtorico spodbudila prisotne k globljemu razmisleku o predstavljeni problematiki.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo prva pevska vaja v letu 2008 v petek, 11. januarja, druga v torek, 15. januarja na sedežu v Padričah ob 20.45.
O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degusta-cije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 25. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19.00 do 20.00. Za informacije kličite na tel. štev. 333-4219540 ali 3406294863; email: lucandek@tiscali.it.
0 Prireditve
SKD TABOR IN ZSKD - »Openska glasbena srečanja«: v nedeljo, 13. januarja 2008, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah bo naš gost za novoletni koncert Policijski orkester Slovenije, dirigent Tomaž Kmetič, solist-klarinetist Jože Kotar. Na sporedu: Viktor Parma, C. M. von Weber, Martin Ellerby, Alfred Reed. Vabljeni.
GLASBENO VOŠČILO 2008 prinaša godbeno društvo Prosek z dirigentko Evo Jelenc. V petek, 11. januarja 2008, ob 20.30 v športnem centru AŠD Zarja v Bazovici. Prireditelj SKD Lipa toplo vabi k polnoštevilni udeležbi. Skupaj bomo nazdravili novemu letu!
SKD VALENTIN VODNIK v sodelovanju s Pihalnim orkestrom Breg vabi v petek, 11. januarja 2008, ob 20.30 na Dolgo Krono, na tradicionalni pozdrav Novemu letu. Nastopili bodo Pihalni orkester Breg, MoPZ Valentin Vodnik ter Zmaga in Vittorio. Sledi veliko presenečenj.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM IN GLASBENA MATICA prirejata pod pokroviteljstvom Slovenske Prosvete v soboto, 12. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Rojanu BOŽIČNI KON-CERT.Sodelujejo: harfistka Tadeja Kralj, učenka GM iz razreda prof. Jasne Merlak Corrado, Rojanski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Bogda-
na Kralja in mešani pevski zbor »F. B. Sedej« iz Števerjana pod vodstvom Mirka Ferlana. Priložnostno misel bo podala Tanja Prinčič Mamolo. Vabljeni!
OBČINA ZGONIK IN OBČINA RE-PENTABOR v sodelovanju s krajevnimi društvi ter ob podpori Pokrajine Trst vabita v soboto, 12. januarja, ob 21.uri v Športno-kulturni center v Zgonik na »Novoletni koncert« gospel glasbe Queens of Christmas s skupinama Cadmos Ensemble in Le Pleiadi.
RAZVOJNO ZDRUŽENJE REPENTA-BOR IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST RE-PENTABOR vabita na Božični koncert, ki bo v soboto, 12. januarja 2008, ob 18. uri v cerkvi Marije Vnebovzete na Ta-bru. Sodelujejo: otroška pevska skupina župnije Repentabor, Združeni mešani pevski zbor Repentabor in mešani pevski zbor Žaga (gostujoči zbor). Vljudno vabljeni!
ŽUPNIJA SV. ROKA V NABREŽINI prireja tradicionalni božični koncert v nedeljo, 13. januarja 2008 ob 16.uri v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. Pel bo Mešani cerkveni pevski zbor z Vrhnike.
RADIJSKI ODER obvešča, da se bo v nedeljo, 13. januarja, spet zavrtel gledališki vrtiljak. Na sporedu bo predstava »Osel Nazarenski« v izvedbi Mini teatra Ljubljana. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (ul. Brandesia 27), ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA).
SKLAD MITJA ČUK v sodelovanju s pro-seško župnijo vabi v nedeljo, 13. januarja, ob 17. uri, v cerkev Sv. Martina na Proseku na koncert kitarista Marka Ferija »Zven strun med Španijo in sodobnostjo...«. Na sporedu: Moreno-Torroba, Llobet, Asencio, Merku, Brouwer, Hand, Bogdanovic.
S Poslovni oglasi
BAR NA KRASU IŠČE NATAKA-RICO/JA, urnik 15.30-21.30. Mob. 3389246853 ali tel. 040-226660.
DELAVNICA V NABREŽINI, ki se
ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kovaštvom, takoj zaposli vajenca z voljo do dela ali delavca. Ponujamo resnost, zahtevamo resnost. Tel. 040/200329.
PODJETJE IŠČE izkušene zidarje in vajence. Tel. 335-284754.
S Mali oglasi
MALA BELA MUCA, KITTY se je zgubila 28. decembra v Mačkoljah. Stara je približno 8 mesecev. Kdor jo najde naj pokliče na tel. št.: 348-2230840.
AGRITURIZEM BAJTA pri Saležu št. 108 je spet odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 10. do 24. ure. Tel. št. 040-2296090 ali 040-2296942. Vljudno vabljeni!
IŠČEMO dve gospe z izkušnjami za delo z nepokretno osebo. Klicati ob uri obedov na tel. št. 040-412709.
KEFIRJEVO »GOBO« vodno ali mlečno iščem za nakup. Pokličite na tel. št. 3408222194.
MLADA ŽENA nudi pomoč na domu v gospodinjstvu. Tel.040-225786.
MLADA GOSPA z izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica enkrat do dvakrat tedensko. Tel. št.: 040-43602.
PRODAM otroške pancerje Sanmarco št. 38-39 za 40,00 evrov. Tel.: 040-200910.
PRODAM Citroen C3, črne barve, leto 2004, prevoženih 30.000 km, v dobrem stanju. Tel.: 335-6407258.
PRODAM kuhinjski pralni stroj Whir-pool 6th-Sense, zelo malo rabljen, še v garanciji. Tel. na št. 348-5183106.
PRODAM skoraj novo vrstno hišo v Tržiču, veliko 130 kv. m.: mirna lega, veliko zelenja, dnevna soba, opremljena kuhinja, dve kopalnici, dve spalnici, shramba, terasa, podstrešje z možnostjo dveh sob in kopalnic, garaža, klet. Cena: 200.000 evrov, pokličite na tel. št. 347-2391220.
TRISOBNO STANOVANJE v centru Opčin dajem v najem za urad ali am-bulatorij, 450,00 evrov mesečno. Za informacije pokličite ob večernih urah na tel. št. 040-420604.
V BORŠTU dajem v najem udobno opremljeno stanovanje veliko približno 80 kv.m., s samostojnim ogrevanjem in
pečjo na drva, balkonom, lepim razgledom, parkiriščem, prostorom za psa, avtobusno postajo pred vhodom. Klicati v jutranjih ali večernih urah na tel.: 339-4484840.
Prispevki
V	spomin na Marijučo in Zdenko darujeta Karla in Irene 25,00 evrov za Center za rakasta obolenja in 25,00 evrov za zbor Vesela pomlad.
Za cerkev (novo zvonenje) na Pesku darujejo verniki iz Drage 830,00 evrov ter verniki iz Gročane 530,00 evrov.
Za cerkev v Gropadi daruje NN 25,00 evrov.
V	spomin na Claudia Stefanija daruje NN 50,00 evrov za AIL AMS F VG ON-LUS.
Ob 2. obletnici smrti Borisa Perica daruje družina 50,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade.
t
Mirno nas je zapustil naš dragi
Claudio Prasel
Žalostno vest sporočajo
brat Ervino, sestrična Nilde z Dariotom, bratranec Mario z ženo, teta Wilma in Grazia
Pogreb bo v soboto, 12. januarja 2008 ob 13.00 iz ulice Costalunga v cerkev sv. Martina v Dolini
Dolina, 10. januarja 2008
Kraško pogrebno podjetje Lipa
Claudio,
prehitro si nas zapustil.
Marina, Patrizia in Jamila
Dragi Claudio, ostal boš v naših srcih.
Boris z družino
Zadnji pozdrav Claudiotu Erika z družino
t
K mirnemu počitku je odšel naš dragi mož, oče in nono
Luciano Leghissa (Lučko)
Žalostno vest sporočajo
žena Alberta, sin Armando z Marzio, hčerka Luciana z Domenicom ter vnuki Henrik, Julijan, Vincent, Matilda in Terezija
Pogreb bo v soboto, 12. januarja ob 10.30 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v nabrežinsko cerkev.
Nabrežina, Prečnik, 10. januarja 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine
Po pogrebu sporočamo, da je 26.12.2007 umrla bivša partizanska učiteljica in deportiranka v Auschwitz
Hermina Ferluga
Za požrtvovalno, velikodušno in zavedno Slovenko žalujemo
vsi, ki smo jo poznali, cenili in spoštovali.
Milje, 10. januarja 2008
Člani
Društva Slovencev miljske občine
žalujejo za drago Hermino Ferluga in izrekajo svojcem občuteno sožalje.
12
Četrtek, 10. januarja 2008
KULTURA
/
gledališče - SNG Nova Gorica
Gledališče bo moralo živeti z manj sredstvi
Ob predstavitvi nove premiere, Letoviščarjev Gorkega, sporočilo o zmanjšanju sredstev
Ministrstvo za kulturo RS je Slovenskemu narodnemu gledališču (-SNG) Nova Gorica zmanjšalo sredstva za 60.000 evrov, tako da proračun za letošnji program znaša 330.000 evrov.
»Težave bodo nastale pri produkciji. Žal bo trpela kakovost,« je včeraj v Novi Gorici povedal direktor teatra Mojmir Konič. Na novinarski konferenci so sicer predstavili igro Maksi-ma Gorkega Letoviščarji, ki jo bodo v režiji Paola Magellija uprizorili drevi ob 20. uri. Ministrstvo je sredstva sicer zni žalo vsem tea trom, no vo go riš -ke mu mor da še naj manj, je pove dal Konič, ki pa »splošnih argumentov« mi nis tr stva, kamor so se ne us peš no pritožili, ne sprejema. »Večino sredstev jemljejo pri materialnih stroških, kjer bomo tudi zaradi inflacije težko kaj privarčevali. Še ne vem, kako bomo zaprli to leto,« je poudaril prvi mož SNG No va Gorica in zago tovil, da bodo predvide ni pro gram pre mi er izved li, a bodo stroške »zmanjšali povsod po malo«.
Kot pravi Konič, ne želijo razočarati gledalcev, saj so prodali za petino več abonmajev kot lansko sezono, ob šte vilč nej ši pu bli ki pa so tudi več igrali. »Mislim da je to zelo slabo. Smo v dilemi, ali naj to škoduje kakovosti ali količini programa. Torej revščina pri opremi ali zmanjšanje števila premier. Spodbujam direktorja, da naredimo resen upor,« je v zvezi z zmanjšanjem sredstev povedal umetniški vodja SNG Nova Gorica Primož Bebler.
Sicer pa novogoriško gledališče sezono nadaljuje z igro Letoviščarji, pod katero se je podpi sal ve li kan rus -ke književnosti Gorki in je bila krstno uprizorjena že leta 1904, na slovenskih odrih pa premierno leta 1978 v ljubljanski Drami, tudi v prevodu Milana Jesiha. Gre za enega stebrov sezone, najbolj ambiciozen tekst z zahtevno literaturo in velikim ansamblom pod režisersko taktirko Magellija, ki se po sed mih le tih vra ča v No vo Gorico, je pove dal Beb ler.
Gorki je dogajanje umestil na tipično rusko podeželje, v katerem se srečujejo, si laskajo, se žalijo, klepetajo, jadikujejo, pesnijo, se šalijo, dolgočasijo, filozofirajo, hrepenijo, ljubijo, se sovražijo ter prezirajo »dačniki«, kot se glasi originalni naslov dela. Po besedah Magellija teksta trenutno v Evropi ne igra nihče, zato za predstavo, ki je vabljiva za veliko festivalov, že velja precejšnje zanimanje v različnih delih Evrope.
Odločitev novogoriškega gledališča je Ma gel li, ki pre cej de la v Nem či -ji, ozna čil za hra bro potezo, saj gre za veliko predstavo v času, ko so zaradi komercializacije v ospredju manjše predstave. O sporočilnosti teksta je dejal, da je teater neke vrste ogledalo, kjer je življenje razumljeno kot kratka absurd na in po ma lo ne um na zgodba, ki bijo morali bolje izkoristiti. Ob tem je pohvalil novogoriški ansambel, igralka Marjuta Slamič pa je izpostavila, da so z Magellijem spet začutili gledališče.
Ob režiserju in prevajalcu pri uprizoritvi, katere proračun znaša 80.000 evrov, sodelujejo dramaturginja Željka Udovičic, lektor Srečko Fišer, scenograf Lorenzo Banci, kostumograf Leo Kulaš, avtor glasbe Alexander Ba-lanescu in oblikovalec luči Samo Ob-lokar. Igralsko zasedbo sestavljajo Primož Pir nat, Ali da Bevk, Ana Fac chi -ni, Blaž Valič, Maja Poljanec, Milan Vodopivec, Slamičeva, Radoš Bolčina, Miha Nemec, Helena Peršuh, Ivo Ba-rišič, Gorazd Jakomini ter gosta Ajda Toman in Danijel Malalan.
Že prihodnji teden bi morali v SNG Nova Gorica pripraviti naslednjo uprizoritev sezone, in sicer igro Ray-monda Queneauja Cica v metroju, a so premiero zaradi bolezni v igralski ekipi prestavili, so povedali predstavniki gle da li šča. ( STA)
Prizor iz Letoviščarjev
F. BUMBACA
ljubljana - SAZU
Zbornik o Trstenjaku
V publikaciji so zbrani posegi dvodnevnega simpozija, ki je potekal ob 100-letnici filozofovega rojstva
Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je pred meseci objavila zbornik o slovenskem filozofu in teologu dr. Antonu Trstenjaku. Leta 2006 je namreč minilo natanko sto let od Trstenjakovega rojstva in deset let od njegove smrti, zato so se pri SAZU-ju njegovemu spominu sklenili pokloniti z dvodnevnim simpozijem o njegovem življenju in delu. Simpozij je potekal oktobra 2006 v Ljubljani, Trstenjakov opus pa so obravnavali interdisciplinarno, saj so z referati nastopili zgodovinarji, psihologi, teologi in filozofi.
Anton Trstenjak se je rodil 8. januarja 1906 v vasi Rodmošči nedaleč od Gornje Radgone. Po končani osnovni šoli v Negovi je odšel na mariborsko gimnazijo, po opravljeni maturi pa se je odločil za duhovniški poklic. Študiral je v tirolskem Innsbruc-
ku, kjer je v zelo kratkem času doktoriral iz filozofije in teologije. Leta 1931 je bil posvečen v duhovnika, kmalu po zaključku študija pa je začel poučevati v Mariboru. Leta 1940 je postal profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je služboval vse do svoje upokojitve leta 1973.
Trstenjak zagotovo spada med osebnosti, ki so vtisnile globok pečat slovenskemu kulturnemu življenju 20. stoletja. Izdal je nad petdeset izvirnih knjig, poleg tega pa je redno nastopal v javnosti s pridigami, članki, intervjuji ali televizijskimi nastopi. Po drugi svetovni vojni so mu kar dvakrat ponudili docenturo v Milanu in Gradcu, a je obe ponudbi zavrnil. V času svojega življenja je prejel veliko prestižnih nagrad in odlikovanj. Umrl je 29. septembra 1996 v Ljubljani.
V Trstenjakovem poliedričnem
opusu svoj prostor najdejo tudi narodne manjšine. Trstenjak je bil namreč vedno prepričan, da so Slovenci, ki živijo izven političnih meja domovine, enakopraven del slovenskega naroda. V pričujočem zborniku je literarni zgodovinar dr. Anton Vratuša objavil krajši prispevek z naslovom Anton Trstenjak o manjšinskem vprašanju. Trstenjak je v svojih študijah obravnaval predvsem psihološke vidike asimilacije Slovencev v Furlaniji - Julijski Krajini ter na avstrijskem Koroškem. Prepričan je bil, da so neurejene razmere v škodo tako večinskemu prebivalstvu kot pripadnikom manjšine. Ker je manjšina številčno šibkejša od večine, je Trstenjak menil, da le-ta lahko preživi samo tako, da cilja na kvaliteto, saj je kvantiteta lastnost večinskega naroda, nikakor pa ne manjšine.
Primož Sturman
Nebo davnega poletja Vanje Pegana
Pri založbi 2000 je izšla že šesta knjiga primorskega pisatelja Vanje Pegana. Trinajst kratkih zgodb nosi naslov Nebo davnega poletja, pod njim pa se skrivajo tipični Peganovi junaki, ki kljub ne nujno naklonjenim razmeram vedno vztrajajo na strani življenja. Zgodbe v zbirki Nebo davnega poletja so tematsko raznovrstne in vsebinsko izredno polne. Prežemajo jih človeška širina, tiha nostalgija po intimnih občutkih, ki globoko zaznamujejo otroštvo in mladost, ter blag in pristen humor, ki spremlja vzpone in padce Pegano-vih junakov, meni avtor spremne besede h knjigi Matej Juh. Kot je Juh dejal na predstavitvi knjige, sta za Pega-novo pisavo značilni še minimalna uporaba literarnih sredstev in liričnost, ki se meša s pripovednostjo, v središču pa je vedno notranji dogodek. Zgodbe so spet vpete v domače, primorsko okolje, čeprav si Pegan želi, da ne bi bil vedno interpretiran kot primorski pisatelj. Je že res, da »so moje korenine slane«, da čutim s primorskim prostorom, a moja proza je več, smisel je drugje, je še povedal Pegan, v čigar ustvarjanju se močno čuti »kom-poniranje«, preživlja se namreč kot glasbenik. Pegan je napisal še knjigi za otroke Citronček in Giovanin ter Mesto, kratkoprozno zbirko Kopanje mornarjev v topli vodi ter romana Čoln in Pisatelj, Adam in pilot. (STA)
Pesniški turnir 2008
Založba Pivec razpisuje natečaj za izvirno neobjavljeno pesem. Na natečaju lahko s po eno pesmijo, ne daljšo od 50 verzov, sodelujejo v slovenščini pišoči pesniki. Rok za oddajo pesmi je 15. februar. Razpis sodi v okvir 11. slovenskih dnevov knjige v Mariboru - Ko te napiše knjiga 2008.Prireja jih Mladinski kulturni center Maribor. Žirija, v kateri bodo poznavalci sodobne slovenske poezije, bo izbrala 24 avtorjev, ki se bodo konec marca in v začetku aprila pomerili na dveh polfinalnih pesniških turnirjih v Velenju in Novem mestu. Dvanajst izbranih pesnikov bo v soboto, 19. aprila, s svojimi pesmimi, ki jih bodo sami podali, sodelovalo na turnirju v Viteški dvorani mariborskega gradu. Strokovna komisija bo izbrala viteza pesniškega turnirja, ki bo prejel diplomo, knjigo in denarno nagrado v znesku 500 evrov. Svojega nagrajenca bo izbralo tudi občinstvo. Avtorji naj svojo pesem pošljejo na naslov Založba Pivec, Krekova 13, 2000 Maribor, s pripisom Pesniški turnir 2008. Pesmi naj bodo podpisane le s šifro, v posebni kuverti, prav tako označeni s šifro, naj bodo avtorjevo ime, priimek, naslov, elektronski naslov in telefonska številka. Strokovna komisija bo 10. marca 2008 objavila imena 24 izbranih avtorjev na spletni strani Založbe Pivec in v nekaterih tiskanih medijih, so sporočili z založbe. (STA)
knjige za najmlajše - Galebova zbirka Novega Matajurja
Prikupna Deklica za ogledalom
Zgodbico Dima Zupana je ilustriral Klavdij Palčič - Osrednja junakinja je mala Maja, ki si je želela bratca ali sestrico...
Revija Galeb in Zadruga Novi Matajur sta najmlajše ljubitelje literature razveselili s petimi novimi slikanicami. Te so izšle pred kratkim, vsa pravljična besedila so izvirno slovenska, ilustrirali pa so jih uveljavljeni ilustratorji. Mladi bralci bodo lahko v tej pisani izdaji knjig, ki odstirajo nove svetove, posegli tudi po prikupni zgodbici Dima Zupana z naslovom Deklica za ogledalom. Zgodbica, ki so jo obogatile slikovite ilustracije Klavdija Palčiča, govori o mali deklici Maji, ki si je zelo želela bratca ali sestrico. Ko je to željo izrazila očku in mamici, sta jo najprej začudeno pogledala, nato pa sta ji razložila, da morajo za povečanje druži-nice biti izpolnjeni določeni pogoji. Maji ni bilo mar za te pogoje, želela si je le družbe, bratca ali sestrico.
Ker Maji ni bilo uslišano, se je nekega večera zaprla v svojo sobo in spoznala skrivnost male Ajam, deklice v ogledalu, v narobe svetu. Maji se je zdelo čudovito, daje naposled, če že ne more imeti bratca ali sestrice, dobila prijateljico, ki je bila za nameček Majina mala skrivnost. Z namišljeno prijateljico v ogledalu se je Maja vsak večer pogovarjala, skupaj sta odpotovali v domišljijski svet, tisti pod odejo, v katerem so se prižigale zvezdice, luna je dajala svečavo, pojavila so se široka morja, krasni sončni zahodi in še marsikaj. Ta nočna popotovanja so se dogajala vsako noč, Maje ni zanimalo nič drugega, kakor biti sama v svoji sobi. Ma-
mico in očka je Majino obnašanje začelo močno skrbeti, a kadar sta Majo vprašala, če je kaj narobe, sta naletela na prazne odgovore. Ker starša nista vedela, kako bi hčerkici lahko pomagala, sta se odločila pomoč poiskati pri zdravniku, ki proučuje dušo. Vsi trije so odšli na obisk k posebnemu zdravniku, ki se je podrobno pogovoril s staršema. Stanje male Maje pa je tudi po obisku zdravnika ostalo nespremenjeno, vse dokler se deklica ni odločila, da je bolje, da mamici in očku pove resnico. Pripovedovala jima je, kako sta se spoznali z Ajam, o izletih v narobe svet za ogledalom, o tem, kako fino je bilo, da je končno dobila prijateljico, če že nima bratca ali sestrice. Očka ji je razložil, kdo je v resnici deklica Ajam. Na list papirja je napisal Ajam in se postavil pred ogledalo. Maja ni mogla verjeti svojim očem, kajti na drugi strani v ogledalu je pisalo Maja. Očka ji je pojasnil, da se temu reče zrcalna slika, kar pomeni, da v ogledalu niti za njim ni nobene punčke. Mala deklica, ki je bila zaradi tega odkritja zelo žalostna, si je v svoji fantaziji kot nadomestek za bratca ali sestrico ustvarila namišljeno prijateljico, ki jo je pogrešala še dolgo po tem odkritju. Vse do dne, ko sta ji mami in očka povedala prekrasno novico. Sporočila sta ji, da bo naposled dobila bratca ali sestrico. Na knjižnih policah bodo najmlajši ljubitelji knjig našli še knjige Kaj medvedek sanja, Škrobek kuha, Tia in Pravljičar. (sč)
/
AVTOMOBILI
Četrtek, 10. januarja 2008
13
toyota - Za tak avto je prtljažnik odločno premajhen
Hibridni prius ima nekaj napak,
• I V«	I	•	■	v
privlači pa, ker je posebnež
1500 kubičnemu bencinskemu motorju pomaga elektromotor, ki prispeva dodatnih 35 KM
Daje prius nekaj posebnega, je vidno že iz zunanje podobe. Še bolj zgovorna je notranjost z manjkajočo prestavno ročko med sedežema, z množico stikal na volanu in z ogromnim »touch-screen« prikazovalnikom, ki še največkrat kaže shemo delovanja hibridnega pogona - kot otroci buljijo vsi v tiste lučke. Glede prostornosti bi lahko marsikaj rekli. Lahko pohvalimo velik predal med prednjima sedežema in sploh vsa odlagališča. Hvalimo tudi sedenje na zadnji klopi, vsem uporabnikom svetujemo, naj sedejo zadaj! Manj posrečeno je sedenje spredaj in sploh položaj za volanom; prednji sedež je prekratek, volan pa prenizek in preveč odročno nameščen. Prtljažni prostor pa je sploh samo razočaranje, saj je manjši kot v drugih avtomobilih srednjega razreda.
Vožnja s priusom je v mestnem prometu zelo prijetna. Moč se na kolesa prenaša brezstopenjsko, kar potniki občutijo kot udobje, ročica za izbiranje »naprej-nazaj-engine braking-parking« pa je tik ob volanu, zato je upravljanje pri-usa sila lahkotno delo. Še posebej se to pokaže v mestu, pa tudi zunaj ni težav. Na ovinkih se prius resda ne izkaže kot športno vozilo, saj mu bolj leži umirjena vožnja. Še z eno tehnično novotarijo smo se srečali v testnem priusu: s samodejnim bočnim in vzratnim parkiranjem. Nam je bilo všeč? No ja, kot učni pripomoček za avtošole je v redu, kdor pa bočno in vzratno parkiranje obvlada, sam parkira občutno hitreje kot ta sistem. Tudi bolj »zgovorne« kamere za vzratni pogled smo že uporabljali, moti tudi dejstvo, da pri pomikanju nazaj avto enakomerno piska, torej tako kot pri kombijih, ki s piskanjem opozarjajo mimoidoče, ne pa voznika. Rajši bi imeli pravega »parkirnega piskača« ...
1,5-litrski bencinski štirivaljnik bi bil dober kvečjemu v kakem malčku. Dodani elektromotor pa obrne zadevo na glavo, saj avto zmore več, kot bi pričakovali. Sicer manj kot pri prvi generaciji priusa, kjer je elektromotor deloval na pol kot turbo. A priganjanje priusu ne pristoji - prvič zaradi tega, ker je motor
ob priganjanju dokaj hrupen, drugič zato, ker je to eko-avtomobil. Lahko bi rekli, da je zoprn zvok Toyota »vgradila« namenoma, da te avto sam od sebe vzpodbuja k bolj umirjeni vožnji. K taki, ki poskrbi za nizko porabo ... Kakih 5,5 litra bencina na 100 kilometrov porabi pri pretežno umirjeni vožnji. To pa je kar zadosten eko-podatek.
Kar zadeva prtljažnik, pa je za kraj-
še potovanje prostora dovolj, za daljše potovanje, še zlasti če vo zite tudi dru ži-no, pa bo bolje, če si priskrbite prtljažnik, ki ga lahko pritrdite na streho. Če pa hočete prevažati kolo, morate kot pri katerem koli avtu podirati zadnjo klop.
Nekdo se lahko vpraša, čemu potem ne bi človek izbral avensis hibrid? Odgovor je v dejstvu, da je prius posebnež! Avensis hibrid bi bil zgolj še eden v
Stran pripravil Ivan Fischer
ftrrçy mnniler * 'i
H*
r*
W d f«";K"
množici limuzin na trgu, pa čeprav bi bil »eko«. Tak je na primer civic hibrid - torej podobno zasnovan avtomobil - hibriden, a enak limuzinskemu civicu, torej premalo poseben. In s svojo posebnostjo je prius pravzaprav brez konkurence - nobena laguna, mondeo, vectra GTS, C5 ali 407 mu zaradi tega ne pride blizu. Kdor torej želi izstopati, bo v priusu našel »dobro idejo«.
Nekaj tehničnih podatkov: bencinski motor: vrstni, štirivaljni, tekočinsko hlajeni, štiriventilska tehnika, večto-čkovno vbrizgavanje, delovna prostornina 1497 cm3, največja moč: 77 KM pri 5000 vrt/min, največji navor: 115 Nm pri 4000 vrt/min; električni sinhronski motor: največja moč: 50 kW pri 1200 vrt/min, največji navor: 400 Nm pri 1200 vrt/min; električna baterija: Panasonic, napetost: 201,6 V; največja moč kombiniranega hibridnega pogona: 112 KM, največji navor: 478 Nm pri hitrosti do 35 km/h, pogon na prednji kolesi preko elektronsko kontroliranega brezstopenj-skega planetnega gonila, pnevmatike 195/55 R16, platišča iz lahke litine.
Cena približno 26 tisoč evrov.
renault - Sedaj je zgrajen na scenicovi platformi
mu	• |	V • • •	«VI
Novi kangoo večji in zmogljivejši
Pri dveh dizelskih motorjih izpust CO2 pod 140 gramov na kilometr vožnje
Za novo generacijo kangooja trdijo, da je v primerjavi s predhodnikom napredovala v tolikšni meri, kot če bi iz clia preskočili na scenica. Primerjava je upravičena, saj si kangoo po novem deli konstrukcijsko osnovo s scenicom, in ne s cliom kot doslej. To pomeni, da gre za krepko povečanje vozila, kar se odraža na zunanjih dimenzijah in na masi (plus 250 kilogramov).
Vozili smo najmočnejšega od treh dizelskih motorjev (1,5 dCi - 105 KM) in bencinskega (1,6 16V - 105 KM). Prvi vtis je, da oba povsem ustrezata vrsti in namenu vozila. K boljši opremi sodi tudi elektronska pomoč pri stabilnosti, nadzor podkr-marjenja in zavornega učinka navora motorja. Verjamemo tudi podatku, ki ni nepomemben: kolutne zavore (po novem na vseh kolesih) ustavijo kangooja pri sto na uro po 39 metrih.
S tem ko je kangoo presedlal z ranga clia na scenica, se je seveda vsestransko napihnil. Je daljši, širši, postavljen na večje medosje - vse to se pozna pri notranji
prostornosti in ustrezno večji masi. Tudi površina prednje osnovne ploskve je večja, kljub temu pa so uspeli zmanjšati koeficient zračnega upora z 0,35 na 0,32, kar je med ostalimi ukrepi znižalo povprečno porabo goriva. Pri tem dva dizla (1,5 dCi s 70 oziroma 85 KM) celo ustrezata zahtevam za oznako Renault eco2, kar pomeni, da gre za izpuste CO2 pod 140 gramov na kilometer vožnje.
Spogledovanje z enoprostorci se nadaljuje pri položnejšem vetrobranskem steklu, predvsem pa v notranjosti. Voznikov prostor je oblikovan po scenicovem, prednja sedeža s sedalom in naslonjalom dovoljujeta hitra ovinkarjenja, klop zadaj pa je zaradi večje širine prostorna za (res) tri osebe. Prostor za kolena zadaj zdaj enačijo s tistim v vel satisu.
V kangooja je za 77 litrov predalov in predalčkov, pri čemer je izdatno izkoriščeno »podstrešje«, ki ima 2 polici. Posebnost predstavlja tudi »nadstrešje« z inovativni-ma vzdolžnima letvama, ki vključujeta
prečni letvi, le-ti pa se enostavno »na klik« namestita počez. Vse skupaj nato lahko prenaša do 80 kilogramov tovora. Od opreme expression naprej se na zadnjo klop vstopa skozi par drsnih vrat (namesto enih na desni strani), potnike zadaj pa veselita avi-onski mizici. Pri Renaultu so si dali precej
dela še s prtljažnim prostorom. Ta je prekrit s polico z nosilnostjo 50 kilogramov, ki se lahko namesti na dva različna nivoja. Kadar se tovor za klopjo nalaga do stropa (1312 litrov volumna), ni treba police puščati doma, ampak se jo zatakne v vodili za naslonjali zadnje klopi.
V Novem mestu podirajo rekorde
Zadnji delovni dan komaj preteklega leta je z montažnega traku tovarne Revoz Novo mesto zapeljal 200.000. avtomobil, izdelan v letu 2007. Na ta način je tovarna krepko presegla svoj dotedanji proizvodni rekord (177.945) in prestopila simbolični prag v avtomobilski industriji. Skupaj je bilo lani prodajni mreži predanih 200.162 avtomobilov, od tega že več kot 75.000 novih twingov, ki se zelo dobro prodajajo na evropskem trgu in katerih proizvodnja naj bi občutno porasla v letu 2008. 31-odstotno povečanje proizvodnje v letu 2007 glede na leto 2006 gre pripisati predvsem zelo dobremu začetku prodaje novega twinga v Evropi in še vedno zelo uspešnemu obstoju clia II. Glede na spodbudna predvidevanja v zvezi s prodajo obeh modelov tudi v letu 2008 si bodo v Revo-zu prizadevali še preseči rekordno količino ter tako v celoti izkoristiti proizvodno zmogljivost tovarne, ki v tem času znaša 210.000 vozil. Ocenjujejo, da bi lahko proizvodnjo dvignili še za okoli 6%, pri čemer se bo po pričakovanjih povečal predvsem obseg proizvodnje novega twinga.
Jaguar in Land Rover v roke Indijcev
Tisto, kar so mediji vztrajno namigovali, je postalo tudi uradno. Tata Motors je novi lastnik dveh angleških znamk, Jaguarja in Land Roverja. Ameriški Ford je sprejel ponudbo Indijcev, ki so za obe znamki ponudili 1,98 milijarde dolarjev. Obe prodani znamki sta bili del velike družbe Ford PAG (Premier Automotive Group), skupaj z Volvom in Aston Martinom, ki je bil ravno tako pred nekaj meseci prodan. Tako je konec še ene velike zgodbe, ki se je za Ford začela leta 1989 z nakupom Jaguarja in leta 2000 z nakupom Land Ro-verja.
Gadafi junior okusil strogost nemške poliicije
Eden od sedmih sinov libijskega poglavarja Gadafija, Seif al-Arba, je pred kratkim okusil temnejšo stran nemškega zakona o cestnem prometu.
Zaradi povečanega hrupa svojega fer-rarija 430, ki je proizvajal 110,5 de-cibela (meja je 98 decibelov), so nemški policisti odredili odvzem vozila in mu naložili 140 evrov kazni. Poleg tega bo moral 25-letnik ponovno v avtošolo, saj libijskega vozniškega izpita v članicah EU ne priznavajo.
Novi motor za corvette
Novi corvette ima najnovejši agregat iz serije Chevroletovih motorjev, ki izvirajo daleč nazaj v leto 1955. Inženirji so pri LS9 vzeli blok LS7 s sedmimi litri in ga zmanjšali nazaj na 6,2 litra, predvsem za bolj debel blok, skozi katerega so bolj optimalno razporedili vode za tekočine. Ker iz običajno dihajočega motorja ni bilo mogoče dobiti več moči, so LS9 pripeli Eaton Rootesovo turbino 6. generacije s kar 2,3 litra izpodriva in doseže 15.000 vrtljajev. Skupaj z drugimi čarovnijami v corvette ZR1 prihaja motor s 620 KM in z za 11% manjšo porabo v primerjavi z 7-li-trskim motorjem LS7. Moč zagotavlja hitrosti čez 320 km/h, na novo zasnovan šeststopenjski menjalnik z drugačnimi razmerji pa omogoča pospešek od 0 do 60 milj ne da bi bilo potrebno prestaviti v drugo prestavo, v primerjavi z Z01, ki do 60 milj potrebuje 3,6 sekunde in ima 100 KM manj, lahko pričakujemo kar impresivno številko blizu treh sekund.
1 4 Četrtek, 10. januarja 2008
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
gorica - Občinska uprava osvaja nekatere predloge stanovalcev Škabrijelove
Ulica ostaja dvosmerna, parkirišča pa samo na eni strani
Napovedujejo cestna znamenja, ojačitev osvetljave, parkirna mesta v bližini meje -»Alarm pretiran«
Župan Romoli in njegov sodelavec Cosma med včerajšnjim preverjanjem stanja
na Škabrijelovi
BUMBACA
»Stanovalci v Škabrijelovi ulici opozarjajo na izreden porast prometa, na nevarnost za vozila in ljudi ter na visoko stopnjo onesnaženost zraku in neznosen hrup. Vse to je pretirano.« Tako se je na protestno pismo tam živečih včeraj odzval županov glasnik Stefano Cosma, ki je z Ettore-jem Romolijem, odbornikom Fabiom Gen-tilejem in podjetnikom Fulviom Gianesini-jem na licu mesta preverjal stanje.
Cosmi je župan poveril, da pojasni stališče občinske uprave, za katero so nekateri predlogi stanovalcev sprejemljivi, drugi pa skregani z zahtevo o večji varnosti. »Predlagali so enosmerno vožnjo, ki pa ne bi veljala za tam živeče. Takšen ukrep bi povzročil konkretno nevarnost,« poudarja Cosma in dodaja, da se z ostalimi predlogi uprava načeloma strinja. Že se je lotila dela - pravi županov glasnik -, zato da primerno poskrbi z omejitvijo prometa za težka vozila (sicer z izjemo odseka med ulico Corsica in sedežem prevozniškega podjetja), z možnostjo parkiranja na eni sami strani ulice, z ureditvijo parkirišča na območju v javni lasti ob nekdanjem mejnem prehodu, s čimprejšnjim zarisom talnih cestnih znamenj, z ojačitvijo javne razsvetljave. Kar zadeva kontrolo policije, Cosma navaja, daje že učinkovita, saj sta ga policista v civilu ustavila, potem ko se je dvajset minut zadrževal v bližini meje; okrepitev nadzora načrtujejo tudi mestni redarji, zagotavlja občinski predstavnik. Oceno o pretiranih zahtevah stanovalcev je podkrepil s podatki o prometu, ki so mu bili včeraj priča. »Med 11. uro in 11.30 se je 38 vozil tod pripeljalo iz Italije v Slovenijo, 23 pa v nasprotno smer, vsa z zmerno hitrostjo. V istem časovnem loku tri tovorna vozila so zapustila ploščad podjetja Gianesini in zavila v ulico Corsica,« navaja in pristavlja, da so se med 11. uro in 12.15 trikrat znižale zapornice pred železniškim tirom, v koloni pa je bilo največ osem vozil na eni strani in sedem na drugi. Cosma tudi omenja, da se bo podjetje Gianesini izselilo v industrijsko cono, da pa se še spopada z birokratsko počasnostjo.
»Da bo Škabrijelova postala glavna cestna os med mestoma, je govor že vsaj pet let, vendar šele pred enim mesecem se je župan Romoli lotil problema in odločil, da bo ulica odprta vozilom in da se na trgu Me-daglie d'Oro uredi krožišče, zato da bo promet tekoč,« pojasnjuje Cosma in zaključuje s flashbackom: »Tod j e nekoč tekla pokopališka pot, v katero je po mirovni pogodbi iz leta 1947 zarezala meja. Pretrgana ulica je tedaj dobila dve imeni: v Gorici Škabrijelova, v Novi Gorici Erjavčeva, po Franu Erjavcu, slovenskem pisatelju, kije diplomiral iz zgodovine na Dunaju, rojenem v Ljubljani leta 1834 in umrlem v Gorici leta 1887. Skoraj pol stoletja je bila ulica slepa, nakar so na njej odprli prehod za pešce in kolesarje, leta 2004za čezmejni avtobus, nazadnje pa, lanskega 21. decembra, so jo odprli vozilom. Do leta 1946 je to bila varna ulica, saj je vodila na pokopališče, potem se je preobrazila v mrtvo ulico. Ne pritožujte se, če je danes ponovno oživela.«
gorica-nova gorica - Tudi Brulc o Škabrijelovi-Erjavčevi
Trg ne bo krožišče
Župan za dvosmeren promet po ulici - Problemu železniškega tira trenutno ni rešitve
Prebivalci Škabrijelove ulice v Gorici so pristojnim oblastem poslali protestno pismo, v katerem opozarjajo na posledice odprave mejnih pregrad. Njihova ulica je namreč čez noč postala glavna povezovalna cesta med Gorico in Novo Gorico, prebivalcem pa je to prineslo - po njihovem navajanju - kup nevšečnosti. O zadevi bodo obvestili tudi novogoriško občinsko upravo in predlagali nekatere rešitve. Novogo-riški župan Mirko Brulc pa se z nekaterimi predlogi ne strinja. Na slovenski strani so ulico ustrezno uredili že pred vstopom v schengensko območje, glede tira, ki seka Erjavčevo, pa občina v bližnji prihodnosti še ne načrtuje rešitev.
»Ne zdi se mi prav, da bi na Škabrijelovi ulici uvedli enosmerni promet - ocenjuje Brulc -, saj bi ga s tem omejili, to pa ni tisto, za kar smo si prizadevali ob umiku mejnih pregrad. Promet mora po Erjavčevi in Škabrijelovi teči dvosmerno. Primeren ukrep bi morda bil zmanjšanje hitrosti na Škabrijelovi ali pa postavitev hitrostnih ovir.« Župan Brulc pa se nikakor ne strinja s potekom prometa čez trg Evrope. »To ne pride v po-štev, trg Evrope ni krožišče. Na njem je dragocen mozaik, ki ima velik simbolen pomen. Tam je dovoljeno le gibanje pešcem in kolesarjem. Trg je mišljen kot prostor za zbiranje, srečanja. Tudi če bi na tistem območju dovolili promet, se stvar ne bi izšla, saj je prostor preozek, tam niti mestni avtobus ne more mimo,« meni župan. Na vprašanje, ali se podobne pritožbe o pregostem prometu pojavljajo tudi na slovenski strani, Brulc odgovarja nikalno: »Na te posledice umika mejnih pregrad in posledično omogočenega prometa za avtomobile čez mejni prehod smo bili pripravljeni. Že pred tem smo semafo-rizirali bližnje križišče in uredili kolesarske steze. Vesel sem, da so tudi na italijanski strani na koncu Škabrijelove uredili krožišče, prepričan pa sem tudi, da se bo našla pametna rešitev za stisko stanovalcev.«
Župana smo opozorili še na železniški tir, ki tik pred mejnim prehodom seka Erjavčevo ulico na slovenski strani. Ko po njem nekajkrat na dan vozijo vlaki, se na obeh straneh nabere kolona vozil. Zanimalo nas je, ali na občini snujejo kakšne primerne rešitve v obliki podhoda ali česa podobnega. »V bližnjem obdobju petih do šestih let ne razmišljamo o uresničitvi česa podobnega - pojasnjuje Brulc -, ne trdim pa, da zadeva nekoč ne bo urejena. Gre za veliko investicijo, ki je v bližnji prihodnosti ne predvidevamo. Menim pa, da dnevno po tem tiru ne pelje toliko vlakov, da se teh občasnih motenj prometa ne bi dalo potrpeti. Živimo pač v mestu in takšne reči sodijo zraven.«
Katja Munih
Župan Brulc (zgoraj) in trg Evrope z Vecchietovim mozaikom
FOTO K.M., BUMBACA
gorica - Marinčič
»Uprava
križem
rok«
»Kar se dogaja v Škabrijelovi ulici, je -po Marquezu - kronika napovedanega kaosa,« ugotavlja goriški občinski svetnik Marko Marinčič in svojo oceno utemeljuje: »Vsakomur je bilo jasno, da bo ob padcu meje ta ulica postala glavna os med Gorico in Novo Gorico. Vsakomur razen goriški občinski upravi, kije do zadnjega stala križem rok. Sam sem v občinskem svetu opozoril na problem že lanskega julija in nato spet septembra. Pravega odgovora ni bilo, ukrepov še manj. Šele decembra so ulico prekrili s svežo plastjo asfalta, bolj da bi zadostili estetiki ob navalu videokamer zaradi padca meje kot pa funkcionalni ureditvi prometa. K tej niso prispevale niti risbice na pločnikih, ki so kolesarjem ponudile le utvaro kolesarskih stez, povrhu v nevarnem sobi-
Marko Marinčič
BUMBACA
vanju s pešci. Razumljivo je, da se sedaj stanovalci hudujejo. Njihov protest je upravičen, četudi me nekatere njihove zahteve ne prepričajo. Čemu bi na tej ulici omejili hitrost na 30 km/h, ko pa take omejitve ni nikjer druge v mestu, niti na korzu? Še manj me prepriča predlog o enosmerni vožnji in preusmeritvi polovice prometa čez Transalpino - trg Evrope: ta trg potrebuje ovrednotenje, ne pa to, da bi Vecchietov mozaik postal očrnjen podstavek avtomobilskega krožišča. Gotovo bi na Škabrijelovi bili koristni vidnejši prometni znaki, ležeči policaji, prehodi za pešce in boljša osvetlitev. Predvsem pa bi morali urediti promet, tako kot so ga znali zgledno na Erjavčevi, kjer je jasno odmerjen prostor za pešce, kolesarje, vozna pasova za avtomobile, mesta za parkiranje in postanke avtobusov. Vožnja je varnejša in tekoča, tudi ker je ulica le v manjši meri namenjena parkiranju. Podobno racionalno se da urediti tudi Škabrijelovo ulico, s katere bi morale čimprej stran cisterne tam neumestno prisotnega avtoprevoznika. Parkiranje bi morali dovoliti le na eni strani in pridobiti nekaj novih mest izven cestišča, s (pravimi) kolesarskimi stezami in ojačenjem javnega prevoza pa postopoma privaditi občane k opuščanju avtomobila. To zadnje pa ne velja le za Škabrijelovo, pač pa za vse mestne ulice, kijih bremeni neznosen promet. Prejšnja uprava je sprejela prometni načrt, ki je šel v pravo smer. Romolijeva išče drugačno smer, kakšno pravzaprav pa še sama ne ve. Medtem pa na ulicah, začenši s Škabrijelovo, narašča prometna zmeda.«
gorica - Puntajo se trgovci tamkajšnjih trgovin
Premirje na Travniku
Tehnična komisija preučuje širitev gradbišča, občinska uprava išče alternativna parkirišča
Gradbišče na Travniku
BUMBACA
Goriški občinski upravi se ne puntajo le stanovalci iz Škabrijelove ulice, temveč tudi trgovci z goriškega Travnika, ki napovedujejo protestno mobilizacijo, če ne bodo zagotovljena parkirišča na trgu, potem ko bo gradbišče zaobjelo središčno ploščad. Včeraj so si potek del prišli ogledat župan Romoli in njegov sodelavec Cosma ter odbornik Gentile. Dan prej se je s problemom spopadala tehnična komisija, ki bo morala avtorizirati širitev gradbišča na območje centralnega parkirišča, kar zahteva gradbeno podjetje Luci Costruzioni. Temu nasprotujejo trgovci, dokler se poseg ne bo končal pred prefekturo in v ulici Oberdan. Pred koncem tedna ne bo novosti, je izjavil Romoli, ki napoveduje odločitev za prihodnji teden in je zato prepričan, da bo to tudi čas premirja s trgovci. Tehnična komisija je na delu, iščejo pa se alternativne rešitve, ki bi zagotavljale nadomestna parkirišča; brez le-teh se tamkajšnjim trgovinam napovedujejo časi suhih krav.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 10. januarja 2008
15
gorica - Koordinacija odborov za zaščito okolja opozarja na nerešeni okoljski vozel
Cordicom zahteva analizo zemljišč ob upepeljevalniku
Preveriti hočejo prisotnost škodljivih snovi - Srečali se bodo z Romolijem in Petejanom
Opuščena goriška sežigalna naprava na meji s sovodenjsko občino
BUMBACA
poljane - V torek zvečer pred gostilno »pri Brankotu«
Nesrečno prečkanje
Avtomobil povozil Karla Černica - Zaradi pretresa možganov se zdravi v goriški bolnišnici
Na Poljanah je v torek nekaj po 20. uri avtomobil povozil Karla Černica, 61-letnega upokojenega profesorja na klasičnem liceju Primož Trubar. Z rešilcem so ga takoj zatem prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je k sreči doživel le lažji pretres možganov; v bolnišnici bo ostal na zdravljenju nekaj dni.
Černic je bil skupaj s številnimi Doberdobci na praznovanju rojstnega dne šestdesetletnega prijatelja v gostilni »pri Brankotu«. Še preden se je praznik začel, se je Černic nameraval odpraviti do svojega avtomobila, ki je bil parkiran na drugi strani ceste.
Preden je prečkal cestišče, je počakal, da je peljal mimo avtomobil, ki je prihajal iz Doberdoba, nato pa se je odpravil na drugo stran. Černic pri tem ni opazil, da j e i z druge smeri, to se pravi iz Devetakov, v istem trenutku prihajal drug avtomobil, ki ga je upravljala 26-letna Vesna Devetak z Vrha. Mlada voznica je naenkrat zagledala pred sabo Černica in se ni uspela izogniti trku. K sreči zgleda, daje avtomobilom Černica le oplazil, sicer bi bile posledice trka še veliko hujše. Profesorja je vrglo ob rob cestišča, kjer je obležal, ne da bi izgubil zavest. Nesrečo je opazil pevec zbora Jezera, ki
je pravkar prišel na Poljane in kije zatem takoj klical na pomoč. Iz gostilne so pritekli ostali člani zbora in drugi gostje, ki so nemudoma obvestili službo 118. Po začetnem preplahu je bilo takoj jasno, da nesreča ni bila tako huda, ne glede na to pa so se prisotni delno oddahnili le po prihodu rešilnega avtomobila. Osebje službe 118 je namreč takoj ugotovilo, da Černic ni doživel zlomov in da njegovo zdravstveno stanje ni bilo posebno zaskrbljujoče. Ponesrečenca so zatem z rešilnim avtomobilom prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje zaradi pretresa možganov.
tržič - Jutri ter v soboto in nedeljo mobilizacija delavcev
Protest pred ladjedelnico
Kovinarji zahtevajo podpis nove državne kolektivne pogodbe - Nanjo čakajo od junija lani
tržič - Po padcu meje
Prve pozitivne posledice
Po padcu schengenskih mejnih pregrad ima Tržič po oceni občinskega svetnika Fabia Del Bella pred seboj dve pomembni razvojni priložnosti. Prva je vezana na gradnjo ladjedelnice slovenskega podjetja Seaway v industrijski coni Ližerc, druga pa na pretok turistov na čezmejnem območju med tržiško občino ter Devinom-Nabrežino, Komnom in Štanjelom. Del Bello poudarja, da bo podjetje Seaway zagotovilo tristo novih delovnih mest, v svojo novo ladjedelnico pa bo vložilo 35 milijonov evrov. Po njeni izgradnji bo po Del Bellovih trditvah Tržič postal italijanska prestolnica navtike, kar bo zagotovilo mestu pomembno gospodarsko rast. »Pravkar pripravljam serijo konkretnih predlogov, vezanih na razvoj čezmejnega kraškega parka, ki jih bom nato dal na razpolago občinskemu odboru, občinskim komisijam ter konzultama za kulturo in šport,« nazadnje napoveduje Del Bello.
Po praznikih se nadaljuje nezadovoljstvo kovinarjev, ki čakajo na podpis nove državne kolektivne pogodbe in ki so za jutrišnji dan napovedali vsedržavni protest.
Včeraj so se predstavniki kovinarskih sindikatov FIM, FI-OM in UIL ponovno srečali z vodstvom zveze industrijcev, seveda pa je bile osrednja tema zasedanja kolektivna pogodba, kije zapadla lanskega 30. junija. »Plače italijanskih delavcev so med najnižjimi v Evropi, poleg tega pa se v Italiji zgodijo štiri smrtne nesreče na dan,« opozarjajo člani pokrajinskih tajništev kovinarskih sindikatov in zahtevajo od zveze industrijcev, da čim prej pristane k dogovoru, na podlagi katerega bi med drugim delavcem povišali plače. »Bolj kot čakamo, bolj se niža naša kupna moč,« pojasnjujejo sindikalisti in napovedujejo, da kovinarji bodo jutri stavkali osem ur. Pred tržiško ladjedelnico bodo delavci manifestirali ves dan, protest pa se bo nadaljeval tudi v soboto in nedeljo. Delavci nameravajo preprečiti vhod v ladjedelnico tudi zaposlenim pri zunanjih podjetij, ki imajo v teh dneh veliko dela. Dne 30. januarja je namreč predvidena splavitev ladje Ruby Princess, ki jo bodo predvidoma oddali ladjarju Princess Cruises jeseni. Februarja bodo v doku ladjedelnice začeli graditi 320 metrov dolgo ladjo Dream Princess, ki je za 30 metrov daljša od zadnjih zgrajenih ladij. Premec ladje Dream Princess naj bi bil v okviru praznovanj stoletnice ladjedelnice nekaj časa razstavljen tudi na trgu Republike, na kar pa se v pristaniškem mestu ljudje in upravitelji odzivajo z deljenimi mnenji.
Deželna koordinacija odborov za zaščito okolja in kakovost bivanja Cordicom odločno zahteva analizo zemljišč ob goriškem upepeljevalniku, ki stoji natanko ob meji s sovodenjsko občino. »-Ze z Alessandrom Bonom, odbornikom za okolje bivšega goriškega župana Vit-toria Brancatija, smo bili dogovorjeni, da bo treba ob sežigalni napravi pri Sovod-njah analizirati zemljišča in ugotoviti, ali so v zemlji prisotne škodljive snovi,« pojasnjuje Vincenzo Bellini, predsednik odbora Ambiente e salute in pokrajinski delegat deželne koordinacije Cordicom. Po njegovih besedah so okoljevarstveniki v preteklosti že večkrat pozvali goriške upravitelje, naj jim posredujejo podatke o onesnaževanju upepeljevalnika, vendar doslej niso še prejeli nikakršnega odgovora. »Sprašujemo se, ali so sploh do danes opravili kako analizo, in ali so morda kak podatek namerno spravili v predal namesto, da bi ga predstavili javnosti,« opozarja Bellini in napoveduje, da se bo v prihodnjih dneh srečal z goriškim županom Ettorejem Romolijem in z njegovim odbornikom Francescom Del Sordijem. Na srečanju bo govora o raznih perečih okoljskih vozlih, med katerimi bo seveda tudi upepeljevalnik. Del Sordi je včeraj zagotovil, da bo pred srečanjem preveril, kateri so zaenkrat razpoložljivi podatki o onesnaževanju, sicer pa je povedal, da sežigalno napravo med Gorico in Sovodnjami trenutno uporabljajo kot skladišče vozil, sicer pa ni nikakršnih načrtov o njeni drugačni uporabi. »Za upepeljevalnik na goriški občini nimamo nobenega dolgoročnega načrta, saj se trenutno ukvarjamo s celo serijo drugih vprašanj,« je komentiral Del Sor di.
Bellini se namerava v prihodnjih tednih srečati tudi z župani iz Zagraja, Gradišča in Sovodenj ter podobno kot z Romolijem tudi z njimi preveriti glavne okoljske vozle. S potrebo po analizi zemljišč ob upepeljevalniku soglaša tudi sovodenjski župan Igor Petejan. Po njegovih besedah je sovodenjska občina opravila analizo tal ob sežigalni napravi pred 25 ali 30 leti, takrat pa so v zemlji ugotovili prisotnost dioksina. Zatem so večkrat zahtevali novo raziskavo, vendar zaman. Nove analize bi bile zato še kako potrebne. Pri tem pa Petejan opozarja, da gre za zelo kočljivo vprašanje, reševanje katerega odpira nova vprašanja. Analize so po njegovih besedah le prvi in seveda obvezen korak, nakar pa bo treba morebitne ugotovljene probleme dosledno reševati. (dr)
gorica - Danes
Odprta vrata višjih srednjih šol
Slovensko višješolsko središče v Gorici bo danes odprlo vrata dijakom tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihovim staršem, da jih seznani s svojo ponudbo. Pri ogledu prostorov jih bodo spremljali profesorji, ki jim bodo na razpolago za katero koli informacijo tako o učnih programih kot o poklicnih možnostih, kar lahko prispeva k zavestni izbiri najbolj primerne študijske poti. Starši in dijaki bodo tudi prejeli potrebna navodila za vpis na šolo. Dan odprtih vrat na slovenskih višjih srednjih šolah v ulici Puccini v Gorici bo potekal nocoj med 18. do 20. uro. Na šolah pričakujejo, da bo priložnost izkoriščena, saj na višješolski študijski poti dijak dozoreva tudi poklicne ambicije.
Naj k temu še pripišemo, da vpisovanje v šole vseh stopenj s slovenskim učnim jezikom poteka do 30. januarja na ravnateljstvih v Gorici in Doberdobu.
gorica
»Za jezom se skriva hlastanje po dobičku«
Vincenzo Bellini
BUMBACA
Za na čr to va njem no ve ga jezu med Pevmo in Štmavrom se skriva hlastanje po dobičku. V to je prepričan Vincenzo Bellini, predsednik odbora Ambiente e salute in pokrajinski delegat deželne koordinacije Cordicom, ki meni, da nova rečna pregrada na Soči ni ni ka kor po treb na. » Nov jez bi zgra -dili samo zato, da bi zasebnik zaslužil s proizvodnjo energije, javnost pa ne bi imela nobene koristi,« meni Bellini in opozarja, da tudi kanal, ki gre iz Gorice proti Fari, služi skoraj izključno podjetju Fantoni za proizvodnjo električne energije. Po Bellinijevih besedah bi se h gradnji novega jezu lahko pristalo le, če bi ga zgradila občina, ki bi nato denar iz prodaje elektrike namenila potrebam krajevne skupnosti.
Jez bo skupaj z drugimi okoljski-mi vozli ena izmed okoljskih tem, o katerih se bo Bellini v prihodnjih dneh pogovarjal z goriškim županom Ettorejem Romolijem in njegovim odbornikom Francescom Del Sordijem. »Kot je že večkrat poudaril župan, smo formalno proti gradnji novega jezu, saj si prizadevamo za rešitev težav po diplomatski poti,« je včeraj pojasnil Del Sordi in nadaljeval: »Če po diplomatski poti pa ne bo šlo, bomo zatem preverili druge rešitve.« Po Del Sordijevih navedbah je goriška občina pred kratkim po neformalni poti prejela od konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine, kije pobudnik gradnje nove rečne pregrade, doslej pripravljeno gradivo o jezu. Odbornik ob tem razlaga, da konzorcij ne posebno pritiska za gradnjo novega jezu, vsekakor pa upravitelje odločno opozarja na svoje težave z namakanjem. »Dolžni smo upoštevati potrebe konzorcija in skušati najti najboljšo rešitev,« razlaga Del Sordi in opozarja, da je bila med drugim v Osimskem sporazumu predvidena gradnja dveh jezov na Soči. V Solkanu so ga zgradili, v Gorici pa ne.
Po besedah Bellinija je pereče tudi vprašanje onesnaženosti Soče. Pred ne kaj več kot enim me se cem so čla ni koordinacije Cordicom posredovali javnosti podatke deželne agencije za okolje Arpa, na podlagi katerih je jasno, da Soča ni primerna za kopanje. Od izliva Korna do Gradišča in Pierisa je reka izredno onesnažena, saj koncentracija bakterij vrste »escherichia coli« več desetkrat presega po zakonu najvišjo dovoljeno vrednost. Bellini trdi, da je treba kopanje v Soči prepovedati, ob vsem njenem toku pa je treba postaviti table, ki opozarjajo na prepoved in sploh na nevarnost za zdravje. Odbornik Del Sordi je povedal, da se bodo z Bellinijem rade volje pogovarjali o namestitvi tabel, vsekakor pa je tudi pojas nil, da ob či na prav za prav k te mu ni obvezana po zakonu. Po njegovih bese dah je na mreč ko pa nje v vseh slad -kih vodah kot tudi v morju prepovedano, dovoljeno pa je le na območjih, kjer so urejena kopališča in kjer redno opravljajo meritve stopnje onesnaže-nos ti.
Člani koordinacije Cordicom z Bellijem na čelu se bodo o kopanju in onesnaženosti vode pogovorili z vsemi župani občin ob Soči. V prihodnjih tednih načrtujejo tudi srečanje z županom Sovodenj Igorjem Petejanom, ki meni, da izgradnja čistilne naprave predstavlja edino možnost za rešitev okoljske-ga vozla. »Čim prej je treba rešiti problem Korna ter greznic Gorice in Nove Gorice. Vse drugo je besedičenje,« pravi Petejan. (dr)
16
Četrtek, 10. januarja 2008
GORIŠKI PROSTOR
/
vipava - Po poskoku cen prehrambenih izdelkov
Kmetje zavračajo krivdo za podražitve
Tomažič: »Zanje so krivi trgovci - Odkupne cene za kmete ostajajo enake
Kmetje niso krivi z zadnje podražitve hrane, saj so odkupne cene pod evropskim povprečjem in tudi zadnja povišanja jih ne bodo dosegla, hkrati pa cene hrane na trgovskih policah primerljive z evropskimi, je prepričan direktor Kmetijske zadruge Vipava Branko Tomažič. »Zato od države zahtevamo, da ugotovi, kdo v verigi od njive do mize si jemlje preveč,« je poudaril na včerajšnji novinarski konferenci v Vipavi. Po Tomažičevih besedah so za podražitve krivi trgovci.
»Ugotavljamo, da si trgovina jemlje preveč. Če je to res, mora država ukrepati,« je prepričan Tomažič. »Država nas ščiti pred različnimi nepravilnostmi, kot so kriminal ali mamila, zato se je dolžna tudi v tem pogledu odgovorno vključiti in priporočiti, če ne celo predpisati pravila igre. Država je dolžna zaščititi pridelavo, predelavo in tudi potrošnika pred neupravičenim bogatenjem posameznika v verigi,« je poudaril.
Po mnenju predsednika Kmetijske zadruge Vipava Antona Šinigoja bi morali trgovci svoje marže in rabate, ki naj bi sedaj presegali 60 odstotkov, prepoloviti. Država bi lahko dovolila marže do določene višine, nato pa bi jih obdavčila, je predlagal. Tomažič je na drugi strani omenil možnost, ki jo uporabljajo v nekaterih evropskih državah, da bi na izdelkih označili kolikšni deli cene pripadajo kmetu, predelovalcu in trgovcu.
Sicer pa so po njunem mnenju za
V
Direktor Kmetijske zadruge Vipava Branko Tomažič
FOTO K.M.
®
gorica-nova gorica - Spet trenja med taksisti
Brez pristojnosti
Zakonske prepreke pri reševanju vozla - Problem se pojavi pri obiskovalcih HIT-ovih igralnic
Med goriškimi taksisti je zadnje dni zavrelo: pritožujejo se nad tem, da jim novogoriški kolegi izmikajo posel. Slednji naj bi potnike čakali tudi na goriški železniški postaji in drugod na italijanski strani in jih prevažali v Novo Gorico, česar pa ne bi smeli. Novogoriški taksisti lahko potnike peljejo v Italijo, v želen kraj, v domovino pa se morajo vračati s praznim avtomobilom. Za njihove italijanske kolege velja enako. Dokler je bil na meji policijski nadzor, so to v veliki meri upoštevali, saj so policisti vedeli, kdo je taksist in da je na službeni vožnji, pa čeprav je ob vrnitvi v domovino taksist s strehe vozila snel tablo z napisom »taxi« pod pretvezo, da je na zasebni vožnji in da prevaža znance. Očitno pa od odprave mejnega nadzora napisov na strehah ob vrnitvi v Novo Gorico nekateri ne ugašajo in za nameček pri tem še prevažajo potnike, kar so bržkone opazili tudi goriški taksisti in začeli na to vedno glasneje opozarjati.
Trenja med novogoriškimi in goriškimi taksisti naj bi se začela že leta 2004 z vstopom Slovenije v EU. Darko Petrovčič, predsednik prometne sekcije na novogoriški obrtni zbornici, v katero so vključeni tudi taksisti, o težavah, ki bi med novogoriškimi in goriškimi taksisti vzniknile po odpravi mejne kontrole lanskega decembra, ni obveščen, ve pa za nekaj primerov iz minulih let. Leta 2005 je novogoriški mestni svet sprejel pravilnik oziroma odlok o taksi prevozih v občini, s katerim je bilo določeno, pod katerimi pogoji lahko posameznik pridobi dovoljenje za taksista, določeno je bilo število taxi postajališč v mestu itd. »Taksisti morajo biti zaposleni, obvladati slovenski jezik, opraviti izpit o pozna-

zadnje podražitve krivi trgovci, katerim država preveč popušča. »Slovenska politika je preko veletrgovcev spretno zadrževala inflacijo pri hrani. Zato imamo sedaj visok in drastičen skok cen, ker v preteklosti nismo sledili cenam kmetijskih pridelkov in izdelkov v Evropi. To je bila napaka,« je poudaril Tomažič.
Po njegovih besedah se je odkupna cena mleka v zadnje pol leta dvignila za šest centov, medtem ko je odkupna cena mesa ostala enaka. Proizvodnja mleka ni več tako ogrožena, a so tudi nove cene nižje kot v sosednjih državah. Tako je večje evropske mlekarne - brez avstrijskih in italijanskih -100 kilogramov mleka v oktobru stalo 38,67 evra, slovenske pa le 30,85 evra, je pojasnil direktor Kmetijske zadruge Tomažič. Opozoril je na zaskrbljujoče stanje v prireji mesa, kjer odkupne cene ob višanju cen v mesnicah za kmete ostajajo enake. Tako bi lahko pri nas že prihodnje leto začelo primanjkovati mesa, črni oblaki pa se zgrinjajo še na vinogradništvom, je dejal.
V Kmetijski zadrugi so se odzvali tudi na pozive k bojkotu domače hrane oz. njeni prodaji v tujino. »To bi bila velika nespametnost. Sem proti temu, saj mora naša hrana ostati doma,« je dejal To-mažič in pozval k bojkotu uvožene hrane. Šinigoju se napoved sindikatov, da bodo meso prodajali v tujino, kratkoročno sicer zdi prava, a napačna za državo in slovenskega potrošnika. (Sta)
Goriški taksi na ulici
pred železniško postajo
BUMBACA
vanju mesta,« našteva pogoje načelnica oddelka za gospodarstvo na novogoriški mestni občini Tatjana Gregorčič. Občina je tako doslej izdala devet veljavnih dovoljenj za ponudnike tovrstnih storitev, vseh avto-taksi vozil pa je registriranih dvanajst. »Odlok mestne občine je pripravljen na podlagi zakona o prevozih v cestnem prometu. Ta obravnava taksi prevoze kot prevoze v notranjem prometu, zato nimamo nobenih pristojnosti, da bi reševali težave na tej ali oni strani meje. Že leta 2005 so se na to temo sestali slovenski in italijanski predstavniki ministrstva za promet in stalna mešana italijansko-slovenska komisija. V sklepu, ki so ga sprejeli, je navedeno, da soglasno ugotavljajo, da ministrstvi za promet obeh držav nimata neposredne pristojnosti za reševanje tega problema na tej in oni strani meje. To bi lahko spremenili le s spremembo zakonodaje na tak način, da bi bil taksi prevoz obravnavan kot prevoz v mednarodnem prometu in ne v notranjem prometu, kot je sedaj,« pojasnjuje Gregorčičeva. To pomeni, da lahko slovenski taksist stranko pelje v Italijo le na želen kraj, jo odloži in se vrne s praznim avtomobilom, ne pa da v Italiji prevzame drugo stranko, ali nanjo celo čaka na za to določenih taksi postajališčih; isto velja za italijanske taksiste. Ker gre pri tem pretežno za obiskovalce HIT-ovih igralnic in hotelov, se takoj pojavi problem. Nekateri gostje se namreč s taksistom, ki ga iz Slovenije pripelje v Italijo, želijo že v naprej zmeniti za prevoz ob naslednjem obisku v Sloveniji in zato naročijo, naj jih pride določenega dne iskat v Italijo. Taksisti mnoge odpeljejo tudi na letališči v Ronke in Benetke, kjer se brez težav najde potnik, ki bi želel prevoz v Slovenijo. (km)
pokrajina
Zavetje za ženske
V stanovanju podjetja ATER
Licia Morsolin
BUMBACA
Uprava goriške pokrajine namenja posebno skrb ženskam in materam v stiski. V ta namen sklepa konvencijo z raznimi dejavniki na teritoriju, na podlagi katere bodo zagotavljali začasno namestitev in primerno oskrbo za ženske, ki so žrtve nasilja ali živijo pod njegovo grožnjo. Novost bo danes novinarjem predstavila pokrajinska od-bornica Licia Morsolin.
Projekt zavetišča je namenjen ženskam z otroki ali brez njih, ki živijo v občinah goriške pokrajine ter so podvrženi nevarnosti fizičnega ali psihološkega nasilja, hkrati pa tudi njihovim morebitnim mladoletnim otrokom. Kot so povedali na pokrajini, bodo ogrožene ženske našle zatočišče v stanovanju, ki ga bo dalo na razpolago podjetje za teritorialne gradnje ATER, in sicer za obdobje največ šestih mesecev. Šestmesečno bivanje bo mogoče le še enkrat obnoviti. Obenem bodo ženski zagotovili primerno asistenco za oddaljitev od družinskega kroga, v katerem je doživljala nasilje ali ji je pretila katera koli nevarnost; v ta namen ji bo na razpolago usposobljeno osebje, ki bo nudilo psihološko podporo in po potrebi tudi pravno svetovanje. Ob goriški pokrajini bodo konvencijo podpisali še socialne službe občin severnoposoškega in južnoposoške-ga okrožja, pokrajinsko podjetje ATER ter združenji prostovoljnega dela, ki skrbita za ženske v stiski, Da donna a donna in SOS Rosa.
Začenja se tečaj smučanja
Po uspešno zaključenem zimovanju v Valzoldani, se pri Slovenskem planinskem društvu v Gorici že pripravljajo na skorajšnji začetek nedeljskih tečajev smučanja. Prva vaja bo v nedeljo, 27. januarja. Zaradi »snežne suše« izbira kraja poteka tečajev še ni bila dokočno določena. Vsekakor priprave tečejo; dre-vi med 19.30 in 20.30 bodo na društvenem sedežu na Verdijevem korzu 51 v Gorici sprejemali prijave. Prijave bodo sprejemali tudi v ponedeljek, 14. januarja.
Svečke ob »ubitem« travniku
V	Novi Gorici se snuje civilna pobuda »Potegnimo voz iz Blatnega dola«. Njeni člani jo tako utemeljujejo: »Mladi Novogoričani, ki nam ni vseeno, kako zgleda mesto in kako v njem živimo, se sprašujemo, ko gledamo naš simbolni travnik in njegovo okolico: Ali morda tudi kamen boli, če pretežko stopiš nanj? Nismo prvi, radi pa bi bili zadnji. Simbolno bomo za ubiti travnik v nedeljo, 13. januarja, ob 16.30 uri prižgali ob njem svečke.« O namenu civilne pobude bodo seznanili javnost s pomočjo novinarjev, s katerimi se bodo jutri ob 13. uri sestali na novogoriški občini. Članom pobude so se pridružili Zveza kulturnih društev Nova Gorica, Društvo za kakovost bivanja Nova Gorica, Amaterski mladinski oder, Forum za Goriško in Zveza združen borcev NOB Nova Gorica.
Medijski pluralizem
Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici pripravlja prvega v nizu letošnjih družboslovnih večerov, tokrat na temo Medijski pluralizem in pritiski na medije v Sloveniji. Potekal bo danes z začetkom ob 18. uri v Obrtnem domu v Novi Gorici (ulica Gradnikove brigade, 6). Sodelovali bodo Matevž Tomšič z novogoriške fakultete za uporabne družbene študije, Marko Milo-savljevič s fakulteta za družbene vede na ljubljanski univerzi, Matej Makarovič, z novogoriške fakultete za uporabne družbene študije, Peter Jančič iz Združenja novinarjev in publicistov, Grega Repovž iz Društva novinarjev Slovenije, Silvester Šurla, novinar Maga, in Vesna Humar s Primorskih novic. Debatno mizo bo vodila in posege povezovala Petra Bezjak, novinarka RTV Slovenija. (km)
Padec na pločniku
Deset dni se bo morala zdraviti ženska iz Štarancana, ki je včeraj padla na tla, potem ko je stopila v eno izmed lukenj na pločniku tržiške ulice Matteotti. Do nesreče je prišlo v popoldanskih urah, ženska pa je zadobila močan udarec v obraz. Z rešilnim avtomobilom so jo prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč, zatem pa se je lahko vrnila na svoj dom v Štarancan.
Visoki obisk v kasarni Guella
Kasarno Guella na trgu Battisti v Gorici, kjer je sedež konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli, bodo danes obiskali predstavniki državnega poveljstva italijanskih vojaških sil. Ob tej priložnosti bo na območju trga veljala prepoved prometa od 8.45 do zaključka vojaške ceremonije.
Franco Battiato v Tržiču
Evropska turneja italijanskega kantav-torja Franca Battiata se bo v soboto, 2. februarja, zaključila s koncertom v občinskem gledališču v Tržiču, med katerim bo glasbenik predstavil svoj zadnji film »Niente e come sembra«. Vstop bo možen le z vabili, ki jih bo v prihodnjih dneh mogoče dobiti v kabinetu tržiškega župana v prvem nadstropju županstva na trgu Republike.
Saturnia in Vulcania
V	razstavnih prostorih Antiche mura v ulici Fratelli Rosselli v Tržiču bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo z naslovom »Una questione di classe. Saturnia e Vul-cania«; posvečena je potniškima ladjama Saturnia in Vulcania, ki so ju zgradili v tržiški ladjedelnici pred osemdesetimi leti, zatem pa so z njima pluli proti Severni in Južni Ameriki številni izseljenci iz Trsta, Laškega in Furlanije.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 10. januarja 2008
17
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU
MORETTI, ul. Olives 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
ZANARDI, ul. Trieste 31, tel. 0481481252.
Gledališče
Q Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -
22.10 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Il mi-
stero delle pagine perdute«. Dvorana 3: 17.30 »La bussola d'oro (The
gorica - Verdi
Izgubljeni glas
Letošnji januar bo ostal zabeležen v zgodovini občinskega gledališča Verdi. Po uspelem koncertu zbora ruske armade ter pred prav tako pričakovanimi muzikali in gledališkimi predstavami prihodnjih dni nam program umetniškega vodje Walterja Mramorja ponuja nocoj ob 20.45 izredno premiero predstave »Farinelli - izgubljeni glas«. Gre za goriško sezono posebej pripravljen večer glasbenega združenja Coro da Camera iz Vidma v sodelovanju z goriškim Ars Ateljejem. Koncert bo slonel na kompozicijah, ki jih je napisal slavni Carlo Broschi, sicer znan z imenom Fa-rinelli. Protagonistka večera bo goriški mezzosopran Romina Basso, katere slava je zasluženo presegla krajevne meje. Program obsega tudi skladbe Haendla in Vivaldija, ob Romini Basso pa bo pela še sopranistka Nuria Rial; spremljal ju bo baročni orkester Collegium Apollineum pod taktirko Marca Feruglia.
Golden Compass)«; 20.00 - 22.00 »Una moglie bellissima«.
CORSO: zaprt.
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Natale in crociera«.
Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.20 »Una moglie bellissima«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.20 »Il mi-stero delle pagine perdute«.
Dvorana 4: 17.30 »Bee Movie«; 20.00 -22.10 »La promessa dell'assassino«.
Dvorana 5: 17.30 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«; 20.00 - 22.00 »Irina Palm«.
iS Razstave
DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ vabi na premierno komedijo Primorske zdrahe (26. januarja ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani v Štandrežu; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici.
OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: »SiparioRagazzi« 13. januarja ob 16. uri »Hansel e Gretel«; »SiparioProsa«: 17. januarja ob 21. uri »LAvaro« (Molière); informacije v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057).
OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: 14. in 15. januarja »L'uomo, la bestia e la vrtù«; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (kor-zo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in na sedežu ERT-a v Vidmu.
SSG IN SNG NOVA GORICA: v ponedeljek, 28. januarja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Ed-warda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; informacije na tel. 0481547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na korzu Verdi 51).
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabi v kulturni center Lojze Bratuž v Gorici na niz veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh«: 13. januarja ob 17. uri Boeing Boeing (Dramski odsek prosvetnega društva Štandrež); 20. januarja ob 17. uri Zupanova Micka (Gledališče Toneta Čufarja - Jesenice); 29. januarja ob 20. uri Natečaj Mladi oder - nagrajevanje (Gledališka skupina Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske); 31. januarja ob 20.30 Primorske zdrahe (dramski odsek PD Štandrež).
KD JEZERO Modra's galerija vabi v soboto, 12. januarja, ob 19. uri na odprtje slikarske razstave Salvatoreja Pudduja »Peresa«.
NA GORIŠKEM GRADU bo do 21. februarja na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«.
V	GALERIJI POSOŠKE DRŽAVNE KNJIŽNICE v ulici Mameli v Gorici bo do 23. februarja na ogled razstava dragocenih knjig in rokopisov, ki so jo odprli v okviru mednarodne pobude »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«; od ponedeljka do petka 10.-18.30, ob sobotah 10.-13.30, izjemoma ob nedeljah, 13., 20. in 27 januarja, med 16. in 19. uro z vodenim obiskom, Vstop prost.
V	GOSTILNI KORŠIČ v Števerjanu bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja.
NA GRADU DOBROVO bo do konca januarja na ogled razstava 40 akvarelov Andreja Kosiča; od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 12. in 16. uro.
V	HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM je do 3. februarja na ogled razstava keramičnih del sedmih članic kulturnega centra Tullio Crali iz Gorice; ob četrtkih in petkih 10.-15. ura, ob sobotah in nedeljah 13.-16. ura.
V	MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5) bo na ogled do 14. januarja multimedialna razstava z naslovom IOS - Podobe duše Martina Avsenika; od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto.
V	PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7/a v Novi Gorici bo do 31. januarja med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte.
V	PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI (Prešernova 3) bo do 18. januarja na ogled razstava fotografij, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih.
Koncerti
SKRD Jadro prirejata tradicionalni božični koncert v nedeljo, 13. januarja, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ron-kah. Pel bo mešani pevski zbor Fran Venturini iz Domja (Dolina pri Trstu) pod taktirko zborovodkinje Cinzie Sancin.
VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: 18. januarja ob 20.45 v teatru Verdi v Gorici Trio Matisse; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191).
H Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OSNOVNIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v ul. Brolo v Gorici do 30. januarja od ponedeljka do sobote med 10.30 in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15.30 in 16.30.
SLOVENSKI VIŠJEŠOLSKI CENTER v
ul. Puccini 14 v Gorici vabi starše in dijake 3. razredov nižjih šol na Dan odprtih vrat danes, 10. januarja, od 18. do 20. ure.
SREDNJA ŠOLA IVANA TRINKA v Gorici obvešča, da rok vpisovanja otrok v prvi razred srednje šole in prvi razred višje šole zapade 30. januarja. Starši otrok petošolcev bodo dobili vpisne pole na tajništvu Didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje šole dobijo starši na srednji šoli Ivana Trinka.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOBERDOBU sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v Doberdobu (tel. 048178009) do 30. januarja.
S Izleti
ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK IN
MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE
prireja enodnevni avtobusni izlet na sneg na Piancavallo v nedeljo, 20. januarja; informacije in vpisovanje na tel. 328-2580940 (Maja).
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi 12. januarja na kondicijsko zelo zahteven nočni pohod iz Prtovča čez Poden na vrh Ratitovca. Po počitku nadaljevanje poti proti Dražgošem, kjer je predviden prihod v nedeljo ob 11. uri. Predvidevajo organiziran prevoz, izlet organiziran skupaj s PD Tolmin. Vodi Simon Gorjup (tel. 0038631-344967), ki daje tudi podrobnejše informacije. Sestanek z udeleženci bo danes, 10. januarja, ob 18.15 uri na sedežu društva, Bazoviška
4 v Novi Gorici (tel. 003865-3023030).
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na že tradicionalni nočni pohod na 974 m visoki Črvov vrh na Šentviški planoti s povratkom iz Baške grape iz Grahovega ob Bači. Predvidene je 3 ure zmerne hoje, obvezna zimska planinska oprema, po končanem pohodu pa družabno srečanje pri lovski koči na Ponikvah. Prijave z vplačili akontacije sprejemajo na sedežu Planinskega društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici (tel. 003865-3023030) do vključno četrtka 17. januarja, ko bo ob 18. uri tudi sestanek z udeleženci. Vabljeni vsi, ki jim tri ure hoje ni preveč, ter povra-tek v jutranjih urah ni odveč.. Vodnika bosta Darko Božič (tel. 0038651814912) in Simon Gorjup.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 13. januarja, na udeležbo na tradicionalnem pohodu v Dražgoše, prevoz z vlakom. Potrebna popolna zimska oprema. Hoje je približno 4 ure. Prijave sprejemajo na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici (tel. 003865-3023030) do danes, 10. januarja, kjer bo ob 18. uri tudi sestanek z udeleženci. Vodi Rajko Slokar.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 13. januarja, na zahtevno zimsko turo na Sedlo Uršič v kaninski skupini z izhodiščem na Nevejskem sedlu. Prevoz z osebnimi avtomobili. Sestanek z udeleženci bo danes, 10. januarja, ob 18.30 na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici (tel. 003865-3023030). Vodi Stanislav Jablanšček.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO IZ GORICE prireja za člane tečaje alpskega smučanja in deskanja, pol-dnevne in celodnevne. Tečaji bodo potekali 27. januarja, 10., 17. in 24. februarja pod vodstvom društvenih učiteljev. Organiziran bo avtobusni prevoz. Vpisovanje samo na društvenem sedežu danes, 10. januarja, od 19.30 do 20.30 ter 14. in 17. januarja med 17. in 19. uro; informacije na tel. 0481-536104 (Danja), tel. 338-5068432(Loredana) ter tel. 048122164 (Marta).
□ Obvestila
STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST
obvešča, da bo danes, 10. januarja, deželni svet stranke, ki bo potekal v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah (bivša osnovna šola) s pričet-kom ob 20. uri.
DRUŠTVO KARNIVAL obvešča, da je odprto vpisovanje za vozove in skupine, ki bi se želeli udeležiti pustnega sprevoda; informacije in vpisovanje na tel. 0481-882119 (Ladi) ali na ZSKD (tel. 0481-531495, fax 0481550004). Program: petek, 1. februarja, rock koncert skupin Blek Panters in Kraški ovčarji; sobota, 2. februarja, ples s supino Kingston; nedelja, 3. ferbuarja, povorka in ples s skupino The Maff Show.
štandrež - Upokojenci iz Gorice, Moša in Števerjana
Praznični shod
Občinska upravitelja izpostavila udeležbo upokojencev pri solidarnostnih pobudah
Sredi decembra so se v gostilni Turri na glavnem štandreškem trgu zbrali na tradicionalnem prazničnem slavju upokojenci zveze CISL iz goriškega mestnega središča, Moša in Števerjana. Navzoče so nagovorili teritorialna tajnica upokojencev CISL Loretta Capra, deželni taj-
Predstavniki sindikata upokojencev z goriškim županom
FOTO CISL
nik Gianfranco Valenta in član direktiva medobčinske lige upokojencev Narciso Zorzenon, medtem ko sta v imenu občine pozdravila župan Ettore Romoli in odbornik za kulturo Antonio Devetag. Poudarila sta udeležbo upokojencev pri številnih solidarnostnih pobudah.
LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSK:
goriška pokrajina v sodelovanju z no-vogoriško občino tudi letos razpisuje literarni natečaj na temo: »Zakaj pa toliko razpravljamo o ženskah?«; elaborat v slovenskem ali italijanskem jeziku je treba oddati do 9. februarja v uradu za protokol goriške pokrajine oz. na oddelku za družbene dejavnosti novogoriške občine. Natečaja se lahko udeležijo višješolke in ženske nad 30. letom starosti. Slovenski in italijanski razpis za natečaj je na razpolago na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it.
NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu konzorcija, Vila Vicentini Minuissi, trg Uni-tà 24, 34077 Ronke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja 2008.
SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki bo potekal 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Prijave na posebej pripravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode6, 34070 Števerjan (Gorica, Italija). Podrobnejše informacije na sedežu društva (tel/fax 0039-0481-884037)ali, vsak dan razen sobot in nedelj od 14. ure dalje, pri Andrejki Hlede (tel. 0039-0481-884909, mobi 0039-339-5720418, e-mail andrej-kah77@yahoo.it), Franki Padovan (tel. 0039-0481-884160, mobi 0039-3387812271) in Filipu Hledetu (mobi 0039-329-0744269).
TEHNIČNI URAD občine Sovodnje obvešča, da je bila sprejeta varianta št. 7 splošnega občinskega regulacijskega načrta, ki je vsem na vpogled v občinskem tehničnem uradu (ponedeljek in četrtek 12.00-13.00, sreda 16.30-18.00; tel. 0481-882876) v roku 30 dni po objavi obvestila v deželnem uradnem listu »B.U.R.« (dne 19. decembra 2007). Vsakdo bo lahko vložil pripombe v roku 30 dni na občini; v istem roku bodo lahko vložili ugovore lastniki nepremičnin, ki jih zadeva omenjena sprejeta varianta.
15 Prireditve
V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: v ponedeljek, 14. januarja, od 16.30 do 18. ure predavanje z naslovom »L'importante è amare«. Večer bo povezovala Liliana Passagnoli.
0 Mali oglasi
PRODAM avto fiat 600 activ, letnik 2005, 53.000 prevoženih km, 4.500 evrov; tel. 335-5387249.
Bi Osmice
TOMŠIČ SALOMON je v Rupi odprl osmico. Tel.: 0481-882230.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Virginia Oc-coni vd. Selati v kapeli splošne bolnišnice in na pokopališče v Gradišču; 11.30, Rodolfo Plet v kapeli splošne bolnišnice in na glavno pokopališče.
DANES V ŠTANDREŽU: 10.00, Amelia Rutar vd. Grendene (iz bolnišnice sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V FARI: 15.00, Umberto Buiat-ti s pokopališča v cerkev in na pokopališče.
DANES V DOBERDOBU: 14.00, Virginia Visintin vd. Cossutti Cioli (s pokopališča v Ronkah ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V RONKAH: 11.00, Ada Zut-tion vd. Beltramini s pokopališča v cerkev sv. Lovrenca in na pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Angelo Folin iz bolnišnice v stolnico sv. Ambroža in na pokopališče.
1 8 Četrtek, 10. januarja 2008
SVET
/
izrael - Ameriški predsednik pričel 8-dnevno turnejo po Bližnjem in Srednjem vzhodu
Bush verjame, da je mir na Bližnjem vzhodu dosegljiv
Na srečanju z izraelskimi voditelji potrdil svoje kritično stališče do Irana
JERUZALEM - Ameriški predsednik George Bush je po srečanju z izraelskim premierom Ehudom Olmertom, s katerim je včeraj začel svojo osemdnevno turnejo na Bližnjem vzhodu, izrazil upanje za dosego zgodovinskega dogovora, ki bo po desetletjih prelivanja krvi vrnil mir v regijo. Hkrati je posvaril pred nevarnostjo, ki jo za svet predstavlja Iran.
Bush je po dvoinpolurnih pogovorih z Olmertom izrazil upanje, da bo mirovni dogovor na Bližnjem vzhodu dosežen še pred januarjem 2009, ko se mu izteče drugi zaporedni mandat v Beli hiši. Kot je poudaril, je nastopila zgodovinska priložnost za doseganje miru. »Sem poln upanja,« je dejal, obenem pa posvaril, da bosta morali tako palestinska kot izraelska stran sprejeti težke odločitve in boleče kompromise, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Olmert je medtem opozoril, da Izrael in Palestinci miru ne bodo mogli do seči, do kler bodo skraj ne ži z območ -ja Gaze nadaljevali napade na izraelske cilje. Kot je dejal, bo Izrael za njihovo ustavitev brez omahovanja sprejel vse potrebne ukrepe. Hkrati se je premier sicer zavezal, da bo njegova vlada vztrajala pri mirovnih pogovorih, in zatrdil, da se obe strani zavzeto trudita doseči na pre dek.
Bush je zatrdil, da bo pritisnil na Palestince, naj te napade ustavijo: »Glede raket bo moje prvo vprašanje (palestinskemu) predsedniku (Mahmudu) Abasu, kaj namerava storiti glede tega.« Obenem pa je ameriški predsednik Ol-merta spomnil na zaveze Izraela, da bo razpustil nelegalne judovske naselbine na zasedenih palestinskih ozemljih. Izraelski premier je obljubil, da bodo to obljubo spoštovali.
Olmert je sicer Busha označil za najmočnejšega zaveznika v boju proti terorizmu in zaveznika, v katerega ima Izrael največ zaupanja. Kot je poudaril, je vez med njunima državama »neomajna«.
Hkrati pa je Bush ob svojem prvem obisku v Izraelu, odkar je predsednik ZDA, sprožil nov verbalni napad na Iran. »Iran je grožnja svetovnemu miru,« je izjavil. »Iran je bil grožnja, Iran je grožnja in Iran bo grožnja svetovnemu miru, če mednarodna skupnost ne bo stopila skupaj in mu preprečila razvoj tehnologije, potrebne za izdelavo jedrskega orožja,« je dejal.
Spomnil je tudi na nedavni incident med iranskimi in ameriškimi po-
morskimi vojaškimi silami v Hormuški ožini. Teheran je posvaril, da ga v primeru dejanskega napada na ameriške ladje čakajo »težke posledice«, in ob tem dodal, da so za zaščito lastnine ZDA odprte vse možnosti. Olmert je izjavil, da ga Bushevo stališče glede Irana »opogumlja in mu daje novih moči«.
Iz Pentagona so v torek sporočili, da so čolni iranske revolucionarne garde v nedeljo na strateškem območju Hormuške ožine nadlegovali in izzivali tri ladje ameriške mornarice. Ameriške ladje naj bi bile celo že tik pred tem, da na čolne začnejo streljati, ko so se ti vendarle umaknili. Iran je video in zvočne posnetke, ki jih je o tem dogodku posredoval Pentagon, označil za ponarejene.
Namen Busheve turneje naj bi bilo iskanje podpore za nadaljevanje izra-elsko-palestinskega mirovnega procesa, ki se je začel novembra lani na mednarodni konferenci v Annapolisu, pa tudi utrjevanje ameriško-arabske fronte proti Iranu. Že ob prihodu na letališče v Tel Avivu je Bush dejal, da vidi novo priložnost za mir na Bližnjem vzhodu. Ob prihodu je ameriški predsednik sicer priznal, da gre za kompleksno nalogo, a kljub temu »gojimo skupno vizijo miru«.
Izraelski predsednik Šimon Peres je ob prihodu Busha poudaril, da bo letošnje leto »trenutek resnice« za mir na Bližnjem vzhodu. Peres, ki je Busha gostil prvi, je še dejal, da je »čas izjemno dragocen«, priložnost, ki jo prinašajo iz-raelsko-palestinska pogajanja, pa morajo vse strani vzeti »zelo resno«, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Peres je gosta tudi pozval, naj »pomaga ustaviti norost« Irana ter gibanj Hezbolah in Hamas.
Nekaj ur pred prihodom ameriškega predsednika so palestinski skrajneži z raketami obstreljevali izraelsko ozemlje. Skrajna islamska organizacija Islamski džihad je sporočila, da je bilo obstreljevanje odziv na Bushev obisk. Izrael je na obstreljevanje odgovoril, v napadih pa sta umr la dva pale stin ska ci -vilis ta in pale stin ski skraj než.
Na območju Gaze, ki je od junija lani pod nadzorom gibanja Hamas, pa se je včeraj zbralo več tisoč Palestincev, ki so protestirali proti Bushevemu obisku na Bližnjem vzhodu. Izrael je sicer ob Bushevem obisku močno poostril varnostne ukrepe. Ulice Jeruzalema so bile tako prazne, nad njimi pa so bdeli ostrostrelci na strehah hiš in helikopterji. Za var nost je po poročanju AFP skrbe -lo 10.500 policistov. (STA)
George Bush in Ehud Olmert
kosovo - Načeloval bo koalicijski vladi
Skupščina potrdila Thaqija za premiera
PRIŠTINA - Kosovski parlament je včeraj na položaj premiera izvolil vodjo Demokratične stranke Kosova (PDK) Hashima Thaqija. Za Thaqija, ki se zavzema za neodvisnost pokrajine, je glasovalo 85 poslancev kosovske skupščine, 22 jih je bilo proti.»Naš cilj je neodvisno Kosovo v prvi polovici letošnjega leta,« je dejal Thaqi v govoru v skupščini. »Uresničili bomo svoje sanje in naša pravica se bo kmalu uresničila. Kosovo bo neodvisno,« je poudaril.
Novo koalicijsko vlado sta sestavili Thaqijeva PDK in Demokratska zveza Kosova (LDK) kosovskega predsednika Fatmirja Sejdiuja, ki gaje skupščina včeraj znova izvolila na položaj. Vlada ima dva podpredsednika, Hajredina Kuqija iz PDK in Ramea Manaja iz LDK. PDK ima sicer sedem ministrov, LDK pet, tri ministrstva pa vodijo predstavniki manjšin.
Za transport in telekomunikacije bo v kosovski vladi pristojen Fatimir Li-maj, ministrstvo za izobraževanje pa bo
Hashim Thaqi
vodil Enver Hoxhaj. Za gospodarstvo in finance bo pristojen Amet Shala. Neki-be Kelmendi bo nova kosovska ministrica za pravosodje, ministrstvo za kulturo pa bo vodil Skender Hyseni. Boban Stankovic in Nenad Rasic, ki predstavljata kosovske Srbe, bosta pristojna za vrnitev beguncev oziroma socialo.
Po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass je Thaqi danes tudi napovedal, da bo Kosovo svojo neodvisnost razglasilo v prvi polovici februarja. (STA)
Socrates kritiziral Janšo
LIZBONA - Portugalski premier Jose Socrates je potrdil, da bo ratifikacija nove pogodbe EU na Portugalskem potekala v parlamentu. Ob tem je kritiziral izjavo svojega naslednika na položaju predsedujočega EU, slovenskega premiera Janeza Janšo, ki da je Portugalsko posvaril pred izvedbo referenduma o Lizbonski pogodbi.
Tusk se bo trše pogajal z ZDA o protiraketnem ščitu
VARŠAVA - Poljski premier Donald Tusk je napovedal, da se bo poljska vlada pod njegovim vodstvom trše pogajala glede postavitve delov ameriškega protiraketnega ščita na poljskem ozemlju. Pri tem je poudaril, da mora vsak končni dogovor povečati predvsem poljsko nacionalno varnost.
Verhofstadt predlagal reformo federacije
BRUSELJ - Belgijski premier Guy Verhofstadt, ki od decembra vodi začasno vlado, je predlagal reformo federalne ureditve Belgije, ki predvideva omejeno krepitev avtonomije regij. Belgijski politiki so predlog sprejeli mešano; evropski komisar in bivši vodja francosko govorečih liberalcev Louis Michel je menil, da bi bilo napačno "zaloputniti vrata".
V	Franciji prijeli obtoženca za genocid v Ruandi
TOULOUSE - Francoska policija je v Toulousu prijela nekdanjega častnika vojske Ruande, ki je osumljen sodelovanja pri genocidu v Ruandi leta 1994, je sporočilo združenje, ki zastopa žrtve genocida. Omenjeno društvo sicer zatrjuje, da naj bi se v Franciji skrivalo kar devet osumljencev za genocid v Ruandi.
ZDA po nekaterih ocenah
V	I •	••
že padajo v recesijo
WASHINGTON - Ekonomisti ameriške investicijske banke Goldman Sachs ocenjujejo, da je ameriško gospodarstvo že oziroma bo kmalu v recesiji. "Najnovejši podatki nakazujejo, da ameriško gospodarstvo pada v recesijo," so včeraj po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Goldman Sachsa.
K recesiji, ki pomeni znižanje bruto domačega proizvoda (BDP) v vsaj dveh zaporednih četrtletjih, naj bi med drugim prispevale posledice krize na ameriškem trgu hipote-karnih kreditov. (STA)
zda - Pri republikancih je na primarnih predsedniških volitvah zmagal senator iz Arizone John McCain.
Neugodnim napovedim v brk v New Hampshireu med demokrati velika vrnitev Hillary Clinton
NEW YORK - Newyorška senatorka Hillary Clinton je v torek na primarnih demokratskih strankarskih volitvah premagala zmagovalca zborovanj v Iowi, senatorja iz Illinoisa Baracka Obamo. Pri republikancih je v skladu z napovedmi zmagal senator iz Arizone John McCain.
Po 90 odstotkih preštetih glasov je Clintonova osvojila 39 odstotkov oziroma 102.000 glasov, Obama pa 37 odstotkov oziroma 95.000. Nekdanji senator iz Severne Karoline John Edwards je zbral 17 odstotkov oziroma 44.000 glasov, guverner Nove	Mehike	Bil-
l Richardson je dobil pet odstotkov (12.000), kongresnik iz Ohia Dennis Kucinich pa odstotek podpore (3500 glasov). Nihče izmed kandidatov še ni priznal poraza, čestitke od nasprotnikov pa je tokrat prejemala Clintonova.
Pri republikancih je McCain zmagal s 37 odstotki (81.000), Romney pa se je uvrstil na trdno drugo mesto z 32 odstotki (69.000).
Medtem ko so bile ankete pri republikancih dokaj točne, pa so v celoti zgreši-
Hillary Clinton
le pri demokratih. "Potrebna bo temeljita analiza in ljudje, ki opravljajo ankete, bodo morda morali razmisliti o novem poklicu," je jezno dejal voditelj televizije MSNBC Chris Matthews, potem ko je skupaj z os-
talimi televizijskimi komentatorji dva dni razpredal o fenomenu Obame in pretresih v volilnem štabu Hillary Clinton pred pričakovanim "porazom" v New Hampshire-u.
"Skozi zadnji teden sem vas poslušala in pri tem našla svoj glas. Dajmo sedaj sku paj vrni ti Ame riko, kot je New Hampshire vrnil mene," je navdušenim privržencem dejala Clintonova. Družina Clinton ima na New Hampshire lepe spomine, saj je tudi nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton leta 1992 tam dosegel rezultat, ki ga je vrnil v tekmo. New Hampshire je dober tudi za McCaina, ki je leta 2000 tam premagal Georgea Busha.
Pri demokratih je bil poražen Edwards, ki je po drugem mestu v Iowi okrepil napade na Clintonovo kot predstavnico kontinuitete in želel, da bo tekma le med njim in Obamo. Takojšnje analize ugotavljajo, da je Clintonova zmagala s pomočjo Edwardsa, ki se je volivcem zameril zaradi preostrih napadov na strankarsko kolegico. Pomagalo naj bi ji tudi to, da je v ponedeljek menda prvič v svoji politični ka-
rieri javno pokazala svoja čustva, ko se ji je zalomil glas pri vprašanju volivke, kako prenaša vse tegobe predsedniške kampanje.
Kampanja Clintonove je bila že v resnih težavah. Razmišljali so o odpuščanju in najemanju druge ekipe in celo Bill Clinton je zelo ostro nastopil proti Oba-mi češ, da so mu doslej gledali skozi prste, njegovo soprogo pa napadali od prvega dne. Ženske, ki so v Iowi večinoma volile za Obamo (35 proti 30 odstotkom), so tokrat stopile na stran Clintonove (45 proti 36 odstotkom), kot da bi rekle: "Fantje, zdaj pa je dovolj teh napadov."
Obama ni zmagal tudi zato, ker so se neodvisni volivci raje podali k republikancem in so svoje glasove v velikem številu oddali senatorju iz Arizone. McCain je po 90 odstotkih preštetih glasov zmagal z 81.000 glasovi (37 odstotkov), Romney pa se je uvrstil na trdno drugo mesto z 69.000 glasovi (32 odstotkov). Tretji je bil zmagovalec Iowe nekdanji guverner Ar-kansasa Mike Huckabee (11 odstotkov), četrti pa nekdanji župan New Yorka Rudy Giuliani (devet odstotkov), pred kongresni-
kom iz Teksasa Ronom Paulom (osem odstotkov) in nekdanjim senatorjem iz Ten-nesseeja Fredom Thompsonom (odstotek glasov).
Romneyje ohranil pogumen obraz in dejal, da tekma še zdaleč ni končana in da bo, po neopazni zmagi v Wyomingu v soboto, sedaj vložil vse napore, da zmaga 15. januarja v Michiganu. Istega dne bodo v Michiganu tudi demokratske volitve.
Preostali republikanski kandidati računajo na uspeh v kasnejših državah. Fred Thompson se je že v torek preselil v Južno Karolino, kjer se bodo republikanci pomerili 19. januarja, demokrati pa šele 26. januarja. Še prej se bodo oboji 19. januarja pomerili v Nevadi na strankarskih zborovanjih. Obe stranki bosta imeli volitve še 29. januarja na Floridi, kjer svoj "zid" gradi Giuliani, nato pa bo premor do "velikega torka" 5. februarja, ko bo naenkrat na vrsti okoli 20 držav. Glede na dosedanji razplet kampanje je možno, da tudi po 5. februarju ne bo znan zmagovalec, saj bo kasneje v igri še nekaj velikih držav, kot so Teksas, Ohio, Louisiana in Washington. (STA)
/—
GLEDALIŠČE
Četrtek, 10. januarja 2008
19
TRST - Pesniška večera SSG-ZTT
Jutri predstavitev zbirk Mermolje in Čuka
Ace Mermolja
Slovensko stalno gledališče v sodelovanju z založbo ZTT-EST bo v mesecu januarju priredilo dve srečanji niza Pesniških večerov, ki ga koordinira in vodi igralec Janko Petrovec. Jutri s pričetkom ob 20.30 bosta na sporedu predstavitvi novih pesniških zbirk »To ni zame« Aceta Mermolje in »Zibelka neba in dna« Marija Čuka. Naslov večera »Mi.Tukaj.Zdaj.« napoveduje bogate vse bi ne pogo vo ra s pri -znanima ustvarjalcema, ki sta s svojim umetniškim in strokovnim delom postala izjemna opa-zo val ca družbene in kul tur ne podobe naše stvarnosti. Srečanje bo tako priložnost za poglabljanje aktualne teme padca meje in posle dic tega zgo do vin ske ga do -godka v zavesti Slovencev, za katere je beseda »zamejstvo« izgubila svoj pomen. Drugi pesniški večer (v sredo, 23. januarja ob
Marij Čuk
20.30) pa bo ponudil zanimiv pogled na beneš ko stvar nost s predstavitvijo pesniškega prvenca beneš ke pes ni ce Ma rine Čer -net ig » Pa nič nie še umar lo«. Ak tiv na kul tur na de lav ka že več kot 25 let sodeluje s slovenskimi organizacijami videmske pokra-ji ne in si pri zade va za ohra ni tev in vredno tenje slo ven ske ga jezika in kulture v teh krajih. Srečanje, ki ga bo izjemo ma vo di la glav na urednica založ be ZTT Martina Kafol, bo popestril nastop vo kal no in stru men tal ne sku -pine BK-evolution, ki izhaja iz skupine Beneške korenine in izvaja glasbo beneških avtorjev in predvsem kantavtorja Kekka Bergnacha. Obeta se torej veliko zani mi vih odkri tij in spodbud nih pogo vo rov s pro tago nis -ti de žel ne ga slo ven ske ga kul -turnega prizorišča. Vstop bo kot obi čaj no prost.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Edoardo Erba: »Maraton v New Yorku« / režija: Miha Golob; prevod: Gašper Malej; igrata: Primož Forte in Romeo Grebenšek. Premiera bo jutri, 11. januarja, ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi); ponovitve: v soboto, 12. januarja, ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), v nedeljo, 13. januarja, ob 16.00 (z varstvom otrok) ter v torek, 15. januarja, v sredo, 16. januarja, in v petek, 18. januarja, ob 20.30.
Gledališče Rossetti
Frederick Knott: »Delitto perfet-to« / nastopajo: Geppy Gleije-ses,Stefano Santospago, Marianella Bargilli in Raffaele Pisu; režija: Geppy Gleijeses. Urnik: v torek, 16. januarja, ob 20.30; v četrtek, 17. januarja, ob 16.00 in ob 20.30; v petek, 18. in v soboto, 19. januarja, ob 20.30; v nedeljo, 20. januarja, ob 16.00.
La contrada
Noël Coward: »Il divo Garry«. Nastopa Stalno gledališče iz Trsta. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: do 20. januarja, od srede do sobote ob 20.30 ob torkih in nedeljah ob 16.30. TRŽIČ
Občinsko gledališče
Luigi Pirandello: »L'uomo, la bestia e la virtù« / v ponedeljek, 14. in v torek, 15. januarja, ob 20.45. Režija: Enzo Ve-trano in Stefano Randisi. VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
Johann Wolfgang Goethe: »Faust«. Nastopa Compagnia Mauri Sturno. Režija: Glauco Mauri. Urnik: do 13. januarja, ob 20.45.
_SLOVENIJA_
KOPER
Gledališče v Kopru
William Shakespeare: »Kralj Lear« /
od srede, 16. januarja, do sobote, 19. januarja, ob 20.00 ter v torek, 22. januarja, ob 16.00.
SEŽANA
Kosovelov dom
V	ponedeljek, 14. januarja, ob 20.00 /
Slovensko ljudsko gledališče Celje: »Šah mat«.
NOVA GORICA
SNG Nova Gorica
V	torek, 15. januarja ob 18.00 / Raymond Queneau: »Cica v metroju«.
LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
Danes, 10. januarja, ob 18.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«.
Jutri, 11. januarja, ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«.
V	soboto, 12. januarja, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«.
V	ponedeljek, 14. januarja, ob 19.30 in v torek, 15. januarja, ob 18.00 / Dane Zajc: »Jagababa«.
V	petek, 18. januarja, ob 19.30 / Christopher Marlowe: »Edvard Drugi«.
V	soboto, 19. januarja, ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«.
Mala drama
Danes, 10. januarja, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«.
Jutri, 11. januarja, ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«.
V	soboto, 12. januarja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«.
V	ponedeljek, 14. januarja, ob 20.00 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«.
V	sredo, 16., in v četrtek, 17. januarja, ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog ma-sakra«.
V	petek, 18. januarja, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »En španski komad«.
V	soboto, 19. januarja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Danes, 10. januarja, ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Back, Sheldon harnick: »Goslač na strehi«
Jutri, 11. januarja, ob 19.30 / Pedro Almodovar, ivana Djilas: »Patty Diphusa«.
V	soboto, 12. januarja, ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Back, Sheldon har-nick: »Goslač na strehi«.
V	ponedeljek, 14., in v torek, 15. ja-nuajra, ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«.
V	sredo, 16. januarja, ob 19.30 / Joseph
Stein, Jerry Back, Sheldon harnick: »Goslač na strehi«.
V	četrtek, 17. januarja, ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«.
Mala scena
Jutri, 11. januarja, ob 19.30 in v soboto, 12. januarja, ob 19.00 / Andreja Zelinka: »Vse življenje«.
V	sredo, 16. januarja, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«.
V	četrtek, 17. januarja, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«.
V	petek, 18. januarja, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«.
V	soboto, 19. januarja, ob 20.00 / Ser-gi Beibel: »Mobilec«.
Slovensko mladinsko gledališče Hervé Guibert: »Mlado meso« / režija: Ivica Buljan. V petek, 11. januarja, ob 19.00 in v soboto, 12. januarja, ob 18.00. Šentjakobsko gledališče Jutri, 11. januarja, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka«.
V	petek, 18., ponedeljek, 21., in v torek, 22. januarja, ob 19.30 / V. B. Tartuffe: »Kralj na Fiziki«.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Giachino Rossini: »Il Turco in Italia«
/ premiera jutri, 11. januarja, ob 20.30; ponovitve: v soboto, 12. januarja, ob 17.00, v nedeljo, 13. januarja, ob 16.00, ter od torka, 15. januarja, do petka, 18. januarja, ob 20.30.
Gledališče Rossetti Povzeto iz knjige Federica Moccija: »Tre metri sopra il cielo«, muzikal. Režija: Mauro Simone. Urnik: do 12. januarja ob 20.30, v nedeljo, 13. januarja ob 16.00.
Koncertno društvo - sezona 2007/2008
V	ponedeljek, 14. januarja, ob 20.30 / Angela Hewitt (klavir) in Daniel Muller Schott (violončelo).
V	ponedeljek, 21. januarja, ob 20.30 / Quartetto Casals.
OPČINE Prosvetni dom
V	nedeljo, 13. januarja, ob 18. uri /
koncert Policijskega orkestra Slovenije pod vodstvom Tomaža Kmetiča, solist klarinetist Jože Kotar. PROSEK
Cerkev sv. Martina
V	nedeljo, 13. januarja, ob 17. uri /
»Zven strun med Španijo in sodobnostjo« - koncert kitarista Marka Ferija.
ZGONIK
Športno-kulturni center
V	soboto, 12. januarja, ob 21. uri / Novoletni koncert gospel glasbe z naslovom »Queens of Christmas«. Nastopata skupini Cadmos Ensemble in Le Pleiadi.
GORICA Avditorij
V	petek, 18. januarja, ob 20.45 / nastopa Trio Matisse - Emanuela Pie-monti (klavir), Paolo Ghidoni (violina) in Pietro Bosna (violončelo).
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
V	nedeljo, 20. januarja, ob 20.45 /
SWR Sinfonieorchester Baden-Baden Freiburg, dirigent: Sylvain Cambreling.
_SLOVENIJA_
KOPER
Gledališče v Kopru
Danes, 10. januarja, ob 20.00 / Večer
z Iztokom Mlakarjem. Jutri, 11. januarja, ob 20.00 gostovanje SNG Opere in baleta Ljubljana z baletom »Yin & Yang«. NOVA GORICA Kulturni dom
V	ponedeljek, 14. januarja, ob 20.15 / Dušan Sodja - klarinet, Tatjana Kaučič - klavir in Marta Močnik Pirc - sopran.
LJUBLJANA Cankarjev dom
»Mnémosyne« komorna opera / Linhartova dvorana - glasba Gregor Strniša, režija Iztok Lovrič, solisti: Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran, Aleš Marčič; danes, 10. januarja, ob 11.00 in jutri, 11. januarja, ob 20.00.
La La La Human Steps: »Amjad« / Linhartova dvorana - nova predstava ene najboljših skupin sodobnega plesa na svetu. Koreograf: Eduard Lock. V sredo, 16., v četrtek, 17. in v petek, 18. januarja, ob 20. uri.
PRI REDITVE
pariz
Razstava 4 slovenskih fotoreporterjev
V prostorih Predstavništva Evropske komisije v Franciji je od včeraj na ogled razstava štirih slovenskih fotoreporterjev, Jake Adamiča, Jureta Eržena, Mance Juvan in Jožeta Suhadolnika, z naslovom Kazati resničnost/Montrer le reel. Razstava sodi v okvir dogodkov med slovenskim predsedovanjem Evropski uniji. Projekt je premier-no predstavitev doživel lanskega septembra v Novem mestu. Zasnoval ga je umetnostni kritik in kustos Brane Kovič. Vsak izmed avtorjev je zastopan s sklenjenim tematskim ciklom, uglašenim na izbrano temo: Jaka Adamič s serijo, posneto pretežno na ljubljanskih ulicah, Jure Eržen z nizom prizorov z boksarskega tekmovanja v eni izmed ameriških vojaških enot v Iraku, Manca Juvan se je osredotočila na življenje mladih v današnjem Iranu, Jože Suhadolnik pa je prispeval svoj pogled na jutra v Rusiji. Kustos razstave se je namenoma izognil najpogostejšim temam reportažne fotografije, kot so posnetki z bojišč in posledic vojaških spopadov, prizorišč naravnih katastrof in podobnih motivov, ki so v medijskem prostoru običajno najbolj izpostavljeni. Kovič je v ospredje postavil artikulirane avtorske drže in stališča ter spraševanje o razmerjih med resničnostjo in njihovo fotografsko podobo. (STA).
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče: do 14. januarja je na ogled osrednja razstava ob stoletnici rojstva Jožeta Cesarja. Urnik od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 in med predstavami.
IV. pomol: do 27. januarja je na ogled razstava »Spacal - umetnik brez meja«. Urnik: od 10.00 do 20.00; ob petkih in sobotah do 22.00.
Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00.
Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih.
Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih.
V	Narodni študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Občinska umetnostna galerija G. Ne-grisin: do 12. januarja bo na ogled razstava »Giuseppe Negrisin - 19301987«. Urnik: od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. OPČINE
Bambičeva galerija / v soboto, 12. januarja, ob 20.30 bo odprtje fotografske razstave Primoža Hienga z naslovom: »Zamrznjeni norčavi čas - Maske od Drežnice do Ptujskega polja«. REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com.
GORICA
Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«.
V	palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro.
ŠTEVERJAN
V	gostilni Koršič bo do 13. januarja na
ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja.
TRŽIČ
Občinska galerija sodobne umetnosti:
do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski
stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO
V	Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure.
_SLOVENIJA_
KOPER
Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. PIRAN
Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
SEŽANA
Kosovelov dom / v torek, 15. januarja, ob 18.00 bo v Mali galeriji Mirja Kranjca odprtje razstave računalniških grafik Bogdana Sobana z naslovom: »Generative Art - Povratek na Kras«.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija, (Prešernova 3): do
18. januarja so na ogled fotografije, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Razstava bo odprta od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811).
V paviljonu poslovnega centra HITbo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte.
Mestna galerija, (Trg Edvarda Kardelja 5):do 14. januarja 2008 bo na ogled multimedialna razstava z naslovom IOS - Podobe duše Martina Avsenika. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah zaprto.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Mednarodni grafični likovni center:
do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od 11. do 18. ure.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
2 0 Četrtek, 10. januarja 2008
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
Španija zatrla zadnja upanja Italije
Polfinale je zdaj nedosegljiv - Matej Cernic si je spet poškodoval koleno
IZMIR - Italija (in z njo naša odboj-karja Matej Černic in Loris Mania) za zdaj ne gre na olimpijske igre v Peking. Po včerajšnjem porazu proti Španiji v zadnji tekmi skupine A kvalifikacij v turškem Izmi-ru so si »azzurri« zapravili vse možnosti za uvrstitev v sobotni polfinale.
Proti Španiji bi bili morali Italijani za matematično uvrstitev v polfinale nujno zmagati s 3:0 ali 3:1, poraz, čeprav tesen s 3:2, pa jih obsoja. »Azzurri« so včeraj pričeli zelo slabo in poraz v prvem setu je kazal na re-prizo ponižujočega torkovega debakla proti Poljakom. Od drugega seta dalje pa je italijanska reprezentanca igrala bistveno boljše. Zlasti učinkovit je postal servis s Cisollo in Mastrangelom, Španci niso mogli več izbirati napadov, blok Italije je bil boljši, napad pa bolj prodoren. Drugi set je bil tako pravi monolog Italije (11 napaka Špancev), obetaven pa je bil tudi začetek tretjega seta, v katerem pa se je pri izidu 6:5 za Italijo zgodila nesreča, za katero se je kasneje izkazalo, da je bila za Italijo eden faktorjev pogube: naš Matej Černic je vnovič začutil bolečine v desnem kolenu in je bil prisiljen zapustiti igrišče, na katerega se tudi ni več vrnil. »Res sem potrt. Spet se mi je ponovila vedno ena in ista poškodba, vendar kaže, da je tokrat še slabše,« nam je po SMS zaupal gabrski od-bojkar, ki se ga že dolgo drži zvrhana mera smole. Zamenjal ga je mladi up Martino (20 let), ki ima skromne mednarodne izkušnje, kar pa Italiji po nekaj minutah negotovosti ni preprečilo, da bi zopet prevzela vajeti igre v svoje roke in se po izidu 13:13 z delnim izidom 7:0 spet krepko oddaljila od nasprotnikov, ki so tudi v tem setu precej grešili. V četrtem setu so bili Španci skoraj stalno v vodstvu za nekaj točk, »azzurri« pa so jih predvsem po blokih Mastrangela nekajkrat ujeli. Zadnjič so izenačili pri izidu 17:17, nato pa je prišla na dan šibkost italijanskega napada, pa tudi to, da je Černičeva odsotnost zelo pogojevala učinkovitost italijanskega sprejema, posledično pa tudi njeno samozavest. Trener Anastasi je že proti koncu seta (22:19) v polju negotovega Martina zamenjal s Savanijem, ki je igral tudi ves peti set, v katerem pa je Italijanom ob vsakovrstnih težavah kmalu upadel pogum in so utonili v morju lastnih napak.
Pri »azzurrih« je tokrat nekoliko bolj prišla do izraza igra na centru (a samo prek Mastrangela), napad pa je bil v celoti gledano spet nezadovoljiv, vrstile so se tudi na-
Center Mastrangelo (arhivski posnetek) se je trudil, bolj je bolj učinkovit kot na prejšnjih tekmah, vendar je Italija proti Španiji kljub temu potegnila krajši konec
ANSA
pake. Izločitev Italije je še posebej pekoča, če vemo, da Španci niso pokazali kdove kako dobre igre. Res je tudi, da je imela Italija na teh kvalifikacijah veliko smolo in da se je konec koncev zelo poznala tudi odsotnost korektorja Feia in podajalca Meonija. Vseeno pa čaka selektorja Anastasija še veliko dela in premisleka. Nastopa v Izmiru se na osebni ravni v celoti lahko veseli le Loris Mania, ki je povsem upravičil pričakovanja. Pokazalo pa se je tudi, kako nenadomestljiv je za Italijo Černic, od njega pa ni mogoče pričakovati, da se čez noč spremeni tudi v glavnega tolkača. Vsi ostali so dobro igrali le občasno, Coscione je kot podajalec pogorel, Zlatanov ostaja uganka, Cisol-la je bil slab, vendar pa je igral v vlogi, ki mu že leta ne pripada več. Menjav Anastasi nima. Scenarij ni rožnat, Italija pa še vedno lahko upa, da se na OI prebije preko majskih kvalifikacij v Nemčiji, če bo na njih nastopila in če bo njena postava popolna. Izi-mir je pokazal, da tudi drugi niso nepremagljivi. Vsaj v Evropi ne.
Aleksander Koren
Španija - Italija 3:2 (25:21, 13:25, 19:25,25:19,15:12)
ITALIJA: Bovolenta 6, Cisolla 16, Zlatanov 20, Mastrangelo 17, Coscione 1, Černic 4, Mania (L), Martino 1, Savani 1, Simeonov, Sala, Travica. Trener Anastasi
ŠPANIJA: Molto 7, Falasca M. 6, Rodriguez I. 17, Garcia Torres 9, Falasca G. 13, Sevillano 7, Valido (L); Rodriguez F., Suela 1, Perez 1, Flores 0, Su-biela 2. Trener Alonso.
Sodnika: Nesher (Izrael) in Mel-nik (Ukrajina)
OSTALI IZIDI SKUPINE A: Poljska - Nizozemska 2:3.
VRSTNI RED: Španija 4, Poljska, Italija in Nizozemska 2. DANES: Španija - Nizozemska.
IZID SKUPINE B: Srbija -Nemčija 2:3. VRSTNI RED: Nemčija 4, Srbija in Finska 2, Turčija 0.
DANES: 14.30 Finska - Nemčija, ob 19.30 Srbija - Turčija.
Azzurri: kaj zdaj?
Kljub včerajšnji izločitvi na kvalifikacijskem turnirju v Turčiji Italija morda še ni povsem odrezana od nastopa na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu Italija ima namreč možnost, da si zadnjo vozovnico za Kitajsko izbori na dodatnem evropskem turnirju, ki bo maja meseca v Nemčiji. Na ta turnir bodo ekipe povabljene na podlagi položaja reprezentanc na svetovni jakostni lestvici. Na njej je Italija na 10. mestu. Pogoj za njen nastop v Nemčiji pa je, da turnir v Izmiru osvoji ena med reprezentancami Španije, Poljske ali Srbije. Potrebno bo torej počakati do nedelje. Za zdaj so si iz Evrope nastop na Oi že zagotovili samo Rusija in Bolgarija.
tenis
Srebotnikova izločena v Sydneyju
SREBOTNIK - Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Sre-botnik je izgubila v četrtfinalu teniškega turnirja WTA v Sydneyju z nagradnim skladom 600.000 dolarjev. Premagala jo je četrta nosilka Srbki-nja Ana Ivanovic s 6:3, 3:6 in 6:2. »Še enkrat sem prikazala igro na visokem nivoju in veliko borbenosti, saj je dvoboj trajal dve uri. Vsi odigrani dvoboji v Sydneyju mi vlivajo ogromno samozavesti, saj se iz dneva v dan enakovredno kosam z najboljšimi igralkami na svetu. Z začetkom sezone sem prezadovoljna, sem v odlični formi, kar se vidi tudi na rezultatih. Prav tako sem vesela, da so se naporne priprave pred sezono že zdaj obrestovale,« je povedala Srebotnikova.
NBA - Sacramento Kings je premagal Orlando Magics s 104:100, Beno Udrih pa je v 41 minutah za 13. zmago Sacramenta v sezoni dosegel 17 točk, pet podaj in štiri skoke. Ekipa Charlotte Bobcats je ugnala New Jersey Nets s 115:99, Boštjan Nachbar pa je v 25 minutah zbral 14 točk, tri skoki in ukradel žogo za poražence. Memphis Grizzlies je izgubil z Los Angeles Lakers s 101:117, Aleksander Vujačič pa je za zmagovalce igral devet sekund in ostal s porazno statistično rubriko.
KRAŠKI ZIDAR - Izid. 1. slovenske košarkarske lige: Kraški zidar Jadran - Helios Domžale 73:102 (14:27, 28:57, 51:74), Sežanci so na lestvici še naprej predzadnji.
VAN NISTELROOY - Nizozemski napadalec (31 let) je še za dve leti podaljšal pogodbo s španskim Real Madridom.
HOKEJ NA LEDU - Izidi 2. kroga drugega dela lige Ebel (skupina 1-6): Acroni Jesenice - KAC Celovec 1:2 (0:0, 0:1, 1:1) Red Bull Salzburg - Black Wings Linz 1:4, Vienna Capitals - VSV Beljak 4:3. Vienna Capitals 8, Black Wings Linz 7, Red Bull Salzburg 4, Acroni Jesenice 3, KAC Celovec 3, Beljak 0.
ORLI - V tekmi italijanske A1 lige so Aquile Generali igrale neodločeno 2:2 proti Asiagu, ki je na lestvici zadnji. Tabeljski Orli so na lestvici četrti.
VATERPOLO - Tržaška ekipa Pallanuoto Trieste je v okviru mednarodne lige Alep Jadran premagala mariborski Branik (11:9).
košarka
Union Olimpija nocoj doma proti Žalgirisu
LJUBLJANA - Union Olimpijo čaka nocoj (20.45 v Ljubljani) ena ključnih tekem v evroligi proti Žalgirisu. Če bodo »zmaji« danes zmagali, bodo lahko še upali v napredovanje med najboljših šestnajst. Pri Ljubljančanih bo krstni nastop opravil trener Aleksandar Džikič, ki bo skušal v igro vnesti določene spremembe. Žalgiris iz Kaunasa je solidna ekipa (na prvi tekmi so zmagali košarkarji iz Litve), v kateri blestijo Brown, Popovič in Collins.
Milano KO proti Ciboni
Zagrebška Cibona je v si-nočnjem krogu evrolige premagala milanski Armani Jeans. Končni izid je bil 63:72 za hrvaško ekipo. Rimska Lottomatica je premagala ekipo Brose (59:73). Erazem Lorbek je zbral 16 točk (6 skokov), Gregor Fučka pa 11 točk in 2 skoka. Sienski Montepaschi je brez večjih težav ugnal Tau Ceramico (83:71).
hokej in line
Asiago Vipers prehitel tudi openski Polet
PADOVA - Slovensko obarvanemu (prva peterka je bila v celoti slovenska) tržaškemu hokejskemu »in-line« prvoligašu Ede-ri Officine Belleti ni uspel podvig v finalu državnega pokala proti nepremagljivi ekipi Asiago Vipers. »Kače« iz Veneta so na nevtralnem igrišču v Padovi zmagali s 3:2. Zmagoviti zadetek Asiaga, pri katerem igra tudi slovenski vratar Penko, je padel v drugem polčasu, po tem ko je bil izid ne od lo čen 2:2. Tržaška Edera je na začetku tekme povedla s Sotlarjem, Asiago je zatem izenačil in dosegel še drugi zadetek. Varovancem slovenskega trenerja Dejana Rusano-va je uspelo izenačiti. Gol je dosegel Corradin.
Asiago, ki je letos že osvojil tudi naslov evropskega prvaka, je s tretjim državnim pokalnim naslovom prehitel openski Polet Kwins, ki je dvakrat osvojil državni pokal.
rokomet
Tokic in Visintin protagonista zmage v Belgiji
BRUSELJ - Italijanska moška rokometna reprezentanca je na najboljši način začela kvalifikacije za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo januarja 2009 na Hrvaškem. Varovanci trenerja Tedesca (športni vodja je predsednik tržaškega društva Pallamano Trieste Giuseppe Lo Duca) so z izidom 25:23 (11:9) v gosteh premagali Belgijo. V italijanski izbrani vrsti sta pomembno vlogo odigrala Tržačana Visintin (med boljšimi v obrambi, kot nam je poudaril Lo Duca) in Tin Tokic, ki je zbral tri zadetke. Najboljši na igrišču je bil nekdanji igralec tržaškega društva Tarafi-no, ki je šestkrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Giuseppe Lo Duca je pozitivno komentiral sinočnji belgijski nastop: »Igrali smo dobro predvsem v fazi obrambe. Na začetku drugega polčasa smo celo vodili s 16:10.« Italija bo povratno tekmo proti Belgiji igrala v nedeljo (ob 18.00) v tržaški športni palači na Čarboli. V sredo pa bodo v Trstu igrali proti Švici.
doping - Nove preiskave
CONI želi razčistiti dopinško afero Puerto
RIM - Dopinška afera Operacion Puerto, katere glavni akter in režiser je bil španski zdravnik Eufemiano Fuentes, še razburja duhove. Protidopinška komisija državnega CONI-ja je očitno zbrala še nekaj gra di va in ne na me ra va ar hi vi ra ti pri -mera. Vodja protidopinške komisije Etto-re Torri je sodne akte že poslal državnemu tožilstvu (odgovorno za kazniva dejanja storjena v tujini) v Rim, kjer jih bodo temeljito preučili. V kratkem naj bi torej zaslišali najprej zdravnike, odbornike in spremljevalce profesionalnih kolesarskih ekip, zatem pa še same kolesarje. Kdor ne bo sodeloval - je potrdil Torri -bo izključen in ne bo tekmoval na vseh dirkah, ki bodo potekale na italijanskem ozemlju, to se pravi na Giru, francoskem Tou ru, ki gre le tos tu di čez Cu neo in na svetovnem prvenstvu (letos bo v Varese-ju). V afero Puerto naj bi bil vpleten tudi tržaški trener Aleksander Kalc. Dodati moramo, da so španski sodniki lani arhivirali afero Puerto. Ni izključeno, da se bodo tudi na Pirenejskem polotoku premislili in znova preučili dopinški primer.
Krvna banka naj bi oskrbovala športnike
DUNAJ - Dunajska krvna banka naj bi bila vpletena v ilegalno trgovino z dopingom, je prepričana Svetovna protidopinška organizacija (WADA). O tem je Richard W. Pound, nekdanji prvi mož te organizacije, že novembra lani obvestil pristojne avstrijske oblasti. »Naš vir nam je sporočil, da verjamemo, da je ta družba oskrbovala športnike, ki so si v telo vnašali kri z namenom, da si na nedovoljen način pomagajo do boljših rezultatov,« je Pound zapisal v pismu, ki ga je dobil Reinhold Lopatka, državni sekretar za šport. Avstrijske oblasti so nato začele s preiskavo, Lothar Baumgartner, vodja krvne banke, pa je zanikal, da bi bilo njegovo podjetje vpleteno v doping. Namigi o vpletenosti Avstrijcev v sistematični doping so se pojavili že med zimskimi OI leta 2002 v Salt Lake Cityju, italijanska policija pa je med OI v Torinu napravila racijo v nordijski in biatlonski avstrijski ekipi ter našla opremo in material, ki se ga lahko uporablja tudi za doping.
ŠPORT
Četrtek, 10. januarja 2008
21
smučanje - Denise Karbon, štirikratna zaporedna zmagovalka tekem svetovnega pokala
Starejše lovijo medalje, zame je vsaka tekma izziv
S Compagnonijevo imava veliko skupnih točk - Poškodbe so mi pomagale rasti
Nasmejana in preprosta, skorajda zasanjana, prebujena iz sna zmag. 27-letna Denise Karbon se je po razburkanem začetku kariere (od leta 2003 je prestala kar enajst operacij) prelevila v kraljico veleslaloma. Štiri zaporedne zmage v svetovnem pokalu so jo ponesle v nenavadno evforijo, ki jo ob žarečih očeh opazi vsakdo. »Takega začetka sploh nisem pričakovala. Po prvi tekmi v Soldnu sem ugotovila, da sem v dobri formi in da lahko pose-žem še po nečem več. Nad tako pozitivnim razpletom sem še sama presenečena,« nam je zaupala Denise. Številne poškodbe in neuspeli podvigi so bili v hipu pozabljeni: z manjšinko, Južno Tirolko, ki kroji sedaj usodo malega kristalnega globusa, smo se pogovorili na Trbižu, kjer z ostalimi repre-zentantkami trenira pred mariborsko Zlato lisico.
Dosegla si štiri zaporedne zmage. Nekateri te že primerjajo z Deboro Compagnoni: imata vidve kaj skupnega?
Mogoče. Na primer poškodbe, ki so naju večkrat zaustavile. Najin način
smučanja je sličen: obe smučava lahkotno in čisto. Tudi fizično sva si podobni, saj nimava močnih postav. Po drugi strani pa je ona prava šampionka, saj je zmagovala v vseh disciplinah. Ko sem bila še otrok, je bila ona moj idol, zato tu ne vidim podobnosti.
Kaj je bilo odločilno, da je bil letošnji začetek sezone tako uspešen? Gre tu le za tvojo zrelost ali je na to vplivala tudi sprememba trenerja?
Tehnika smučanja ostaja vedno tista, tako da je trener posrednega pomena. Prav gotovo vpliva na dobre rezultate splošno vzdušje v ekipi, ki je nadvse pozitivno. To kažejo tudi rezultati vseh ostalih smučark, ki sestavljajo ekipo svetovnega pokala. K mojim uspehom je nedvomno prispevala tudi dobra fizična pripravljenost. Končno mi je uspelo izpeljati poletno pripravljalno obdobje neprekinjeno brez poškodb. Seveda pa takih rezultatov ne bi bilo brez odličnih materialov, ki so nam na voljo.
Po dobrih rezultatih posegajo tudi ostale tekmovalke: opažaš, da se je način pripravljalnega obdobja mogoče spremenil?
Niti ne. Po pripravah v Argentini smo nadaljevali s kakovostnimi treningi. Skupen zagon celi ekipi pa so bili pozitivni rezultati prve tekme svetovnega pokala, kjer smo vse odsmučale dobro. Z istim ritmom moramo nadaljevati. Vse smo v optimalni formi in upam, da bo tako tudi na ostalih tekmah.
Trenirate mogoče tudi kaj z moško reprezentanco?
Na žalost ne, saj bi primerjava z moškimi bila še večji izziv. Med tekmovalkami se najbrž že poznamo, zato bi bili treningi s moškimi dodana vrednost. Lahko bi preizkušali tudi njihove linije in istočasno se soočili z njihovo zagrizenostjo. Primerjava z boljšimi tekmovalci je seveda dobrodošla, saj se lahko od njih vedno naučiš kaj novega.
Obstajajo razlike med moško in žensko ve-leslalomsko tehniko?
Razlike so samo v moči, zato je mogoče tudi nekaj razlik v tehniki. Moč omogoča moškim, da lahko izpeljejo ožje zavoje v višji hitrosti. Kljub temu pa mislim, da smo pri tehniki skoraj na
istem ... (smeh)
Zadnjič si na najvišjo stop-
zila, da so zato druge tekmovalke manj zagnane?
Ne vem. Sicer pa mislim, da je tudi svetovni pokal za vsako tekmovalko prav tak pomemben kot ostali dve športni prireditvi. Mogoče starejše tekmovalke, ki ciljajo le še na medaljo, se letos trudijo manj. Vsekakor pa ne verjamem, da bi ostale tekmovale manj zagnano: vsaka tekma je nov izziv.
Tvojo smučarsko kariero je skazilo veliko poškodb: kako doživlja profesionalni športnik taka obdobja?
Težko je, predvsem takrat, ko poškodba ne-posred-
ničko
stopila na Češkem prejšnji konec tedna: je bila zadnja zmaga mogoče težja od prejšnjih?
Težja je bila zato, ker je bila proga ravninska in torej lažja. Nisem računala na zmago, ker sem v ravninskih delih navadno počasnejša. Kljub temu pa se je potem vse izteklo na najboljši način: tudi na ravninskem delu sem obdržala hitrost in prišla do nove zmage.
Ravninskih delov torej ne maraš?
Ne. Sovražim jih. Všeč so mi strme proge, kjer je več manjav ritma in več strmin. Vsekakor s trdo podlago.
Po štirih zaporednih zmagah se je najbrž odnos ostalih tekmovalk nekoliko spremenil ...
Ni jih strah, ampak me spoštujejo. Opazujejo me, češ da sem jaz sedaj tista, ki jo morajo premagati. To mi tudi prija.
Letošnja sezona ni olimpijska, na sporedu ne bo niti svetovnega prvenstva. Si mogoče opa-
no
vpliva na tvojo službo, v katero vlagaš vse. Zaradi poškodbi se moraš umakniti in mirovati, medtem ko ostale napredujejo. Ko gre poškodba mimo, pa moraš vse nadoknaditi. Seveda ob povratku ne začneš na tisti točki, kjer si opustil, ampak gre vse počasneje, korak za korakom. Zadovoljiti se moraš le z malim. Odločilno je potrpljenje.
Kako ti je uspelo, da si se vsakič vrnila z isto zagnanostjo?
Potrebno je bilo veliko potrpljenja in zaupanja
vase. Vedno sem verjela vase in v lastne sposobnosti.
Prvič si na najvišjo stopničko stopila leta 2003, drugič šele ob koncu leta 2007 v Soldnu. Kako doživlja športnik obdobja brez zmag?
Ne smučaš le za zmago. Veliko smučark tekmuje na najvišjem nivoju deset, petnajst let, ne da bi stopile kdaj na stopničke. Pomembno je dosegati cilje, ki si si jih zastavil, in s tem napredovati - naj bo to uvrstitev med prvih dvajset smučark, med prvih deset ali na stopničke. Zmaga torej ni
vedno primarni cilj ...
Kateri pa je tvoj primarni cilj?
Nadaljevati po tej poti: imamo še štiri pomembne tekme, na katerih želim ponoviti dobre rezultate. Primarni cilj pa je nedvomno zdravje!
So številne poškodbe vplivale negativno na tvojo kariero ali je šlo obenem tudi za notranjo rast?
Če pogledam nazaj, lahko rečem, da so mi vse poškodbe pomagale pri rasti in samozavesti. Istočasno pa sem zaradi številnih poškodb tudi nekaj izgubila ...
S tvojimi zmagami je smučanje spet pridobilo medijsko pozornost, potem ko nekaj časa po TV sploh niso predvajali tekem. Kako ste doživljale tiste trenutke tekmovalke?
Težko, saj gre za verižno reakcijo, ki te brez interesa javnosti pripelje na dno. Brez zmag ni medijske pozornosti in niti pokroviteljev. Zveza brez finančnih sredstev ne nudi tekmovalcem tistih pogojev, ki bi jih potrebovali. Sedaj smo na dnu, ampak upam, da bomo z dobrimi rezultati spet dosegli tako pozornost kot nekoč.
Si pripadnica nemške manjšine v Italiji. Kako so te sprejeli v italijanski reprezentanci?
Dobro se počutim v ekipi, saj ni važno, od kod prihajaš.
Kako pa se pogovarjaš?
Ko sem z ostalimi tekmovalkami, se pogovarjam vedno v italijanščini, v sobi s svojo kolegico, ki tudi prihaja iz Južne Tirolke, pa po nemško. Mislim, da to ne moti nobenega. Na začetku je bilo težavnejše, saj sem imela nekaj težav z italijanskim jezikom, večkrat sem se tudi sramovala. Večkrat sem podzavestno spregovorila kar v nemščini, nihče pa mi ni odgovoril, saj namreč me ni nihče razumel.
Kaj pa himno: jo
poješ? Poznaš besedilo?
Ne poznam cele himne, le nekaj verzov in tiste tudi zapojem.
Kaj pa počne Denise Karbon, ko ne smuča?
Odvisno. Poletne počitnice, ki so čedalje krajše, rada preživljam doma s svojimi nečaki, z babico in dedkom pa rada igram karte. Sicer pa rada plezam.
Veronika Sossa
alpsko smučanje - Maribor optimalno pripravljen pričakuje 44. Zlato lisico
Štrene jim lahko zameša le dež
Napovedanih višjih temperatur se ne bojijo - Spremenjena veleslalomska proga - Poceni vstopnine in bogat spremljevalni program
MARIBOR - Prireditelji 44. Zlate lisice so pripravljeni na tekmi ženskega svetovnega pokala v veleslalomu in slalomu, ki se konec tedna po lanskem gostovanju v Kranjski Gori znova vračata na Mariborsko Pohorje. Kot je povedal vodja tekmovanja Gorazd Bedrač, je proga trenutno optimalna, zato je ne morejo ogroziti niti sedanje otoplitve. Prireditelji se bojijo le napovedanih deževnih padavin ob koncu ted na.
»Proga je za trenutne razmere pripravljena optimalno, kar je po ogledu potrdil tudi namestnik direktorja ženskega svetovnega pokala pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS) Markus Mayer. Edina skrb so morebitne padavine, zato upa mo, da nam bodo te po-nagajale v najmanjši možni meri.
Ovira bi bile predvsem na sobotnem ve le sla lo mu, med tem ko bi sla -lomsko progo v takšnih okoliščinah še lahko dodatno preparirali s kemičnimi sredstvi,« je pred svetovnim pokalom povedal vodja tekmovanja v Mariboru
Gorazd Bedrač, ki je imel tokrat nekaj smo le, saj je ne srečno padel in si poškodoval Ahilovo tetivo, zato mu je v veliko pomoč njegov namestnik Marko Rataj.
Bedrač se je znova dotaknil tudi zanimive spremembe na veleslalomski pro gi, ki bo le tos star tala pod sedež ni -co Pošte la. Po nje go vih besedah ne gre toli ko za to, da bi bi la sa ma pro ga bolj zahtevna, je pa zagotovo bolj dinamična in zanimiva za tekmovalke, ki jo bodo prvič lahko preizkusile na petkovem treningu, do takrat pa je nova trasa tudi za njih ne znan ka. » To je zago tovo predvsem priložnost za mlajše tekmovalke, saj bodo tokrat možnosti za njih bolj izenačene, ker njihove starejše tekmi ce ne bodo mo gle ra čuna ti na pre -tekle izkušnje,« je Bedrač izpostavil še en zanimiv vidik novega dela velesla-lomske proge.
Prva vožnja sobotnega veleslaloma bo na sporedu ob 10.30, druga ob 13.45, nedeljski slalom pa bo na sporedu s prvo vožnjo ob 9.30 in drugo ob
Tina Maze
ANSA 12.15.
V Ma ribor bo da nes pri spe lo 283 tekmovalk in njihovih spremljevalcev, ob stan dardnih le tos tudi repre -zentanci Madžarske ter Bosne in Hercegovine. Televizijska slika bo Maribor v svet ponesla v neposrednih prenosih 13 televizijskih postaj, še nekaj pa jih bo s Pohorja pripravljalo posebne re-por taže.
Sicer pa je popolno pripravljenost na izved bo tekem izra zil tudi ge ne ral -ni sekre tar Zla te li si ce Sre čko Viler, ki je omenil še nekatere novosti v sprem-
ljevalnem programu letošnjega tekmovanja. Tako bodo letos prvič javno žrebanje številk pripravili na Trgu svobode v sre diš ču Ma ribora in ne več na Glavnem tr gu, žreb pa bo le za sobot -ni veleslalom, saj želijo tako tudi tekmovalke nekoliko razbremeniti stranskih dolž nos ti.
Tam bos ta zbra ne v petek zabavali skupini Tabu in Jinx, v soboto na novem odru na Snežnem stadionu Natalija Verboten, v nedeljo pa še zabav-ljaška skupina Klobuk.
Organizatorji tudi letos niso pretiravali s ceno dnevnih vstopnic, ki ostajajo enake lanskim, torej po dva in štiri evre, za obiskovalce pa so oba dneva organizirali tudi brezplačen avtobusni prevoz iz središča Maribora. Kot je pove dal Viler, tudi le tos ni so pro da -li veliko vstopnic v predprodaji, saj so njihovi obiskovalci, med katerimi bo v soboto tudi novi slovenski predsednik Danilo Tiirk, večinoma domačini, zato je vselej veliko odvisno tudi od vremen skih raz mer.
smuk
Jerman tretji na treningu v Wengnu
WENGEN - Slovenec Andrej Jerman je bil tretji na drugem treningu smuka za svetovni pokal v švicarskem Wengnu. Za najhitrejšim, Italijanom Wernerjem Heelom (2:30,89), je zaostal 53 stotink. Drugi je bil Švicar Cuche (+ 0,22). Zaradi slabih vremenskih razmer so tekmo preložili s sobote na nedeljo.
22
Četrtek, 10. januarja 2008
KULTURA
/
košarka - Bor Radenska po prvem delu državne C1 -lige
Tri ključne Murove točke za predčasen obstanek v ligi
Borov trener meni, da ima vsak igralec še najmanj 30-odstotkov rezerve
Državna košarkarska C1-liga je tudi letos, kot vedno, neizprosno prvenstvo, v katerem je ločnica med bojem za play-off in bojem za obstanek za večino ekip tanek led. Usoda Bora Radenske bo najbrž tudi letos ta, da bo do zadnjega negotova, ostrine boja pa se ne bojijo. Nanj so se že privadili. Tudi trener Andrea Mura, ki je letos prevzel težko nasledstvu Ferruccia Menguccija, a bre me no si non ša lant no.
Andrea, povratek Štefana Samca je pomenil za vas prelomnico, kako pa bi ocenil sezono pred njegovim prihodom?
»Začetek je bil zagotovo težek, res pa je tudi, da smo imeli v prvih petih krogih težek spored tekme in smo le dvakrat igrali doma. Poznalo se je, da je ekipa prenovljena in neuigrana. Imeli smo tudi smolo, da smo v San Danieleju izgubili le za točko, Caorle pa so proti nam igrale tako kot mu v nadaljevanju prvenstva ni nikoli več uspelo. Samčev povratek je seveda pomenil za nas resnično veliko pridobitev, saj smo zapolnili vrzeli, ki so se pokazale pod košem, vnedar smo začeli zmagovati že pred njegovim prihodom. Sam delim prvenstvo na cikle petih tekem. V drugem in tretjem ciklu prvega dela smo dosegli šest zmag v desetih tekmah, kar je povsem zadovoljivo. V bistvu lahko rečemo, da smo dosegli to, kar je bilo realno v našem dometu. No, slabih nastopov proti Cordenonsu in Montebelluni nisem povsem prebavil, drugače pa moram povedati, da smo na večini tekem mi nasprotnikom diktirali ritem igre, tudi če smo potem proti nekaterim boljšim ali bolj razpoloženim ekipam potegnili krajši konec.«
Bo povratni del uspešnejši?
»Nadaljevati moramo po tej poti, da si zagotovimo tistih 26 do 30 točk, ki so potrebne za uvrstitev najmanj na 8. mesto, to se pravi za zagotovitev predčasnega obstanka, kar je naš cilj tudi letos.«
Kaj bo treba za to storiti?
»Ključno bo za nas, da z odliko opravimo naslednje naloge: osvojiti ali vsaj izenačiti moramo bitko pod košem, nasprotnikom moramo preprečiti, da imajo v metih za tri točke boljši odstotek od 35, štiri do pet naših igralcev mora doseči na tekmi najmanj 10 točk, kar pomeni
Andrea Mura: »Svojo ekipo vedno vidim kot potencialno najboljšo«
KROMA
uravnotežen napad. Vem, da številke v košarki niso vse, a do zdaj se je pokazalo, da smo vedno zmagali, ko nam je to uspelo.«
Si zadovoljen z doprinosom vseh igralcev?
»Zadovoljen sem z vsemi, vsak izmed njih pa lahko da še kakih 30 odstotkov več. Jaz sem optimist in svojo ekipo vedno vidim kot potencialno najboljšo.«
Kdo je pokazal največji napredek?
»Gotovo sta to Madonia in Crevatin, če vemo, da prvi nadomešča celego, ki je imel lani povprečje 13 točk in 7 skokov, drugi pa Krizmana, ki je lani igral od 33 do 35 minut. Vendar velja zanju to, kar sem povedal tudi o vseh ostalih.«
Januarski prestopni rok se vas torej ne tiče?
»V bistvu ne. Smiseln bi bil le, če bi lahko najeli igralca, ki bi bil za nas resnično lahko odločilen. Poleg tega naj povem še, da zahvaljujoč se temeljiti kondicijski pripravi, ki smo jo opravili pred sezono, hujših poškodb doslej ni bilo. Zadovoljen sem tudi glede udeležbe, saj smo 90% treningov opravili v popolni postavi, imeli pa smo že 50 treningov in šest prijateljskih tekem.«
Pa še to. Če gre tako naprej bomo imeli prihodnje leto v C1-li-gi tri tržaške ekipe, poleg vas še Jadran in Acegas, vse pa bodo predstavljale vrh. Kako gledaš na to možnost?
»To bi bil velik uspeh zamejske košarke in slabo spričevalo za tržaško. Kraški in tržaški pol doka-
Statistični pregled Bora Radenske po 1. delu
Nastopi; minute; točke;
povprečje; % PM; % za 2; % za 3; statistika top)
BABICH: 14; 27,9; 208; 14,9; 75%; 72%; 35%; 1,8 pridobljenih žog BOLE: 15; 4,9; 8; 0,2; 0%; 20%; 20%; 1 odbita žoga BURNI: 15; 23,6; 178; 11,9; 86%; 58%, 29%; 2,1 odbiti žogi CREVATIN: 15; 14; 48; 3,2; 100%; 62%; 38%; 0,8 asistenc KRALJ: 15; 28,6; 200; 13,3; 83%; 46%; 37%; 5,1 pridobljenih osebnih napak KRIZMAN: 15; 29,4; 130; 8,7; 70%; 51%; 24%; 1,9 asistenc MADONIA: 14; 25,2; 98; 7; 62%; 45%; 20%; 4,5 odbitih žog NADLIŠEK: 4; 1; 0; 0; -; -; -; -
SAMEC: 5; 17,5; 56; 11,2; 67%; 70%; 50%; 8,1 odbitih žog ŠTOKELJ: 12; 18,2; 51; 4,3; 63%; 48%; 25%; 1 asistenca VISCIANO: 15; 29,5; 95; 6,3; 67%; 47%; 25%; 6,9 odbitih žog ZERIALI: 11; 5,5; 13; 1,2; 83%; 10%; -; 1,8 odbitih žog
VRSTNI RED C1-LIGE: Cornodirosazzo in Vicenza 24, Roncade 22, Cordenons in Virtus Udine 20, Virtus Padova 18, San Daniele in Eraclea 14, Bor Radenska, Marghera, Montebelluna, Pool Venezia in Codroipese 12, Carole 10, Spilimbergo 8, Limena 6.
namizni tenis
Pri Krasu zaman kupili letalske vozovnice...
Helena Halas
KROMA
V soboto se bo začela končnica prvenstva za napredovanje iz na-miznoteniške A2 v elitno A1-ligo. Zgoniški Kras Zadružna kraška banka pa ne bo igral proti ekipi Re-spa iz Molfette, ker tujke ekipe apu-lijskega društva nastopajo konec tedna na nekem mednarodnem odprtem turnirju. Odborniki Respe so tako zaprosili za preložitev tekme in federacija jim je prišla na roko. Kdaj naj bi igrali tekmo prvega kroga, pa je še prava neznanka. V taboru Krasa so bili nekoliko presenečeni, saj so za preložitev izvedeli šele v torek zvečer, potem ko so že kupili letalske vozovnice. Ostala sobotna para sta Asola - Sterilgarda Cas-tegoffredo in Sandonatese - Caser-ta. V drugem krogu - 26. januarja -bodo varovanke trenerja Lianga Fenga v Zgoniku gostile Asolo.
zujeta uspešnost, C2-liga je za Jadran gotovo pretesna, poleg tega oboji delamo s svojimi močmi, Ace-gas pa v bistvu nima niti enega svojega igralca. Vendar je njihova kriza za tržaško košarko problem, saj bo čedalje več košarkarjev zapuščalo Trst, če tu ne bo nobene kvalitetne profesionalne strukture.« (ak)
□ Obvestila
OOZUS obvešča, da bo v sredo, 16. januarja ob 20.45 na sedežu podjetja Nova Trade v Nabrežini št. 97, seja izvršnega odbora.
SO SPDT organizira 25., 26. in 27. januarja 2008 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Informacije in vpisovanje na ZSŠDI (tel. 040-635627).
SK DEVIN prireja tečaje s šolo smučanja za odrasle in otroke vsako soboto in nedeljo od 12. januarja 2008 dalje z avtobusnim prevozom v kraj Forni di Sopra. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it, ali tel. 040 2024017 ali 348 1334086 (Erika)
AŠD SK BRDINA obvešca, da bo vsak torek od 19.30 do 20.45 odprt na sedežu društva urad (Repentaborska ulica, 38 -Opčine). Člani se na urad lahko obrnejo za katerekoli informacije v zvezi z vpisi v tečaje, zimovanje, izkaznic FI-SI in pripravo smuči. Za informacije lahko kličete na štev 347 5292058 ali pišete na e-pošto: info@skbrdina.org.
SO SPDT prireja 13. januarja avtobusni izlet na Gerlitzen. Odhod ob 6.30 z ul. F. Severo pred sedežem Rai in iz Sesljana ob 6.45. Za prijave in informacije lahko pišete na HYPERLINK "mailto:smucanje@spdt.org" smucan-je@spdt.org ali v uradu ZSŠDI, ul. Cicerone 8, tel.: 040 635627.
PLANINSKI SVET
Izlet Slovenskega planinskega društva po tržaški okolici
V	nedeljo, 20.01.2008 organizira SPDT že tradicionalni izlet po Tržaški okolici.
V	tem zimskem času, ko je dolžina dneva še kratka in nam vremenske razmere ne dovolijo, da bi se podali v hribe, organizira SPDT že vrsto let krajše izlete z namenom, da obiščemo kraje, ki so nam blizu in nas obdajajo.
Letošnji pohod se bo odvijal od Samatorce na Sv. Lenard in po tamkajšnjih okoliških, kraških gmajnah. Čeprav so kraji vsem planincem znani, je prav, da jih spet obiščemo. Srečanje in odhod izletnikov bo v Samatorci, pri spomeniku ob 8.30.
Vabljeni ! (V.K.)
Od danes prijave za nedeljske tečaje smučanja SPDG
Uvod v letošnjo zimskošportno dejavnost SPDG je bilo zimovanje v Valzoldana, od 2. do 6. januarja. Pri društvu pa se skrbno pripravljajo na
drugi del dejavnosti, ki se bo začel 27. januarja.
Tudi letos bodo namreč izvedli niz štirih nedeljskih tečajev alpskega smučanja različnih stopenj in deskanja. Zaradi slabih snežnih razmer, ki jih močna odjuga še zaostruje, namreč še niso dokončno določili lokacije. Tečaji bodo vsekakor potekali, glede kraja pa bodo v društvu sprejeli odločitev v prihodnjih dneh in to pravočasno javili preko medijev.
Za vse, ki bi se radi približali smučanju in za tiste, ki bi radi znanje poglobili, naj povemo, da se vpisovanje začenja že danes, 10. t.m. in sicer med 19.30 in 20.30 na društvenem sedežu na Verdijevem korzu 51/int.
Druga priložnost za vpis bo v ponedeljek, 14. t.m. med 19. in 20. uro ter v četrtek 17 t.m. med 19. in 20. uro.
Tudi v tej sezoni bo udeležencem tečajev na razpolago avtobus, ob čemer velja podčrtati, da so za »družinsko« udeležbo predvideli poseben popust na ceni prevoza.
Dejavnost je namenjena samo
članom društva, zato je vpis v tečaj vezan na članstvo.
Spominski pohod
Pasja ravan - Dražgoše
Člani Slovenskega planinskega društva Gorica se bodo v soboto in nedeljo udeležili vsakoletnega nočnega spominskega pohoda Pasja ravan - Dražgoše, ki traja od 10 do 12 ur. Manjša skupina članov društva se namerava udeležiti manj zahtevnega pohoda iz Soteske v Dražgoše, ki je v organizaciji PD Nova Gorica. Prevoz za udeležence tega pohoda bo z vlakom iz Nove Gorice.
Slavnostni govornik na slovesnosti bo predsednik republike Danilo Turk
V okviru proslav ob 66-letnici bitke v Dražgošah bodo letos pripravili tudi nekaj novih pobud.
www.mladinasport.org
Spletno stran so predstavili že aprila lani, zdaj pa se elektronsko zrcalo društvenega delovanja kriškega Športnega društva Mladina (www.mladina-sport.org) predstavlja z izpopolnjeno, grafično privlačno in vsebinsko bogatejše podobo. V njej je tudi anketa, s pomočjo katere lahko uporabniki glasujejo za najlepšega rolkarja in rolkarico kluba. Duša spletne strani je David Bogatec, čigar želja pa je, da bi stran postala zrcalo delovanja in utripa celotnega Križa in vseh njegovih dejavnosti. »Za to pa moram nujno razširiti krog svojih sodelavcev, saj je vzdrževanje strani zahtevno delo,« je povedal Bogatec.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 10. januarja 2008
23

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25 Kotiček
20.30 Deželni TV dnevnik
20.50 SSG: Lutkovna predstava Olgica in
Mavrica (p.) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.10 6.30
6.45
10.40
11.00 11.25 12.00
13.30 14.00 14.10
14.45 15.50 16.15
18.50 20.00 20.30
21.30
23.00
0.05
Nan.: La nuova famiglia Addams Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) Aktualno: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso Aktualno: Occhio alla spesa Dnevnik
Variete: La prova del cuoco (vodi
Antonella Clerici)
Dnevnik
Dnevnik - Gospodarstvo
Variete: Festa italiana (vodi Cate-
rina Balivo)
Nad.: Incantesimo
Variete: Festa italiana
Aktualno: La vita in diretta (vodi
Michele Cucuzza)
Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti)
Dnevnik
Kviz: Soliti ignoti (vodi Fabrizio Frizzi)
Kviz: Speciale Affari tuoi (vodi Flavio Insinna)
Aktualno: Tutto Dante - Il settimo canto dell'inferno (vodi Roberto Benigni) Dnevnik
V^ Rai Due
6.35 Dnevnik - Zdravje 6.45 Aktualno: Inconscio e magia 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik in rubrike 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter
Dnevnik - Zdravje 14.00 Aktualno: L'ltalia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.30 Aktualno: Tribuna politica 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Piloti 19.10 Nan.: Sentinel 20.00 Kviz: Pyramid 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Giorni da leone 2 23.00 Dnevnik 23.10 Aktualno: Punto di vista 23.50 Film: Liberty Stands Still (krim., Kanada/Nem '02, r. Kari Skogland, i. Wesley Snipes)
^ Rai Tre
Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe in Italia, istruzioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Chiediscena Aktualno: Le storie Nan.: Stargate sg-1 Deželne vesti in vremenska napoved
Dnevnik - Leonardo, sledi Dnevnik - Neapolis Variete: Trebisonda Dnevnik - GT Ragazzi Melevisione
Dok.: Cose dell'altro Geo Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Deželne vesti in športne vesti Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Nan.: Medium Nan.: In Justice
Dnevnik - deželne vesti in Primo
6.00 6.15 6.20 7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00
16.00 16.35
18.50
20.20 21.10 23.20
1.10
Dnevnik - Pregled tiska
Peste e corna e gocce di storia
Nan.: Quincy
Nan.: Magnum P.I.
Nan.: Nash Bridges
Nan.: Hunter
Nad.: Saint Tropez
Dnevnik in prometne informacije
Nad.: Febbre d'amore
Nad.: Vivere
Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum TV film: Wolff - Un poliziotto a Berlino Nad.: Sentieri
Film: Dietro lo specchio (dram., ZDA, '56, i. James Mason) Nad.: Tempesta d'amore, vmes vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Nad.: Tempesta d'amore Film: I soliti amici (kom., ZDA, '00, r. Michael Dinner, i. Burt Reynolds) Dnevnik, pregled tiska
Canale 5
8.45 9.00
11.00 13.00
13.40 14.10 14.45
16.15 17.05
18.50 20.00 20.30 21.10
Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik, Insieme Nan.: La missione (i. Michele Placido)
Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved
Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Variete: Uomini e donne (vodi M. De Filippi)
Resničnostni show: Amici
Nan.: Barbara Wood: l'anello dello
straniero
Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Film: 24 ore (krim., ZDA '02, r. Luis Mandoki, i. Charlize Theron, Kevin Bacon)
23.20 Film: S.Y.N.A.P.S.E. (krim., ZDA '01, r. Peter Howitt, i. Tim Robbins) 1.20 Nočni dnevnik
O Italia 1
6.35 Risanke 9.25 Nan.: Happy Days 10.30 Nan.: Dharma & Greg 11.00 Nan.: Hope & Faith 11.30 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.55 Nan.: Still standing 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti 13.40 Risanke 15.00 Nan.: Instant star 15.55 Nan.: Malcolm - Campagna elet-
torale - Guerra di Lois 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi-
venza 17.15 Risanke
18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: The war at Home - La fiera
del fumetto 19.40 Risanke
20.30 Kviz: La ruota della fortuna (vodi
Enrico Papi) 21.10 Variete: Colorado (vodita Rossella
Brescia in Beppe Braida) 23.50 Film: ... E se domani (kom., It., '05, i. L. Bizzarri, P. Kessisoglu)
^ Tele 4
7.00, (8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30,
23.02, 1.30) Dnevnik 8.10 Dnevnik - pregled tiska 8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.50 Aktualno: A tu per tu - Lettere a
Don Mazzi 9.00 Domani si vedra 9.30 Udinesismi, il blog in tv
10.35 Nan.: Don Matteo 5 11.05 Koncert klasične glasbe 12.50 Vprašanja Riccardu Illyu 13.30 Oddaja v živo 14.00 Aktualno: La TV delle liberta 15.35 Dokumentarec o naravi 16.05 Nan.: Lessie 17.00 Risanke
19.00 Informat. oddaja: La Provincia ti
informa 19.55 Športna oddaja 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: Street legal 22.45 Gledališka sezona FJK - Rossetti 23.30 Film: Navigator (fant., ZDA, '86, i.
S. Jessica Parker, C. De Young. J.
Cramer)
La 7
6.00
7.00 9.15 9.30
10.30 11.30 12.30 13.00 14.00
16.00
18.00 19.00
20.00 20.30 21.00 23.40
Dnevnik, vremenska napoved, horoskop, prometne informacije Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn - Cle-menza
Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: Il Capitano Nemo e la citta sommersa (pust., VB, '69, r. J. Hill, i. R. Ryan)
Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi
Nan.: Star Trek Enterprise - Il test Nan.: Jag - Avvocati in divisa - Fi-glia di nessuno Dnevnik
Variete: Crozza Italia Exclusive Nan.: Crossing Jordan Aktualno: Malpelo
(t Slovenija 1
7.00, (8.00, 9.00, 15.00) Poročila 7.10, (8.10) Dobro jutro 9.05 Risana nan.: Ana z zelene domačije 9.30 Pod klobukom (pon.) 10.05, (18.40) Risanka 10.15 Dok. nan. o živalih 10.20 Nad.: Novi jutri 10.50, (11.05) Dok. oddaja 11.35 Omizje: Stranke o letu 2008 (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.15 Tv serija: Začnimo znova 13.50 Kviz: Piramida 15.10 Mostovi - hidak 15.45 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič 16.10 Kratki dok. film: Požar 16.25 Enajsta šola
17.00 Novice, slovenska kronika, športne
vesti, vremenska napoved 17.30 Štafeta mladosti 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanka: Edo in medo 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.55 Dok. serija: Komunizem - Zgodovina iluzije 20.50 Tednik
22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Odd. o kulturi: Osmi dan 23.35 Film: Mozaik življenja
(t* Slovenija 2
Infokanal
(11.00, 14.05) Tv prodaja (00.55) Zabavni infokanal Omizje: Ko se decembra zgosti čas (pon.)
Otroški infokanal Aktualno (p.) (20.00) Dok. oddaja Prvi in drugi (p.) Tarča (p.) Pomagajmo si Evropski magazin Ruhpolding: Svetovni pokal v biatlonu, štafete 4x7,5 km, moški, vmes poročila Zapojte z nami
Godbeno društvo rudarjev iz Idrije
Pesem kamna
Ljubljana: Evroliga v košarki, moški - Union Olimpija vs. Žalgiris Nad.: Jasnovidka Film: Felice, Felice
7.00 9.00, 9.30, 9.10
11.30 12.25 12.50, 13.45 14.40 16.10 16.40 17.15
19.05 19.20
19.45 20.35
20.30 23.10
14.20 Iz arhiva po vaših željah 15.10 Potopisi 15.40 Dok. oddaja: Sissi 16.40 Odmev 17.10 Pogovorimo se o... 18.00 Evropski magazin (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.55 Dokumentarec 20.25 Avtomobilizem 20.40 Košarka: Evroliga - Union Olimpi-
ja vs. Žalgiris 21.30 Vsedanes - Tv dnevnik 21.45 Košarka: Evroliga - Union Olimpi-
ja vs. Žalgiris 22.30 Primorska kronika 22.50 Izostritev 23.25 Primorski mozaik 0.00 Vremenska napoved 0.05 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
10.30 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 11.00 Videostrani
17.00 Odprta tema: Agrarne skupnosti
Slovenije 18.00 Mladi upi 18.40 Video spot meseca 18.45 Rally magazin 19.15 Mladi @-a+e 19.55 EPP
20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Spomini borcev 21.30 Naj viža 22.45 Kulturni utrinek (pon.) 23.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 23.30 Videostrani
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti
RADIO TRST A
7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napoved-nik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Drago Jančar: Severni sij (17. nad.); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.30 Rock roko umije.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di va-canza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled slovenskega tiska; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon;
23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.40 Malčki o...; 13.45 Smučarski skoki Innsbruck; 14.00 Kulturne drobtinice 15.10 Radio napoveduje; 15.30 DIO 16.05 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30: 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež
SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Z našimi opernimi umetniki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda in medigra; 16.30 Mladi virtuozi; 17.10 Festival stare glasbe; 18.30 Izšlo je; 18.50 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O
Primorski dnevnik je včlanjen
v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Četrtek, 10. januarja 2008
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
Ô
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
ÔC
Ùa
močan dež
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
močan
sneg

topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona
vremenska slika
TRBIŽ O
-5/5
O -7/3
KRANJSKA G.
ČEDAD O VIDEM O 2/10 1/11

CELOVEC
O -4/3
O
TRŽIČ
-1/4 _ O
KRANJ
O
GRADEC
-5/3
o-4/3
S. GRADEC
CELJE -2/6
o „
MARIBOR
o-3/5
M. SOBOTA
O-3/3
PTUJ
O
A
O
LJUBLJANA	W
O PORDENON = GORICA <-> O N. GORICA	1/5	N. MESTO 0/6
0°1ICA O 2/8	POSTOJNA	O
ZAGREB -1/4
O
O 1/4
KOČEVJE
\° .oV
ČRNOMELJ
REKA 8/10
^NAPOVED ZA DANES
Povečini bo spremenljivo, več sončnega vremena bo v Alpah, ob morju pa bo prevladovalo vlažno in bolj oblačno vreme. V južnejših nižinskih predelih in ob morju bo predvsem ponoči zamegljeno.
V severno in vzhodni Sloveniji bo občasno delno jasno, drugod povečini oblačno. Ponekod na zahodu bo občasno ro-silo ali rahlo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, v alpskih dolinah do -7, ob morju okoli 4, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 9 stopinj C.
Danes bo v nižjih slojih pritekal od zahoda vlažen zrak. Jutri se bo našim krajem približala atlantska fronta, ki bo proti nam preusmerjala zelo vlažen sredozemski zrak.
Nad severozahodno in severno Evropo je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in postopno bolj vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.40
Dolžina dneva 8.56.
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 9.07 in zatone ob 18.50.
A
BIOPROGNOZA
Vremenska obremenitev se bo danes postopoma krepila, v drugi polovici dneva bo veliko ljudi imelo z vremenom povezane težave, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na petek bo moteno.

MORJE
Morje mirno, temperatura morja 9,3 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.42 najnižje -10 cm, ob 10.17 najvišje 41 cm, ob 17.15 najnižje -60 cm.
Jutri: ob 0.00 najvišje 35 cm, ob 5.25 najnižje -10 cm, ob 10.48 najvišje 35 cm, 17.47 najnižje -55.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............ 3 2000 m...........-1
1000 m............6 2500 m ...........-3
1500 m............1 2864 m...........-4
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5.
O
GRADEC
-3/7
TOLMEČ O
-a/s
TRBIŽ O
-4/4
O -4/5 KRANJSKA G.

ČEDAD O VIDEM O 4/-1 ,-s
a/0
CELOVEC
O -2/4
TRŽIČ U
0/6 O
KRANJ
o-1/8
S. GRADEC
MARIBOR
O 1/10
M. SOBOTA
O 2/9

CELJE 2/9 O
PTUJ
O ,


O PORDENON
4/-1
O <J
LJUBLJANA
GORICA n O N. GORICA 3/7 V	N. MESTO 2/9
GO 0 4/8 POSTOJNA v	O
6/0	w 4/8	Oi/fi
rn
ZAGREB 0/10 O
(NAPOVED ZAJUTRI
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Pretežno oblačno bo, na Trbiškem bo v dopoldanskih urah predvidoma še nekaj sončnega vremena. Čez dan se bodo v vzhodnih predelih in v predalpah začele pojavljati prve šibke padavine, ki se bodo nato razširile.
Jutri bo na severovzhodu še delno jasno, drugod pa bo oblačno. V zahodnih in deloma v osrednjih krajih bo občasno rahlo deževalo. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter.
velika britanija - Stoletnica rojstva pisatelja lana Fleminga
J. Bond na znamkah
ženske - Raziskava podjetja Clinique
Mehičanke nore na zunanji videz
LONDON - Britanska pošta je v torek izdala zbirko poštnih znamk, posvečenih slavnemu vohunu, ljubitelju žensk in martinija Jamesu Bondu. Vzrok je stoletnica rojstva njegovega avtorja, pisatelja Iana Fleminga. Zbirka obsega šest serij, na njih pa so upodobljene naslovnice uspešnih Flemingovih romanov: Casino Royale, Dr. No, Goldfinger, Diamanti so večni, Samo za tvoje oči in Iz Rusije z ljubeznijo. Dela so bila objavljena med letoma 1953 in 1960, poroča francoska agencija AFP. Ian Fleming se je rodil v Mayfairu v središču Londona leta 1908. Umrl je za posledicami srčne kapi leta 1964. Star je bil 56 let. (STA)
zda
G. Bush bo pisal svoj blog
WASHINGTON - Vsi to počnejo, zakaj ne bi še Bela hiša? Team ameriškega predsednika George a Bus ha se je od lo čil, da se bo pridružil blogovski skupnosti in namerava v okviru turneje ameriškega predsednika po Bližnjem vzho du, ki jo je ame riš ki pred sed -nik pričel včeraj, redno pisati prispevke v svoj blog.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Dana Perino je tako po poročanju ameriške tiskovne agencije AP napovedala, da bo blog nosil naslov Zapiski s potovanja po Bližnjem vzhodu.
Bush bo v okviru svoj e bliž-njevzhodne turneje obiskal Izrael, palestinska ozemlja, Kuvajt, Ba-hrajn, Združene arabske emirate, Savdsko Arabijo in Egipt. Blog bo mogoče najti na spletnem naslovu www.whitehouse.gov. Kdo ve, mogoče se bo Bush izkazal za dobrega blogarja, ko pa drugače peša.
DUNAJ - Dve od treh žensk sta prepričani, da lepa zunanjost olajša življenje. Največji pomen zunanjosti dajejo Mehičanke, medtem ko Nemke in Japonke zunanjosti pripisujejo manjši pomen, je razkrila javnomnenjska raziskava kozmetičnega podjetja Clinique, ki so jo opravili med 9800 ženskami iz 12 držav.
V raziskavi so sodelovale ženske iz Kitajske, Nemčije, Indije, Italije, Japonske, Južne Koreje, Mehike, Rusije, Južnoafriške republike, Španije, Velike Britanije in ZDA. Med Mehičankami je kar 94 odstotkov vprašanih menilo, da je najpomembnejša zunanjost, sledijo pa Južnoafričan-ke in Indijke. Med Nemkami je bilo takšnih 78 odstotkov, najmanjši odstotek (65 odstotkov) pa so dosegle Japonke.
Številne vprašane so tudi menile, da so najlepše ženske na svetu doma prav v njihovi državi, posebno to velja za Italijanke, Rusinje in Indijke. Drugačnega mnenja so ženske v Nemčiji, Veliki Britaniji,
na Japonskem in ZDA; za Britanke in Američanke so tako najbolj atraktivne Italijanke, Rusinje pa najbolj občudujejo Japonke in Korejke.
Za Američanke je lepotni idol kraljica pogovornih oddaj Oprah Winfrey, pri Nemkah je na najvišjem mestu Heidi Klum, Angelina Jolie pa je naredila največji vtis na Azijke. Pri Britankah je največ točk dobila igralka Kate Winslet, za Italijanke pa lepotni ideal predstavlja manekenka Martina Colombari.
Da lahko kozmetika dela čudeže oziroma, da dobra nega pomeni tudi lepo kožo, so najbolj prepričane ženske v Južnoafriški republiki (92 odstotkov), v Nemčiji pa jih v učinek kozmetike verjame 74 odstotkov. Med kozmetičnimi izdelki je pri Nemkah in Italijankah najbolj priljubljena maskara, Španke in Južnoafričanke si življenja ne morejo predstavljati brez parfuma, šminka pa je favorit pri Američankah. (STA)
Deželni tajnik SSk Damijan Terpin se zavzema za volilni dogovor z Demokratsko stranko
/3
Transalpina - trg Evrope med Goricama ne bo postal krožišče
Carlo Sigliano zapustil operativno vodenje skupine Stock, a ostaja predsednik tržaškega
podjetja
/4
Primorski
ČETRTEK, 10. JANUARJA 2008
Št. 8(19.098) leto LXIV._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Bush igra zadnje karte
Martin Brecelj
Medtem ko se je v ZDA že povsem razvnela tekma za osvojitev Bele hiše, se njen sedanji stanovalec George W. Bush mudi na daljšem potovanju po Bližnjem vzhodu in arabskih državah. Včeraj je prispel v Izrael ter se sestal s predsednikom Šimonom Peresom in s premierom Ehudom Olmer-tom, danes se bo na Zahodnem bregu srečal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, pot pa ga bo v naslednjih dneh vodila še v Kuvajt, Bahrajn, Združene arabske emirate, Savdsko Arabijo in Egipt.
Bush želi s svojo turnejo podpreti nadaljevanje izraelsko-pale-stinskega mirovnega procesa, ki je na nedavni konferenci v Annapo-lisu dobil novega zagona, ter pridobiti zanj jasnejšo podporo arabskega sveta, ob tem pa skuša tudi utrditi ameriško-arabsko fronto proti Iranu, ki je postal glavni nasprotnik ameriške strategije v tej regiji.
Za sedanjo ameriško administracijo sta Bližnji in Srednji Vzhod velikega pomena. ZDA so tu pod Bushevim vodstvom bolj kot drugod po svetu skušale enostransko uveljaviti svoje geopolitične in ge-oekonomske interese, izkoriščajoč dejstvo, da so po zlomu Sovjetske zveze postale edina svetovna velesila. To je resnični vzrok za iraško vojno. Toda naletele so na nepričakovane ovire in težave, tako da se je naposled hudo omajal celo njihov status edine svetovne velesile, Bush pa tvega, da bo v zgodovini zapisan kot poraženec. Prav zaradi tega leto dni pred iztekom svojega drugega (in zadnjega) mandata skuša z včeraj pričeto turnejo zaigrati še zadnje karte.
obisk - Ameriški predsednik je včeraj prispel v Izrael
Bush na turneji po Bližnjem vzhodu
V Jeruzalemu potrdil podporo mirovnemu procesu in napadel Iran
neapelj - Zahtevna naloga za bivšega šefa policije
Komisar za odpadke De Gennaro obljublja učinkovito ukrepanje
NEAPELJ - Izredni vladni komisar za odpadke Gianni De Gennaro je včeraj nastopil funkcijo in obljubil hitro in učinkovito ukrepanje. Čaka za v
vsakem primeru zelo zahtevna naloga.
Včeraj ne poročajo o incidentih, pač pa se odpadki kopičijo vsepovsod. Tudi na otoku Ischia (foto Ansa), kjer
so tamkajšnji župani sprejeli gradnjo ene od treh sežigalnic za odpadke s pridobivanjem energije.
Na 6. strani
JERUZALEM - Ameriški predsednik George Bush je včeraj prispel na obisk v Izrael, kjer je začel osemdnevno turnejo po Bližnjem vzhodu in arabskih državah. Ob prihodu na letališče v Tel Avivu je Bush dejal, da vidi novo priložnost za mir na Bližnjem vzhodu. Na srečanjih s predsednikom Šimonom Peresom in s premierom Ehudom Ol-mertom v Jeruzalemu je med drugim potrdil svoje kritično stališče do Irana,
češ da predstavlja grožnjo za mir v regiji.
Ne kaj ur pred pri ho dom ame riš -kega predsednika pa so palestinski skrajneži z raketami obstreljevali izraelsko ozemlje. Skrajna islamska organizacija Islamski džihad je sporočila, da je bilo obstreljevanje odziv na Bushev obisk.
Na 18. strani
V Percotu izbrali dobitnike letošnjih nagrad nonino
Na 3. strani
Za slovenskega predsednika Türka zunanja politika ena sama
Na 5. strani
Trst: dnevi odprtih vrat na slovenskih višjih srednjih šolah
Na 8. strani
Annamaria Percavassi o Trst film festivalu
Na 10. strani
zda - Primarne predsedniške volitve
V New slavila
Hampshireu Hillary Clinton
NEW YORK - Newyorška senatorka Hillary Clinton je v torek na primarnih demokratskih strankarskih volitvah v New Hampshireu premagala zmagovalca zborovanj v Iowi, temnopoltega senatorja iz Illinoisa Baracka Obamo. Clintonova je med demokrati osvojila 39 odstotkov glasov, Obama pa 37 odstotkov. Ti izidi so postavili na laž predvolilne napovedi, ki so obljubljale zmago Oba-mi. Pri republikancih pa je v skladu z napovedmi zmagal senator iz Arizone John McCain.
Na 18. strani
smučanje - Denise Karbon
Južna Tirolka rada zapoje nekaj verzov Mamelijeve himne
2
Četrtek, 10. januarja 2008
MNENJA, RUBRIKE
GLOSA
Lončeni vrč med dvema železnima
Jo2e Pirjevec
»Dragi profesor, kako ste? Kako napreduje vaše delo in raziskave? Ste preživeli prijeten božič? Jaz sem zelo utrujena, ne samo zaradi študija, temveč tudi zato, ker vsak dan manifestiramo proti oblastem, ki zagovarjajo upepeljevalnike in odlagališča za smeti. Na žalost ne gre več za emergenco, temveč za pravo katastrofo okolja: bolezni vseh vrst in rakasta obolenja so vedno bolj pogosta zaradi stru pe nih sme ti, ki so na ko pi če ne ali za -kopane na našem ozemlju. Kot alternativo upepeljevalniku zahtevamo učinkovit načrt, po katerem naj bi nabirali smeti na selektiven način. Toda to ni v soglasju z gospodarskimi interesi in z interesi camorre. Nihče nas ne posluša, a gremo naprej. Toda dovolj o tem. Pišem vam, ker vam želim poslati intervju in vam voščiti srečno novo leto.«
Uboga Angela. Preteklega septembra je po nasvetu svojega profesorja na univerzi v Neaplju stopila v stik z mano, ker pripravlja diplomsko nalogo o vlogi medijev v času jugoslovanskih vojn. Pri tem je uporabila tudi moje knjige in me je zato prosila, da bi se srečala in poglobila nerešene probleme. Pozneje je opus ti la mi sel, da bi priš la v Trst, in mi predlagala, da mi po elektronski pošti pošlje nekaj ključnih vprašanj. Tako je z zgoraj nave de nim pis mom tu di sto ri la in jaz sem ji ob koncu leta odgovoril. Od takrat pa je vse tiho. Očitno jo je boj za varstvo okolja tako angažiral, da nima časa za kaj drugega.
Ko sledim po televiziji dramatičnemu razvoju dogodkov v Neaplju in okolici, jo povsem razumem, čeprav sem v dvomu, ali bi selektivno nabiranje smeti zares zadostovalo za premostitev katastrofe, o kateri govori. Kajti problem ni samo v tonah in tonah smeti, ki so se nakopičile na ulicah Neaplja in drugih mest Kampanje, ni le v pomanjkanju upe-peljevalnikov in primernih odlagališč, pomen je v šibkosti civilne družbe, tako tipične za južno Italijo. O vzrokih tega fenomena, ki ga spremlja samopašna oblast camorre, 'ndrang-hete, sacre corone unite in mafije, bi lahko razpravljali v nedogled, saj ni povsem jasno,
ali je socialna odgovornost v deželah južno od Rima tako na psu, ker se je tam najkrepkeje ohranil starorimski klientelizem, ali pa zato, ker Piemont v času združevanja Italije ni znal ustvariti v kraljestvu dveh Sicilij pogojev za liberalni razvoj lokalnega političnega življenja. Gre vsekakor za vprašanja, ki niso samo akademska, saj je očitno, da zadevajo posredno ali neposredno celo Italijo in pogojujejo tako njeno notranjo kot zunanjo politiko. Dejstvo, da je organizirani kriminal največje italijansko podjetje, ki s svojimi ekonomskimi dosežki daleč presega FIAT ali katerikoli drug industrijski gigant, vsebuje tudi naslednje sporočilo: Italija si ne more privoščiti propada trgovine s kokainom in drugimi mamili (da o poslih s smetmi niti ne govorimo), če noče pah ni ti v be do na tiso če in ti so če dru žin in po vzro či ti so ci al ne kri ze, ki bi je ob las ti ne mogle obvladati. Roberto Saviano ima prav, ko v svoji »Gomorri«, ki jo je New York Times pred kratkim uvrstil med sto najpomembnejših knjig prejšnjega leta, opozarja na splet politike, »legalnega« gospodarstva in kriminalnih združb ter ugotavlja, da imamo opravka z državo, v kateri zakonitost temelji na nezakonitosti. Kot piše v torkovi številki International Herald Tribune, v Italiji »večina ljudi še vedno dobi službo s pomočjo sorodnikov, znancev ali pomembnih osebnosti...To pomeni, da delo ni pravica, temveč koncesija nekoga, ki je močnejši. In če prosiš za priporočilo, se postavljaš v položaj vazala bolj kot polnopravnega državljana«.
Ta situacija ima tudi mednarodne razsežnosti, ki so za nas še posebej pomembne. Kajti naivno bi bilo misliti, da bi nezdrave razmere sodobne Italije ne vplivale tudi na njeno zunanjo politiko. Očitno je, da ima italijanski kriminal močne povezave na Balkanu, in da je v tem smislu nestabilnost omenjenega prostora v njegovo korist. V primežu teh sosedov smo Slovenci v nezavidljivem položaju lončenega vrča med dvema železnima, da uporabim znano metaforo Alessandra Manzonija.
VREME OB KONCU TEDNA
Oblačno s padavinami, predvsem v sredogorju pa tudi obilno sneženje
Darko Bradassi
Po res dolgem času priteka proti nam ob prevladujočih zahodnih tokovih vlažen atlantski zrak. Vremenska slika bolj spominja na november kot na januar, toda ne smemo pozabiti, da sta bila minuli oktober in november prej celinska kot atlantska in da bodo zato sedanje padavine več kot dobrodošle. V zadnjih mesecih so bile namreč količine padavin povsod zelo skromne.
Nad Atlantikom je nastalo obsežno in globoko ciklonsko območje, kakršnih že dolgo ne pomnimo, s tremi središči, v katerih se je zračni tlak spustil tudi pod 970 hPa. Proti nam se pomikajo vremenske fronte. Prva izrazitejša fronta bo dosegla naše kraje v soboto in v noči na nedeljo, drugo pa pričakujemo v začetku prihodnjega tedna, predvidoma v torek.
Zrak pa je v teh dneh že itak tako nasičen z vlago, da bo tudi pred sobotno fronto predvsem v nižinah prevladovalo oblačno in vlažno vreme, ponekod tudi z občasnimi manjšimi padavinami. V gorah bo od časa do časa morda posijal tudi kakšen sončni žarek. Glavnina padavin pa bo nad našimi kraji od noči na soboto do noči na nedeljo.
Izrazita višinska dolina z vlažnim atlantskim zrakom bo dosegla naše kraje v soboto zvečer. Ob njej bo nad Ligurskim morjem nastal prizemni ciklon. Začele se bodo pojavljati padavine, ki se bodo v petek ponoči in v soboto okrepile. Največ jih bo v Alpah in v pre-dalpah, kjer bodo padavine povečini močne, ponekod v Karniji lahko obilne. V prvem delu poslabšanja bo zapihal jugozahodni veter, nato med prehodom fronte jugovzhodnik. Proti nam bo pritekal zmerno topel in zelo vlažen zrak. Temperature se bodo zadrževale za kako stopinjo nad dolgoletnim povprečjem. Nič-ta izoterma bo povečini nad okrog 1600 do 1800 m , v zadnjem delu padavinskega območja pa se bo spustila za kakih 300 do 400 m. Meja sneženja bo povečini nad okrog 1200-1500 m, ob povečani jakosti padavin lahko nekaj sto metrov nižje,
proti koncu padavin pa se bo spustila do okrog 1000 m. Padal bo v glavnem težak in vlažen sneg, zato kjer bo vseskozi snežilo, bodo količine izdatne. Snežna odeja se bo predvsem v višjih predelih občutno povečala.
Ob drugi fronti, ki bo naše kraje prešla v začetku prihodnjega tedna se bo meja sneženja predvidoma nekoliko spustila in je nadvse verjetno, da bo snežilo tudi v manj visokih smučarskih središčih naše dežele.
Danes bo v nižinah in ob morju povečini pretežno oblačno in vlažno z možnostjo občasnih manjših krajevnih padavin ali rosenja. Ponekod se bo lahko večji del dneva zadrževala nizka oblačnost. Več sončnega vremena bo v gorah. Jutri bo povečini oblačno z občasnimi šibkimi padavinami. Ob morju bo zapihal jugozahodni veter, ki bo ponoči obrnil od jugovzhoda. Padavine se bodo ponoči okrepile. Največ jih bo v alpskem in predalpskem pasu. V soboto bo pretežno oblačno z občasnimi zmernimi do močnimi padavinami. Predvsem v Karnijskih predalpah in Alpah bodo lahko padavine obilne. V nedeljo čez dan se bo, kot kaže, vreme postopno izboljšalo in bo predvidoma zapihala burja.
Na sliki: nad alpskim območjem in pri nas je v decembru povečini padla manj kot polovična količina dolgoletnih padavin.
slovenija - V zadnji številki revije 2000 govor o spravi
Spomenka Hribar se sprašuje, kakšen je rezultat 30 let dela
LJUBLJANA - V zadnji številki revije 2000 je tematski blok posvečen možnostim sprave. Svoja videnja so podali Bert Pribac, Vlado Šav, Peter Kovačič Peršin in Spomenka Hribar. Slednja se je na včerajšnji predstavitvi vprašala, ali se temi sprave že 30 let posveča zaman.
Kot je dejal urednik revije Kovačič Peršin, je slovenska sprava vedno aktualna tema, ki jo spremlja nekaj mračnega, tudi zaradi tega, ker se zdi, da "levica" in "desnica" nikakor ne zmoreta priti skupaj. Sprava ne pomeni poenotenja mnenj, je povedal Kovačič Peršin, temveč gre za spoštovanje različnosti, oziroma, kot je dejala Hribarjeva, dopuščanje mnenja drugega.
Ko je bila Hribarjeva, ki je bila prva, kije po Edvardu Kocbeku spregovorila o povojnih pobojih, povabljena, naj s prispevkom sodeluje v reviji, je, kot je povedala, začutila nekakšno utrujenost. Hribarjeva že 30 let poziva k spravi, zato ni več vedela, kaj novega naj pove. Potem pa je lanskega oktobra spremljala televizijsko Omizje o procesu zoper škofa Rožmana. Zazrla se je v pogled škofa Franca Perka, kako je gledal predsednika zveze borcev Janeza Stanovnika; to je bil "pogled, ki ubija".
Njen prispevek v reviji je zato, kot je pojasnila Hribarjeva, zelo oseben, prizadet. Po oddaji se je vprašala, ali si je 30 let prizadevala zaman, ter ali je šlo vse v nič. Potolažila se je z dejstvom, da po letu 1990 lahko spregovorijo tudi tisti, ki so bili v prejšnjem režimu potisnjeni v politično podzemlje. Včasih je sicer njihovo sovražnost težko poslušati, tako Hribarjeva, toda, naj govorijo, naj pride na dan, da bo morda na koncu "lahko izzvenelo v prazno". Levica v svojih izjavah nikakor ni nedolžna, toda sovražnost izraža v veliko manjši meri kot desnica.
Spomenka Hribar na letošnjem majskem srečanju v Slovenskem klubu v Trstu
kroma
Tej Hribarjeva tudi zameri, da nikakor ne prizna, da je bilo sodelovanje z okupatorjem moralno sporno, da ni bilo pasivno, ampak aktivno.
Hribarjeva kot uspeh naprezanj njenih somišljenikov vidi tudi v tem, da se je končno vzpostavila pieteta do mrtvih, toda, kot je ugotovila po ogledu Omizja, je do sprave, kot si jo je zamislila, še zelo daleč.
Sprava pa je, kot je povedal Bert Pribac, na nek način dosežena v Avstraliji. Tja so se zatekli ljudje, "ki so delovali na nasprotnih straneh". Sam, kije "bolj
levo usmerjen", je v Avstraliji preživel 43 let. Zaradi izjav nasprotnemu taboru, češ, naj prizna, da je izgubil vojno, so mu večkrat grozili, toda čez čas so izseljenci začeli sodelovati - predvsem na kulturnem področju - ter se pogovarjati. Pribac spravo razume kot dialog brez sovraž-nos ti.
Kot je še povedal Kovačič Peršin, prispevek Šava prinaša neobremenjen, morda najbolj objektiven pogled Primorca, ki na obravnavane dogodke gleda nekoliko drugače kot nekdo iz osrednje Slovenije. (STA)
ljubljana - Živalski vrt
Prostore za Simpanze in volkove bodo obnovili
LJUBLJANA - Ljubljanski živalski vrt bo začasno omejil možnost za ogled šimpanzov in volkov. V pripravi je začasna sanacija bivališč za te živali do te mere, da bo ogled možen v najkrajšem času. Njeno financiranje bo zagotovila Mestna občina Ljubljana iz intervencijskih sredstev, so sporočili iz Živalskega vrta Ljubljana. Sanacija ograde za volkove naj bi bila končana do konca februarja. Pri tem je treba zagotoviti možnost za ločevanje volkov in ustreznejša zaklonišča ter počivališča. Sanacijska dela na prostoru za šimpanze pa bodo končana predvidoma spomladi. S to sanacijo naj bi povečali velikost bivalnih prostorov in šimpanzom tudi zagotovili naravno svetlobo skladno z odredbo o bivalnih razmerah in oskrbi živali prosto živečih vrst v ujet-niš tvu.
Živalski vrt Ljubljana je dovoljenje za prikazovanje živali javnosti prvič prejel 30. decembra 2005. Agencija za okolje je po ogledu živalskega vrta ugotovila, da v splošnem izpolnjuje pogoje za izdajo dovoljenja za prikazovanje živali javnosti, pomanjkljivosti pa je ugotovila v ogradah za volkove in šimpanze. Dovoljenje za prikazovanje živali v živalskem vrtu se lahko sicer izda največ za deset let, zaradi omenjenih pomanjkljivosti pa je bilo izdano le za dve leti, so še sporočili iz Živalskega vrta Ljubljana.
Agencija za okolje pa je v torek sporočila, da je živalskemu vrtu za pet let podaljšala dovoljenje za zadrževanje živali prosto živečih domorodnih in tujerodnih vrst v ujetništvu. Toda šimpanzov in volkov ni dovoljeno prikazovati javnosti, ker živalski vrt ne izpolnjuje vseh pogojev za to. (STA)
Volkovi v ljubljanskem živalskem vrtu bodo do konca februarja dobili nove prostore
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 10. januarja 2008
3
percoto - Izbrali letošnje dobitnike nagrad nonino
Priznanja za pariške novinarje Trevorja, Šahidovo in Thiepa
Svečana podelitev priznanj bo 26. januarja v znani videmski žganjarni
PERCOTO - Še enkrat so s pogledom široko uprtim v svet pri furlanski družini Nonino razglasili letošnje zmagovalce že triintridesete prestižne nagrade po vrsti. Pomembna priznanja za življenjsko delo bodo tudi to krat ob šla svet in na gra di la na po -re in vztrajnost kulturnih, gospodarskih, socialnih in drugih osebnosti.
Žirija, ki ji je letos predsedoval Nobelov nagrajenec za literaturo Vi-diadhar Surajprasad Naipaul, je osrednjo nagrado 2008 podelila Maison des Journalistes, se pravi Domu preganjanih novinarjev v izgnanstvu, s sedežem v Parizu, ki so se v prizadevanjih za dosledno izvajanje svojega poklica in v skladu s svojimi ideali izselili iz politično kompromitira-nih območij na tuje. Pariški dom je sicer nastal ob sodelovanju preganjanih predstavnikov medijev in tistih, ki so svoj poklic lahko izvajali svobodno, a so se iz so li dar nos ti do ko le gov od lo -čili za ustanovitev in upravljanje francoskega sedeža. Nagrado bo izročil fran cos ki so ci o log Ed gar Mo rin.
Med na rod na na gra da no ni no 2008 pa bo to krat od po to va la na ir -ska tla. Prejemnik vidnega priznanja, ki so ga v prejš njih le tih do de li li pi -sateljem, pesnikom, mirovnikom in dru gim pred stav ni kom iz vse ga sve -ta, bo do iz ro či li ve li ke mu so dob ne -mu dub lin ske mu kro nis tu in iz red ne -mu za pi so val cu so dob ne druž be, ali kot jo tudi večkat imenujejo comedie humaine, Williamu Trevorju. Na gra do mu bo iz ro čil še en ir ski pi -satelj, John Banville.
Nagrada nonino 2008, učitelju našega časa pa bo šla Palestinki Leili Ša hid, ki se že vrs to let bo ri za mir na Bliž njem Vzho du in je hkra ti tu di pa -lestinska veleposlanica v Bruslju. Ša-hidovi bo nagrado izročil eden osrednjih svetovnih gledaliških režiserjev in član žirije nonino, Peter Brook. Na-zad nje pa so do de li li še na gra do Ri -sit d'Aur, ki je do danes šla vselej italijanskim nagrajencem, letos pa jo bo dobil vietnamski pisatelj Nguyen Huy Thiep, od nekdaj navezan na tradicijo in značilnosti vietnamske zemlje, hkra ti pa tu di naj bolj po znan vi et -namski pisatelj v tujini. Tudi to nagrado bo izročil član žirije, tržaški pisatelj Claudio Magris.
Letos so žirijo poleg Naipaula in Magrisa sestavljali še Adonis, Peter Bro ok, Ulderico Bernardi, Luca Cen-da li, An to ni o Da ma si o, Em ma nu el
Predsednik ŽIRIJE Naipaul
WILLIAM TREVOR
Claudio Magris
Le Roy Ladurie, Norman Manea, Morando Morandini, Edgar Morin, Giulio Nascimbeni, Ermanno Olmi,
Nguyen Huy
THIEP
John Banville in James Lovelock. Podelitev nagrad bo 26. januarja, potekala pa bo v znamenju izjemnega
Leila Šahid
sprejema in praznika, ki ga vsako leto prirejajo na sedežu furlanske žga-njarne v Percotu.
Družina najznamenitejših svetovnih proizvajalcev žganja že več kot četrt stoletja nagrajuje zaslužne posamez ni ke in sku pi ne, ki so se ta ko ali drugače odlikovali s svojim prizadevanjem. Značilnost nagrad, ki jih od vsega začetka podeljuje za to imenovana žirija kulturnikov, pa je v prete-klos ti že več krat do ka za la zre le in dalj no vid ne iz bi re, saj so šte vil ni pre -jemniki nonina kasneje prejeli tudi Nobelovo nagrado. (Iga)
delovna skupnost alpe-jadran - Tridesetletnica ustanovitve
Za jubilejno leto 2008 pripravili celo vrsto prireditev
ŽELEZNO - Pod predsedstvom predsednika Delovne skupnosti Alpe-Jadran, deželnega glavarja avstrijske zvezne dežele Gradiščanske Hansa Nies sla, so v zad njih dneh pre te kle ga leta v Stegersbachu položili temelje za »jubilejno leto« 2008, ki bo potekalo pod geslom »30 let Alpe-Jadran«.
V jubilejnem letu 2008 je načrtovanih več pomembnih prireditev: aprila bo kraj Gussing na Gradiščan-skem pri zo ri šče alp sko-jad ran ske ga šolskega športnega srečanja in v žu-paniji Vas (Madžarska) bodo potekale mla din ske po let ne igre, za ka te re je doslej prispelo že okoli 1.200 prijav! Jeseni pa bo nadaljnji višek alp-sko-jad ran sko vin sko tek mo va nje na Gra di ščan skem. Na ju bi lej nem ple -narnem zasedanju pa naj bi bili zastopani tudi sestrski organizaciji »De lov na skup nost Alp« in »De lov -na skup nost ob do nav skih de žel«.
»Mirovni projekt Evropa se lahko ohrani le s kulturno in z jezikovno razno-
Hans Niessl
likostjo. Prav za mladino pa je šport gonilna sila tega sodelovanja,« je na zasedanju ugotovil deželni glavar Niessl, generalni sekretar delovne skupnosti Hellwig Valentin pa je s ponosom pristavil, da je njegova organizacija samo v letu 2007 izvedla kar 45 prireditev. Pri tem se samo športnih dogodkov leto za letom udeležuje povprečno 2.500 mladih.
Posebej pomembna tema so za deželnega glavarja Nissla strateški projekti. Ob tem je postavil v ospredje zaščito podnebja in v tej zvezi pospeševanje korišče-
nja obnovljivih virov energije. »Gradiščan-ska je na najboljši poti, da na področju oskrbe z električnim tokom postane energetsko neodvisna regija. Trenutno deluje v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran enajst projektnih skupin in ena strokovna skupina,« je še poudaril Niessl.
Na plenarnem zasedanju je bila soglasno sprejeta tudi resolucija z naslovom »Soočati se z izzivom razširjene Evrope«. V njej se Delovna skupnost Alpe-Jadran opredeljuje za preverjanje spoznanj Inter-reg IIIB projekta »MATRIOSCA AAP« in za ukvarjanje z vprašanjem, ali bi bil pravni instrument »Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS)« primerno orodje za realizacijo projektov, ki jih sofinancira Evropska unija.
Da je Delovna skupnost Alpe-Jad-ran očitno zanimiva tudi izven meja sedanje Evropske unije, pa je pokazal obisk delegacije iz ukrajinske pokrajine Černov-ci pod vodstvom namestnika pokrajinskega predsednika Viktorja I. Pavljuka na zasedanju na Gradiščaskem. (Lukan/DSAJ)
volitve v fjk
Liga bo šla sama?
Manuela Dal Lago
arhiv
VIDEM - »Ne izključujem samostojnega nastopa Severne lige na deželnih volitvah.« Izredna komisarka Lige za Furlanijo-Julij-sko krajino Manuela Dal Lago še naprej zagovarja neke vrste ekvi-distanco med desno sredino in Riccardom Illyjem. Na eni strani Dal Lagova pozdravlja programska izhodišča gibanja Liberaidea (vodi ga nesojeni predsedniški kandidat desne sredine Edi Snaidero), po drugi pa javno hvali predsednika Dežele. Zadnja njena pohvala se nanaša na potezo deželne vlade, da vloži priziv na ustavno sodišče proti državnemu finančnemu zakonu.
»Naše osrednje vodilo za volitve je program, drugo nas ne zanima,« pravi Dal Lagova. O imenih predsedniških kandidatov noče govoriti, vsem pa je znano, da Bossijeva stranka ne mara Renza Tonda, za katerega se ob podpori Nacionalnega zavezništva ogreva Forza Italia.
Od no si med Li go in Ton -dom so bili vedno slabi. Ko je bil Tondo predsednik deželnega odbora je večkrat prišel v polemiko z ligaši, do odkritega spora pa je prišlo, ko se je Dom svoboščin leta 2003 opre de lil za pred sed niš -ko kandidaturo Alessandre Guerre. Tondo, ki je odstopil z mesta predsednika Dežele in je potem odstop preklical, je bil takrat zelo užaljen in ni nikoli »prebavil« kandidature Guerrove. Zato je težko, da bo v tej pogojih Liga spre je la mo re bit no Ton do vo predsedniško kandidaturo.
Zadnjo in odločilno besedo pa bo, kot vedno, tudi tokrat imel Umberto Bossi. Zato je možno, da bo desna sredina svojega kandidata izbrala v Rimu ali pa v Arcore-ju, kjer ima Silvio Berlusconi vilo.
udc - Zakon 194
Predlog o prostovoljcih v posvetovalnicah
TRST - Moralna vprašanja in polemike o prostovoljni prekinitvi nosečnosti ali umetnem splavu še vedno burijo duhove. Potem ko se je znova vnela afera o zakonu 194, so se oglasili tudi svetniki deželne des no-sre din ske stran ke UDC in predlagali, naj v družinskih posvetovalnicah deluje več t.i. »protis-plavnih« prostovoljcev, se pravi prostovoljcev, ki menijo, daje prekinitev nosečnosti nezakonita.
Deželni svetniki UDC so podprli zahtevo kardinala Camilla Ruini-ja o posodobitvi oziroma spremembi zakona glede na današnji znanstveni napredek, ki naj bi omogočal zarodku življenje že pred določenim dvanajstim tednom. Stranka UDC želi na tak način ponovno dokazati, da je prekinitev nosečnosti življenjska zmota. Med drugim so svetniki predstavili še predloga o finančni podpori materam in novonastalim družinskim enotam v težavah.
jamlje - Tajnik Terpin pred današnjo sejo strankinega deželnega sveta
Slovenska skupnost računa na federalni politični in volilni dogovor z Demokratsko stranko
GORICA - Slovenska skupnost si prizadeva za politični in volilni dogovor z Demokratsko stranko. Tajnik Damijan Terpin bo to stališče zagovarjal na drevišnji seji strankinega deželnega sveta v Jamljah, na katerem bo SSk praktično začela priprave na deželne spomladanske volitve. Tajnik računa, da bo od najvišjega strankinega organa dobil mandat za pogovore z Demokratsko stranko, tako na deželni, kot tudi na državni ravni.
»Slovenska skupnost se ne bo razpustila in bo še na prej ohra ni la do se da nji zna čaj na rod ne stran -ke. To v preteklosti ni zaviralo dogovarjanja in sodelovanja z Marjetico, ki je potekalo v obojestransko ko rist in us peš no pre sta lo kar ne kaj spre memb lokalne volilne zakonodaje. V tem duhu smo tudi aktivno sodelovali na oktobrskih primarnih volitvah Demokratske stranke,« podčrtuje Terpin, ki torej ne vi di ovir, da bi po dob ne ga spo ra zu ma se daj ne skle -ni li tu di z de mo kra ti.
»Z Marjetico smo se stalno dogovarjali tako v Rimu, kot tudi v Furlaniji-Julijski krajini. To ni po-vzro ča lo no be nih te žav in mis lim, da bi mo ra li tak -šen način dela uveljaviti tudi sedaj. Nobenih preskakovanj ali sporazumov na "vrhu', temveč odkrito in pošteno dogovarjanje, kot se spodobi za zaveznike«, dodaja tajnik Slovenske skupnosti.
Deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin
arhiv
Če bo ta predlog prodrl, bo SSk podpisala volilni dogovor z Demokratsko stranko na osnovi nove volilne zakonodaje FJK, ki vsebuje olajšavo za izvolitev deželnega svetnika slovenske etnične stranke. »Pri tem nočemo prizadeti slovenskih kandidatov Demokratske stranke, zato bo nujno, da v primeru volilnega dogovora najdemo primerno tehnično rešitev, ki bi preprečila to nevarnost,« pojasnjuje Terpin.
Kaj pa odnosi z deželnim tajnikom DS Brunom Zvechom, ki je pred primarnimi volitvami večkrat pozval SSk, naj pristopi v novo stran ko, v na sprot nem pri me ru bo vo lil ni do -govor z njo pravzaprav nemogoč? »Zvech je takš na tr da in od klo nil na sta liš ča do SSk za go -varjal kot deželni tajnik Levih demokratov. Po primarnih volitvah je bil previdnejši in se večkrat javno zavzel za dogovarjanje s SSk. Osebno mis lim, da je spo ra zum mo goč in da res ob -stajajo vsi pogoji zanj«, je prepričan deželni vodja Slovenske skupnosti.
Kaj pa, če do dogovora ne bo prišlo? V tem primeru bo Slovenska skupnost prisiljena iskati dru ge po li tič ne in vo lil ne re šit ve, ki pa bi bi le po Terpinovem prepričanju še kar nenaravne. »To bi ustvarilo praktične probleme v tržaških in goriških javnih upravah, v katerih naši izvoljeni predstavniki tesno sodelujejo z Marjetico oziroma sedaj z no vo De mo krat sko stran ko. Do po li tič nih težav bi prišlo v celotni levosredinski koaliciji in tudi v sami slovenski manjšini. Dogovor med SSk in De mo krat sko stran ko bi bil skrat ka bla go de -jen za vse,« je pre pri čan Ter pin pred da naš njo se -jo stran ki ne ga de žel ne ga sve ta.
S.T.
4
Četrtek, 10. januarja 2008
GOSPODARSTVO
/
podjetja - Carlo Sigliano zapustil mesto generalnega direktorja, a ostaja predsednik
Novosti v vrhu skupine Stock in načrti za razvoj
Sedež nove multinacionalke Stock Spirit Group se je preselil v London
TRST - Maja lani je zgodovinska tržaška tovarna distiliranih alkoholnih pijač Stock zamenjala lastnika, z novim letom pa je prišlo do sprememb, ki odpirajo podjetju pomembne nove priložnosti. Kot je povedal predsednik družbe in do konca lanskega leta tudi generalni direktor Carlo Sigliano na srečanju z novinarji, je s prvim januarjem zapustil operativno vodstvo skupine Stock, ohranil pa je mesto predsednika družbe Stock Italia z zadolžitvijo za institucionalne in mednarodne odnose.
Do prihoda novega pooblaščenega upravitelja tržaškega podjetja, za katerega se za sedaj ve samo to, da je razmeroma mlad, okrog 40 let star italijanski menedžer z izkušnjami na področju alkoholnih pijač, bo do konca februarja naloge generalnega direktorja opravljal Neil Everitt, sicer predsednik nove skupine Stock Spirit Group, multinacionalke v lasti ameriškega investicijskega sklada Oaktree iz Kalifornije. Sedež skupine, v kateri sta najpomembnejši podjetji ravno tržaški Stock in poljski proizvajalec vodke Polmos Lublin, je v Londonu, v Trstu pa ostaja legalni sedež družbe Stock in seveda proizvodnja.
Kot je na včerajšnji predstavitvi, ki se je je udeležil tudi predsednik Dežele FJK Riccardo Illy, povedal Neil Everitt, je sklad Oaktree, ki upravlja več kot 50 milijard dolarjev sredstev, ustanovil skupino Stock Spirit Group z namenom, da uresniči razvojni program v časovni perspektivi petih let. Gre torej za strateškega partnerja tržaškega podjetja, čeprav le srednjeročnega, Stock pa ima pred seboj obdobje utrjevanja in rasti svojih uveljavljenih znamk in novih inovativnih korakov. Da mislijo Američani resno, je Everitt potrdil tudi z napovedjo, da bo skupina prevzemala nova podjetja v srednji Evropi, ki je tudi sicer njen najboljši trg. Proizvodne obrate ima Stock na Češkem, Slovaškem in v Avstriji, distribucijska podjetja pa v Sloveniji, ZDA, prišteti pa je treba še že omenjenega največjega poljskega proizvajalca vodke.
Včerajšnje srečanje z novinarji je imelo na trenutke tudi ganljive note, saj se je Carlo Sigliano poslovil od operativne vloge v podjetju, ki ga je postavil na noge in relansiral po hudi krizi pred desetimi leti, ko je kazalo, da ne preostaja drugega kot stečaj. »Za svoje preživetje je bilo podjetje takrat prisiljeno prodati nepremičnine, v prvi vrsti zgodovinski tovarniški kompleks v Rojanu, in skrčiti število zaposlenih za kar 40 odstotkov.« Potem so prišli novi lastniki, nemška družba Eckes, Sigliano in njegovi sodelavci, ki jih je sam označil kot »absolutno najboljši delovni tim od kar delam, na mednarodni ravni, na tem področ-
pristanišča
Luki Koper grozi stavka žerjavistov
KOPER - Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti v Luki Koper je za 15. januar napovedal stavko. Kot so sporočili iz Luke Koper, sindikat zahteva zvišanje delovnega mesta upravljalec dvigal in voznik železniških vozil s sedanjega sedmega v deseti plačilni razred, poleg tega pa še zvišanje osnovne plače za vse zaposlene. Zahtevano rekvalifi-ciranje delovnih mest bi po izračunih uprave pomenilo zvišanje plače za okrog 35 odstotkov. Če k temu prištejemo še zahtevano zvišanje osnovne plače za vse zaposlene za 30 odstotkov, bi to v primeru ožje skupine zaposlenih, približno 150 ljudi, dejansko pomenilo dvig plače za približno 70 odstotkov. Te zahteve so za Luko Koper, ki ima več kot 700 zaposlenih, s finančnega vidika nevzdržne in bi povedle v takojšnjo stagnacijo, plače v podjetju pa so že danes nad slovenskim povprečjem, opozarjajo v upravi družbe.
Z leve predsednik Dežele FJK Riccardo Illy, Neil Everitt in Carlo Sigliano
kroma
ju«, pa so poskrbeli za prave čudeže. Številke o proizvodnji in tržnih deležih, ki jih dosegajo najbolj uveljavljene Stockove znamke, govorijo same po sebi.
Sigliana je ganila tudi navzočnost Ric-carda Illyja, ki je v času krize kot tržaški župan pomembno pomagal k relansiranju podjetja. Sam predsednik Dežele pa je razkril, da si je v mladih letih celo nabiral delovne izkušnje v tovarni Stock, zato ga nanjo vežejo tudi čustva. Po njegovi oceni je strategija sklada Oaktree »inteligentna in daljnovidna«, saj je usmerjena v ustvarjanje vrednosti. »Naš izziv, Trsta in Dežele, pa je čim večja rast podjetja, kajti mi kot javni upravitelji skušamo spodbujati rast podjetij,« je zagotovil Illy.
O strategiji sklada Oaktree, ki zaupa v moč Stockovih znamk in ljudi, je Everitt povedal, da je ta zasnovana na nakupu in razvoju podjetij, ki morajo v petih letih postati večja in bolj trdna. Družinska podjetja imajo seveda daljšo življenjsko dobo, vendar bi bilo v naši optiki neumno, ko bi nas zanimalo le izžemanje in ne ovrednotenje naložbe, je zagotovil Everitt.
Lanski poslovni obračun skupine Stock, ki seveda še ni konsolidiran, kaže pomembne rezultate, ki so še toliko boljši, če upoštevamo, da so bili doseženi na trgu alkoholnih pijač, ki že leta stagnira. Promet je dosegel 110 milijonov evrov, čisti dobiček okrog osem milijonov, na italijanskem trguje bilo prodano 16 milijonov steklenic, na tujih trgih pa okrog 10 milijonov. (vb)
eurostat - V lanskem tretjem četrtletju
Izravnana stopnja rasti v območju evra in v EU
LUXEMBOUR - Gospodarska rast je tako v območju evra kot tudi v celotni Evropski uniji v tretjem četrtletju lani v primerjavi z drugim četrtletjem znašala 0,8 odstotka, je včeraj v drugi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji se je bruto domači proizvod (BDP) v tem primerjalnem obdobju povečal za 1,6 odstotka. V prvi oceni, objavljeni novembra lani, je Eurostat ugotovil 0,7-odstotno rast za države v območju evra in 0,8-odstotno rast za celotno EU. V drugem četrtletju leta 2007 je bruto domači proizvod v območju evra sicer zrasel za 0,3 odstotka, v celotni EU pa za 0,5 odstotka.
V medletni primerjavi, torej s tretjim četrtletjem leta 2006, pa je gospodarska rast v državah območja evra znašala 2,7 odstotka, v celotni uniji pa tri odstotke.
Med državami, za katere je
Eurostat imel podatke, so najvišjo rast v tretjem četrtletju beležile Litva (5,2 odstotka), Latvij a (2,8 odstotka) in Slovaška (2,5 odstotka).
Go spo dar sko rast so za be le ži -le tudi nekatere glavne evropske trgovinske partnerice. V ZDA je bruto domači proizvod v lanskem tretjem četrtletju zrasel za 1,2 odstotka, na Japonskem pa za 0,4 odstotka, je sporočil Eurostat.
Končna poraba gospodinjstev se je v tretjem četrtletju v območju z evrom povečala za 0,5 odstotka, v celotni uniji pa za 0,7 odstotka. Investicije v osnovna sredstva so se v tretjem četrtletju lani v območju evra zvišale za 1,2 odstotka, v celotni uniji pa za 1,5 odstotka. Izvoz je bil tako v območju evra kot v celotni EU višji za 2,2 odstotka, med tem ko se je uvoz v lan skem tretjem trimesečju v območju evra zvišal za 2,6 odstotka, v celotni uniji pa za 3 odstotke. (STA)
ladjedelništvo - Rimska vlada o tem resno razmišlja
Možna združitev med koncernoma Fincantieri in norveškim Aker Yards
TRST - Italijanski ladjedelniški koncern Fincantieri utegne dobiti strateškega partnerja. Kot je včeraj potrdil podminister za transport Cesare De Piccoli, so v teku tako institucionalni kot industrijski stiki glede »dosjeja Fincantieri -Aker«. Potem ko je v norveško ladjedelniško skupino Aker Yards stopil korejski kapital, so z več strani prišli predlogi za spojitev Akerja in Fincantierija, da bi tako zaščitili sektor gradnje ladij za križarjenje v okviru Evropske unije.
De Pic co li je po tr dil, da sta mi -nistrstvi za transport in za finance začeli preverjati možnosti zbliževanja obeh koncernov, sproženo pa je bilo tudi institucionalno poizvedovanje pri drugih državah, ki jih vznemirja prihod korejske družbe STX v norveški Aker. Na tej os no vi lah ko vla da ita li -janskemu koncernu v vlogi delničarja svetuje, da bo lahko sprejel najustreznejše odločitve tako za zaščito svoje vloge v sektorju, kot glede možnih sporazumov z drugimi subjekti, ki imajo
Corrado Antonini
arhiv
enake skrbi kot Italija, je dejal De Piccoli in zagotovil, da vlada skupaj z vrhom Fincantierija in Fintecne zelo pozorno spremlja razvoj dogajanja.
V Rimu so z zadoščenjem sprejeli tudi stališče, ki ga je v zvezi s tem izrazila Evropska unija. Bruselj si je vzel čas za odločitev o vstopu STX v Aker do sredine maja in do takrat bo zadeva zamrznjena. To je za De Picco-lija dokaz, da se EU zaveda tveganj, ki grozijo evropskemu ladjedelništvu, to pa po podministrovi oceni daje Italiji čas za razmislek o možnosti povezo-
vanja med družbama Fincantieri in Aker.
Mož nost, da bi ko rej ski ka pi tal sto pil v po sel grad nje la dij za kri žar -je nje, kar mu do slej ni us pe lo, po leg Italije vznemirja tudi Francijo, Nemčijo in Finsko, kjer imajo sedeže ladjedelnice norveške skupine Aker.
Možnost združitve koncernov Fincantieri in Aker je pozitivno komen ti ral tu di mi nis ter za go spo dar ski razvoj Pierluigi Bersani. »Jasno je, da je treba okrepiti naše industrijske sektorje v procesu internacionalizacije,« je dejal minister. »Nujno je, da se na evropski ravni vzpostavijo procesi konsolidacije in integracije. Če želimo biti protagonisti, moramo uporabljati instrumente, ki nam to omogočajo, vključno z borzno kotacijo. Kotacije na borzi namreč niso same sebi namen, to da tam, kjer so po treb ne, jih je tre -ba izvesti in integrirati podjetja tudi na evropski ravni, da bi bolj uspešno kljubovali globalnim izzivom,« je še izpostavil minister Bersani.
Evropska centralna banka
9. januarja 2008
evro
valute
povprečni tečaj 09.01 08.01
ameriški dolar japonski jen kitajski juan ruski rubel danska krona britanski funt švedska krona norveška krona češka krona švicarski frank estonska krona madžarski forint poljski zlot kanadski dolar avstralski dolar bolgarski lev romunski lev slovaška krona litovski litas latvijski lats islandska krona turška lira hrvaška kuna
1,4680 160,61 10,6606 35,9190 7,4481 0,74865 9,430 7,8910 25,980 1,6362 15,6466 254,34 3,5930 1,4739 1,6610 1,9558 3,6525 33,328 3,4528 0,6974 92,40 1,7066 7,3500
1,4705 161,23 10,6822 35,9950 7,4485 0,74450 9,3806 7,8695 26,125 1,6428 15,6466 254,45 3,5944 1,4724 1,6712 1,9558 3,5914 33,413 3,4528 0,6977 91,38 1,7055 7,3476
Zadružna Kraška banka
valute
ameriški dolar britanski funt švicarski frank japonski jen švedska krona avstralski dolar kanadski dolar danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna
9. januarja 2008
_evro_
nakup prodaja
1,4911 1,4605
0,7593 1,6629
0,7419 1,6224
165,2607 157,1992 9,6405 9,1794
1,7049 1,5043 7,5930 8,0872
1,6330 1,4470 7,3069 7,6927
260,8125	248,0887
26,7781	25,4718
34,2483	32,5776
7,5312	7,1639
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna
9. januarja 2008
_evro_
nakup prodaja
1,5014 1,4425
0,7597 7,5983 1,5023 164,30 1,6751 8,0429 9,5640 1,7055 7,49
0,7299 7,3004 1,4433 157,86 1,6095 7,7274 9,1889 1,6387 7,20
Banca di Cividale
BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
9. januarja 2008		
Indeks MIB 30: -0,64		
delnica	cena €	var. %
AEM	3,07	+0,39
ALLEANZA	8,6	-1,33
ATLANTIA	24,82	-2,01
BANCA ITALEASE	7,235	-3,29
BANCO POPOLARE	14,24	-0,84
BPMS	3,42	-1,01
BPM	8,7	+2,00
EDISON	2,1325	-3,02
ENEL	8,195	+0,10
ENI	25,29	-0,78
FIAT	16,27	+1,17
FINMECCANICA	20,36	-1,88
FONDIARIA-SAI	25,37	-2,35
GENERALI	31,44	+0,29
IFIL	5,515	-1,39
INTESA	5,135	-0,95
LOTTOMATICA	22,66	-1,39
LUXOTTICA	19,45	-2,65
MEDIASET	6,51	-2,69
MEDIBANCA	13,74	-0,30
PARMALAT	2,55	-2,00
PIRELLI	0,6885	-0,41
SAIPEM	26,42	-3,54
SNAM	4,5225	+1,45
STMICROELEC	8,715	-2,91
TELECOM ITA	2,06	-1,48
TENARIS	14,18	-1,69
TERNA	2,9	+0,28
UBI BANCA	17,78	-1,69
UNICREDITO	5,49	-0,94
Podružnica Trst
O
ljubljanska banka
Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 10. januarja 2008
5
evropska unija - Pogovor slovenskega predsednika o aktualnih vprašanjih
Danilo Türk: Slovenska zunanja politika je ena sama
Slovenija mora delovati v skladu s skupno politiko EU, lahko pa si včasih privošči»kakšen eksperiment«
Slovenski predsednik Danilo Türk
senožeče - Stala naj bi ob šoli
Večnamenska dvorana razdelila krajane
SENOŽEČE - Prihodnje leto naj bi ob podružnični šoli v Senožečah zrasla večnamenska dvorana, v kateri bi dobile mesto vse športne in kulturne prireditve v kraju, društva in krajevna skupnost, za izvajanje športne vzgoje pa bi služila tudi šoli in vrtcu. Obsegala bi 1800 kvadratnih metrov, najbližja hiša pa bi bila oddaljena 20 metrov. V proračunu občine Divača so zanjo že zagotovili 2,5 milijona evrov. Skupina krajanov, 137 jih je, pa dvorani ob šoli in vrtcu nasprotuje. Zanjo, pravijo, je bolj primerno mesto na obrobju vasi, kjer bo tudi dovolj prostora za parkirišča.
»Načrtovana dvorana je prevelika in vzame preveč prostora,« je povedal Anton Čotar. »Nesprejemljiva je tudi ravna streha, kar ni primerno za to okolje. Objekt bo delno vkopan, izkopati pa bodo morali sedem tisoč kubičnih metrov materiala. Ta je pretežno trde kagorije in potrebno bo miniranje. To bo zaradi bližine šole odpadlo, zato bo treba material pikirati z ba-gerskimi kladivi. Za odvoz bo potrebnih 800 do 900 kamionov, ki bodo popolnoma uničili asfaltno vaško cesto in infrastrukturo v njej.«
»Postavitvi objekta ne nasprotujemo, vendar naj se zgradi izven naselja,« je menila Nataša Ferfila. »Dvorana ni namenjena šoli, ker ta že ima večnamenski prostor, ki se ga lahko poveča, če bo potreba. Ni mogoče zagotoviti dovolj parkirnih mest, šola nima možnosti širitve. V občinskih načrtih na tem mestu ni predvidena gradnja večnamenske dvorane, zaradi česar ni mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja.«
»Otroci ne bodo imeli dovolj svetlobe in zelo malo uporabnega prostora.« »Bolj primerna lokacija bi bila izven vasi, kjer ne bi nikogar ovirali. Morda bi bil problem le odkup terena.« Oglasil se je še Edvard Marin-šek. »Ne vemo, koliko bo stala, ne vemo, kdo bo dvorano uporabljal, kdo jo bo vzdrževal. Da ne bo vse skupaj propadlo v petih letih.«
V krajevni skupnosti pa menijo drugače. »Svet krajevne skupnosti izgradnjo dvorane podpira,« je povedal njegov predsednik Mirko Višnjevec. »Imamo tri pevske zbore, kulturno društvo, v ustanavljanju so nova društva in za vse to potrebujemo primeren prostor. O tem smo odločali že na novembrski seji, vendar se do lokacije nis-
Župan Divače Matija
Potokar
mo opredelili, ker se takrat zanjo še ni vedelo.« Dva tedna pozneje so se svetniki zbrali na izredni seji in takrat dobili informacijo, da naj bi dvorana stala poleg osnovne šole. »Znova smo potrdili, da Senožeče potrebujejo tak objekt, zato naj se nadaljuje z vsemi aktivnostmi. To pa med drugim pomeni, da se bomo o dvorani in ustrezni lokaciji zanjo pogovarjali v februarju na zboru krajanov. Na sestanek bomo povabili predstavnike občine in projektante.«
Podružnično šolo v Senožečah, ki sodi pod Divačo, obiskuje 42 učencev. Ti telovadijo na 100 kvadratnih metrih v večnamenskem prostoru. »Nova telovadnica ob šoli bi prinesla boljši standard za izvajanje športne vzgoje in drugih športnih aktivnosti. Vsekakor jo bomo z veseljem uporabljali,« je povedala ravnateljica Damijana Gustinčič.
Na občini pravijo, da so potrebo po dvorani izrazili predstavniki delujočih krajevnih društev in vodstvo krajevne skupnosti. »Strokovni argumenti govorijo v prid umestitvi dvorane na lokacijo ob šoli in zame je zgodba zaključena,« je povedal župan Divače Matija Potokar. »V proračunu 2009 je zagotovljen denar za izgradnjo dvorane v Senožečah in to je zame zakon.«
Krajani pa se ne nameravajo vdati in bodo vztrajali. Na občino so že poslali zahtevo, da se problematika obravnava na seji občinskega sveta.
Po načrtih županstva pa naj bi na Divaškem v dveh letih postavili še dve večnamenski dvorani. Na zadnji seji so svetniki sklenili, da bodo v Divači raje, kot da vložijo pol milijona evrov v prenovo šolske telovadnice, zgradili novo večnamensko dvorano, ki bo služila tudi potrebam športne vzgoje. V Famljah v Vremski dolini pa naj bi nastala nekoliko manjša športna dvorana s streliščem.
Irena Cunja
LJUBLJANA - Slovenija kot članica Evropske unije mora delovati v skladu s skupno zunanjo in varnostno politiko, a si lahko včasih privošči tudi "kakšen eksperiment", je včeraj na pogovoru o vrsti aktualnih tem menil predsednik Slovenije Danilo Türk. O odnosih s Hrvaško je dejal, da "je zunanja politika ena", glede Lizbonske pogodbe pa, da ne gre prehitevati z ratifikacijo.
"Moja definicija slovensko-hrvaških odnosov je, da so ti odnosi zelo dobri." Odprti problemi med državama imajo sicer po njegovem "svojo bazo v politični volji" in bistveno vprašanje je, ali obstaja politična volja za njihovo reševanje. "Če volja je, se lahko tehnične rešitve hitro najdejo," je prepričan predsednik. Kot je dejal, se bo rade volje vključeval v procese sodelovanja in iskanja rešitev s Hrvaško, "a vedno na podlagi premise, da je slovenska zunanja politika ena". "Jaz ne mislim, da ima predsednik republike razloge, da formira kakšno posebno politiko." Ob tem je spomnil, da je pred dnevi podprl "razumno stališče" slovenske
slovenija - Mediji
Namesto
Indirekt
LJUBLJANA - Dnevni časopis Direkt se bo odslej imenoval Indirekt. Prva številka oblikovno in vsebinsko prenovljenega časopisa bo izšla v ponedeljek. Novi odgovorni urednik bo Miha Štamcar. "Z Indirektom v slovenski medijski prostor prihaja sodoben urban dnevni časopis. S časopisom se želimo približati mladi, urbani, izobraženi publiki, ki zahteva kakovostne informacije o dogajanju v političnem, gospodarskem in družbenem življenju, hkrati pa išče tudi informacije o življenjskih stilih, ki jih drugi dnevni časopisi ne prinašajo," je zapisal Štamcar. Kot je dodal, želijo med bralce časopisa pridobiti "odprte, tolerantne in radovedne ljudi".
Indirekt, ki bo izhajal na 16 straneh, bo v prvi polovici časopisa prinašal pomembne novice dneva, drugi del pa bo osredotočen na informacije in novice, povezane z življenjskim stilom. Tako bodo uvedli tematske strani, namenjene potovanju, novim tehnologijam, modi, ekologiji, avtomobilizmu in gastronomiji, ter obsežen napovednik prireditev. (STA)
vlade glede uveljavitve hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone tudi za članice EU, in poudaril, da pri tem ni med njim in vlado nobenih razhajanj.
Ena od glavnih tem pogovora, ki so ga v Ljubljani organizirali Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes), urad vlade za komuniciranje in Center Evropa, je bila situacija na Zahodnem Balkanu. Za predsednika republike je to predvsem "tragična regija" - "prostor izrednega kulturnega bogastva in raznovrstnosti, a hkrati velikih strasti in napak". Slovenija kot članica EU mora nedvomno delovati v skladu s skupno zunanjo in varnostno politiko unije, kar pa po besedah Türka še ne pomeni, da ne more včasih tudi narediti koraka naprej in si privoščiti "kakšnega eksperimenta". To sicer ni mogoče v primeru Kosova, kjer je potrebna popolna usklajenost unije, možno pa bi bilo v BiH.
Pri redefiniranju Daytonskega sporazuma in iskanju novih ustavnih rešitev lahko Slovenija sicer pomaga samo v svetovalni funkciji, je poudaril. Slovenija namreč ni niti sodelovala v pripravi niti podpisala Daytonskega sporazuma, zato vanj ne more direktno posegati, vendar pa se odpirajo možnosti svetovanja, za kar je BiH po njegovem zagotovo zainteresirana.
Pri Kosovu pa mora Slovenija razumeti, da gre za svetovno vprašanje, in ne sme sprejeti iluzije, da se lahko karkoli "uredi po domače" ali da smo zaradi geografske bližini in zgodovinskih povezav bolje od drugih pripravljeni za predlaganje rešitev. Tuje treba realistično ocenjevati naše možnosti in mislim, da se ta realizem v Sloveniji že tudi utrjuje, kar je razvidno tudi iz izjav slovenskih politikov, je ocenil predsednik.
V pogovoru se je slovenski predsednik dotaknil tudi nekaterih prioritet slovenskega predsedovanja EU, in sicer lizbonske strategije - ta je po njegovem "strateško jedro razvoja EU" in "strateška garancija bodoče blaginje Slovenije" -in Lizbonske pogodbe. Glede ratifikacije slednje j e menil, da z njo ne smemo umetno hiteti, in pozval k temeljiti razpravi.
Slovenija kot predsedujoča EU je "znatno bolj pod žarometi, kot je bila doslej" in "čisto možno je, da naši politični voditelji rečejo včasih kaj bolj prostodušno, kot je prav za čas predsedovanja", je še menil predsednik Türk. Kot je dodal, bo potrebno "malo discipline in treninga", obenem pa je pozval k prizanesljivos-ti. (STA)
Združenje za Lipico o tožbi proti Tavčarju
LIPICA - Mednarodno združenje za Lipico se je odzvalo na tožbo Kobilarne Lipica proti njenemu predsedniku Etbinu Tavčarju. Tožba mu očita, da je medije informiral o domnevno nekvalitetnih gostinskih storitvah Kobilarne Lipica in o tem, da je v preteklosti funkcionirala kot bordel ali mafijsko postajališče. Tavčar vse to zanika. V včerajšnjem sporočilu za javnost združenje zatrjuje, da so bile vse Tavčarjeve izjave za medije posredovane v vlogi predsednika Mednarodnega združenja za Lipico, ki si prizadeva v povsem drugi smeri, kot je moč razbrati iz tožnikovih navedkov. Gre za neprofitno društvo, ki se zavzema za dejavno varovanje in razvoj Kobilarne Lipica in lipicanca kot izjemne nacionalne in svetovne kulturno zgodovinske dediščine.
Komisija: Odvetnik zavajal delavko koprske občine
LJUBLJANA - Komisija za preprečevanje korupcije je sprejela načelno mnenje o korupcijskem ravnanju odvetnika Francija Matoza v primeru odpuščene javne uslužbenke koprske občine. Odvetnik naj bi "namerno izkoriščal nepoučenost, zmoto ali bo-ječnost stranke," navaja komisija. Ma-toz pa zatrjuje, da ne gre za zavajujoč pravni pouk, ampak za različna pravna stališča.
Župan mestne občine Koper Boris Po-povič naj bi februarja 2006 delavki koprske občine izdal odločbo o izrednem prenehanju delovnega razmerja. Komisija, ki ji predseduje Drago Kos, ugotavlja, da je Matoz z napačnim pravnim poukom delavko zavajal ter tako dosegel neupravičen uspeh svoje stranke. S tem naj bi Matoz po mnenju komisije kršil tudi kodeks odvetniške poklicne etike.
Mercator zaradi miši v kumaricah okrepil nadzor nad izdelki
LJUBLJANA - Mercator je sredi decembra dobil obvestilo o oporečnem izdelku, vloženih kumaricah, v katerih naj bi bili deli miši. Mercator je zato decembra odpoklical celotno serijo izdelkov, prekinil pogodbo z madžarskim dobaviteljem, družbo Horker, in poostril notranji nadzor. Kot so sporočili iz Mercatorja, so vzorec izdelka poslali na Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, kjer so ugotovili, da je ta neoporečen. Ob tem pri "najboljšem sosedu" ocenjujejo, da ni možno, da bi se kjerkoli na poti izdelka skozi proizvodni proces, proces distribucije, skladiščenja in pozicioniranja kaj takega lahko zgodilo slučajno, ampak gre za sabotažo.
ILIRSKA BISTRICA - Pri pregledu vozila italijanskega državljana
Cariniki našli 42 mrtvih ptic
Na mejnem prehodu Starod - Med ustreljenimi pticami je bilo 41 kljunačev, ki sodijo med zaščitene vrste -
ILIRSKA BISTRICA - Na mejnem prehodu s Hrvaško Starod, v bližini Ilirske Bistrice, so slovenski cariniki v prtljažniku italijanskega vozila odkrili 42 mrtvih ptic. Med ustreljenimi pticami je bilo 41 ptic zaščitene vrste kljunač ter ena divja raca, so sporočili iz Carinske uprave Republike Slovenije.
Voznik, ki je potoval skupaj s še dvema italijanskima državljanoma, je sicer prijavil lovsko puško in pse. Kljub temu se je carinik odločil za podrobnejši pregled vozila. V prtljažniku je našel hladilno torbo z nalepko hrvaške veterinarske uprave. V njej so bi le v vre či spor ne pti ce, za ka te re je potnik po odkritju predložil tudi hrvaško veterinarsko spričevalo.
Ker so kljunači zaščitena vrsta ptic, so ca ri ni ki voz ni ka in so pot ni -ke na meji zadržali in o odkritju obvestili Agencijo RS za okolje, zoper italijanskega državljana pa uvedli postopek zaradi kršitve carinskih pred pi sov. ( STA)
Ptice so bile v posebni hladilni torbi
carinski urad rs
6
Četrtek, 10. januarja 2008
ITALIJA
/
neapelj - Težavam z odpadki ni videti konca
De Gennaro nastopil funkcijo in obljubil hitro ukrepanje
Desna sredina zahteva odstop okoljskega ministra Pecorara Scania
NEAPELJ - »Navajen sem hitrega ukrepanja in računam, da se bodo težave v naslednjih dneh začele reševati.« Izredni vladni komisar za odpadke Gianni De Gennaro, ki je včeraj nastopil funkcijo, računa, da mu bodo pri zelo zahtevni nalogi pomagali vsi lokalni dejavniki, brez katerih, je dejal, ne bo nobena rešitev dobra in dokončna. V Rimu je medtem des-nosredinska opozicija zahtevala odstop okoljskega ministra Alfonsa Pecorara Scania.
De Gennaro, nekdanji vrhovni poveljnik policije, bo morda že danes predstavil svoj delovni načrt. V njem izstopa gradnja treh sežigalnic odpadkov za pridobivanje energije in odprtje vseh odlagališč, vključno s tisto v Pianuri, ki jo domačini odklanjajo. Izredni komisarje povedal, da vojska ne bo skrbela za javni red, ampak da bo pomagala občinam pri odstranjevanju odpadkov, ki se sedaj kopičijo po ulicah in trgih.
Situacija na terenu ostaja še naprej ze lo kri tič na. V Pi a nu ri in v ne -katerih drugih krajih v neapeljski pokrajini demonstranti še vedno straži-jo trenutno zaprta odlagališča. Da so raz me re še ved no na pe te, pri ča tu di dejstvo, da nekateri župani vztrajajo pri za pr tih šo lah, če prav jih je rim ska vlada večkrat pozvala, da morajo biti šole odprte. Včeraj niso poročali o neredih, neapeljski kvestor pa je znova opozoril, da so med demonstranti tudi nasilneži in vandali, ki jim ni mar za problem odpadkov, a si želijo le incidentov s policisti in karabi-njerji.
Glavnina političnih strank je pozdravila imenovanje De Gennara za izrednega komisarja, ki pa ne uživa splošne podpore. Senatorka Stranke komunistične prenove Heidi Giuliani tako obžaluje, da so zadevo predali v roke nekdanjemu policistu. med tem ko bi mo ral stva ri re še va ti strokovnjak s tega področja.
Tudi včeraj vsekakor ni manjkalo kritik na račun neapeljske županje Rose Russo Iervolino, predsednika Kampanje Antonia Bassolina in okoljskega ministra Pecorara Scania. Opozicija poziva ministra in vodja zelenih k odstopu, državni koordinator Forza Italia Sandro Bondi pa proti Pe-coraru Scaniu napoveduje parlamentarno nezaupnico. Če bo predložena v senatu, bo okoljskemu ministru trda predla.
Izredni komisar za odpadke v Kampaniji Gianni De Gennaro (desno) in njegov namestnik divizijski general Franco Giannini
politika - Volilna reforma
Casini: Smo blizu dogovora med DS, FI, SKP in UDC
RIM - »Predsednik senatne komisije Enzo Bianco lahko na novo predstavi svoj osnutek volilnega zakona na konstruktiven način. Gre za to, da se vnesejo nekateri popravki, smo blizu dogovora.« Tako je povedal voditelj UDC Pi-erferdinando Casini, ko je včeraj popoldne nastopil na zimskem prazniku FI Neveazzurra v kraju Roccaraso v Abrucih. Casini je pojasnil, da bi novi volilni zakon v bistvu prinesel v Italijo nekoliko korigiran nemški volilni sistem, t. j. proporč-ni volilni sistem z vstopnim pragom. Po njegovem prepričanju naj bi obstajala stvarna možnost dogovora na tej osnovi med DS, FI, SKP in UDC.
Casinijeve izjave so precej presenetile, saj je včeraj dopoldne vladalo drugačno politično ozračje. Predstavnika UDC Lorenzo Cesa in NZ Altero Matteoli sta zahtevala, naj Bianco umakne svoj zakonski osnutek, ter pozvala FI, naj pojasni, ali se namerava dogovoriti z desnosredinskimi strankami ali pa z DS. Potem pa se je očitno nekaj zgodilo. Casini je povedal, da se s Finijem strinjata v številnih zadevah, a da sta glede volilne reforme vselej zagovarjala različna stališča. Očitno je na prazniku FI prišlo do zbližanja z Berlusconijem.
Casinijeve izjave so negativno odjeknile v vrstah NZ, napetost pa so povečale tudi v vrstah Unije, saj so manjše stranke (UDEUR, socialisti, SIK in Demokratična levica) proti Biancovemu osnutku. O tem bo prav gotovo govor tudi na današnjem preverjanju vladne večine.
Pierferdinando Casini
Montezemolo zahteva
•V« I V • lgl I
manjši davčni pritisk
Razliko med stroški podjetij za delovno silo in neto plačo delavcev je treba še zmanjšati. To zahteva predsednik Confindustrie Luca Cordero di Mon-tezemolo v intervjuju, ki ga je objavil včeraj dnevnik Sole 24 Ore, tj. dan po torkovem srečanju na temo plač med ministrskim predsednikom Romanom Prodijem in sindikati. Razmerje je namreč skoraj 1 proti 2, pravi Monte-zemolo, po mnenju katerega se bo le z zmanjšanjem tega razmerja lahko povečala kupna moč delavcev. To je edini način za postavitev temeljev za izboljšanje konkurenčnosti države, je dodal Montezemolo in v tem smislu na-glasil pomembnost povečanja produktivnosti. V zvezi z napovedanim tretjim Bersanijevim odlokom o liberalizacijah pa predsednik industrijcev pričakuje »več poguma« in da ga ne bo politična večina v parlamentu ovirala. Kar pa zadeva možnost njegovega političnega udejstvovanja, namerava Montezemo-lo ustanoviti skupino izvedencev na različnih področjih (t.i. think tank), katere cilj bo razvijanje projektov za rast države in dobrobit vseh.
Sindikati za srečanje s Prodijem o Alitalii
Generalni tajniki Cgil, Cisl in Uil so predsedniku vlade Romanu Prodiju naslovili pismo, v katerem ga pozivajo, naj čim prej skliče srečanje o prodaji državnega deleža letalske družbe Alitalie fran-cosko-nizozemskemu letalskemu prevozniku Air France-KLM. Generalni sekretar Cisl Raffaele Bo-nanni je izjavil, da se ne namerava srečati s predsednikom Air France-KLM Jeanom Cyrilom Spinetto, saj želi podrobnosti o nakupu izvedeti od Pro-dija samega. Prepričan je namreč, da vlada noče razširiti v javnosti podatkov o garancijah, ki jih nudi Air France. Tudi Severna liga ni prepričana, da je izbira Air France posrečena. Njena predstavnika Maroni in Calderoli sta zaskrbljena predvsem za prihodnost letališča Malpensa in njegovih uslužbencev.
Medtem sta se predsednik Alitalie Maurizio Prato in predsednik Air France Spinetta prvič srečala.
Ljubezen ne pozna strankarskih delitev
Benedetta Casini, hčerka voditelja de-sno-sredinske stranke UDC Pier Ferdinanda Casinija, ljubi levičarja, morda celo »komunista«. Po pisanju italijanskega tednika Chi naj bi novico potrdil prav bivši predsednik poslanske zbornice, ki je s hčerko in rimskim študentom Davidom preživel počitnice v Cortini. »Davida ne bom nikoli videl z dnevnikom Libero v rokah, najbrž bere Il Manifesto,« se je pošalil Casini.
turin - Na podlagi zakonskega odloka o javni varnosti
Imama izgnali iz države
Med oddajo Annozero so marca lani predvajali pridigo Mohameda Kuhaile, prežeto s fundamentalističnim hujskanjem
TURIN - Včeraj zjutraj je Mohamed Kuhaila, 44-letni turinski imam, prejel odredbo za izgon iz države. Odredba temelji na zakonskem odloku o javni varnosti, ki ga je vlada prvič izdala pred dvema mesecema, popravljenega pa pred nekaj dnevi. Gre za zaključek daljše preiskave, ki jo je vodil turinski policijski oddelek DI-GOS. Nekaj ur po sodnikovem podpisu dokumenta je policija pospremila Kuhailo na letališče, od koder je odletel v Maroko.
Maroški državljan, ki živi v Italiji že 15 let in upravlja neko mesnico v Turinu, je postal znan po oddaji Annozero (Rai2) z dne 29. marca 2007, ki je obravnavala ženske v islamski kulturi in širjenje idej džihada v Italiji. Med oddajo, ki jo vodi Michele Santo-ro, so predvajali posnetke skrite kamere, kije v prostorih mošeje v Ul. Cottolengo snemala Kuhailovo pridigo. Imam je hujskal vernike k nasilju proti ateistom ter branil segregacijo žensk. Obenem je svaril muslimane, naj se ne družijo s krist'ani in judi. Ob vhodu v mošejo je vrinjeni maroški snemalec opazil kopije nekega časopisa, ki naj bi bil blizu teroristični organizaciji Al Kaida. Kuhaila je prevzel mesto imama, potem ko so leta 2005 iz varnostnih razlogov izgnali iz Italije njegovega predhodnika Bourichija Bo-uchto. Posnetki so povzročili val ogorčenja, javno tožilstvo v Turinu pa je kmalu zatem uvedlo preiskavo. Po poročanju dnevnika La Stampa je oddelek DIGOS po več mesecih prišel do zaključka, da je bila pridiga »proti-zahodno usmerjena«, a ni bila kazensko relevantna. Več pozornosti so namenili Kuhailovim stikom z Bo-uchto, ki so vplivali na odločitev o izgonu.
Mohamed Kuhaila
ansa
milan - Svarilo ministrstva za šolstvo občini
Vrtci so tudi za otroke ilegalnih priseljencev
RIM, MILAN - Deželna šolska ravnateljica za Lombardijo Anna Maria Do-minici je v soglasju z ministrom za šolstvo Giuseppejem Fioronijem posvarila Občino Milan, naj v roku desetih dni ponovno vzpostavi spoštovanje pravil za vpis otrok brez dovoljenja za bivanje v občinske otroške vrtce. Če tega ne bo storila, bo Deželni šolski urad tem vrtcem odrekel priznanje, ostali pa bodo tudi brez državnih prispevkov.
Desnosredinska milanska občinska uprava županje Letizie Moratti je namreč letos spremenila pogoje za vpis v 170 občinskih vrtcev: če so namreč do lani vanje z rezervo sprejemali tudi otroke ilegalnih priseljencev oz. staršev, ki so čakali na prejem dovoljenja za bivanje, letos tisti, ki nima tega dovoljenja, ne more vložiti prošnje za vpis, čeprav je slednji mogoč s predstavitvijo potrdila, da roditelj pričakuje obnovo dovoljenja za bivanje. Odločitev Občine je povzročila protest človekoljubnih organizacij in duhovnikov, ki so dejavni na socialnem področju.
Na Občini Milan sicer zagotavljajo,
Županja Milana Letizia Moratti
da se ne bo spremenilo nič, vendar na ministrstvu za šolstvo menijo, daje občinska uprava kršila določila, ki zagotavljajo pravico tujih otrok do vstopa v otroški vrtec ne glede na pravni položaj njihovih družin. V primeru, da gre za šoloobvezne otroke, morajo ti tudi obvezno v šolo. Od tod svarilo občinski upravi, pri čemer je minister za šolstvo Fioroni poudaril, daje pravica do izobrazbe ena temeljnih človekovih pravic, preprečevati njeno koriščenje pa pomeni prizadeti dostojanstvo človeške osebe. Pri tem ne sme biti izjem, ne zaradi krivd staršev niti zaradi revščine, je dodal Fioroni.
IZ
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
vojaška bolnišnica - Po 22 letih zapuščenosti včeraj stekla obnovitvena dela
Čez dobri dve leti bodo odprli univerzitetni kampus
Peroni: Pomemben mejnik za razvoj univerze - Nastala bo nova struktura, odprta za mesto
Obnova vojaške bolnišnice je poglaviten mejnik, ki je strateškega pomena za razvoj tržaške univerze, za izboljšanje njene konkurenčnosti in za krepitev njene vloge na mednarodni ravni.
To nam je povedal včeraj rektor tržaške univerze Francesco Peroni v zvezi z začetkom del za obnovo vojaške bolnišnice v Ul. Fabio Severo, v prostorih katere bodo čez dobri dve leti odprli nov univerzitetni kampus. V njem bodo na skupno 65 tisoč kvadratnih metrih opremili 239 sob, namenjenih tako italijanskim kot tujim študentom, parkirišče na pokritem za 68 in na odprtem za 32 vozil ter druge prostore, posvečene didaktičnim, kulturnim in rekreacijskim dejavnostim. Skupna naložba bo 11,5 milijona evrov. Od teh je 7 milijonov prispevalo pristojno ministrstvo Miur, medtem ko je ostalih 4,5 milijona evrov posredovala Fundacija CRTrieste. Temu gre dodati 3,5 milijona evrov, ki jih bo univerza potrebovala za notranjo opremo: za ustrezno financiranje se je vodstvo vseučilišča že obrnilo na Deželo FJK.
Obnova vojaške bolnišnice je mimo njene nove namembnosti sploh pomemben dogodek. Dovolj je podatek, da je bilo poslopje, ki so ga zgradili v letih 18631868, zapuščeno samo sebi kar 22 let, in sicer od leta 1985. Dejstvo, da bodo v novem univerzitetnem kampusu kulturne in druge prireditve, odprte za javnost, pa daje obnovi poseben pečat. Tamkajšnji mestni predel bo še zaživel, sami študentje pa bodo na pol poti med mestnim središčem in univerzo.
Peroni si je gradbišče ogledal v spremstvu predsednika fundacije Massima Paniccie in drugih zastopnikov obeh ustanov. Dela so se namreč začela včeraj dopoldne in se bodo po predvidevanjih končala maj a leta 2010, kampus pa bodo odprli septembra istega leta. Obnovo bolnišnice in posamezne posege v raznih delih strukture je na srečanju, na katerega so bili vabljeni tudi novinarji, predstavil načrtovalec in direktor del Marco Casamonti. Kljub temu daje stanje vojaške bolnišnice na videz obupno, ne bo obnova po njegovih besedah preveč zahtevna. Z izjemo podiranja nekaterih zidov v notranjosti, kjer bodo odprli vhode do posameznih sob za študente, je namreč prva glavna naloga čiščenje prostorov. Struktura bolnišnice bo ostala v bistvu nedotaknjena: za električ-
Na dan začetka del za obnovo vojaške bolnišnice so si včeraj ogledali gradbišče.
kroma
no napeljavo in druge potrebne kable se bodo npr. poslužili vmesnih prostorov, ki ločujejo posamezna nadstropja, medtem ko bodo okna, vrata in podi pretežno leseni. Oprema, ki bo pač namenjena študentom, pa bo »preprosta in odporna«.
Cilj novega kampusa, ki ga bo upravljala deželna ustanova za pravico do študija Erdisu, bo torej polega sprejemanja študentov ponudba kulturnih, didaktičnih in rekreacijskih storitev za občane. Novo poslopje bo v očeh načrtovalcev odprto za docente, raziskovalce in študente z namenom spodbujanja kulturne izmenjave in sploh širjenja znanja. Projekt skratka opušča tradicionalno pojmovanje zaprtega prostora za ožji krog ljudi in se odpira mestu prek gradnje sodobne strukture.
Začetek obnovitvenih del so obeležili s fotografsko razstavo, ki jo je v galeriji Tergesteo uradno odprl župan Roberto Di-piazza ob udeležbi deželnega odbornika Roberta Cosolinija in pokrajinske predsednice Marie Terese Bassa Poropat. Na ogled so slike, prek katerih je fotograf Matteo Weber dokumentiral zapuščenost in zanemarjenost, ki sta bili v zadnjih 20 letih značilni za tržaško vojaško bolnišnico.
Aljoša Gašperlin
7	Petek, 11. januarja 2008
APrimorski
~	dnevnik
videm
MNENJA, RUBRIKE	/
Stanje mlade smučarke stabilno
Zdravstveno stanje 16-letne članice ŠD Mladina Meri Perti, ki je ob padcu med torkovim smučarskim treningom superveleslaloma za športno gimnazijo I. Bachmann na Višarjah utrpela pretres možganov, je bilo včeraj stabilno. Stanje se ni poslabšalo, kar spodbuja med njenimi dragimi zmeren optimizem, a poškodba je vsekakor zelo resna. Na videmskem oddelku za intenzivno zdravljenje je mlada smučarka še vedno v umetni komi: silni udarec nekje med zatiljem in ušesom je povzročil izliv krvi, ki se mora s popolnim počitkom počasi absorbirati. Predsednik smučarske komisije ZSŠDI Ennio Bogatez je dejal, da bo Meri počivala nekaj dni, saj je čas v teh primerih najboljše zdravilo.
Tiziana Candoni, odgovorna za tehnični sektor pri športni šoli Bachmann, se že 40 let ukvarja s smučanjem, podobne nesreče pa še ni videla. Čudno se ji zdi, da je ob tako močnem udarcu smučarska čelada ostala cela. »Skoraj praske nima, isto pa velja za zaščitno masko. To je zelo nenavadno«, je dejala in pristavila, da se v bistvu še ne ve, kam j e Meri pravzaprav udarila z glavo. Smučarka j e po prvih vratcih na 1,3 kilometra dolgi progi Limerca izgubila ravnotežje in padla, nakar je hitro zdrsela do zaščitne mreže. Vzdolž proge so bili štirje trenerji in osebje Promotu-ra, nekaj metrov za njo pa je smučala sošolka: zaradi bliskovitega dogodka in snega, ki se je dvignil s tal, ni nihče dobro videl nesreče. »Proga ni težka, razmere so bile idealne in hitrost smučk ni bila zelo visoka, saj se je spust komaj začel. Tovrstne nesreče se žal "hočejo zgoditi"«, je povedala Cando-nijeva.
Meri Perti, katere družina živi na Ferlugih, seje ravno decembra vpisala na trbiško gimnazijo, že več let pa nastopa za kriško Mladino. Kot otrok je začela smučati pri openski Brdini. Že drugo leto nastopa na mednarodnih mladinskih tekmah FIS, na začetku te sezone pa je dosegla spodbudne rezultate. Leta 2006 je zasedla prvo mesto na zamejskem prvenstvu ZSŠDI. (af)
služba 118 - Manjša nesreča se bo vpisala v zgodovino
V V ■ •	V • ■	• V
Tržaški resilec prvič posegel na slovenski strani
Par tednov po uradnem padcu slovensko-italijanske meje je prišlo na Tržaškem do prvega »brezmejnega« zdravstvenega posega. Zgodilo se je vče raj popoldne okrog 16. ure na cesti za Sežano, nekaj sto metrov pred prvimi vaškimi hišami. Nek avtomobil je trčil v zadnji del avta iz Trsta, v katerem sta bila mož in žena, ki sta se lažje poškodovala. Zavrtela sta telefonsko številko 118 in govorila z osebjem tržaške zdravstvene službe. Prosila sta, naj ju pride iskat rešilec iz Trsta. Uradnega dogovora med Italijo in Slovenijo na tem področju še ni, zato se je osebje službe 118 obrnilo na policijsko postajo iz Sežane in vprašalo, ali lahko poseže na slovenskem ozemlju. Sežanski policisti glede tega niso imeli pripomb: rešilec iz Trsta se je kmalu zatem pojavil na kraju nesreče, pobral poškodovani osebi in ju odpeljal v katinarsko bolnišnico. Moški je utrpel lažji pretres možganov, ženska pa udarec v trebuh. (af)
primer unabomber - Izjave
Tržaška preiskava se bo nadaljevala
Položaj inženirja Elva Zornitte se je po torkovem soočenju pred sodnikom za predhodne preiskave v Benetkah izboljšal, v Trstu, kjer ga dolžijo atentatov zloglasnega Unabomberja, pa se bo preiskava kljub temu nadaljevala. Javni tožilec Nicola Maria Pace je včeraj zavrnil možnost arhiviranja preiskave: »Ploščica, o kateri so razpravljali v Benetkah, predstavlja le delček sistema dokazov na račun preiskovanega«.
»Zornitta je bil preiskovan v Trstu dolgo pred afero o manipulirani ploščici«, je pojasnil Pace, kije torej izključil, da bi ekspertize v Benetkah odločilno vplivale na potek tržaške preiskave (ob dejstvu, da se sodnik v Benetkah še ni izrazil). »Padel je en kegelj, a ostali so še pokonci«, je bila metafora, ki jo je uporabil tožilec. Zatrdil je, da obstaja še cela vrsta elementov razne narave, s katerimi se bodo morali ukvarjati inženirjevi branilci. O manipulaciji medeninaste ploščice je dejal, da so znaki obrezovanja tako drobni, da bi lahko celo bili naključni. Policisti kriminalističnega laboratorija v
Mestrah namreč niso mogli poznati ostalih elementov preiskave v Trstu.
Elvo Zornitta je te besede komentiral z običajnim umirjenim tonom: »Vsi poznajo dokaze in druge elemente, zaradi katerih sem preiskovan. Mislim, da zelo resnih dokazov ni«. Inženir iz kraja Az-zano Decimo pri Pordenonu je izrazil svoje popolno zaupanje v pravosodni sistem, Pacejeve izjave pa je ocenil kot »normalne v teh okoliščinah«. V soboto se bo osumljenec udeležil televizijskega programa na mreži Rai1: popoldne bo gost nove oddaje »Effetto sabato«.
8
1 8 Četrtek, 10. januarja 2008
SVET
/
dpzio jožefa stefana - Ob januarskem vpisovanju jutri in v soboto dneva odprtih vrat
V znamenju novosti
Na kemijsko-biološkem oddelku mikrospecializacija poteka v sodelovanju z univerzo Elektronski in mehanski oddelek: skupna mikrospecializacija - Letos tridesetletnica šole
Januar je že od nekdaj mesec, posvečen vpisovanju v otroške vrtce in šole vseh stopenj. Tudi letošnje leto ni izjema, saj se je vpisovanje začelo v ponedeljek, trajalo pa bo do 30. januarja, že v novembru in decembru pa smo bili priče vrsti informativnih srečanj in dnevov odprtih vrat, ki se v bolj kapilarni obliki nadaljujejo oz. ponavljajo tudi v tem mesecu. Med šola mi, ki bo do v pri hod njih dneh ime -le dneve odprtih vrat, je tudi Poklicni zavod Jožefa Stefana, ki bo svoja vrata zainteresiranim nižješolcem in njihovim staršem odprl jutri od 15. do 19. ure in v soboto od 9. do 13. ure.
Ravno v zvezi z zavodom Stefan je tre ba opo zo ri ti na vrs to no vos ti. Po -leg že omenjenega zagotovila Pokrajine Trst, da bo šolsko poslopje v teku dveh ali treh let popravljeno, tako da bodo na razpolago vsa tri nadstropja, so no vos ti tu di gle de po te ka po u -ka in dejavnosti. Naj takoj omenimo, da so na šo li v le toš njem šol skem le -tu prvič poskrbeli za znižanje števila ur pouka na podlagi priporočil ministrstva za šolstvo: v prvih razredih imajo tako po novem največ 36 ur pouka tedensko (prej je bilo ur 40), s tem da so zmanjšali število ur nekaterih (ne specifičnih) predmetov. V naslednjih le tih bo do šte vi lo ur pos to po ma zmanj ša li tu di v os ta lih raz re dih.
Največje novosti zadevajo kemij-sko-biološki oddelek, kjer bo mikrospecializacija, ki je predvidena za di-ja ke če tr te ga in pe te ga raz re da za ke -mijsko-biološke tehnike, potekala v sodelovanju z univerzo v obliki predavanj ta ko na šo li kot na univer zi, kjer bo do po te ka li tu di ne ka te ri la bo ra to -riji na oddelkih za kemijo in biologijo pri fakulteti za fiziko ter matematične in naravoslovne vede. Tam bodo dijaki imeli možnost dela z naprava mi in pri po mo čki, ki jih na šo li ni -majo, predavanja in laboratorije pa bodo vodili univerzitetni profesorji in raziskovalci, med katerimi velja omeniti koordinatorja medoddelčnega cen tra za ra čun ske ve de prof. Pie tra Declevo. Od letos pa je v učnem programu za dijake četrtega letnika prisotna tudi priprava na prvi letnik znanstvenih fakultet univerze, ki je za vse študente, ki se odločijo za študij na teh fakultetah, trd oreh, zlasti zaradi izpitov. Že zdaj pri pouku uporabljajo tudi univerzitetne tekste za določena poglavja, novost je tudi poskus uvajanja angleških učbenikov, na podlagi katerih potekajo določeni moduli v tretjem letniku pri kemiji, nadaljujejo se tudi tečaji oz. delovna praksa v podjetjih. Še naprej sodelujejo tudi na tekmovanjih, kot so Kemijske igre in Naravoslovna olimpija-da.
Na ostalih dveh oddelkih, elektron skem in me han skem, so zdru ži li moči in mikrospecializacija za dijake četrtih in petih razredov poteka skupno. Dijakom mehanskega oddelka nudijo osnove iz elektronike in obratno, šola pa sodeluje tudi z raziskovalnimi in znan stve ni mi usta no va mi - npr. s sinhrotronom pri Bazovici - ki vsako leto nudijo določena predavanja s področij raziskovanja (npr. o nanotehno-logijah). V okviru mikrospecializaci-je dijaki opravljajo tečaje in prakso večinoma v podjetjih, glede slednjih pa so tudi taka, ki j ih imaj o v lasti bivši dijaki zavoda Stefan. Poleg tega za vsako sekcijo pripravijo po tri ali štiri strokovne ekskurzije, pri čemer se ne omejujejo samo na krajevno stvarnost, ampak se podajo tudi v Slovenijo, kjer npr. obiskujejo podjetje Atec v Materiji, ki se ukvarja z oblikovanjem elektronskih sistemov. Na šoli, kot je zavod Stefan, je pomembno stalno izpopolnjevanje, zaradi česar prirejajo tudi obiske sejmov in razstav ter spodbujajo k branju strokovnih revij. Pri vseh pred me tih po te ka po uk za nekatere stvari skoraj izključno potom
višje srednje šole - Ob januarskem vpisovanju jumbo plakati
Mlad par vabi k vpisu
Na plakatu so napis S srcem in z glavo in naslovi spletnih strani posameznih šol
Tudi oko zahteva svoje: tako so verjetno menili tisti, ki so odločali o letošnjem jumbo plakatu, ki dijake, ki letos obiskujejo tretji razred nižje srednje šole, vabi k vpisu na višjo srednjo šolo (na sliki KROMA). Niž-ješolke in nižješolci, čeprav še rosno mladi, niso neobčutljivi na čar človeške lepote, tako da verjetno ne ostanejo ravnodušni ob pogledu na plakat, ki jih vabi k vpisu na višjo šolo. S plakata gleda na človeka mlad in čeden par, ki ga sestavljata temnola-sec in plavolaska, ki že s svojo poja-vo nagovarjata dijaka, naj se jima pridruži. Ob tem je na lepaku dvojezič-
ni, italijansko-slovenski napis »con il cuore // con la testa - s srcem // in z glavo«, za informacije pa so objavljeni spletni naslovi posameznih šol - Liceja Franceta Prešerna (www.pre-seren.it), Pedagoškega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška (www.slomsek.it), Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa (www.zi-gazois.it) in Poklicnega zavoda Jožefa Stefana (web.tiscali.it/jstefan/ iz Trsta ter Slovenskega šolskega centra iz Gorice (www.solskicenter.-net). Desno spodaj j e podpis Sindikata slovenske šole (pravzaprav je na pla ka tu na pa ka, saj je na mes to »sin -
dikat« napisano »sindakat«).
Dru ga če so ne ka te re od ome -njenih šol že pred koncem starega leta priredile vrsto informativnih srečanj oz. dne vov od pr tih vrat. Ta ke pobude se napovedujejo tudi v januarju in nekatere bodo stekle ravno konec tega tedna, npr. na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana ter na Pedagoškem in družboslovnem liceju An to na Mar ti na Slom ška, o če mer poročamo na drugem mestu (v januarju bo predvidoma tudi informativno srečanje zavoda Zois). Naj omeni mo, da je čas za vpis do le toš nje -ga 30. januarja.
pokrajina
Spletni vodnik o šolski ponudbi
Mesec januar je že tradicionalno posvečen vpisovanju otrok in mladostnikov v vrtce oziroma šole vseh stopenj. Koliko dvomov in koliko vprašanj se poraja na primer staršem, ko se znajdejo pred nelahko izbiro osnovne oziroma srednje šole za otroka, ali pa študentom, ko se morajo orientirati med pestro visokošolsko ponudbo...
Potrebo po popolni in pregledni sliki šolske ponudbe na našem teritoriju je sedaj potešila tržaška pokrajina. Odbornica za vzgojno politiko in delo Adele Pino je včeraj predstavila novo povezavo na spletni strani www.provincia.trieste.it, ki nudi in-teresentom-deskarjem pregled nad formativno ponudbo tržaške pokrajine. V spletnem okencu šolske opazovalnice (osservatorio della scolari-ta) je na razpolago jasen in sistematičen vodnik, ki vsebuje seznam otroških vrtcev, osnovnih šol ter srednjih šol prve in druge stopnje ter njihovih storitev; informacije so na razpolago tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku.
»Pobudo je izzvala zahteva šol po večji vidljivosti in posledično večji povezavi z uporabniki, se pravi mladimi in neposredno z njihovimi starši,« je uvodoma pojasnila Pinova. Pri tržaški pokrajini so tako zasnovali mešano delovno ekipo, ki je združevala šolnike italijanskih in slovenskih šol vseh stopenj, enega predstavnika staršev in enega študentov. Skupina je v sodelovanju z družbo za komuniciranje TCD v borih treh mesecih uresničila popoln spletni vodnik, ki odgovarja katerikoli potrebi.
Spletni vodnik ponuja več vsebinskih sklopov: otroški vrtci, osnovne šole in srednje šole prve stopnje so porazdeljeni po občinah, višje srednje šole pa po kulturnih področjih. Interesenti lahko na njem najdejo osnovne podatke o šoli (na primer naslov, oddelke in avtobusno povezavo) ter opis vzgojno-izobraževalne ponudbe, v kratkem pa bodo poskrbeli še za angleški prevod.
Zastopnica slovenskih vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol Fiore-lla Benčič je včeraj izredno pozitivno pozdravila pobudo, ki postavlja vse šole na isto raven in spodbuja medsebojno spoznavanje; slovenska šola v mestnem središču je bila namreč doslej premalo ovrednotena.
računalnika (npr. za analizo podatkov in grafično obdelavo). Znano je, daje Stefan šola, katere dijaki dobijo skoraj ta koj za pos li tev: ta ko je druž ba Wartsila pred časom vzela v službo kar osem od enajstih maturantov mehanskega oddelka (vsega skupaj je vzela v službo petnajst ljudi), pri čemer imajo na šoli že težave zaradi velikega povpraševanja s strani podjetij. Seveda je tudi veliko dijakov, ki se odloči za univerzitetni študij, pa ne samo npr. mehanske inženirije, ampak celo prava, in to uspešno.
O vsem po ve da nem bodo po -drobnejše informacije na voljo na jutrišnjem in sobotnem dnevu odprtih vrat zavoda Stefan, ki letos obhaja tudi okroglo obletnico - trideset let delovanja. (iž)
Dan odprtih vrat tudi na liceju Slomšek
Konec tedna bo dan odprtih vrat potekal tudi na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška. Šlo bo za ponovitev pobude, ki so jo v decembru izvedli že dvakrat. Tako bodo profesorji zainteresiranim nižješolcem in njihovim svojcem z informacijami in gradivom na voljo v soboto od 14. do 17. ure in v nedeljo od 9.30 do 11.30.
katinara - Resolucija rajonskega svetnika SSk Edvarda Krapeža
Popraviti zid pokopališča
V Lonjerju pokrovi vodovodne in plinske napeljave prekriti z asfaltom
Popravilo zida katinarskega pokopališča in ureditev pokrovov vodovodne in plinske napeljave v Lonjerju sta bila v ospredju resolucij, ki ju je v rajonskem svetu za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol vložil svetnik Slovenske skupnosti Edvard Krapež.
Katinarsko pokopališče je bilo zadnja leta »pod udarom«. Najprej so ploščad v bližini vhoda uporabljali za pristanek in odlet helikopterjev hitre pomoči za potrebe bližnje bolnišnice. Potem so okrog pokopališča potekala dela za gradnjo odseka hitre ceste med Padričami in Katinaro. V takem stanju je zdrknilo vprašanje popravila zidu pokopališča v drugi plan.
Zadeve pa so se sedaj spremenile. Helikopter pristaja drugje, dela na odseku hitre ceste se iztekajo. Obzidje po ko pa li šča je med tem vse bolj do tra -jano, zato je svetnik Krapež že pred nekaj meseci vložil v rajonski svet resolucijo, v kateri poziva občinske upravitelje, naj poskrbijo za ureditev zunanjega obzidja katinarskega pokopališča.
Edvard Krapež
Poleg tega je v dokumentu omenil tudi zelo slabo stanje ploščadi ob vhodu na pokopališče. Tu so zadnja leta vozili težki tovornjaki, zaradi česar se je asfaltna podlaga na več mestih ugrezni-la, na drugih pa postala valovita, kar predstavlja nevarnost za krajevno prebivalstvo.
Podjetje AcegasAps je pred časom posredno odgovorilo na nekatere v resoluciji zapisane zahteve. Podjetje je pripravilo načrt za ureditev nekaterih pokopališč v tržaški občini. Popravilo obzidja katinarskega pokopališča v na-
črtu sicer ni predvideno, podjetje pa ga je izrecno omenilo v priloženem poročilu, in ocenilo, da gre delo, ki bi ga morali nujno opraviti. Ureditev cest pred pokopališči ne sodi v pristojnosti podjetja AcegasAps, poseg pa bi lahko opravili v okviru drugega načrta o ureditvi stranišč in gradnji skladišč za orodje, je zapisal direktor pokopališče službe pri AcegasAps Alberto Mian.
Druga Krapeževa resolucija je zadevala ulice v Lonjerju. Pred časom so ulice tlakovali in pri tem z asfaltno podlago prekrili pokrove števcev vodovodne in plinske napeljave. Uslužbenci vodovodnega in plinskega podjetja zaradi tega ne morejo odčitati porabe vode in plina, zaradi česar pošilja podjetje gospodinjstvom račune o domnevni porabi. Domačini prav tako ne morejo preveriti podatkov o vodni in plinski porabi. Krapež je v svojem dokumentu zato zahteval, naj občinski upravitelji takoj posežejo, da bi bili pokrovi vodovodne in plinske napeljave spet dosegljivi.
/
TRST
Četrtek, 10. januarja 2008
9 1
založništvo tržaškega tiska - Nova knjiga iz zbirke Pričevanja
Novega ni pri nas nič, knjiga o slovenskih deportirancih v Monigu
Napisala jo je Devana Lavrenčič Cannata, uredila pa Marta Verginella
Ne samo Gonars in Rab, ampak tudi Colfiorito, Monigo, Renicci, Visco: Slovenke in Slovenci so bili med drugo svetovno vojno internirani v številna italijanska koncentracijska taborišča, o katerih ve javnost bolj malo. Vsako pričevanje je zato še kako dobrodošlo; med slednja se uvršča tudi najnovejša knjiga Založništva tržaškega tiska, ki je izšla v knjižni zbirki Pričevanja. Gre za drobno knjižico Devane Lavrenčič Cannata: Novega ni pri nas nič - Slovenke in Slovenci v koncentracijskem taborišču Monigo. Knjigo so včeraj ob prisotnosti avtorice predstavili v Narodnem domu; po uvodnih pozdravih Milana Pahorja in Aceta Mermo-lje je o njeni vsebini spregovorila urednica zbirke Pričevanja Marta Verginella. Tržaška zgodovinarka je izpostavila pomanjkanje slovenske sistematične študije o italijanskih taboriščih in se zahvalila avtorici, ki je z objavo svoje intimne korespondence skušala pretrgati verigo molka, v katero sta se zapletla slovensko zgodovinopisje in javno mnenje. Knjiga je najprej izšla v italijanščini in to na pobudo inštituta za zgodovino odporniškega gibanja iz Trevisa, prilagojena in prevedena izdaja pa kot rečeno pri tržaškem ZTT. V njej je Devana Lavrenčič Cannata, Ške-denjka, ki je več desetletij živela v Rimu, obnovila del svoje življenjske zgodbe. Njeni starši so se med fašizmom, tako kot številni tržaški Slovenci, umaknili v Jugoslavijo. Drugo svetovno vojno je Devana preživela v Novem mestu, kjer je obiskovala tamkajšnjo gimnazijo. In ravno zgodbi o novomeških dijakih, ki so jih poleti leta 1942 aretirali in de-portirali v Monigo, je posvečena knjiga. Med devetinpetdesetimi deportiranci (eden izmed njih, Radko Močivnik, je bil prisoten tudi na včerajšnji predstavitvi) je bil tudi Tone: De-vani je iz taborišča pošiljal pisma, skozi katera je ohranjal vez z novomeško predvojno idilo in ljubljeni prijateljici predstavljal razmere v taborišču. Tako tiste v Monigu kot tiste v Gonarsu, kamor so ga preselili marca 1943. leta. Največkrat je moral pisati v italijanščini, v jeziku, ki ni bil njegov materin jezik.
Devana in Tone sta se ponovno srečala avgusia 1945 v Novem mesiu: Tone ie medtem s partizani osvobodil Trst, Devana pa se je z družino pripravljala na povratek v njegovo škedenjsko predmestje. Sanje o njunem skupnem življenju so bile še žive, njuna korespondenca je trajala še dolgih sedem let. Pisala so naposled obstala, Devana je do-študirala na Politehniki v Turinu, se zaposlila v Rimu in Moskvi. Kaj je bilo s Tonetom, bralcem njene knjige ni dano vedeti. Ostaja pa jim dragocen dokument o slovenskih deportirancih v italijanskih taboriščih.
Poljanka Dolhar
Zgodovinarka Marta Verginella in avtorica Devana Lavrenčič Cannata med včerajšnjo predstavitvijo v Narodnem domu
kroma
boljunec - Božični in novoletni koncert
Praznično vzdušje pričarala zbora Venturini in Cappella Tergestina
Božični in novoletni prazniki so za nami, pri nas pa še vedno prijetno odmevajo praznične melodije, ki so v preteklih tednih na številnih tradicionalnih koncertih pričarale posebno čarobno vzdušje.
Tako je bilo tudi v ponedeljek, 7. januarja, ko je občina Dolina, pravzaprav njeno odborništvo za kulturo v sodelovanju s Kulturnim društvom F. Venturini od Domja in župnijo Boljnec (pod pokroviteljstvom Dežele FJK in Trgovinske zbornice) priredila božični in novo-let ni kon cert v cer kvi Sv.Ja ne za Krstnika v Boljuncu. Praznični kon cert je ob li ko val na stop Me ša -nega pevskega zbora Fran Venturini pod vodstvom Cinzie Sancin (na posnetku Kroma) in zbora Cappella Tergestina pod taktirko Marca Podde.
Zvech se je v Rimu srečal z Veltronijem
Deželni tajnik Demokratske stranke Bruno Zvech se je včeraj v Rimu srečal z državnim tajnikom Walterjem Veltronijem in z njegovim namestnikom Dariom Franceschinijem. Veltroni je Zvechu obljubil poseg pri vladi za primerno rešitev pokojninskih dajatev INPS, ki jih Furlanija-Julijska krajina zahteva zase. Če se problem ne bo rešil, je Riccardo Illy zagrozil, da se bo odpovedal kandidaturi na deželnih volitvah. Veltroni se bo o tem problemu danes pogovarjal z ministrom Tom-masom Padoo Schioppo.
Jutri v Bazovici koncert proseške godbe
Ob začetku novega leta prireja Slovensko kulturno društvo Lipa iz Bazovice koncert, ki ga bo pod taktirko mlade in temperamentne dirigentke Eve Jelenc oblikovalo Godbeno društvo Prosek.Godbeniki s Proseka bodo postregli z novim in bogatim programom klasičnih ter modernih skladb, pri katerih ne bodo izostali naši domači avtorji.
SKD Lipa želi napovedani koncert izrabiti priložnost za srečanje, na katerem si bodo člani, pevci, odborniki in drugi društveni delavci ter vaščani voščili in nazdravili novemu letu, ki naj bo delavno in uspešno, predvsem pa radostno in prijetno. Koncert pro-seških godbenikov bo jutri ob 20.30 v športnem centru AŠD Zarja v Bazo-
Darilo za otroško bolnišnico Burlo Garofolo
Danes dopoldne bo oddelek za neo-natologijo otroške bolnišnice Burlo Garofolo prejel božično darilo v obliki svetilke za fototerapijo. Nakup je omogočila pobuda Rasti s pravljicami, ki jo je v začetku decembra priredil študijski center Melanie Klein. Sejma rabljenih igrač in lutkovnih delavnic ter predstav na Trgu sv. Antona se je udeležilo 900 otrok, izkupiček prostovoljnih prispevkov pa je znašal 3.400
Več posegov gasilcev
Včeraj so imeli gasilci proti večeru veliko dela, saj so se morali istočasno ukvarjati z raznimi požari. Gasilska ekipa z Opčin je imela več ur opravka s požarom v neki hiši v Križu, kjer je gorela streha. Medtem so tržaški gasilci odhiteli v Sesljan, kjer naj bi se močno kadilo iz nekega avtomobila. Zaradi pozne ure podrobnosti posegov niso bile znane. Ob istem času je zaradi kratkega stika začelo goreti v tesarski tovarni na Nabrežju Da Verrazzano (v industrijski coni): miljski gasilci so požar ukrotili brez večjega truda.
javni prevozi - Odprto pismo občinskega svetnika Zelenih Alfreda Racovellija
Privatizacija prog za Kras in Breg?
Kritika ravnanju javnega prevoznega podjetja Trieste trasporti - Danes obisk občinske komisije za gospodarstvo na sedežu TT
Polemika o ureditvi javnih prevozov v tržaški občini
kroma
Ali namerava tržaško javno prevozno podjetje Trieste trasporti »privatizirati avtobusne proge, ki peljejo na Kras in v Breg?« Ali z drugimi besedami: ali bodo v bližnji prihodnosti peljali po teh progah avtobusi zasebnega podjetja? To je eno od vprašanj, ki jih je tržaški občinski svetnik Zelenih Alfredo Racovelli zastavil predsedniku občinske komisije za gospodarska vprašanja in odnose s posebnimi podjetji Gianfrancu Trebbiju v odprtem pismu, v katerem mu je napovedal, da se ne bo udeležil današnjega obiska komisije na sedežu podjetja Trieste trasporti.
Racovelli se ne strinja z obiskom občinske komisije na sedežu podjetja Trieste trasporti. Člani komisije bi morali razpravljati z vodstvom podjetja o položaju javnih prevozov v mestu, in to predvsem kar se tiče varnosti, lastninjenja in delovnih pogojev voznikov, je zapisal predstavnik Zelenih. Podjetje pa se je izognilo temu in namesto resnega soočenja ponuja sedaj obisk, je ocenil Racovelli in ob tem spomnil na »aroganco glavnega direktorja Pi-ergiorgia Luccarinija, ki je pred nekaj tedni zavrnil poročanje v komisiji, »ker je delovanje komisij javno«.
Svetnik Zelenih je priznal predsedniku Trebbiju, da je decembra dal pobudo za razpravo o vpra-
šanjih javnega prevoza, ki zadevajo na desettisoče prebivalcev. Tržaška občina ima prste vmes, saj je skupno s podjetjem AMT 60-odstotni lastnik podjetja Trieste trasporti. Preostali delež je v lasti zasebne družbe Arrriva s sedežem v Londonu, ki naj bi se potegovala za upravljanje služb, povezanih s 5. koridorjem in visokohitrostno železnico.
Racovelli je v odprtem pismu navedel celo vrsto odprtih vprašanj ali nejasnih okoliščin. Po njegovem mnenju bi moralo podjetje Trieste trasporti pojasniti, zakaj ni spoštovala sporazuma, podpisanega leta 2006 s tržaško občino o uporabi 34 pomožnih voznikov. Nadalje je vprašal, ali je res, da opravljajo uslužbenci podjetja po 9 do 10 nadur mesečno (ob tem pa jih obtožujejo absentizma...). Podjetje bi moralo pojasniti, zakaj se je lani na dveh avtobusih razplamtel požar, protipožarne naprave pa niso delovale. Prav tako bi moralo odgovoriti, zakaj v poletnih mesecih odpade od 80 do 100 voženj in ali odgovarja resnici, da »pestijo« 230 od skupnih 265 avtobusov večje ali manjše okvare.
Ob teh je Racovelli še vprašal, ali namerava Trieste trasporti »predati« avtobusne proge za Kras in Breg zasebnemu podjetju, in kaj bi to pomenilo za tamkajšnje prebivalstvo. Kakovost avtobusnih prevozov bi bila v takem primeru še bolj vprašljiva.
10
1 8 Četrtek, 10. januarja 2008
SVET
/
trst film festival - Annamaria Percavassi o začetkih in letošnjem programu
»
Ze pred padcem smo mejo znali premoščati«
V središču 19. izvedbe festivala, ki se bo začel 17. t.m, je odnos med filmom in literaturo
»Vuk Babic nam je nekega dne predstavil kodrastega dolgolasca iz Sarajeva, ki je v Trst prinesel svoj novi film in si želel, da bi si ga ogledali in ga seveda ocenili. Pisalo se je leto 1981. Na sedežu krožka Cappella Undergroud se je zbrala naša skupina prijateljev in si še enkrat ogledala delo mladega avtorja z druge strani meje. Tisti fant, ki je imel takrat približno petindvajset let, je bil Emir Kusturica, film, ki ga je prinesel s seboj pa Ali se spominjaš Dolly Bell?. Ravno z našo pomočjo so njegovo delo sprejeli na beneško Mostro in dolgomet-ražec je takrat zmagal nagrado za najboljše delo mladega avtorja«.
Annamarii Percavassi se zasvetijo oči, ko obuja spomine na prve začetke dolge kulturne in filmske pustolovščine, ki je omogočila ravno Trstu, da je v teku nekaj let postal nekakšen talent scout novih, na zahodu še ne poznanih vzhodnih filmskih avtorjev, ki so v sebi skrivali izjemno dodano vrednost.
»Kmalu nam je bilo namreč jasno, da se onstran meje, proti vzhodu, dogaja marsikaj zanimivega in da je tisti, nam še nepoznani filmski priliv, nadvse dragocen. Zato smo se šest let kasneje odločili, da poskusimo z »0«, poskusno izvedbo festivala, v sklopu katerega smo skušali predstaviti tudi širši mestni publiki to, kar je do tedaj krog prijateljev in znancev Cappel-le odkrival in spoznaval«.
Pred dvajsetimi leti je tako Trst gostil prvo, poskusno izvedbo tistega, ki je dvajset let potem postal osrednji mestni filmski festival, Alpe Adria, in kasneje Trst Film Festival. Njegova umetniška duša je že od takrat Annamaria Percavassi, filmska ljubiteljica in izvedenka, ki je v določenem trenutku s skupino prijateljev ubrala dokaj samosvojo, navidez tudi tvegano pot, ki jih je dvajset let kasneje pripeljala daleč.
Za vami sta že dve desetletji, padec berlinskega zidu, popolna preosnova najbližje države in zdaj še odprava meje. Kako se danes spominjate tistih časov drznih odločitvev in vsega, kar se je nato zgodilo?
Če se ozrem nazaj, so moji spomini nujno vezani na neštete vizume in druge nujno potrebne dokumente, da se je ta ali
Slovenski filmi
Da bi tudi filmsko proslavili odpravo meje in šestmesečno slovensko predsedovanje EU, bo 19. izvedba tržaškega festivala tudi slovensko obarvana. V soboto, 19. januarja bo na sporedu festivalski party posvečen slovenski produkciji, ki ga bodo priredili v sodelovanju s Slovenskim filmskim skladom. Poklo-nu primeren bo tudi spored, ki bo od 17. do 24. jnauraja zaobjemal kar šest slovenskih dolgometražnih, kratkometražnih in dokumentarnih filmov.
Trst Film festival se namreč lahko ponaša z zavidljivim podatkom, da je v sklopu vseh svojih devetnajstih izvedb gostil preko dvesto slovenskih filmov.
Prvi celovečerec bo na vrsti že v soboto, 19. januarja, ko bodo ob 20. uri v kinodvorani Excelsior predvajali film Estrellita Metoda Pevca. Pred tem, ob 15.30 pa bo v dvorani Az-zurra zaživel dokumentarec Mirana Zupaniča, Otroci s Petrička. V ponedeljek, 21. januarja bosta ravno tako v osrednji dvorani Excelsior zaživela tudi kratkometražec Janeza Burgerja, Na sončni strani Alp in takoj za njim še celovečerec Inštalacija ljubezni, Maje Weiss, pri katerem je sodeloval tudi Martin Turk. V torek, 22. januarja pa bodo ob 17.30 v dvorani Azzurra predstavili diplomski film Marka Santiča, Rupa. Serijo slovenskih del bo zaključila predstavitev dokumentarca Mala apokalipsa, Alvara Petriciga, ki bo na sporedu v sredo, 23. januarja, ob 18.30 v dvorani Azzurra. (Iga)
oni avtor lahko pripeljal v Trst. Da ne govorimo o dovoljenjih za uvoz nekaterih filmov, ki smo jih včasih čakali do zadnje noči pred uradno projekcijo in se pri tem priporočali vsem ambasadam in drugim predstavništvom, da bi nam le izdali potrebne papirje. Ko danes gledam na padec teh mej, sem presrečna, se pa tudi zavedam in sem na to zelo ponosna, da smo na umetniški in kulturni ravni znali te pregrade premostiti že pred nekaj desetletji. To predvsem v zvezi s filmom, ki je ravno zaradi svojih značilnosti pronicnil na to stran veliko prej kot literatura. Nikoli se nismo ozirali za trendi in modami, ki seveda označujejo tudi sedmo umetnost. Trmoglavo smo vzrta-jali po poti, ki je nujno vodila na Vzhod. Če danes pomislim na ves trud, ki smo ga takrat kot skupina prijateljev vložili v to, lahko rečem, da smo imeli vizijo. Na drugi strani meje se je namreč skrivalo izjemno bogastvo. V nekaterih primerih smo pripeljali na Zahod tudi dela tistih avtorjev, ki jih je režim cenzuriral in so ravno v Trstu doživljali prve uradne projekcije.
Ko bi danes morali analizirati celotno delo Festivala, kako bi ocenili njegovo vlogo?
Najpomembnejše je najbrž to, da je uspel vzbuditi pri ljudeh določene radovednosti in jih prisilil, da so si odgrnili zaveso meje in si želeli pogledati čez. Navsezadnje je bilo vsem jasno, da so določeni geniji, kot so bili - denimo - Kieslowski, Way-da, Szabo ali Pavlovič, imeli za seboj določen background in da niso nastali iz niča. Mi smo poznali špico tega iceberga, prav gotovo pa je bilo pod vrhom še nešteto takih talentov, ki so omogočali razvoj in nastanek genijev. Mislim, da smo vsaj delno prisilili tržaške gledalce, da so se tudi sami seznanili s tem.
Ste na katero od teh odkritji posebej ponosni?
Na naših platnih smo zavrteli kar nekaj del avtorjev, ki so kasneje dospeli do Berlina, Cannesa in Benetk in tam tudi zmagali. To se je zgodilo s slovenskimi, jugoslovanskimi in drugimi avtorji. Če pa že moram navesti neko ime, lahko omenim romunskega avtorja Cristiana Mungiuja, ki smo mu pot na Zahod odprli ravno mi, in je maja 2007 prejel osrednjo nagrado v Cannesu.
Za tovrstnim odkrivanjem je kar nekaj dela. Kako ste v vseh teh letih spoznavali vzhodno realnost in kje ste odkrivali mlade, še nepoznane avtorje?
Za vsem tem je seveda skupinsko delo. Naša ekipa spremlja skozi leto vse najpomembnejše festivale. V nekaterih državah Vzhoda imamo tudi sodelavce, ki nam včasih priporočijo nekatere novosti. V resnici pa moram priznati, da smo večino mladih avtorjev, ki so se kasneje uveljavili tudi na svetovni ravni, odkrili na manjših, državnih festivalih, kot so tisti v Gdynji na Poljskem, v Budimpešti, v Novem Sadu, Karlovyh Va-ryh, Sarajevu celo Ukrajini in drugod.
Kakšne pa so značilnosti 19. izvedbe, ki se bo zgodila med 17. in 24. januarjem?
Tokrat smo v središče pozornosti postavili odnos med filmom in literaturo. Otvoritveni film, 19. januarja, bo tako dvajset-minutni dokumentarec Il mare in una stanza, Francesca Conversana in Nene Gri-gnaffini, ki sta ga posnela po bestsellerju tržaškega novinarja Maura Covacicha, Trieste sottosopra. Takoj nato pa bo še v istem večeru zaživelo tudi delo češkega oskarjevega nagrajenca Jirija Menzea, Služboval sem pri angleškem kralju, ki je povzeto po romanu Bohumila Hrabala. V sklop, ki združuje film in literaturo, pa spada tudi letošnji poklon Tržaško platno, ki ga prirejamo v sodeloanju z univerzo in smo ga lani posvetili Francu Giraldiju. Letos bomo počastili še enega vidnega Tržačana, novinarja, scenarista, celo producenta in hkrati enega osrednjih italijanskih filmskih izvedencev, Tullia Kezicha. S tem v zvezi smo se odločili tudi za predvajanje filmov, povzetih po delih Itala Sveva in za katera se je posebej zavzemal ravno Kezich. V gosteh bomo tako imeli tudi igralko Claudio Cardinale, ki je odigrala osrednjo žensko vlogo v filmu prirejenem po romanu Senilnost.
Kaj pa osrednji tekmovalni sklop?
Premierno bomo predstavili dva-
Annamaria Percavassi
kroma
najst filmov enajstih držav. Prisotna bodo dela slovenske, bosanske, avstrijske, madžarske, srbske, nemške, turške, poljske, češke in danske produkcije, ki jih združuje nekakšna idealna rdeča nit družinskih zgodb, generacijskih konfliktov, odnosov med starši in sinovi ter vsebolj prisotnimi družinami ločenih staršev. Tekmovalni sklop bo uvedlo slovensko delo Estrellita -Pesem za domov Metoda Pevca: scenarist filma je Abdulah Sidran. Zelo sem zadovoljna, da se letos spet vrača madžarski režiser Csaba Bollok, ki je s svojim Iszaka Utazasa že navdušil publiko festivalov v To-rontu, Helsinkih in Sarajevu. Po nekaj letih odsotnosti pa se v Trst vrača tudi srbski avtor Srdan Golubovic s svojim IKopka. Z delom Madonnen bo prisotna tudi nemška režiserka Maria Speth, medtem ko bo poljsko produkcijo predstavljal Plac Zbawiciela, Joanne Kos-Krauze in Krzysytofa Krauze-ja, ki je bil hkrati tudi imenovan za European Film Awards 2007. Čeh Jan Sverak bo predstavil najnovejše delo Vratne iahve, ki si je lani spomladi prislužil nagrado občinstva v Karlovyh Varyh, Semih Kaplanoglu pa grško-turško produkcijo Yumurta. Rusija bo prisotna z Wero Storoschewo in njenim Puteschestwije s domaschnimi schi-wotonymi, zanimivo pa je tudi delo Import export, avstrijskega avtorja Ulricha Seidla, ki je film že predstavil v Cannesu.
Kaj pa retrospektive?
Osrednji poklon bo letos posvečen madžarskemu režiserju Istvanu Gaalu. Zelo sem si želela, da bi se lahko udeležil festivala, žal pa je umrl septembra. Potrudili smo se, da bi predstavili njegov celotni opus. Ob njegovih fikcijskih filmih bomo predvajali tudi Gaalove dokumentarce in krat-kometražce. Nekaj prostora pa bomo posvetili tudi njegovim fotografijam. Nadaljeval se bo poklon Arthurju Schnitzlerju in uvedli bomo retrospektivo, ki bo naslednje leto posečena produkciji animiranih filmov Waleriana Borowczyka. Poljskega filmakerja, ki je večji del življenjskega dela kasneje posvetil erotičnim filmom.
Kot vsako leto boste tudi tokrat obeležili pomembno obletnico.
Letos bo ta posvečena štiridesetletni-ci praške pomladi. Praga 1968: la fine della primavera - Praga 1968: konec pomladi, bo namreč s pomočjo štirih čeških režiserjev, Vaeka, Schorma, Nemca in Trancika osvetlila dogodke do katerih je prišlo 21. avgusta in ki so povsem zaznamovali kasnejšo evropsko zgodovino.
Trstu pa bo posvečen tudi drug ho-maž...
Po izrednem uspehu lanskega sklopa posvečenega filmom Veita Heinikena, smo
se tudi tokrat odločili, da bi del sporeda namenili tistim filmskim zgodbam, ki so jih posneli v Trstu. Tu bo predstavljeno delo Nore Hoppe, ki so ga lani predvajali na festivalu v Rotterdamu in v katerem nastopa tudi Miki Manojlovič, predvajali pa bomo tudi film Fuori dalle corde, Fulvia Bernasco-nija, ki si je na preteklem festivalu v Locar-nu zagotovil nagrado za najboljšo moško vlogo. Da bi festival in vse, kar se filmskega dogaja v mestu, približali tržaški publiki, smo se tem v zvezi odločili tudi za izredno pobudo. V nedeljo, 20. januarja, bomo priredili ekskurzijo po mestnih ulicah in predelih, ki so si jih italijanski in tuji režiserji izbrali za snemanje svojih filmov.
Ivana Godnik
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 10. januarja 2008
VILJEM
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.40 - Dolžina dneva 8.56. Luna vzide ob 9.07 in zatone ob 18.50.
Jutri, PETEK, 11. januarja 2008
PAVLIN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1026,0 mb raste, veter jugozahodnik 8 km na uro, nebo jasno, vlaga 91-od-stotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje C.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. januarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Ma-scagni 2 (040 820002), Žavlje - Ul. Flavia 39/C(040 232253). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12.
Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Borzni trg 12 (040 367967).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »Irina Palm«.
AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Natale in crociera«.
ARISTON - 16.30, 18.20, 20.10 »A night heart - Un cuore grande«; 22.00 »Andy Warhol: Factory girl«.
CINECITY - 18.10, 20.05 »Una moglie bellissima«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »La bussola d'oro«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Natale in cro-ciera«; 16.30, 19.30, 22.00 »Il mistero delle pagine perdute«; 20.00, 22.00 »La promessa dell'assassino«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Leoni per agnel-li«; 16.10 »Uibu - Fantasmino fifo-ne; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Halloween the beginning«.
EXCELSIOR - 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 »Michael Clayton«; 16.30, 18.15, 20.15, 22.00 »Caramel«.
EXCELSIOR AZZURRA - 15.40, 18.25, 21.15 »Lussuria - Seduzione e tra-dimento«; 16.30, 18.15, 20.15, 22.10 »Caramel«.
FELLINI - 17.15 »Uibu - fantasmino fifone; 18.50, 20.30, 22.15 »La pro-messa dell'assassino«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 19.00 »Come d'incanto«; 17.50, 20.00, 22.10 »L'amore ai tempi del colera«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 17.35, 20.40, 22.15 »Leoni per agnel-li«.
KOPER - KOLOSEJ - 18.10 »Roboti z Marsa 3D + Božiček in Snežak 3D«; 19.20, 21.20 »Nevidno zlo 3 Resident Evil«; 21.50 »Alieni proti predator-ju«; 18.20, 21.00 »Petelinji zajtrk«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Halloween - The beginning«; 18.15, 20.15, 22.15 »Una moglie bellissima; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bussola d'oro«; Dvorana 4: 16.30 »Bee mo-vie«.
SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Natale in cro-ciera«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.10, 22.20 »Una moglie bellissi-ma«; Dvorana 3: 15.30, 17.00, 19.50, 22.15 »Il mistero delle pagine per-dute«; Dvorana 4: 15.00, 16.45, 18.30 »Bee movie«; 20.00, 22.10 »La pro-messa dell'assassino«; Dvorana 5: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »La bussola d'oro (The golden compass)«.
S Izleti
SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 13. januarja 2008, avtobusni izlet na Gerlitzen. Odhod bo ob 6.30 z ul. F. Severo pred sedežem Rai in iz Sesljana ob 6.45. Za prijave in informacije lahko pišete na »smucan-je@spdt.org« ali pa v uradu ZSŠDI, ul. Cicerone 8, tel.: 040 635627. Vabljeni!
Id Osmice
MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domači prigrizek.
OSMICO je odprl Mario Milič, Zgo-nik 71.
OSMICO je v Medjivasi odprla Nataša Pernarčič.
OSMICO so odpri pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240.
V PREČNIKU ima odprto osmico Radovan Šemec.
ZAHAR ima odprto osmico v Borštu 57.
/
TRST
Četrtek, 10. januarja 2008
1 1
Slovensko stalno gledališče in ZTT-EST Pesniški večeri - sezona 2007/08
Mi. Tukaj. Zdaj.
Večer z Marijem Čukom in Acetom Mermoljo
danes,
v četrtek, 10. januarja, ob 20.30
Vstop prost!
Predstavitveni večer pesniških zbirk »TO NI ZAME« Aceta Mermolje in »ZIBELKA NEBA IN DNA« Marija Čuka (ZTT-EST, 2007) Z gostoma se bo pogovarjal Janko Petrovec Realizacija:
Janko Petrovec in Martina Kafol
info brezplačna tel.št. 800 214302
H Čestitke
VRepnu in predvsem v Boljun-cu se govori, da MATIJA danes svoj 9. rojstni dan slavi!Bodi zdrav in vesel tako naprej ti nona Anica in stric Stojan s Felicijo želi.
H Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: danes, 10. januarja 2008 ob 16.uri OV Pika Nogavička DOLINA; OV Mavrica MILJE - 14. 1. 2008 ob 16.30; COŠ »F. Venturini« Boljunec - 14. 1. 2008 ob 17.00. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. do 14. ure; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 30. januarja 2008.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri
Sv. Ivanu vabi starše otrok rojenih v letu 2005, da se udeležijo »dnevov odprtih vrat«. V Lonjerju, na Lonjerski cesti, 240 (tel. 040-910073) imajo možnost obiska ob torkih in četrtkih, in sicer danes, 10. januarja ter 15. in 17.januarja. V Barkovljah, v Ul. Valli-cula, 11 (040-417393) pa ob ponedeljkih in četrtkih, in sicer danes, 10. ter 14. in 17. januarja. NA OŠ OTONA ŽUPANČIČA pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, bo potekal teden odprtih vrat ob vpisu v 1. razred do petka, 11. januarja 2008, s sledečim urnikom: torek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, petek od 8. do 13. ure. Vabljeni so vsi otroci, ki so godni za vpis v 1. razred ter njihovi starši. OŠ OTONA ŽUPANČIČA pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 4, prireja informativno srečanje o delovanju šole ob vpisu v 1. razred v ponedeljek, 14. januarja 2008, ob 17.30. Vljudno vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bodo skupni informativni sestanki in dnevi odprtih vrat ob vpisih za šolsko leto 2008/09 potekali po sledečem razporedu: danes, 10. januarja ob 15.30 v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu (Ul. Frau-sin, 12) ter na osnovni šoli J. Ribičiča-K. Široka (Ul. Frausin, 12) ob 15.30; v otroškem vrtcu J. Ukmarja (Staroistrska cesta, 78) v petek, 11. januarja ob 11. uri; ter na osnovnih šolah I. Grbca in M. G. Stepančič (reber De Marchi, 8) v ponedeljek, 14. januarja ob 14.30. Na sestankih bo možno vpisati otroke v posamezne vrtce oz. šole. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI prireja informativni sestanek za vpise v prvi letnik vrtca in v 1. razred osnovne šole, v petek, 11. januarja ob 17.30 na sedežu didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini. DPZIO J. ŠTEFAN vabi učence in starše na »dan odprtih vrat« v petek, 11. januarja 2008 od 15. do 19. ure in v soboto, 12. januarja 2008 od 9. do 13. ure. Toplo vabljeni! DPDL ANTON MARTIN SLOMŠEK vljudno vabi starše in dijake, ki se odločajo o izbiri višje srednje šole na dneve odprtih vrat v soboto, 12. januarja 2008 od 14. do 17. ure in v nedeljo, 13. januarja od 9.30 do 11.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prve razrede osnovnih šol na »dneve odprtih vrat«, ki bodo
Bambičeva galerija
vabi v okviru Kraškega pusta na odprtje fotografske razstave
" ZAMRZNJENI NORČAVI ČAS "
MasI<e od DrežnIce do PrujskECjA poljA
Novinarja in fotografa Primoža Hienga
Predstavitev: prof. dr. Janez Bogataj. Nastopile bodo cerkniške pustne maske s Pavliho in harmoniko.
Sobota 12. januar ob 20.30 Opčine - Proseška ul. 131
potekala na posameznih šolah po sledečem urniku: OŠ Trubar/Kajuh-Ba-zovica 15. januarja 2008, ob 16.30; OŠ Gradnik-Repen 14. januarja 2008, ob 15.30; OŠ Sirk-Križ 14. januarja 2008, ob 15. uri; OŠ Černigoj-Prosek 15. januarja 2008, ob 8.30; OŠ Bevk-Opčine 15. januarja 2008, ob 15. uri.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI obvešča, da bodo dnevi odprtih vrat v vrtcih sledeči: OV Na-brežina 18. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Devin 17. januarja, od 10.00 do 11.30; OV Mavhinje 15. januarja, od 10.00 do 11.30.
OŠ FRANA MILČINSKEGA vljudno vabi na informativni sestanek ob vpisu v 1. razred za šolsko leto 2008/09. Srečanje bo v lonjerskem vrtcu v torek, 15. januarja 2008 ob 16. uri.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA Sv. Cirila in Metoda (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari - navadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri in ki bosta: v sredo, 16. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu pri sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4 v Trstu in v četrtek, 17. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu na Katinari, Reška cesta (Str. di Fiume) 511.
SREDNJA ŠOLA KOSOVEL sporoča, da bo v ponedeljek, 14. januarja 2008 ob 17. uri na proseškem oddelku in v sredo, 16. januarja 2008 ob 17. uri na sedežu na Opčinah informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prve letnike otroških vrtcev na »dneve odprtih vrat«, ki bodo potekali v posameznih vrtcih po sledečem razporedu: OV U. Vrabec - Bazovica v četrtek, 17. januarja 2008 od 10.30 do 11.30; OV E.Kralj - Trebče v torek, 15. januarja od 10. do 11. ure; OV A. Fakin - Repen v petek, 18. januarja od 10. do 11. ure; OV J. Košuta - Križ v petek, 18. januarja od 11. do 12. ure; OV Prosek v ponedeljek, 14. januarja od 11. do 12. ure; OV A. Čok - Opčine v ponedeljek, 21. januarja od 10. do 11. ure.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da je tajništvo v času vpisov v šolo in vrtec odprto tudi ob sobotah od 8. do 13. ure.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI obvešča, da poteka vpisovanje do 30. januarja 2008; v otroške vrtce za otroke, ki dopolnijo 3. leto starosti do 31. januarja in v prvi razred osnovne šole, za otroke, ki dopolnijo 6. leto starosti do 30. aprila 2009, na ravnateljstvu v Nabrežini. Urnik tajništva: vsak dan od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi od 15.30 do 18.30.
□ Obvestila
PILATES-SKD IGO GRUDEN obvešča, da se nadaljuje redni tečaj vadbe s sledečim urnikom: ob torkih: 18-19, 1920, 20-21, ob petkih 18.30-19.30, 19.3020.30 ter ob sobotah 9-10. Uvajalni tečaj za začetnike bo stekel v petek, 11. januarja, od 18. ure dalje. Za vpis in pojasnila 040- 200620 ali 349- 6483822 (Mileva).
SKD TABOR obvešča, da se nadaljuje tečaj »Aerobika s Katjo« danes, 10. januarja 2008 po dveh običajnih urnikih: ob 18.30 ter ob 19.40.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi člane in prijatelje filatelije na
prvo redno sejo, ki bo v sredo, 16. januarja 2008 ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ulici sv. Frančiška 20.
V CERKVI SV. JERNEJA V BARKOVLJAH bo v nedeljo, 13. januarja 2008, ob 11. uri blagoslov otrok med mašo.
ZDRUŽENJE AS.TR.A. - Dejavnosti Združenja za zdravljenje odvisnosti od alkohola AS.TR.A imajo že dalj časa namen opozarjati, informirati in preprečevati vsa tveganja, ki nastajajo kot posledica prekomernega uživanja alkohola. S tem v zvezi AS.TR.A obvešča, da nudi slovenska skupina PEGAZ vsem občanom pojasnila in to 15 minut pred pričetkom sestanka. Skupina PEGAZ se sestaja vsak ponedeljek od 18.30 do 20. ure na sedežu KD Rdeča Zvezda v Saležu, pod občinsko knjižnico.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS
se bo sestal danes, 10. januarja 2008 ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159.
STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST
obvešča, da je danes, 10. januarja 2008, sklican deželni svet stranke, ki bo potekal v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah (bivša osnovna šola) s pričetkom ob 20.00 uri.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI E. An-tončič-Stojan in SKD Vesna, vabita na predavanje prof. Jožeta Pirjevca »Zakon džungle v današnjih mednarodnih odnosih?« v petek, 11. januarja 2008, ob 20. uri v domu Alberta Sirka v Križu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 14. januarja 2008 ob 20.30, ob začetku Ku-gyjevega leta na predstavitev publikacije Enrica Mazzolija »Kugy v prvi svetovni vojni«. Sodelujejo: Rafko Dolhar, prevajalka Marija Cenda in avtor. Predstavitev bo v Peterlinovi dvorani, Do-nizettijeva 3.
KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 14. januarja 2008 ob 16. uri na sedežu, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, tel. 040 360072.
SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev monografije Matejke Grgič »Logos, simbol in mit - Vprašanja semiotike in filozofije jezika«, v torek 15. januarja 2008 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20). O delu bosta razpravljala docenta Igor Škamperle in Ivan Verč, ki bosta skupaj z avtorico spodbudila prisotne k globljemu razmisleku o predstavljeni problematiki.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo prva pevska vaja v letu 2008 v petek, 11. januarja, druga v torek, 15. januarja na sedežu v Padričah ob 20.45.
O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degusta-cije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 25. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19.00 do 20.00. Za informacije kličite na tel. štev. 333-4219540 ali 3406294863; email: lucandek@tiscali.it.
0 Prireditve
SKD TABOR IN ZSKD - »Openska glasbena srečanja«: v nedeljo, 13. januarja 2008, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah bo naš gost za novoletni koncert Policijski orkester Slovenije, dirigent Tomaž Kmetič, solist-klarinetist Jože Kotar. Na sporedu: Viktor Parma, C. M. von Weber, Martin Ellerby, Alfred Reed. Vabljeni.
GLASBENO VOŠČILO 2008 prinaša godbeno društvo Prosek z dirigentko Evo Jelenc. V petek, 11. januarja 2008, ob 20.30 v športnem centru AŠD Zarja v Bazovici. Prireditelj SKD Lipa toplo vabi k polnoštevilni udeležbi. Skupaj bomo nazdravili novemu letu!
SKD VALENTIN VODNIK v sodelovanju s Pihalnim orkestrom Breg vabi v petek, 11. januarja 2008, ob 20.30 na Dolgo Krono, na tradicionalni pozdrav Novemu letu. Nastopili bodo Pihalni orkester Breg, MoPZ Valentin Vodnik ter Zmaga in Vittorio. Sledi veliko presenečenj.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM IN GLASBENA MATICA prirejata pod pokroviteljstvom Slovenske Prosvete v soboto, 12. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Rojanu BOŽIČNI KON-CERT.Sodelujejo: harfistka Tadeja Kralj, učenka GM iz razreda prof. Jasne Merlak Corrado, Rojanski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Bogda-
na Kralja in mešani pevski zbor »F. B. Sedej« iz Števerjana pod vodstvom Mirka Ferlana. Priložnostno misel bo podala Tanja Prinčič Mamolo. Vabljeni!
OBČINA ZGONIK IN OBČINA RE-PENTABOR v sodelovanju s krajevnimi društvi ter ob podpori Pokrajine Trst vabita v soboto, 12. januarja, ob 21.uri v Športno-kulturni center v Zgonik na »Novoletni koncert« gospel glasbe Queens of Christmas s skupinama Cadmos Ensemble in Le Pleiadi.
RAZVOJNO ZDRUŽENJE REPENTA-BOR IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST RE-PENTABOR vabita na Božični koncert, ki bo v soboto, 12. januarja 2008, ob 18. uri v cerkvi Marije Vnebovzete na Ta-bru. Sodelujejo: otroška pevska skupina župnije Repentabor, Združeni mešani pevski zbor Repentabor in mešani pevski zbor Žaga (gostujoči zbor). Vljudno vabljeni!
ŽUPNIJA SV. ROKA V NABREŽINI prireja tradicionalni božični koncert v nedeljo, 13. januarja 2008 ob 16.uri v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. Pel bo Mešani cerkveni pevski zbor z Vrhnike.
RADIJSKI ODER obvešča, da se bo v nedeljo, 13. januarja, spet zavrtel gledališki vrtiljak. Na sporedu bo predstava »Osel Nazarenski« v izvedbi Mini teatra Ljubljana. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (ul. Brandesia 27), ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA).
SKLAD MITJA ČUK v sodelovanju s pro-seško župnijo vabi v nedeljo, 13. januarja, ob 17. uri, v cerkev Sv. Martina na Proseku na koncert kitarista Marka Ferija »Zven strun med Španijo in sodobnostjo...«. Na sporedu: Moreno-Torroba, Llobet, Asencio, Merku, Brouwer, Hand, Bogdanovic.
S Poslovni oglasi
BAR NA KRASU IŠČE NATAKA-RICO/JA, urnik 15.30-21.30. Mob. 3389246853 ali tel. 040-226660.
DELAVNICA V NABREŽINI, ki se
ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kovaštvom, takoj zaposli vajenca z voljo do dela ali delavca. Ponujamo resnost, zahtevamo resnost. Tel. 040/200329.
PODJETJE IŠČE izkušene zidarje in vajence. Tel. 335-284754.
S Mali oglasi
MALA BELA MUCA, KITTY se je zgubila 28. decembra v Mačkoljah. Stara je približno 8 mesecev. Kdor jo najde naj pokliče na tel. št.: 348-2230840.
AGRITURIZEM BAJTA pri Saležu št. 108 je spet odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 10. do 24. ure. Tel. št. 040-2296090 ali 040-2296942. Vljudno vabljeni!
IŠČEMO dve gospe z izkušnjami za delo z nepokretno osebo. Klicati ob uri obedov na tel. št. 040-412709.
KEFIRJEVO »GOBO« vodno ali mlečno iščem za nakup. Pokličite na tel. št. 3408222194.
MLADA ŽENA nudi pomoč na domu v gospodinjstvu. Tel.040-225786.
MLADA GOSPA z izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica enkrat do dvakrat tedensko. Tel. št.: 040-43602.
PRODAM otroške pancerje Sanmarco št. 38-39 za 40,00 evrov. Tel.: 040-200910.
PRODAM Citroen C3, črne barve, leto 2004, prevoženih 30.000 km, v dobrem stanju. Tel.: 335-6407258.
PRODAM kuhinjski pralni stroj Whir-pool 6th-Sense, zelo malo rabljen, še v garanciji. Tel. na št. 348-5183106.
PRODAM skoraj novo vrstno hišo v Tržiču, veliko 130 kv. m.: mirna lega, veliko zelenja, dnevna soba, opremljena kuhinja, dve kopalnici, dve spalnici, shramba, terasa, podstrešje z možnostjo dveh sob in kopalnic, garaža, klet. Cena: 200.000 evrov, pokličite na tel. št. 347-2391220.
TRISOBNO STANOVANJE v centru Opčin dajem v najem za urad ali am-bulatorij, 450,00 evrov mesečno. Za informacije pokličite ob večernih urah na tel. št. 040-420604.
V BORŠTU dajem v najem udobno opremljeno stanovanje veliko približno 80 kv.m., s samostojnim ogrevanjem in
pečjo na drva, balkonom, lepim razgledom, parkiriščem, prostorom za psa, avtobusno postajo pred vhodom. Klicati v jutranjih ali večernih urah na tel.: 339-4484840.
Prispevki
V	spomin na Marijučo in Zdenko darujeta Karla in Irene 25,00 evrov za Center za rakasta obolenja in 25,00 evrov za zbor Vesela pomlad.
Za cerkev (novo zvonenje) na Pesku darujejo verniki iz Drage 830,00 evrov ter verniki iz Gročane 530,00 evrov.
Za cerkev v Gropadi daruje NN 25,00 evrov.
V	spomin na Claudia Stefanija daruje NN 50,00 evrov za AIL AMS F VG ON-LUS.
Ob 2. obletnici smrti Borisa Perica daruje družina 50,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade.
t
Mirno nas je zapustil naš dragi
Claudio Prasel
Žalostno vest sporočajo
brat Ervino, sestrična Nilde z Dariotom, bratranec Mario z ženo, teta Wilma in Grazia
Pogreb bo v soboto, 12. januarja 2008 ob 13.00 iz ulice Costalunga v cerkev sv. Martina v Dolini
Dolina, 10. januarja 2008
Kraško pogrebno podjetje Lipa
Claudio,
prehitro si nas zapustil.
Marina, Patrizia in Jamila
Dragi Claudio, ostal boš v naših srcih.
Boris z družino
Zadnji pozdrav Claudiotu Erika z družino
t
K mirnemu počitku je odšel naš dragi mož, oče in nono
Luciano Leghissa (Lučko)
Žalostno vest sporočajo
žena Alberta, sin Armando z Marzio, hčerka Luciana z Domenicom ter vnuki Henrik, Julijan, Vincent, Matilda in Terezija
Pogreb bo v soboto, 12. januarja ob 10.30 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v nabrežinsko cerkev.
Nabrežina, Prečnik, 10. januarja 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine
Po pogrebu sporočamo, da je 26.12.2007 umrla bivša partizanska učiteljica in deportiranka v Auschwitz
Hermina Ferluga
Za požrtvovalno, velikodušno in zavedno Slovenko žalujemo
vsi, ki smo jo poznali, cenili in spoštovali.
Milje, 10. januarja 2008
Člani
Društva Slovencev miljske občine
žalujejo za drago Hermino Ferluga in izrekajo svojcem občuteno sožalje.
12
Četrtek, 10. januarja 2008
KULTURA
/
gledališče - SNG Nova Gorica
Gledališče bo moralo živeti z manj sredstvi
Ob predstavitvi nove premiere, Letoviščarjev Gorkega, sporočilo o zmanjšanju sredstev
Ministrstvo za kulturo RS je Slovenskemu narodnemu gledališču (-SNG) Nova Gorica zmanjšalo sredstva za 60.000 evrov, tako da proračun za letošnji program znaša 330.000 evrov.
»Težave bodo nastale pri produkciji. Žal bo trpela kakovost,« je včeraj v Novi Gorici povedal direktor teatra Mojmir Konič. Na novinarski konferenci so sicer predstavili igro Maksi-ma Gorkega Letoviščarji, ki jo bodo v režiji Paola Magellija uprizorili drevi ob 20. uri. Ministrstvo je sredstva sicer zni žalo vsem tea trom, no vo go riš -ke mu mor da še naj manj, je pove dal Konič, ki pa »splošnih argumentov« mi nis tr stva, kamor so se ne us peš no pritožili, ne sprejema. »Večino sredstev jemljejo pri materialnih stroških, kjer bomo tudi zaradi inflacije težko kaj privarčevali. Še ne vem, kako bomo zaprli to leto,« je poudaril prvi mož SNG No va Gorica in zago tovil, da bodo predvide ni pro gram pre mi er izved li, a bodo stroške »zmanjšali povsod po malo«.
Kot pravi Konič, ne želijo razočarati gledalcev, saj so prodali za petino več abonmajev kot lansko sezono, ob šte vilč nej ši pu bli ki pa so tudi več igrali. »Mislim da je to zelo slabo. Smo v dilemi, ali naj to škoduje kakovosti ali količini programa. Torej revščina pri opremi ali zmanjšanje števila premier. Spodbujam direktorja, da naredimo resen upor,« je v zvezi z zmanjšanjem sredstev povedal umetniški vodja SNG Nova Gorica Primož Bebler.
Sicer pa novogoriško gledališče sezono nadaljuje z igro Letoviščarji, pod katero se je podpi sal ve li kan rus -ke književnosti Gorki in je bila krstno uprizorjena že leta 1904, na slovenskih odrih pa premierno leta 1978 v ljubljanski Drami, tudi v prevodu Milana Jesiha. Gre za enega stebrov sezone, najbolj ambiciozen tekst z zahtevno literaturo in velikim ansamblom pod režisersko taktirko Magellija, ki se po sed mih le tih vra ča v No vo Gorico, je pove dal Beb ler.
Gorki je dogajanje umestil na tipično rusko podeželje, v katerem se srečujejo, si laskajo, se žalijo, klepetajo, jadikujejo, pesnijo, se šalijo, dolgočasijo, filozofirajo, hrepenijo, ljubijo, se sovražijo ter prezirajo »dačniki«, kot se glasi originalni naslov dela. Po besedah Magellija teksta trenutno v Evropi ne igra nihče, zato za predstavo, ki je vabljiva za veliko festivalov, že velja precejšnje zanimanje v različnih delih Evrope.
Odločitev novogoriškega gledališča je Ma gel li, ki pre cej de la v Nem či -ji, ozna čil za hra bro potezo, saj gre za veliko predstavo v času, ko so zaradi komercializacije v ospredju manjše predstave. O sporočilnosti teksta je dejal, da je teater neke vrste ogledalo, kjer je življenje razumljeno kot kratka absurd na in po ma lo ne um na zgodba, ki bijo morali bolje izkoristiti. Ob tem je pohvalil novogoriški ansambel, igralka Marjuta Slamič pa je izpostavila, da so z Magellijem spet začutili gledališče.
Ob režiserju in prevajalcu pri uprizoritvi, katere proračun znaša 80.000 evrov, sodelujejo dramaturginja Željka Udovičic, lektor Srečko Fišer, scenograf Lorenzo Banci, kostumograf Leo Kulaš, avtor glasbe Alexander Ba-lanescu in oblikovalec luči Samo Ob-lokar. Igralsko zasedbo sestavljajo Primož Pir nat, Ali da Bevk, Ana Fac chi -ni, Blaž Valič, Maja Poljanec, Milan Vodopivec, Slamičeva, Radoš Bolčina, Miha Nemec, Helena Peršuh, Ivo Ba-rišič, Gorazd Jakomini ter gosta Ajda Toman in Danijel Malalan.
Že prihodnji teden bi morali v SNG Nova Gorica pripraviti naslednjo uprizoritev sezone, in sicer igro Ray-monda Queneauja Cica v metroju, a so premiero zaradi bolezni v igralski ekipi prestavili, so povedali predstavniki gle da li šča. ( STA)
Prizor iz Letoviščarjev
f. bumbaca
ljubljana - SAZU
Zbornik o Trstenjaku
V publikaciji so zbrani posegi dvodnevnega simpozija, ki je potekal ob 100-letnici filozofovega rojstva
Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je pred meseci objavila zbornik o slovenskem filozofu in teologu dr. Antonu Trstenjaku. Leta 2006 je namreč minilo natanko sto let od Trstenjakovega rojstva in deset let od njegove smrti, zato so se pri SAZU-ju njegovemu spominu sklenili pokloniti z dvodnevnim simpozijem o njegovem življenju in delu. Simpozij je potekal oktobra 2006 v Ljubljani, Trstenjakov opus pa so obravnavali interdisciplinarno, saj so z referati nastopili zgodovinarji, psihologi, teologi in filozofi.
Anton Trstenjak se je rodil 8. januarja 1906 v vasi Rodmošči nedaleč od Gornje Radgone. Po končani osnovni šoli v Negovi je odšel na mariborsko gimnazijo, po opravljeni maturi pa se je odločil za duhovniški poklic. Študiral je v tirolskem Innsbruc-
ku, kjer je v zelo kratkem času doktoriral iz filozofije in teologije. Leta 1931 je bil posvečen v duhovnika, kmalu po zaključku študija pa je začel poučevati v Mariboru. Leta 1940 je postal profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je služboval vse do svoje upokojitve leta 1973.
Trstenjak zagotovo spada med osebnosti, ki so vtisnile globok pečat slovenskemu kulturnemu življenju 20. stoletja. Izdal je nad petdeset izvirnih knjig, poleg tega pa je redno nastopal v javnosti s pridigami, članki, intervjuji ali televizijskimi nastopi. Po drugi svetovni vojni so mu kar dvakrat ponudili docenturo v Milanu in Gradcu, a je obe ponudbi zavrnil. V času svojega življenja je prejel veliko prestižnih nagrad in odlikovanj. Umrl je 29. septembra 1996 v Ljubljani.
V Trstenjakovem poliedričnem
opusu svoj prostor najdejo tudi narodne manjšine. Trstenjak je bil namreč vedno prepričan, da so Slovenci, ki živijo izven političnih meja domovine, enakopraven del slovenskega naroda. V pričujočem zborniku je literarni zgodovinar dr. Anton Vratuša objavil krajši prispevek z naslovom Anton Trstenjak o manjšinskem vprašanju. Trstenjak je v svojih študijah obravnaval predvsem psihološke vidike asimilacije Slovencev v Furlaniji - Julijski Krajini ter na avstrijskem Koroškem. Prepričan je bil, da so neurejene razmere v škodo tako večinskemu prebivalstvu kot pripadnikom manjšine. Ker je manjšina številčno šibkejša od večine, je Trstenjak menil, da le-ta lahko preživi samo tako, da cilja na kvaliteto, saj je kvantiteta lastnost večinskega naroda, nikakor pa ne manjšine.
Primož Sturman
Nebo davnega poletja Vanje Pegana
Pri založbi 2000 je izšla že šesta knjiga primorskega pisatelja Vanje Pegana. Trinajst kratkih zgodb nosi naslov Nebo davnega poletja, pod njim pa se skrivajo tipični Peganovi junaki, ki kljub ne nujno naklonjenim razmeram vedno vztrajajo na strani življenja. Zgodbe v zbirki Nebo davnega poletja so tematsko raznovrstne in vsebinsko izredno polne. Prežemajo jih človeška širina, tiha nostalgija po intimnih občutkih, ki globoko zaznamujejo otroštvo in mladost, ter blag in pristen humor, ki spremlja vzpone in padce Pegano-vih junakov, meni avtor spremne besede h knjigi Matej Juh. Kot je Juh dejal na predstavitvi knjige, sta za Pega-novo pisavo značilni še minimalna uporaba literarnih sredstev in liričnost, ki se meša s pripovednostjo, v središču pa je vedno notranji dogodek. Zgodbe so spet vpete v domače, primorsko okolje, čeprav si Pegan želi, da ne bi bil vedno interpretiran kot primorski pisatelj. Je že res, da »so moje korenine slane«, da čutim s primorskim prostorom, a moja proza je več, smisel je drugje, je še povedal Pegan, v čigar ustvarjanju se močno čuti »kom-poniranje«, preživlja se namreč kot glasbenik. Pegan je napisal še knjigi za otroke Citronček in Giovanin ter Mesto, kratkoprozno zbirko Kopanje mornarjev v topli vodi ter romana Čoln in Pisatelj, Adam in pilot. (STA)
Pesniški turnir 2008
Založba Pivec razpisuje natečaj za izvirno neobjavljeno pesem. Na natečaju lahko s po eno pesmijo, ne daljšo od 50 verzov, sodelujejo v slovenščini pišoči pesniki. Rok za oddajo pesmi je 15. februar. Razpis sodi v okvir 11. slovenskih dnevov knjige v Mariboru - Ko te napiše knjiga 2008.Prireja jih Mladinski kulturni center Maribor. Žirija, v kateri bodo poznavalci sodobne slovenske poezije, bo izbrala 24 avtorjev, ki se bodo konec marca in v začetku aprila pomerili na dveh polfinalnih pesniških turnirjih v Velenju in Novem mestu. Dvanajst izbranih pesnikov bo v soboto, 19. aprila, s svojimi pesmimi, ki jih bodo sami podali, sodelovalo na turnirju v Viteški dvorani mariborskega gradu. Strokovna komisija bo izbrala viteza pesniškega turnirja, ki bo prejel diplomo, knjigo in denarno nagrado v znesku 500 evrov. Svojega nagrajenca bo izbralo tudi občinstvo. Avtorji naj svojo pesem pošljejo na naslov Založba Pivec, Krekova 13, 2000 Maribor, s pripisom Pesniški turnir 2008. Pesmi naj bodo podpisane le s šifro, v posebni kuverti, prav tako označeni s šifro, naj bodo avtorjevo ime, priimek, naslov, elektronski naslov in telefonska številka. Strokovna komisija bo 10. marca 2008 objavila imena 24 izbranih avtorjev na spletni strani Založbe Pivec in v nekaterih tiskanih medijih, so sporočili z založbe. (STA)
knjige za najmlajše - Galebova zbirka Novega Matajurja
Prikupna Deklica za ogledalom
Zgodbico Dima Zupana je ilustriral Klavdij Palčič - Osrednja junakinja je mala Maja, ki si je želela bratca ali sestrico...
Revija Galeb in Zadruga Novi Matajur sta najmlajše ljubitelje literature razveselili s petimi novimi slikanicami. Te so izšle pred kratkim, vsa pravljična besedila so izvirno slovenska, ilustrirali pa so jih uveljavljeni ilustratorji. Mladi bralci bodo lahko v tej pisani izdaji knjig, ki odstirajo nove svetove, posegli tudi po prikupni zgodbici Dima Zupana z naslovom Deklica za ogledalom. Zgodbica, ki so jo obogatile slikovite ilustracije Klavdija Palčiča, govori o mali deklici Maji, ki si je zelo želela bratca ali sestrico. Ko je to željo izrazila očku in mamici, sta jo najprej začudeno pogledala, nato pa sta ji razložila, da morajo za povečanje druži-nice biti izpolnjeni določeni pogoji. Maji ni bilo mar za te pogoje, želela si je le družbe, bratca ali sestrico.
Ker Maji ni bilo uslišano, se je nekega večera zaprla v svojo sobo in spoznala skrivnost male Ajam, deklice v ogledalu, v narobe svetu. Maji se je zdelo čudovito, daje naposled, če že ne more imeti bratca ali sestrice, dobila prijateljico, ki je bila za nameček Majina mala skrivnost. Z namišljeno prijateljico v ogledalu se je Maja vsak večer pogovarjala, skupaj sta odpotovali v domišljijski svet, tisti pod odejo, v katerem so se prižigale zvezdice, luna je dajala svečavo, pojavila so se široka morja, krasni sončni zahodi in še marsikaj. Ta nočna popotovanja so se dogajala vsako noč, Maje ni zanimalo nič drugega, kakor biti sama v svoji sobi. Ma-
mico in očka je Majino obnašanje začelo močno skrbeti, a kadar sta Majo vprašala, če je kaj narobe, sta naletela na prazne odgovore. Ker starša nista vedela, kako bi hčerkici lahko pomagala, sta se odločila pomoč poiskati pri zdravniku, ki proučuje dušo. Vsi trije so odšli na obisk k posebnemu zdravniku, ki se je podrobno pogovoril s staršema. Stanje male Maje pa je tudi po obisku zdravnika ostalo nespremenjeno, vse dokler se deklica ni odločila, da je bolje, da mamici in očku pove resnico. Pripovedovala jima je, kako sta se spoznali z Ajam, o izletih v narobe svet za ogledalom, o tem, kako fino je bilo, da je končno dobila prijateljico, če že nima bratca ali sestrice. Očka ji je razložil, kdo je v resnici deklica Ajam. Na list papirja je napisal Ajam in se postavil pred ogledalo. Maja ni mogla verjeti svojim očem, kajti na drugi strani v ogledalu je pisalo Maja. Očka ji je pojasnil, da se temu reče zrcalna slika, kar pomeni, da v ogledalu niti za njim ni nobene punčke. Mala deklica, ki je bila zaradi tega odkritja zelo žalostna, si je v svoji fantaziji kot nadomestek za bratca ali sestrico ustvarila namišljeno prijateljico, ki jo je pogrešala še dolgo po tem odkritju. Vse do dne, ko sta ji mami in očka povedala prekrasno novico. Sporočila sta ji, da bo naposled dobila bratca ali sestrico. Na knjižnih policah bodo najmlajši ljubitelji knjig našli še knjige Kaj medvedek sanja, Škrobek kuha, Tia in Pravljičar. (sč)
/
AVTOMOBILI
Četrtek, 10. januarja 2008
13
toyota - Za tak avto je prtljažnik odločno premajhen
Hibridni prius ima nekaj napak,
• I V«	I	•	■	v
privlači pa, ker je posebnež
1500 kubičnemu bencinskemu motorju pomaga elektromotor, ki prispeva dodatnih 35 KM
Daje prius nekaj posebnega, je vidno že iz zunanje podobe. Še bolj zgovorna je notranjost z manjkajočo prestavno ročko med sedežema, z množico stikal na volanu in z ogromnim »touch-screen« prikazovalnikom, ki še največkrat kaže shemo delovanja hibridnega pogona - kot otroci buljijo vsi v tiste lučke. Glede prostornosti bi lahko marsikaj rekli. Lahko pohvalimo velik predal med prednjima sedežema in sploh vsa odlagališča. Hvalimo tudi sedenje na zadnji klopi, vsem uporabnikom svetujemo, naj sedejo zadaj! Manj posrečeno je sedenje spredaj in sploh položaj za volanom; prednji sedež je prekratek, volan pa prenizek in preveč odročno nameščen. Prtljažni prostor pa je sploh samo razočaranje, saj je manjši kot v drugih avtomobilih srednjega razreda.
Vožnja s priusom je v mestnem prometu zelo prijetna. Moč se na kolesa prenaša brezstopenjsko, kar potniki občutijo kot udobje, ročica za izbiranje »naprej-nazaj-engine braking-parking« pa je tik ob volanu, zato je upravljanje pri-usa sila lahkotno delo. Še posebej se to pokaže v mestu, pa tudi zunaj ni težav. Na ovinkih se prius resda ne izkaže kot športno vozilo, saj mu bolj leži umirjena vožnja. Še z eno tehnično novotarijo smo se srečali v testnem priusu: s samodejnim bočnim in vzratnim parkiranjem. Nam je bilo všeč? No ja, kot učni pripomoček za avtošole je v redu, kdor pa bočno in vzratno parkiranje obvlada, sam parkira občutno hitreje kot ta sistem. Tudi bolj »zgovorne« kamere za vzratni pogled smo že uporabljali, moti tudi dejstvo, da pri pomikanju nazaj avto enakomerno piska, torej tako kot pri kombijih, ki s piskanjem opozarjajo mimoidoče, ne pa voznika. Rajši bi imeli pravega »parkirnega piskača« ...
1,5-litrski bencinski štirivaljnik bi bil dober kvečjemu v kakem malčku. Dodani elektromotor pa obrne zadevo na glavo, saj avto zmore več, kot bi pričakovali. Sicer manj kot pri prvi generaciji priusa, kjer je elektromotor deloval na pol kot turbo. A priganjanje priusu ne pristoji - prvič zaradi tega, ker je motor
ob priganjanju dokaj hrupen, drugič zato, ker je to eko-avtomobil. Lahko bi rekli, da je zoprn zvok Toyota »vgradila« namenoma, da te avto sam od sebe vzpodbuja k bolj umirjeni vožnji. K taki, ki poskrbi za nizko porabo ... Kakih 5,5 litra bencina na 100 kilometrov porabi pri pretežno umirjeni vožnji. To pa je kar zadosten eko-podatek.
Kar zadeva prtljažnik, pa je za kraj-
še potovanje prostora dovolj, za daljše potovanje, še zlasti če vo zite tudi dru ži-no, pa bo bolje, če si priskrbite prtljažnik, ki ga lahko pritrdite na streho. Če pa hočete prevažati kolo, morate kot pri katerem koli avtu podirati zadnjo klop.
Nekdo se lahko vpraša, čemu potem ne bi človek izbral avensis hibrid? Odgovor je v dejstvu, da je prius posebnež! Avensis hibrid bi bil zgolj še eden v
Stran pripravil Ivan Fischer
ftrrçy mnniler * 'i
H*
r*
W d f«";K"
množici limuzin na trgu, pa čeprav bi bil »eko«. Tak je na primer civic hibrid - torej podobno zasnovan avtomobil - hibriden, a enak limuzinskemu civicu, torej premalo poseben. In s svojo posebnostjo je prius pravzaprav brez konkurence - nobena laguna, mondeo, vectra GTS, C5 ali 407 mu zaradi tega ne pride blizu. Kdor torej želi izstopati, bo v priusu našel »dobro idejo«.
Nekaj tehničnih podatkov: bencinski motor: vrstni, štirivaljni, tekočinsko hlajeni, štiriventilska tehnika, večto-čkovno vbrizgavanje, delovna prostornina 1497 cm3, največja moč: 77 KM pri 5000 vrt/min, največji navor: 115 Nm pri 4000 vrt/min; električni sinhronski motor: največja moč: 50 kW pri 1200 vrt/min, največji navor: 400 Nm pri 1200 vrt/min; električna baterija: Panasonic, napetost: 201,6 V; največja moč kombiniranega hibridnega pogona: 112 KM, največji navor: 478 Nm pri hitrosti do 35 km/h, pogon na prednji kolesi preko elektronsko kontroliranega brezstopenj-skega planetnega gonila, pnevmatike 195/55 R16, platišča iz lahke litine.
Cena približno 26 tisoč evrov.
renault - Sedaj je zgrajen na scenicovi platformi
mu	• |	V • • •	«VI
Novi kangoo večji in zmogljivejši
Pri dveh dizelskih motorjih izpust CO2 pod 140 gramov na kilometr vožnje
Za novo generacijo kangooja trdijo, da je v primerjavi s predhodnikom napredovala v tolikšni meri, kot če bi iz clia preskočili na scenica. Primerjava je upravičena, saj si kangoo po novem deli konstrukcijsko osnovo s scenicom, in ne s cliom kot doslej. To pomeni, da gre za krepko povečanje vozila, kar se odraža na zunanjih dimenzijah in na masi (plus 250 kilogramov).
Vozili smo najmočnejšega od treh dizelskih motorjev (1,5 dCi - 105 KM) in bencinskega (1,6 16V - 105 KM). Prvi vtis je, da oba povsem ustrezata vrsti in namenu vozila. K boljši opremi sodi tudi elektronska pomoč pri stabilnosti, nadzor podkr-marjenja in zavornega učinka navora motorja. Verjamemo tudi podatku, ki ni nepomemben: kolutne zavore (po novem na vseh kolesih) ustavijo kangooja pri sto na uro po 39 metrih.
S tem ko je kangoo presedlal z ranga clia na scenica, se je seveda vsestransko napihnil. Je daljši, širši, postavljen na večje medosje - vse to se pozna pri notranji
prostornosti in ustrezno večji masi. Tudi površina prednje osnovne ploskve je večja, kljub temu pa so uspeli zmanjšati koeficient zračnega upora z 0,35 na 0,32, kar je med ostalimi ukrepi znižalo povprečno porabo goriva. Pri tem dva dizla (1,5 dCi s 70 oziroma 85 KM) celo ustrezata zahtevam za oznako Renault eco2, kar pomeni, da gre za izpuste CO2 pod 140 gramov na kilometer vožnje.
Spogledovanje z enoprostorci se nadaljuje pri položnejšem vetrobranskem steklu, predvsem pa v notranjosti. Voznikov prostor je oblikovan po scenicovem, prednja sedeža s sedalom in naslonjalom dovoljujeta hitra ovinkarjenja, klop zadaj pa je zaradi večje širine prostorna za (res) tri osebe. Prostor za kolena zadaj zdaj enačijo s tistim v vel satisu.
V kangooja je za 77 litrov predalov in predalčkov, pri čemer je izdatno izkoriščeno »podstrešje«, ki ima 2 polici. Posebnost predstavlja tudi »nadstrešje« z inovativni-ma vzdolžnima letvama, ki vključujeta
prečni letvi, le-ti pa se enostavno »na klik« namestita počez. Vse skupaj nato lahko prenaša do 80 kilogramov tovora. Od opreme expression naprej se na zadnjo klop vstopa skozi par drsnih vrat (namesto enih na desni strani), potnike zadaj pa veselita avi-onski mizici. Pri Renaultu so si dali precej
dela še s prtljažnim prostorom. Ta je prekrit s polico z nosilnostjo 50 kilogramov, ki se lahko namesti na dva različna nivoja. Kadar se tovor za klopjo nalaga do stropa (1312 litrov volumna), ni treba police puščati doma, ampak se jo zatakne v vodili za naslonjali zadnje klopi.
V Novem mestu podirajo rekorde
Zadnji delovni dan komaj preteklega leta je z montažnega traku tovarne Revoz Novo mesto zapeljal 200.000. avtomobil, izdelan v letu 2007. Na ta način je tovarna krepko presegla svoj dotedanji proizvodni rekord (177.945) in prestopila simbolični prag v avtomobilski industriji. Skupaj je bilo lani prodajni mreži predanih 200.162 avtomobilov, od tega že več kot 75.000 novih twingov, ki se zelo dobro prodajajo na evropskem trgu in katerih proizvodnja naj bi občutno porasla v letu 2008. 31-odstotno povečanje proizvodnje v letu 2007 glede na leto 2006 gre pripisati predvsem zelo dobremu začetku prodaje novega twinga v Evropi in še vedno zelo uspešnemu obstoju clia II. Glede na spodbudna predvidevanja v zvezi s prodajo obeh modelov tudi v letu 2008 si bodo v Revo-zu prizadevali še preseči rekordno količino ter tako v celoti izkoristiti proizvodno zmogljivost tovarne, ki v tem času znaša 210.000 vozil. Ocenjujejo, da bi lahko proizvodnjo dvignili še za okoli 6%, pri čemer se bo po pričakovanjih povečal predvsem obseg proizvodnje novega twinga.
Jaguar in Land Rover v roke Indijcev
Tisto, kar so mediji vztrajno namigovali, je postalo tudi uradno. Tata Motors je novi lastnik dveh angleških znamk, Jaguarja in Land Roverja. Ameriški Ford je sprejel ponudbo Indijcev, ki so za obe znamki ponudili 1,98 milijarde dolarjev. Obe prodani znamki sta bili del velike družbe Ford PAG (Premier Automotive Group), skupaj z Volvom in Aston Martinom, ki je bil ravno tako pred nekaj meseci prodan. Tako je konec še ene velike zgodbe, ki se je za Ford začela leta 1989 z nakupom Jaguarja in leta 2000 z nakupom Land Ro-verja.
Gadafi junior okusil strogost nemške poliicije
Eden od sedmih sinov libijskega poglavarja Gadafija, Seif al-Arba, je pred kratkim okusil temnejšo stran nemškega zakona o cestnem prometu.
Zaradi povečanega hrupa svojega fer-rarija 430, ki je proizvajal 110,5 de-cibela (meja je 98 decibelov), so nemški policisti odredili odvzem vozila in mu naložili 140 evrov kazni. Poleg tega bo moral 25-letnik ponovno v avtošolo, saj libijskega vozniškega izpita v članicah EU ne priznavajo.
Novi motor za corvette
Novi corvette ima najnovejši agregat iz serije Chevroletovih motorjev, ki izvirajo daleč nazaj v leto 1955. Inženirji so pri LS9 vzeli blok LS7 s sedmimi litri in ga zmanjšali nazaj na 6,2 litra, predvsem za bolj debel blok, skozi katerega so bolj optimalno razporedili vode za tekočine. Ker iz običajno dihajočega motorja ni bilo mogoče dobiti več moči, so LS9 pripeli Eaton Rootesovo turbino 6. generacije s kar 2,3 litra izpodriva in doseže 15.000 vrtljajev. Skupaj z drugimi čarovnijami v corvette ZR1 prihaja motor s 620 KM in z za 11% manjšo porabo v primerjavi z 7-li-trskim motorjem LS7. Moč zagotavlja hitrosti čez 320 km/h, na novo zasnovan šeststopenjski menjalnik z drugačnimi razmerji pa omogoča pospešek od 0 do 60 milj ne da bi bilo potrebno prestaviti v drugo prestavo, v primerjavi z Z01, ki do 60 milj potrebuje 3,6 sekunde in ima 100 KM manj, lahko pričakujemo kar impresivno številko blizu treh sekund.
1 4 Četrtek, 10. januarja 2008
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
gorica - Občinska uprava osvaja nekatere predloge stanovalcev Škabrijelove
Ulica ostaja dvosmerna, parkirišča pa samo na eni strani
Napovedujejo cestna znamenja, ojačitev osvetljave, parkirna mesta v bližini meje -»Alarm pretiran«
Župan Romoli in njegov sodelavec Cosma med včerajšnjim preverjanjem stanja
na Škabrijelovi
bumbaca
»Stanovalci v Škabrijelovi ulici opozarjajo na izreden porast prometa, na nevarnost za vozila in ljudi ter na visoko stopnjo onesnaženost zraku in neznosen hrup. Vse to je pretirano.« Tako se je na protestno pismo tam živečih včeraj odzval županov glasnik Stefano Cosma, ki je z Ettore-jem Romolijem, odbornikom Fabiom Gen-tilejem in podjetnikom Fulviom Gianesini-jem na licu mesta preverjal stanje.
Cosmi je župan poveril, da pojasni stališče občinske uprave, za katero so nekateri predlogi stanovalcev sprejemljivi, drugi pa skregani z zahtevo o večji varnosti. »Predlagali so enosmerno vožnjo, ki pa ne bi veljala za tam živeče. Takšen ukrep bi povzročil konkretno nevarnost,« poudarja Cosma in dodaja, da se z ostalimi predlogi uprava načeloma strinja. Že se je lotila dela - pravi županov glasnik -, zato da primerno poskrbi z omejitvijo prometa za težka vozila (sicer z izjemo odseka med ulico Corsica in sedežem prevozniškega podjetja), z možnostjo parkiranja na eni sami strani ulice, z ureditvijo parkirišča na območju v javni lasti ob nekdanjem mejnem prehodu, s čimprejšnjim zarisom talnih cestnih znamenj, z ojačitvijo javne razsvetljave. Kar zadeva kontrolo policije, Cosma navaja, daje že učinkovita, saj sta ga policista v civilu ustavila, potem ko se je dvajset minut zadrževal v bližini meje; okrepitev nadzora načrtujejo tudi mestni redarji, zagotavlja občinski predstavnik. Oceno o pretiranih zahtevah stanovalcev je podkrepil s podatki o prometu, ki so mu bili včeraj priča. »Med 11. uro in 11.30 se je 38 vozil tod pripeljalo iz Italije v Slovenijo, 23 pa v nasprotno smer, vsa z zmerno hitrostjo. V istem časovnem loku tri tovorna vozila so zapustila ploščad podjetja Gianesini in zavila v ulico Corsica,« navaja in pristavlja, da so se med 11. uro in 12.15 trikrat znižale zapornice pred železniškim tirom, v koloni pa je bilo največ osem vozil na eni strani in sedem na drugi. Cosma tudi omenja, da se bo podjetje Gianesini izselilo v industrijsko cono, da pa se še spopada z birokratsko počasnostjo.
»Da bo Škabrijelova postala glavna cestna os med mestoma, je govor že vsaj pet let, vendar šele pred enim mesecem se je župan Romoli lotil problema in odločil, da bo ulica odprta vozilom in da se na trgu Me-daglie d'Oro uredi krožišče, zato da bo promet tekoč,« pojasnjuje Cosma in zaključuje s flashbackom: »Tod j e nekoč tekla pokopališka pot, v katero je po mirovni pogodbi iz leta 1947 zarezala meja. Pretrgana ulica je tedaj dobila dve imeni: v Gorici Škabrijelova, v Novi Gorici Erjavčeva, po Franu Erjavcu, slovenskem pisatelju, kije diplomiral iz zgodovine na Dunaju, rojenem v Ljubljani leta 1834 in umrlem v Gorici leta 1887. Skoraj pol stoletja je bila ulica slepa, nakar so na njej odprli prehod za pešce in kolesarje, leta 2004za čezmejni avtobus, nazadnje pa, lanskega 21. decembra, so jo odprli vozilom. Do leta 1946 je to bila varna ulica, saj je vodila na pokopališče, potem se je preobrazila v mrtvo ulico. Ne pritožujte se, če je danes ponovno oživela.«
gorica-nova gorica - Tudi Brulc o Škabrijelovi-Erjavčevi
Trg ne bo krožišče
Župan za dvosmeren promet po ulici - Problemu železniškega tira trenutno ni rešitve
Prebivalci Škabrijelove ulice v Gorici so pristojnim oblastem poslali protestno pismo, v katerem opozarjajo na posledice odprave mejnih pregrad. Njihova ulica je namreč čez noč postala glavna povezovalna cesta med Gorico in Novo Gorico, prebivalcem pa je to prineslo - po njihovem navajanju - kup nevšečnosti. O zadevi bodo obvestili tudi novogoriško občinsko upravo in predlagali nekatere rešitve. Novogo-riški župan Mirko Brulc pa se z nekaterimi predlogi ne strinja. Na slovenski strani so ulico ustrezno uredili že pred vstopom v schengensko območje, glede tira, ki seka Erjavčevo, pa občina v bližnji prihodnosti še ne načrtuje rešitev.
»Ne zdi se mi prav, da bi na Škabrijelovi ulici uvedli enosmerni promet - ocenjuje Brulc -, saj bi ga s tem omejili, to pa ni tisto, za kar smo si prizadevali ob umiku mejnih pregrad. Promet mora po Erjavčevi in Škabrijelovi teči dvosmerno. Primeren ukrep bi morda bil zmanjšanje hitrosti na Škabrijelovi ali pa postavitev hitrostnih ovir.« Župan Brulc pa se nikakor ne strinja s potekom prometa čez trg Evrope. »To ne pride v po-štev, trg Evrope ni krožišče. Na njem je dragocen mozaik, ki ima velik simbolen pomen. Tam je dovoljeno le gibanje pešcem in kolesarjem. Trg je mišljen kot prostor za zbiranje, srečanja. Tudi če bi na tistem območju dovolili promet, se stvar ne bi izšla, saj je prostor preozek, tam niti mestni avtobus ne more mimo,« meni župan. Na vprašanje, ali se podobne pritožbe o pregostem prometu pojavljajo tudi na slovenski strani, Brulc odgovarja nikalno: »Na te posledice umika mejnih pregrad in posledično omogočenega prometa za avtomobile čez mejni prehod smo bili pripravljeni. Že pred tem smo semafo-rizirali bližnje križišče in uredili kolesarske steze. Vesel sem, da so tudi na italijanski strani na koncu Škabrijelove uredili krožišče, prepričan pa sem tudi, da se bo našla pametna rešitev za stisko stanovalcev.«
Župana smo opozorili še na železniški tir, ki tik pred mejnim prehodom seka Erjavčevo ulico na slovenski strani. Ko po njem nekajkrat na dan vozijo vlaki, se na obeh straneh nabere kolona vozil. Zanimalo nas je, ali na občini snujejo kakšne primerne rešitve v obliki podhoda ali česa podobnega. »V bližnjem obdobju petih do šestih let ne razmišljamo o uresničitvi česa podobnega - pojasnjuje Brulc -, ne trdim pa, da zadeva nekoč ne bo urejena. Gre za veliko investicijo, ki je v bližnji prihodnosti ne predvidevamo. Menim pa, da dnevno po tem tiru ne pelje toliko vlakov, da se teh občasnih motenj prometa ne bi dalo potrpeti. Živimo pač v mestu in takšne reči sodijo zraven.«
Katja Munih
Župan Brulc (zgoraj) in trg Evrope z Vecchietovim mozaikom
foto k.m., bumbaca
gorica - Marinčič
»Uprava
križem
rok«
»Kar se dogaja v Škabrijelovi ulici, je -po Marquezu - kronika napovedanega kaosa,« ugotavlja goriški občinski svetnik Marko Marinčič in svojo oceno utemeljuje: »Vsakomur je bilo jasno, da bo ob padcu meje ta ulica postala glavna os med Gorico in Novo Gorico. Vsakomur razen goriški občinski upravi, kije do zadnjega stala križem rok. Sam sem v občinskem svetu opozoril na problem že lanskega julija in nato spet septembra. Pravega odgovora ni bilo, ukrepov še manj. Šele decembra so ulico prekrili s svežo plastjo asfalta, bolj da bi zadostili estetiki ob navalu videokamer zaradi padca meje kot pa funkcionalni ureditvi prometa. K tej niso prispevale niti risbice na pločnikih, ki so kolesarjem ponudile le utvaro kolesarskih stez, povrhu v nevarnem sobi-
Marko Marinčič
bumbaca
vanju s pešci. Razumljivo je, da se sedaj stanovalci hudujejo. Njihov protest je upravičen, četudi me nekatere njihove zahteve ne prepričajo. Čemu bi na tej ulici omejili hitrost na 30 km/h, ko pa take omejitve ni nikjer druge v mestu, niti na korzu? Še manj me prepriča predlog o enosmerni vožnji in preusmeritvi polovice prometa čez Transalpino - trg Evrope: ta trg potrebuje ovrednotenje, ne pa to, da bi Vecchietov mozaik postal očrnjen podstavek avtomobilskega krožišča. Gotovo bi na Škabrijelovi bili koristni vidnejši prometni znaki, ležeči policaji, prehodi za pešce in boljša osvetlitev. Predvsem pa bi morali urediti promet, tako kot so ga znali zgledno na Erjavčevi, kjer je jasno odmerjen prostor za pešce, kolesarje, vozna pasova za avtomobile, mesta za parkiranje in postanke avtobusov. Vožnja je varnejša in tekoča, tudi ker je ulica le v manjši meri namenjena parkiranju. Podobno racionalno se da urediti tudi Škabrijelovo ulico, s katere bi morale čimprej stran cisterne tam neumestno prisotnega avtoprevoznika. Parkiranje bi morali dovoliti le na eni strani in pridobiti nekaj novih mest izven cestišča, s (pravimi) kolesarskimi stezami in ojačenjem javnega prevoza pa postopoma privaditi občane k opuščanju avtomobila. To zadnje pa ne velja le za Škabrijelovo, pač pa za vse mestne ulice, kijih bremeni neznosen promet. Prejšnja uprava je sprejela prometni načrt, ki je šel v pravo smer. Romolijeva išče drugačno smer, kakšno pravzaprav pa še sama ne ve. Medtem pa na ulicah, začenši s Škabrijelovo, narašča prometna zmeda.«
gorica - Puntajo se trgovci tamkajšnjih trgovin
Premirje na Travniku
Tehnična komisija preučuje širitev gradbišča, občinska uprava išče alternativna parkirišča
Gradbišče na Travniku
bumbaca
Goriški občinski upravi se ne puntajo le stanovalci iz Škabrijelove ulice, temveč tudi trgovci z goriškega Travnika, ki napovedujejo protestno mobilizacijo, če ne bodo zagotovljena parkirišča na trgu, potem ko bo gradbišče zaobjelo središčno ploščad. Včeraj so si potek del prišli ogledat župan Romoli in njegov sodelavec Cosma ter odbornik Gentile. Dan prej se je s problemom spopadala tehnična komisija, ki bo morala avtorizirati širitev gradbišča na območje centralnega parkirišča, kar zahteva gradbeno podjetje Luci Costruzioni. Temu nasprotujejo trgovci, dokler se poseg ne bo končal pred prefekturo in v ulici Oberdan. Pred koncem tedna ne bo novosti, je izjavil Romoli, ki napoveduje odločitev za prihodnji teden in je zato prepričan, da bo to tudi čas premirja s trgovci. Tehnična komisija je na delu, iščejo pa se alternativne rešitve, ki bi zagotavljale nadomestna parkirišča; brez le-teh se tamkajšnjim trgovinam napovedujejo časi suhih krav.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 10. januarja 2008
15
gorica - Koordinacija odborov za zaščito okolja opozarja na nerešeni okoljski vozel
Cordicom zahteva analizo zemljišč ob upepeljevalniku
Preveriti hočejo prisotnost škodljivih snovi - Srečali se bodo z Romolijem in Petejanom
Opuščena goriška sežigalna naprava na meji s sovodenjsko občino
bumbaca
poljane - V torek zvečer pred gostilno »pri Brankotu«
Nesrečno prečkanje
Avtomobil povozil Karla Černica - Zaradi pretresa možganov se zdravi v goriški bolnišnici
Na Poljanah je v torek nekaj po 20. uri avtomobil povozil Karla Černica, 61-letnega upokojenega profesorja na klasičnem liceju Primož Trubar. Z rešilcem so ga takoj zatem prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je k sreči doživel le lažji pretres možganov; v bolnišnici bo ostal na zdravljenju nekaj dni.
Černic je bil skupaj s številnimi Doberdobci na praznovanju rojstnega dne šestdesetletnega prijatelja v gostilni »pri Brankotu«. Še preden se je praznik začel, se je Černic nameraval odpraviti do svojega avtomobila, ki je bil parkiran na drugi strani ceste.
Preden je prečkal cestišče, je počakal, da je peljal mimo avtomobil, ki je prihajal iz Doberdoba, nato pa se je odpravil na drugo stran. Černic pri tem ni opazil, da j e i z druge smeri, to se pravi iz Devetakov, v istem trenutku prihajal drug avtomobil, ki ga je upravljala 26-letna Vesna Devetak z Vrha. Mlada voznica je naenkrat zagledala pred sabo Černica in se ni uspela izogniti trku. K sreči zgleda, daje avtomobilom Černica le oplazil, sicer bi bile posledice trka še veliko hujše. Profesorja je vrglo ob rob cestišča, kjer je obležal, ne da bi izgubil zavest. Nesrečo je opazil pevec zbora Jezera, ki
je pravkar prišel na Poljane in kije zatem takoj klical na pomoč. Iz gostilne so pritekli ostali člani zbora in drugi gostje, ki so nemudoma obvestili službo 118. Po začetnem preplahu je bilo takoj jasno, da nesreča ni bila tako huda, ne glede na to pa so se prisotni delno oddahnili le po prihodu rešilnega avtomobila. Osebje službe 118 je namreč takoj ugotovilo, da Černic ni doživel zlomov in da njegovo zdravstveno stanje ni bilo posebno zaskrbljujoče. Ponesrečenca so zatem z rešilnim avtomobilom prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje zaradi pretresa možganov.
tržič - Jutri ter v soboto in nedeljo mobilizacija delavcev
Protest pred ladjedelnico
Kovinarji zahtevajo podpis nove državne kolektivne pogodbe - Nanjo čakajo od junija lani
tržič - Po padcu meje
Prve pozitivne posledice
Po padcu schengenskih mejnih pregrad ima Tržič po oceni občinskega svetnika Fabia Del Bella pred seboj dve pomembni razvojni priložnosti. Prva je vezana na gradnjo ladjedelnice slovenskega podjetja Seaway v industrijski coni Ližerc, druga pa na pretok turistov na čezmejnem območju med tržiško občino ter Devinom-Nabrežino, Komnom in Štanjelom. Del Bello poudarja, da bo podjetje Seaway zagotovilo tristo novih delovnih mest, v svojo novo ladjedelnico pa bo vložilo 35 milijonov evrov. Po njeni izgradnji bo po Del Bellovih trditvah Tržič postal italijanska prestolnica navtike, kar bo zagotovilo mestu pomembno gospodarsko rast. »Pravkar pripravljam serijo konkretnih predlogov, vezanih na razvoj čezmejnega kraškega parka, ki jih bom nato dal na razpolago občinskemu odboru, občinskim komisijam ter konzultama za kulturo in šport,« nazadnje napoveduje Del Bello.
Po praznikih se nadaljuje nezadovoljstvo kovinarjev, ki čakajo na podpis nove državne kolektivne pogodbe in ki so za jutrišnji dan napovedali vsedržavni protest.
Včeraj so se predstavniki kovinarskih sindikatov FIM, FI-OM in UIL ponovno srečali z vodstvom zveze industrijcev, seveda pa je bile osrednja tema zasedanja kolektivna pogodba, kije zapadla lanskega 30. junija. »Plače italijanskih delavcev so med najnižjimi v Evropi, poleg tega pa se v Italiji zgodijo štiri smrtne nesreče na dan,« opozarjajo člani pokrajinskih tajništev kovinarskih sindikatov in zahtevajo od zveze industrijcev, da čim prej pristane k dogovoru, na podlagi katerega bi med drugim delavcem povišali plače. »Bolj kot čakamo, bolj se niža naša kupna moč,« pojasnjujejo sindikalisti in napovedujejo, da kovinarji bodo jutri stavkali osem ur. Pred tržiško ladjedelnico bodo delavci manifestirali ves dan, protest pa se bo nadaljeval tudi v soboto in nedeljo. Delavci nameravajo preprečiti vhod v ladjedelnico tudi zaposlenim pri zunanjih podjetij, ki imajo v teh dneh veliko dela. Dne 30. januarja je namreč predvidena splavitev ladje Ruby Princess, ki jo bodo predvidoma oddali ladjarju Princess Cruises jeseni. Februarja bodo v doku ladjedelnice začeli graditi 320 metrov dolgo ladjo Dream Princess, ki je za 30 metrov daljša od zadnjih zgrajenih ladij. Premec ladje Dream Princess naj bi bil v okviru praznovanj stoletnice ladjedelnice nekaj časa razstavljen tudi na trgu Republike, na kar pa se v pristaniškem mestu ljudje in upravitelji odzivajo z deljenimi mnenji.
Deželna koordinacija odborov za zaščito okolja in kakovost bivanja Cordicom odločno zahteva analizo zemljišč ob goriškem upepeljevalniku, ki stoji natanko ob meji s sovodenjsko občino. »Že z Alessandrom Bonom, odbornikom za okolje bivšega goriškega župana Vit-toria Brancatija, smo bili dogovorjeni, da bo treba ob sežigalni napravi pri Sovod-njah analizirati zemljišča in ugotoviti, ali so v zemlji prisotne škodljive snovi,« pojasnjuje Vincenzo Bellini, predsednik odbora Ambiente e salute in pokrajinski delegat deželne koordinacije Cordicom. Po njegovih besedah so okoljevarstveniki v preteklosti že večkrat pozvali goriške upravitelje, naj jim posredujejo podatke o onesnaževanju upepeljevalnika, vendar doslej niso še prejeli nikakršnega odgovora. »Sprašujemo se, ali so sploh do danes opravili kako analizo, in ali so morda kak podatek namerno spravili v predal namesto, da bi ga predstavili javnosti,« opozarja Bellini in napoveduje, da se bo v prihodnjih dneh srečal z goriškim županom Ettorejem Romolijem in z njegovim odbornikom Francescom Del Sordijem. Na srečanju bo govora o raznih perečih okoljskih vozlih, med katerimi bo seveda tudi upepeljevalnik. Del Sordi je včeraj zagotovil, da bo pred srečanjem preveril, kateri so zaenkrat razpoložljivi podatki o onesnaževanju, sicer pa je povedal, da sežigalno napravo med Gorico in Sovodnjami trenutno uporabljajo kot skladišče vozil, sicer pa ni nikakršnih načrtov o njeni drugačni uporabi. »Za upepeljevalnik na goriški občini nimamo nobenega dolgoročnega načrta, saj se trenutno ukvarjamo s celo serijo drugih vprašanj,« je komentiral Del Sor di.
Bellini se namerava v prihodnjih tednih srečati tudi z župani iz Zagraja, Gradišča in Sovodenj ter podobno kot z Romolijem tudi z njimi preveriti glavne okoljske vozle. S potrebo po analizi zemljišč ob upepeljevalniku soglaša tudi sovodenjski župan Igor Petejan. Po njegovih besedah je sovodenjska občina opravila analizo tal ob sežigalni napravi pred 25 ali 30 leti, takrat pa so v zemlji ugotovili prisotnost dioksina. Zatem so večkrat zahtevali novo raziskavo, vendar zaman. Nove analize bi bile zato še kako potrebne. Pri tem pa Petejan opozarja, da gre za zelo kočljivo vprašanje, reševanje katerega odpira nova vprašanja. Analize so po njegovih besedah le prvi in seveda obvezen korak, nakar pa bo treba morebitne ugotovljene probleme dosledno reševati. (dr)
gorica - Danes
Odprta vrata višjih srednjih šol
Slovensko višješolsko središče v Gorici bo danes odprlo vrata dijakom tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihovim staršem, da jih seznani s svojo ponudbo. Pri ogledu prostorov jih bodo spremljali profesorji, ki jim bodo na razpolago za katero koli informacijo tako o učnih programih kot o poklicnih možnostih, kar lahko prispeva k zavestni izbiri najbolj primerne študijske poti. Starši in dijaki bodo tudi prejeli potrebna navodila za vpis na šolo. Dan odprtih vrat na slovenskih višjih srednjih šolah v ulici Puccini v Gorici bo potekal nocoj med 18. do 20. uro. Na šolah pričakujejo, da bo priložnost izkoriščena, saj na višješolski študijski poti dijak dozoreva tudi poklicne ambicije.
Naj k temu še pripišemo, da vpisovanje v šole vseh stopenj s slovenskim učnim jezikom poteka do 30. januarja na ravnateljstvih v Gorici in Doberdobu.
gorica
»Za jezom se skriva hlastanje po dobičku«
Vincenzo Bellini
bumbaca
Za na čr to va njem no ve ga jezu med Pevmo in Štmavrom se skriva hlastanje po dobičku. V to je prepričan Vincenzo Bellini, predsednik odbora Ambiente e salute in pokrajinski delegat deželne koordinacije Cordicom, ki meni, da nova rečna pregrada na Soči ni ni ka kor po treb na. » Nov jez bi zgra -dili samo zato, da bi zasebnik zaslužil s proizvodnjo energije, javnost pa ne bi imela nobene koristi,« meni Bellini in opozarja, da tudi kanal, ki gre iz Gorice proti Fari, služi skoraj izključno podjetju Fantoni za proizvodnjo električne energije. Po Bellinijevih besedah bi se h gradnji novega jezu lahko pristalo le, če bi ga zgradila občina, ki bi nato denar iz prodaje elektrike namenila potrebam krajevne skupnosti.
Jez bo skupaj z drugimi okoljski-mi vozli ena izmed okoljskih tem, o katerih se bo Bellini v prihodnjih dneh pogovarjal z goriškim županom Ettorejem Romolijem in njegovim odbornikom Francescom Del Sordijem. »Kot je že večkrat poudaril župan, smo formalno proti gradnji novega jezu, saj si prizadevamo za rešitev težav po diplomatski poti,« je včeraj pojasnil Del Sordi in nadaljeval: »Če po diplomatski poti pa ne bo šlo, bomo zatem preverili druge rešitve.« Po Del Sordijevih navedbah je goriška občina pred kratkim po neformalni poti prejela od konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine, kije pobudnik gradnje nove rečne pregrade, doslej pripravljeno gradivo o jezu. Odbornik ob tem razlaga, da konzorcij ne posebno pritiska za gradnjo novega jezu, vsekakor pa upravitelje odločno opozarja na svoje težave z namakanjem. »Dolžni smo upoštevati potrebe konzorcija in skušati najti najboljšo rešitev,« razlaga Del Sordi in opozarja, da je bila med drugim v Osimskem sporazumu predvidena gradnja dveh jezov na Soči. V Solkanu so ga zgradili, v Gorici pa ne.
Po besedah Bellinija je pereče tudi vprašanje onesnaženosti Soče. Pred ne kaj več kot enim me se cem so čla ni koordinacije Cordicom posredovali javnosti podatke deželne agencije za okolje Arpa, na podlagi katerih je jasno, da Soča ni primerna za kopanje. Od izliva Korna do Gradišča in Pierisa je reka izredno onesnažena, saj koncentracija bakterij vrste »escherichia coli« več desetkrat presega po zakonu najvišjo dovoljeno vrednost. Bellini trdi, da je treba kopanje v Soči prepovedati, ob vsem njenem toku pa je treba postaviti table, ki opozarjajo na prepoved in sploh na nevarnost za zdravje. Odbornik Del Sordi je povedal, da se bodo z Bellinijem rade volje pogovarjali o namestitvi tabel, vsekakor pa je tudi pojas nil, da ob či na prav za prav k te mu ni obvezana po zakonu. Po njegovih bese dah je na mreč ko pa nje v vseh slad -kih vodah kot tudi v morju prepovedano, dovoljeno pa je le na območjih, kjer so urejena kopališča in kjer redno opravljajo meritve stopnje onesnaže-nos ti.
Člani koordinacije Cordicom z Bellijem na čelu se bodo o kopanju in onesnaženosti vode pogovorili z vsemi župani občin ob Soči. V prihodnjih tednih načrtujejo tudi srečanje z županom Sovodenj Igorjem Petejanom, ki meni, da izgradnja čistilne naprave predstavlja edino možnost za rešitev okoljske-ga vozla. »Čim prej je treba rešiti problem Korna ter greznic Gorice in Nove Gorice. Vse drugo je besedičenje,« pravi Petejan. (dr)
16
Četrtek, 10. januarja 2008
GORIŠKI PROSTOR
/
vipava - Po poskoku cen prehrambenih izdelkov
Kmetje zavračajo krivdo za podražitve
Tomažič: »Zanje so krivi trgovci - Odkupne cene za kmete ostajajo enake
Kmetje niso krivi z zadnje podražitve hrane, saj so odkupne cene pod evropskim povprečjem in tudi zadnja povišanja jih ne bodo dosegla, hkrati pa cene hrane na trgovskih policah primerljive z evropskimi, je prepričan direktor Kmetijske zadruge Vipava Branko Tomažič. »Zato od države zahtevamo, da ugotovi, kdo v verigi od njive do mize si jemlje preveč,« je poudaril na včerajšnji novinarski konferenci v Vipavi. Po Tomažičevih besedah so za podražitve krivi trgovci.
»Ugotavljamo, da si trgovina jemlje preveč. Če je to res, mora država ukrepati,« je prepričan Tomažič. »Država nas ščiti pred različnimi nepravilnostmi, kot so kriminal ali mamila, zato se je dolžna tudi v tem pogledu odgovorno vključiti in priporočiti, če ne celo predpisati pravila igre. Država je dolžna zaščititi pridelavo, predelavo in tudi potrošnika pred neupravičenim bogatenjem posameznika v verigi,« je poudaril.
Po mnenju predsednika Kmetijske zadruge Vipava Antona Šinigoja bi morali trgovci svoje marže in rabate, ki naj bi sedaj presegali 60 odstotkov, prepoloviti. Država bi lahko dovolila marže do določene višine, nato pa bi jih obdavčila, je predlagal. Tomažič je na drugi strani omenil možnost, ki jo uporabljajo v nekaterih evropskih državah, da bi na izdelkih označili kolikšni deli cene pripadajo kmetu, predelovalcu in trgovcu.
Sicer pa so po njunem mnenju za
V
Direktor Kmetijske zadruge Vipava Branko Tomažič
foto k.m.
®
gorica-nova gorica - Spet trenja med taksisti
Brez pristojnosti
Zakonske prepreke pri reševanju vozla - Problem se pojavi pri obiskovalcih HIT-ovih igralnic
Med goriškimi taksisti je zadnje dni zavrelo: pritožujejo se nad tem, da jim novogoriški kolegi izmikajo posel. Slednji naj bi potnike čakali tudi na goriški železniški postaji in drugod na italijanski strani in jih prevažali v Novo Gorico, česar pa ne bi smeli. Novogoriški taksisti lahko potnike peljejo v Italijo, v želen kraj, v domovino pa se morajo vračati s praznim avtomobilom. Za njihove italijanske kolege velja enako. Dokler je bil na meji policijski nadzor, so to v veliki meri upoštevali, saj so policisti vedeli, kdo je taksist in da je na službeni vožnji, pa čeprav je ob vrnitvi v domovino taksist s strehe vozila snel tablo z napisom »taxi« pod pretvezo, da je na zasebni vožnji in da prevaža znance. Očitno pa od odprave mejnega nadzora napisov na strehah ob vrnitvi v Novo Gorico nekateri ne ugašajo in za nameček pri tem še prevažajo potnike, kar so bržkone opazili tudi goriški taksisti in začeli na to vedno glasneje opozarjati.
Trenja med novogoriškimi in goriškimi taksisti naj bi se začela že leta 2004 z vstopom Slovenije v EU. Darko Petrovčič, predsednik prometne sekcije na novogoriški obrtni zbornici, v katero so vključeni tudi taksisti, o težavah, ki bi med novogoriškimi in goriškimi taksisti vzniknile po odpravi mejne kontrole lanskega decembra, ni obveščen, ve pa za nekaj primerov iz minulih let. Leta 2005 je novogoriški mestni svet sprejel pravilnik oziroma odlok o taksi prevozih v občini, s katerim je bilo določeno, pod katerimi pogoji lahko posameznik pridobi dovoljenje za taksista, določeno je bilo število taxi postajališč v mestu itd. »Taksisti morajo biti zaposleni, obvladati slovenski jezik, opraviti izpit o pozna-

zadnje podražitve krivi trgovci, katerim država preveč popušča. »Slovenska politika je preko veletrgovcev spretno zadrževala inflacijo pri hrani. Zato imamo sedaj visok in drastičen skok cen, ker v preteklosti nismo sledili cenam kmetijskih pridelkov in izdelkov v Evropi. To je bila napaka,« je poudaril Tomažič.
Po njegovih besedah se je odkupna cena mleka v zadnje pol leta dvignila za šest centov, medtem ko je odkupna cena mesa ostala enaka. Proizvodnja mleka ni več tako ogrožena, a so tudi nove cene nižje kot v sosednjih državah. Tako je večje evropske mlekarne - brez avstrijskih in italijanskih -100 kilogramov mleka v oktobru stalo 38,67 evra, slovenske pa le 30,85 evra, je pojasnil direktor Kmetijske zadruge Tomažič. Opozoril je na zaskrbljujoče stanje v prireji mesa, kjer odkupne cene ob višanju cen v mesnicah za kmete ostajajo enake. Tako bi lahko pri nas že prihodnje leto začelo primanjkovati mesa, črni oblaki pa se zgrinjajo še na vinogradništvom, je dejal.
V Kmetijski zadrugi so se odzvali tudi na pozive k bojkotu domače hrane oz. njeni prodaji v tujino. »To bi bila velika nespametnost. Sem proti temu, saj mora naša hrana ostati doma,« je dejal To-mažič in pozval k bojkotu uvožene hrane. Šinigoju se napoved sindikatov, da bodo meso prodajali v tujino, kratkoročno sicer zdi prava, a napačna za državo in slovenskega potrošnika. (Sta)
Goriški taksi na ulici
pred železniško postajo
bumbaca
vanju mesta,« našteva pogoje načelnica oddelka za gospodarstvo na novogoriški mestni občini Tatjana Gregorčič. Občina je tako doslej izdala devet veljavnih dovoljenj za ponudnike tovrstnih storitev, vseh avto-taksi vozil pa je registriranih dvanajst. »Odlok mestne občine je pripravljen na podlagi zakona o prevozih v cestnem prometu. Ta obravnava taksi prevoze kot prevoze v notranjem prometu, zato nimamo nobenih pristojnosti, da bi reševali težave na tej ali oni strani meje. Že leta 2005 so se na to temo sestali slovenski in italijanski predstavniki ministrstva za promet in stalna mešana italijansko-slovenska komisija. V sklepu, ki so ga sprejeli, je navedeno, da soglasno ugotavljajo, da ministrstvi za promet obeh držav nimata neposredne pristojnosti za reševanje tega problema na tej in oni strani meje. To bi lahko spremenili le s spremembo zakonodaje na tak način, da bi bil taksi prevoz obravnavan kot prevoz v mednarodnem prometu in ne v notranjem prometu, kot je sedaj,« pojasnjuje Gregorčičeva. To pomeni, da lahko slovenski taksist stranko pelje v Italijo le na želen kraj, jo odloži in se vrne s praznim avtomobilom, ne pa da v Italiji prevzame drugo stranko, ali nanjo celo čaka na za to določenih taksi postajališčih; isto velja za italijanske taksiste. Ker gre pri tem pretežno za obiskovalce HIT-ovih igralnic in hotelov, se takoj pojavi problem. Nekateri gostje se namreč s taksistom, ki ga iz Slovenije pripelje v Italijo, želijo že v naprej zmeniti za prevoz ob naslednjem obisku v Sloveniji in zato naročijo, naj jih pride določenega dne iskat v Italijo. Taksisti mnoge odpeljejo tudi na letališči v Ronke in Benetke, kjer se brez težav najde potnik, ki bi želel prevoz v Slovenijo. (km)
pokrajina
Zavetje za ženske
V stanovanju podjetja ATER
Licia Morsolin
bumbaca
Uprava goriške pokrajine namenja posebno skrb ženskam in materam v stiski. V ta namen sklepa konvencijo z raznimi dejavniki na teritoriju, na podlagi katere bodo zagotavljali začasno namestitev in primerno oskrbo za ženske, ki so žrtve nasilja ali živijo pod njegovo grožnjo. Novost bo danes novinarjem predstavila pokrajinska od-bornica Licia Morsolin.
Projekt zavetišča je namenjen ženskam z otroki ali brez njih, ki živijo v občinah goriške pokrajine ter so podvrženi nevarnosti fizičnega ali psihološkega nasilja, hkrati pa tudi njihovim morebitnim mladoletnim otrokom. Kot so povedali na pokrajini, bodo ogrožene ženske našle zatočišče v stanovanju, ki ga bo dalo na razpolago podjetje za teritorialne gradnje ATER, in sicer za obdobje največ šestih mesecev. Šestmesečno bivanje bo mogoče le še enkrat obnoviti. Obenem bodo ženski zagotovili primerno asistenco za oddaljitev od družinskega kroga, v katerem je doživljala nasilje ali ji je pretila katera koli nevarnost; v ta namen ji bo na razpolago usposobljeno osebje, ki bo nudilo psihološko podporo in po potrebi tudi pravno svetovanje. Ob goriški pokrajini bodo konvencijo podpisali še socialne službe občin severnoposoškega in južnoposoške-ga okrožja, pokrajinsko podjetje ATER ter združenji prostovoljnega dela, ki skrbita za ženske v stiski, Da donna a donna in SOS Rosa.
Začenja se tečaj smučanja
Po uspešno zaključenem zimovanju v Valzoldani, se pri Slovenskem planinskem društvu v Gorici že pripravljajo na skorajšnji začetek nedeljskih tečajev smučanja. Prva vaja bo v nedeljo, 27. januarja. Zaradi »snežne suše« izbira kraja poteka tečajev še ni bila dokočno določena. Vsekakor priprave tečejo; dre-vi med 19.30 in 20.30 bodo na društvenem sedežu na Verdijevem korzu 51 v Gorici sprejemali prijave. Prijave bodo sprejemali tudi v ponedeljek, 14. januarja.
Svečke ob »ubitem« travniku
V	Novi Gorici se snuje civilna pobuda »Potegnimo voz iz Blatnega dola«. Njeni člani jo tako utemeljujejo: »Mladi Novogoričani, ki nam ni vseeno, kako zgleda mesto in kako v njem živimo, se sprašujemo, ko gledamo naš simbolni travnik in njegovo okolico: Ali morda tudi kamen boli, če pretežko stopiš nanj? Nismo prvi, radi pa bi bili zadnji. Simbolno bomo za ubiti travnik v nedeljo, 13. januarja, ob 16.30 uri prižgali ob njem svečke.« O namenu civilne pobude bodo seznanili javnost s pomočjo novinarjev, s katerimi se bodo jutri ob 13. uri sestali na novogoriški občini. Članom pobude so se pridružili Zveza kulturnih društev Nova Gorica, Društvo za kakovost bivanja Nova Gorica, Amaterski mladinski oder, Forum za Goriško in Zveza združen borcev NOB Nova Gorica.
Medijski pluralizem
Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici pripravlja prvega v nizu letošnjih družboslovnih večerov, tokrat na temo Medijski pluralizem in pritiski na medije v Sloveniji. Potekal bo danes z začetkom ob 18. uri v Obrtnem domu v Novi Gorici (ulica Gradnikove brigade, 6). Sodelovali bodo Matevž Tomšič z novogoriške fakultete za uporabne družbene študije, Marko Milo-savljevič s fakulteta za družbene vede na ljubljanski univerzi, Matej Makarovič, z novogoriške fakultete za uporabne družbene študije, Peter Jančič iz Združenja novinarjev in publicistov, Grega Repovž iz Društva novinarjev Slovenije, Silvester Šurla, novinar Maga, in Vesna Humar s Primorskih novic. Debatno mizo bo vodila in posege povezovala Petra Bezjak, novinarka RTV Slovenija. (km)
Padec na pločniku
Deset dni se bo morala zdraviti ženska iz Štarancana, ki je včeraj padla na tla, potem ko je stopila v eno izmed lukenj na pločniku tržiške ulice Matteotti. Do nesreče je prišlo v popoldanskih urah, ženska pa je zadobila močan udarec v obraz. Z rešilnim avtomobilom so jo prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč, zatem pa se je lahko vrnila na svoj dom v Štarancan.
Visoki obisk v kasarni Guella
Kasarno Guella na trgu Battisti v Gorici, kjer je sedež konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli, bodo danes obiskali predstavniki državnega poveljstva italijanskih vojaških sil. Ob tej priložnosti bo na območju trga veljala prepoved prometa od 8.45 do zaključka vojaške ceremonije.
Franco Battiato v Tržiču
Evropska turneja italijanskega kantav-torja Franca Battiata se bo v soboto, 2. februarja, zaključila s koncertom v občinskem gledališču v Tržiču, med katerim bo glasbenik predstavil svoj zadnji film »Niente e come sembra«. Vstop bo možen le z vabili, ki jih bo v prihodnjih dneh mogoče dobiti v kabinetu tržiškega župana v prvem nadstropju županstva na trgu Republike.
Saturnia in Vulcania
V	razstavnih prostorih Antiche mura v ulici Fratelli Rosselli v Tržiču bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo z naslovom »Una questione di classe. Saturnia e Vul-cania«; posvečena je potniškima ladjama Saturnia in Vulcania, ki so ju zgradili v tržiški ladjedelnici pred osemdesetimi leti, zatem pa so z njima pluli proti Severni in Južni Ameriki številni izseljenci iz Trsta, Laškega in Furlanije.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 10. januarja 2008
17
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU
MORETTI, ul. Olives 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
ZANARDI, ul. Trieste 31, tel. 0481481252.
Gledališče
Q Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -
22.10 »Natale in crociera«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Il mi-
stero delle pagine perdute«. Dvorana 3: 17.30 »La bussola d'oro (The
gorica - Verdi
Izgubljeni glas
Letošnji januar bo ostal zabeležen v zgodovini občinskega gledališča Verdi. Po uspelem koncertu zbora ruske armade ter pred prav tako pričakovanimi muzikali in gledališkimi predstavami prihodnjih dni nam program umetniškega vodje Walterja Mramorja ponuja nocoj ob 20.45 izredno premiero predstave »Farinelli - izgubljeni glas«. Gre za goriško sezono posebej pripravljen večer glasbenega združenja Coro da Camera iz Vidma v sodelovanju z goriškim Ars Ateljejem. Koncert bo slonel na kompozicijah, ki jih je napisal slavni Carlo Broschi, sicer znan z imenom Fa-rinelli. Protagonistka večera bo goriški mezzosopran Romina Basso, katere slava je zasluženo presegla krajevne meje. Program obsega tudi skladbe Haendla in Vivaldija, ob Romini Basso pa bo pela še sopranistka Nuria Rial; spremljal ju bo baročni orkester Collegium Apollineum pod taktirko Marca Feruglia.
Golden Compass)«; 20.00 - 22.00 »Una moglie bellissima«.
CORSO: zaprt.
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Natale in crociera«.
Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.20 »Una moglie bellissima«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.20 »Il mi-stero delle pagine perdute«.
Dvorana 4: 17.30 »Bee Movie«; 20.00 -22.10 »La promessa dell'assassino«.
Dvorana 5: 17.30 »La bussola d'oro (The Golden Compass)«; 20.00 - 22.00 »Irina Palm«.
iS Razstave
DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ vabi na premierno komedijo Primorske zdrahe (26. januarja ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani v Štandrežu; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici.
OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: »SiparioRagazzi« 13. januarja ob 16. uri »Hansel e Gretel«; »SiparioProsa«: 17. januarja ob 21. uri »LAvaro« (Molière); informacije v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057).
OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: 14. in 15. januarja »L'uomo, la bestia e la vrtù«; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (kor-zo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in na sedežu ERT-a v Vidmu.
SSG IN SNG NOVA GORICA: v ponedeljek, 28. januarja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Ed-warda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; informacije na tel. 0481547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na korzu Verdi 51).
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabi v kulturni center Lojze Bratuž v Gorici na niz veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh«: 13. januarja ob 17. uri Boeing Boeing (Dramski odsek prosvetnega društva Štandrež); 20. januarja ob 17. uri Zupanova Micka (Gledališče Toneta Čufarja - Jesenice); 29. januarja ob 20. uri Natečaj Mladi oder - nagrajevanje (Gledališka skupina Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske); 31. januarja ob 20.30 Primorske zdrahe (dramski odsek PD Štandrež).
KD JEZERO Modra's galerija vabi v soboto, 12. januarja, ob 19. uri na odprtje slikarske razstave Salvatoreja Pudduja »Peresa«.
NA GORIŠKEM GRADU bo do 21. februarja na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«.
V	GALERIJI POSOŠKE DRŽAVNE KNJIŽNICE v ulici Mameli v Gorici bo do 23. februarja na ogled razstava dragocenih knjig in rokopisov, ki so jo odprli v okviru mednarodne pobude »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«; od ponedeljka do petka 10.-18.30, ob sobotah 10.-13.30, izjemoma ob nedeljah, 13., 20. in 27 januarja, med 16. in 19. uro z vodenim obiskom, Vstop prost.
V	GOSTILNI KORŠIČ v Števerjanu bo do 13. januarja na ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja.
NA GRADU DOBROVO bo do konca januarja na ogled razstava 40 akvarelov Andreja Kosiča; od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 12. in 16. uro.
V	HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM je do 3. februarja na ogled razstava keramičnih del sedmih članic kulturnega centra Tullio Crali iz Gorice; ob četrtkih in petkih 10.-15. ura, ob sobotah in nedeljah 13.-16. ura.
V	MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5) bo na ogled do 14. januarja multimedialna razstava z naslovom IOS - Podobe duše Martina Avsenika; od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto.
V	PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7/a v Novi Gorici bo do 31. januarja med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte.
V	PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI (Prešernova 3) bo do 18. januarja na ogled razstava fotografij, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih.
Koncerti
SKRD Jadro prirejata tradicionalni božični koncert v nedeljo, 13. januarja, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ron-kah. Pel bo mešani pevski zbor Fran Venturini iz Domja (Dolina pri Trstu) pod taktirko zborovodkinje Cinzie Sancin.
VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: 18. januarja ob 20.45 v teatru Verdi v Gorici Trio Matisse; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191).
H Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OSNOVNIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v ul. Brolo v Gorici do 30. januarja od ponedeljka do sobote med 10.30 in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15.30 in 16.30.
SLOVENSKI VIŠJEŠOLSKI CENTER v
ul. Puccini 14 v Gorici vabi starše in dijake 3. razredov nižjih šol na Dan odprtih vrat danes, 10. januarja, od 18. do 20. ure.
SREDNJA ŠOLA IVANA TRINKA v Gorici obvešča, da rok vpisovanja otrok v prvi razred srednje šole in prvi razred višje šole zapade 30. januarja. Starši otrok petošolcev bodo dobili vpisne pole na tajništvu Didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje šole dobijo starši na srednji šoli Ivana Trinka.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOBERDOBU sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v Doberdobu (tel. 048178009) do 30. januarja.
S Izleti
ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK IN
MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE
prireja enodnevni avtobusni izlet na sneg na Piancavallo v nedeljo, 20. januarja; informacije in vpisovanje na tel. 328-2580940 (Maja).
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi 12. januarja na kondicijsko zelo zahteven nočni pohod iz Prtovča čez Poden na vrh Ratitovca. Po počitku nadaljevanje poti proti Dražgošem, kjer je predviden prihod v nedeljo ob 11. uri. Predvidevajo organiziran prevoz, izlet organiziran skupaj s PD Tolmin. Vodi Simon Gorjup (tel. 0038631-344967), ki daje tudi podrobnejše informacije. Sestanek z udeleženci bo danes, 10. januarja, ob 18.15 uri na sedežu društva, Bazoviška
4 v Novi Gorici (tel. 003865-3023030).
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na že tradicionalni nočni pohod na 974 m visoki Črvov vrh na Šentviški planoti s povratkom iz Baške grape iz Grahovega ob Bači. Predvidene je 3 ure zmerne hoje, obvezna zimska planinska oprema, po končanem pohodu pa družabno srečanje pri lovski koči na Ponikvah. Prijave z vplačili akontacije sprejemajo na sedežu Planinskega društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici (tel. 003865-3023030) do vključno četrtka 17. januarja, ko bo ob 18. uri tudi sestanek z udeleženci. Vabljeni vsi, ki jim tri ure hoje ni preveč, ter povra-tek v jutranjih urah ni odveč.. Vodnika bosta Darko Božič (tel. 0038651814912) in Simon Gorjup.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 13. januarja, na udeležbo na tradicionalnem pohodu v Dražgoše, prevoz z vlakom. Potrebna popolna zimska oprema. Hoje je približno 4 ure. Prijave sprejemajo na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici (tel. 003865-3023030) do danes, 10. januarja, kjer bo ob 18. uri tudi sestanek z udeleženci. Vodi Rajko Slokar.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 13. januarja, na zahtevno zimsko turo na Sedlo Uršič v kaninski skupini z izhodiščem na Nevejskem sedlu. Prevoz z osebnimi avtomobili. Sestanek z udeleženci bo danes, 10. januarja, ob 18.30 na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici (tel. 003865-3023030). Vodi Stanislav Jablanšček.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO IZ GORICE prireja za člane tečaje alpskega smučanja in deskanja, pol-dnevne in celodnevne. Tečaji bodo potekali 27. januarja, 10., 17. in 24. februarja pod vodstvom društvenih učiteljev. Organiziran bo avtobusni prevoz. Vpisovanje samo na društvenem sedežu danes, 10. januarja, od 19.30 do 20.30 ter 14. in 17. januarja med 17. in 19. uro; informacije na tel. 0481-536104 (Danja), tel. 338-5068432(Loredana) ter tel. 048122164 (Marta).
□ Obvestila
STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST
obvešča, da bo danes, 10. januarja, deželni svet stranke, ki bo potekal v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah (bivša osnovna šola) s pričet-kom ob 20. uri.
DRUŠTVO KARNIVAL obvešča, da je odprto vpisovanje za vozove in skupine, ki bi se želeli udeležiti pustnega sprevoda; informacije in vpisovanje na tel. 0481-882119 (Ladi) ali na ZSKD (tel. 0481-531495, fax 0481550004). Program: petek, 1. februarja, rock koncert skupin Blek Panters in Kraški ovčarji; sobota, 2. februarja, ples s supino Kingston; nedelja, 3. ferbuarja, povorka in ples s skupino The Maff Show.
štandrež - Upokojenci iz Gorice, Moša in Števerjana
Praznični shod
Občinska upravitelja izpostavila udeležbo upokojencev pri solidarnostnih pobudah
Sredi decembra so se v gostilni Turri na glavnem štandreškem trgu zbrali na tradicionalnem prazničnem slavju upokojenci zveze CISL iz goriškega mestnega središča, Moša in Števerjana. Navzoče so nagovorili teritorialna tajnica upokojencev CISL Loretta Capra, deželni taj-
Predstavniki sindikata upokojencev z goriškim županom
foto cisl
nik Gianfranco Valenta in član direktiva medobčinske lige upokojencev Narciso Zorzenon, medtem ko sta v imenu občine pozdravila župan Ettore Romoli in odbornik za kulturo Antonio Devetag. Poudarila sta udeležbo upokojencev pri številnih solidarnostnih pobudah.
LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSK:
goriška pokrajina v sodelovanju z no-vogoriško občino tudi letos razpisuje literarni natečaj na temo: »Zakaj pa toliko razpravljamo o ženskah?«; elaborat v slovenskem ali italijanskem jeziku je treba oddati do 9. februarja v uradu za protokol goriške pokrajine oz. na oddelku za družbene dejavnosti novogoriške občine. Natečaja se lahko udeležijo višješolke in ženske nad 30. letom starosti. Slovenski in italijanski razpis za natečaj je na razpolago na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it.
NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu konzorcija, Vila Vicentini Minuissi, trg Uni-tà 24, 34077 Ronke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja 2008.
SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki bo potekal 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Prijave na posebej pripravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode6, 34070 Števerjan (Gorica, Italija). Podrobnejše informacije na sedežu društva (tel/fax 0039-0481-884037)ali, vsak dan razen sobot in nedelj od 14. ure dalje, pri Andrejki Hlede (tel. 0039-0481-884909, mobi 0039-339-5720418, e-mail andrej-kah77@yahoo.it), Franki Padovan (tel. 0039-0481-884160, mobi 0039-3387812271) in Filipu Hledetu (mobi 0039-329-0744269).
TEHNIČNI URAD občine Sovodnje obvešča, da je bila sprejeta varianta št. 7 splošnega občinskega regulacijskega načrta, ki je vsem na vpogled v občinskem tehničnem uradu (ponedeljek in četrtek 12.00-13.00, sreda 16.30-18.00; tel. 0481-882876) v roku 30 dni po objavi obvestila v deželnem uradnem listu »B.U.R.« (dne 19. decembra 2007). Vsakdo bo lahko vložil pripombe v roku 30 dni na občini; v istem roku bodo lahko vložili ugovore lastniki nepremičnin, ki jih zadeva omenjena sprejeta varianta.
15 Prireditve
V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: v ponedeljek, 14. januarja, od 16.30 do 18. ure predavanje z naslovom »L'importante è amare«. Večer bo povezovala Liliana Passagnoli.
0 Mali oglasi
PRODAM avto fiat 600 activ, letnik 2005, 53.000 prevoženih km, 4.500 evrov; tel. 335-5387249.
Bi Osmice
TOMŠIČ SALOMON je v Rupi odprl osmico. Tel.: 0481-882230.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Virginia Oc-coni vd. Selati v kapeli splošne bolnišnice in na pokopališče v Gradišču; 11.30, Rodolfo Plet v kapeli splošne bolnišnice in na glavno pokopališče.
DANES V ŠTANDREŽU: 10.00, Amelia Rutar vd. Grendene (iz bolnišnice sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V FARI: 15.00, Umberto Buiat-ti s pokopališča v cerkev in na pokopališče.
DANES V DOBERDOBU: 14.00, Virginia Visintin vd. Cossutti Cioli (s pokopališča v Ronkah ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V RONKAH: 11.00, Ada Zut-tion vd. Beltramini s pokopališča v cerkev sv. Lovrenca in na pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Angelo Folin iz bolnišnice v stolnico sv. Ambroža in na pokopališče.
1 8 Četrtek, 10. januarja 2008
SVET
/
izrael - Ameriški predsednik pričel 8-dnevno turnejo po Bližnjem in Srednjem vzhodu
Bush verjame, da je mir na Bližnjem vzhodu dosegljiv
Na srečanju z izraelskimi voditelji potrdil svoje kritično stališče do Irana
JERUZALEM - Ameriški predsednik George Bush je po srečanju z izraelskim premierom Ehudom Olmertom, s katerim je včeraj začel svojo osemdnevno turnejo na Bližnjem vzhodu, izrazil upanje za dosego zgodovinskega dogovora, ki bo po desetletjih prelivanja krvi vrnil mir v regijo. Hkrati je posvaril pred nevarnostjo, ki jo za svet predstavlja Iran.
Bush je po dvoinpolurnih pogovorih z Olmertom izrazil upanje, da bo mirovni dogovor na Bližnjem vzhodu dosežen še pred januarjem 2009, ko se mu izteče drugi zaporedni mandat v Beli hiši. Kot je poudaril, je nastopila zgodovinska priložnost za doseganje miru. »Sem poln upanja,« je dejal, obenem pa posvaril, da bosta morali tako palestinska kot izraelska stran sprejeti težke odločitve in boleče kompromise, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Olmert je medtem opozoril, da Izrael in Palestinci miru ne bodo mogli do seči, do kler bodo skraj ne ži z območ -ja Gaze nadaljevali napade na izraelske cilje. Kot je dejal, bo Izrael za njihovo ustavitev brez omahovanja sprejel vse potrebne ukrepe. Hkrati se je premier sicer zavezal, da bo njegova vlada vztrajala pri mirovnih pogovorih, in zatrdil, da se obe strani zavzeto trudita doseči na pre dek.
Bush je zatrdil, da bo pritisnil na Palestince, naj te napade ustavijo: »Glede raket bo moje prvo vprašanje (palestinskemu) predsedniku (Mahmudu) Abasu, kaj namerava storiti glede tega.« Obenem pa je ameriški predsednik Ol-merta spomnil na zaveze Izraela, da bo razpustil nelegalne judovske naselbine na zasedenih palestinskih ozemljih. Izraelski premier je obljubil, da bodo to obljubo spoštovali.
Olmert je sicer Busha označil za najmočnejšega zaveznika v boju proti terorizmu in zaveznika, v katerega ima Izrael največ zaupanja. Kot je poudaril, je vez med njunima državama »neomajna«.
Hkrati pa je Bush ob svojem prvem obisku v Izraelu, odkar je predsednik ZDA, sprožil nov verbalni napad na Iran. »Iran je grožnja svetovnemu miru,« je izjavil. »Iran je bil grožnja, Iran je grožnja in Iran bo grožnja svetovnemu miru, če mednarodna skupnost ne bo stopila skupaj in mu preprečila razvoj tehnologije, potrebne za izdelavo jedrskega orožja,« je dejal.
Spomnil je tudi na nedavni incident med iranskimi in ameriškimi po-
morskimi vojaškimi silami v Hormuški ožini. Teheran je posvaril, da ga v primeru dejanskega napada na ameriške ladje čakajo »težke posledice«, in ob tem dodal, da so za zaščito lastnine ZDA odprte vse možnosti. Olmert je izjavil, da ga Bushevo stališče glede Irana »opogumlja in mu daje novih moči«.
Iz Pentagona so v torek sporočili, da so čolni iranske revolucionarne garde v nedeljo na strateškem območju Hormuške ožine nadlegovali in izzivali tri ladje ameriške mornarice. Ameriške ladje naj bi bile celo že tik pred tem, da na čolne začnejo streljati, ko so se ti vendarle umaknili. Iran je video in zvočne posnetke, ki jih je o tem dogodku posredoval Pentagon, označil za ponarejene.
Namen Busheve turneje naj bi bilo iskanje podpore za nadaljevanje izra-elsko-palestinskega mirovnega procesa, ki se je začel novembra lani na mednarodni konferenci v Annapolisu, pa tudi utrjevanje ameriško-arabske fronte proti Iranu. Ze ob prihodu na letališče v Tel Avivu je Bush dejal, da vidi novo priložnost za mir na Bližnjem vzhodu. Ob prihodu je ameriški predsednik sicer priznal, da gre za kompleksno nalogo, a kljub temu »gojimo skupno vizijo miru«.
Izraelski predsednik Šimon Peres je ob prihodu Busha poudaril, da bo letošnje leto »trenutek resnice« za mir na Bližnjem vzhodu. Peres, ki je Busha gostil prvi, je še dejal, da je »čas izjemno dragocen«, priložnost, ki jo prinašajo iz-raelsko-palestinska pogajanja, pa morajo vse strani vzeti »zelo resno«, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Peres je gosta tudi pozval, naj »pomaga ustaviti norost« Irana ter gibanj Hezbolah in Hamas.
Nekaj ur pred prihodom ameriškega predsednika so palestinski skrajneži z raketami obstreljevali izraelsko ozemlje. Skrajna islamska organizacija Islamski džihad je sporočila, da je bilo obstreljevanje odziv na Bushev obisk. Izrael je na obstreljevanje odgovoril, v napadih pa sta umr la dva pale stin ska ci -vilis ta in pale stin ski skraj než.
Na območju Gaze, ki je od junija lani pod nadzorom gibanja Hamas, pa se je včeraj zbralo več tisoč Palestincev, ki so protestirali proti Bushevemu obisku na Bližnjem vzhodu. Izrael je sicer ob Bushevem obisku močno poostril varnostne ukrepe. Ulice Jeruzalema so bile tako prazne, nad njimi pa so bdeli ostrostrelci na strehah hiš in helikopterji. Za var nost je po poročanju AFP skrbe -lo 10.500 policistov. (STA)
George Bush in Ehud Olmert
kosovo - Načeloval bo koalicijski vladi
Skupščina potrdila Thaqija za premiera
PRIŠTINA - Kosovski parlament je včeraj na položaj premiera izvolil vodjo Demokratične stranke Kosova (PDK) Hashima Thaqija. Za Thaqija, ki se zavzema za neodvisnost pokrajine, je glasovalo 85 poslancev kosovske skupščine, 22 jih je bilo proti.»Naš cilj je neodvisno Kosovo v prvi polovici letošnjega leta,« je dejal Thaqi v govoru v skupščini. »Uresničili bomo svoje sanje in naša pravica se bo kmalu uresničila. Kosovo bo neodvisno,« je poudaril.
Novo koalicijsko vlado sta sestavili Thaqijeva PDK in Demokratska zveza Kosova (LDK) kosovskega predsednika Fatmirja Sejdiuja, ki gaje skupščina včeraj znova izvolila na položaj. Vlada ima dva podpredsednika, Hajredina Kuqija iz PDK in Ramea Manaja iz LDK. PDK ima sicer sedem ministrov, LDK pet, tri ministrstva pa vodijo predstavniki manjšin.
Za transport in telekomunikacije bo v kosovski vladi pristojen Fatimir Li-maj, ministrstvo za izobraževanje pa bo
Hashim Thaqi
vodil Enver Hoxhaj. Za gospodarstvo in finance bo pristojen Amet Shala. Neki-be Kelmendi bo nova kosovska ministrica za pravosodje, ministrstvo za kulturo pa bo vodil Skender Hyseni. Boban Stankovic in Nenad Rasic, ki predstavljata kosovske Srbe, bosta pristojna za vrnitev beguncev oziroma socialo.
Po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass je Thaqi danes tudi napovedal, da bo Kosovo svojo neodvisnost razglasilo v prvi polovici februarja. (STA)
Socrates kritiziral Janšo
LIZBONA - Portugalski premier Jose Socrates je potrdil, da bo ratifikacija nove pogodbe EU na Portugalskem potekala v parlamentu. Ob tem je kritiziral izjavo svojega naslednika na položaju predsedujočega EU, slovenskega premiera Janeza Janšo, ki da je Portugalsko posvaril pred izvedbo referenduma o Lizbonski pogodbi.
Tusk se bo trše pogajal z ZDA o protiraketnem ščitu
VARŠAVA - Poljski premier Donald Tusk je napovedal, da se bo poljska vlada pod njegovim vodstvom trše pogajala glede postavitve delov ameriškega protiraketnega ščita na poljskem ozemlju. Pri tem je poudaril, da mora vsak končni dogovor povečati predvsem poljsko nacionalno varnost.
Verhofstadt predlagal reformo federacije
BRUSELJ - Belgijski premier Guy Verhofstadt, ki od decembra vodi začasno vlado, je predlagal reformo federalne ureditve Belgije, ki predvideva omejeno krepitev avtonomije regij. Belgijski politiki so predlog sprejeli mešano; evropski komisar in bivši vodja francosko govorečih liberalcev Louis Michel je menil, da bi bilo napačno "zaloputniti vrata".
V	Franciji prijeli obtoženca za genocid v Ruandi
TOULOUSE - Francoska policija je v Toulousu prijela nekdanjega častnika vojske Ruande, ki je osumljen sodelovanja pri genocidu v Ruandi leta 1994, je sporočilo združenje, ki zastopa žrtve genocida. Omenjeno društvo sicer zatrjuje, da naj bi se v Franciji skrivalo kar devet osumljencev za genocid v Ruandi.
ZDA po nekaterih ocenah
V	I •	••
že padajo v recesijo
WASHINGTON - Ekonomisti ameriške investicijske banke Goldman Sachs ocenjujejo, da je ameriško gospodarstvo že oziroma bo kmalu v recesiji. "Najnovejši podatki nakazujejo, da ameriško gospodarstvo pada v recesijo," so včeraj po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Goldman Sachsa.
K recesiji, ki pomeni znižanje bruto domačega proizvoda (BDP) v vsaj dveh zaporednih četrtletjih, naj bi med drugim prispevale posledice krize na ameriškem trgu hipote-karnih kreditov. (STA)
zda - Pri republikancih je na primarnih predsedniških volitvah zmagal senator iz Arizone John McCain.
Neugodnim napovedim v brk v New Hampshireu med demokrati velika vrnitev Hillary Clinton
NEW YORK - Newyorška senatorka Hillary Clinton je v torek na primarnih demokratskih strankarskih volitvah premagala zmagovalca zborovanj v Iowi, senatorja iz Illinoisa Baracka Obamo. Pri republikancih je v skladu z napovedmi zmagal senator iz Arizone John McCain.
Po 90 odstotkih preštetih glasov je Clintonova osvojila 39 odstotkov oziroma 102.000 glasov, Obama pa 37 odstotkov oziroma 95.000. Nekdanji senator iz Severne Karoline John Edwards je zbral 17 odstotkov oziroma 44.000 glasov, guverner Nove	Mehike	Bil-
l Richardson je dobil pet odstotkov (12.000), kongresnik iz Ohia Dennis Kucinich pa odstotek podpore (3500 glasov). Nihče izmed kandidatov še ni priznal poraza, čestitke od nasprotnikov pa je tokrat prejemala Clintonova.
Pri republikancih je McCain zmagal s 37 odstotki (81.000), Romney pa se je uvrstil na trdno drugo mesto z 32 odstotki (69.000).
Medtem ko so bile ankete pri republikancih dokaj točne, pa so v celoti zgreši-
Hillary Clinton
le pri demokratih. "Potrebna bo temeljita analiza in ljudje, ki opravljajo ankete, bodo morda morali razmisliti o novem poklicu," je jezno dejal voditelj televizije MSNBC Chris Matthews, potem ko je skupaj z os-
talimi televizijskimi komentatorji dva dni razpredal o fenomenu Obame in pretresih v volilnem štabu Hillary Clinton pred pričakovanim "porazom" v New Hampshire-u.
"Skozi zadnji teden sem vas poslušala in pri tem našla svoj glas. Dajmo sedaj sku paj vrni ti Ame riko, kot je New Hampshire vrnil mene," je navdušenim privržencem dejala Clintonova. Družina Clinton ima na New Hampshire lepe spomine, saj je tudi nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton leta 1992 tam dosegel rezultat, ki ga je vrnil v tekmo. New Hampshire je dober tudi za McCaina, ki je leta 2000 tam premagal Georgea Busha.
Pri demokratih je bil poražen Edwards, ki je po drugem mestu v Iowi okrepil napade na Clintonovo kot predstavnico kontinuitete in želel, da bo tekma le med njim in Obamo. Takojšnje analize ugotavljajo, da je Clintonova zmagala s pomočjo Edwardsa, ki se je volivcem zameril zaradi preostrih napadov na strankarsko kolegico. Pomagalo naj bi ji tudi to, da je v ponedeljek menda prvič v svoji politični ka-
rieri javno pokazala svoja čustva, ko se ji je zalomil glas pri vprašanju volivke, kako prenaša vse tegobe predsedniške kampanje.
Kampanja Clintonove je bila že v resnih težavah. Razmišljali so o odpuščanju in najemanju druge ekipe in celo Bill Clinton je zelo ostro nastopil proti Oba-mi češ, da so mu doslej gledali skozi prste, njegovo soprogo pa napadali od prvega dne. Ženske, ki so v Iowi večinoma volile za Obamo (35 proti 30 odstotkom), so tokrat stopile na stran Clintonove (45 proti 36 odstotkom), kot da bi rekle: "Fantje, zdaj pa je dovolj teh napadov."
Obama ni zmagal tudi zato, ker so se neodvisni volivci raje podali k republikancem in so svoje glasove v velikem številu oddali senatorju iz Arizone. McCain je po 90 odstotkih preštetih glasov zmagal z 81.000 glasovi (37 odstotkov), Romney pa se je uvrstil na trdno drugo mesto z 69.000 glasovi (32 odstotkov). Tretji je bil zmagovalec Iowe nekdanji guverner Ar-kansasa Mike Huckabee (11 odstotkov), četrti pa nekdanji župan New Yorka Rudy Giuliani (devet odstotkov), pred kongresni-
kom iz Teksasa Ronom Paulom (osem odstotkov) in nekdanjim senatorjem iz Ten-nesseeja Fredom Thompsonom (odstotek glasov).
Romneyje ohranil pogumen obraz in dejal, da tekma še zdaleč ni končana in da bo, po neopazni zmagi v Wyomingu v soboto, sedaj vložil vse napore, da zmaga 15. januarja v Michiganu. Istega dne bodo v Michiganu tudi demokratske volitve.
Preostali republikanski kandidati računajo na uspeh v kasnejših državah. Fred Thompson se je že v torek preselil v Južno Karolino, kjer se bodo republikanci pomerili 19. januarja, demokrati pa šele 26. januarja. Še prej se bodo oboji 19. januarja pomerili v Nevadi na strankarskih zborovanjih. Obe stranki bosta imeli volitve še 29. januarja na Floridi, kjer svoj "zid" gradi Giuliani, nato pa bo premor do "velikega torka" 5. februarja, ko bo naenkrat na vrsti okoli 20 držav. Glede na dosedanji razplet kampanje je možno, da tudi po 5. februarju ne bo znan zmagovalec, saj bo kasneje v igri še nekaj velikih držav, kot so Teksas, Ohio, Louisiana in Washington. (STA)
/—
GLEDALIŠČE
Četrtek, 10. januarja 2008
19
TRST - Pesniška večera SSG-ZTT
Jutri predstavitev zbirk Mermolje in Čuka
Ace Mermolja
Slovensko stalno gledališče v sodelovanju z založbo ZTT-EST bo v mesecu januarju priredilo dve srečanji niza Pesniških večerov, ki ga koordinira in vodi igralec Janko Petrovec. Jutri s pričetkom ob 20.30 bosta na sporedu predstavitvi novih pesniških zbirk »To ni zame« Aceta Mermolje in »Zibelka neba in dna« Marija Čuka. Naslov večera »Mi.Tukaj.Zdaj.« napoveduje bogate vse bi ne pogo vo ra s pri -znanima ustvarjalcema, ki sta s svojim umetniškim in strokovnim delom postala izjemna opa-zo val ca družbene in kul tur ne podobe naše stvarnosti. Srečanje bo tako priložnost za poglabljanje aktualne teme padca meje in posle dic tega zgo do vin ske ga do -godka v zavesti Slovencev, za katere je beseda »zamejstvo« izgubila svoj pomen. Drugi pesniški večer (v sredo, 23. januarja ob
Marij Čuk
20.30) pa bo ponudil zanimiv pogled na beneš ko stvar nost s predstavitvijo pesniškega prvenca beneš ke pes ni ce Ma rine Čer -net ig » Pa nič nie še umar lo«. Ak tiv na kul tur na de lav ka že več kot 25 let sodeluje s slovenskimi organizacijami videmske pokra-ji ne in si pri zade va za ohra ni tev in vredno tenje slo ven ske ga jezika in kulture v teh krajih. Srečanje, ki ga bo izjemo ma vo di la glav na urednica založ be ZTT Martina Kafol, bo popestril nastop vo kal no in stru men tal ne sku -pine BK-evolution, ki izhaja iz skupine Beneške korenine in izvaja glasbo beneških avtorjev in predvsem kantavtorja Kekka Bergnacha. Obeta se torej veliko zani mi vih odkri tij in spodbud nih pogo vo rov s pro tago nis -ti de žel ne ga slo ven ske ga kul -turnega prizorišča. Vstop bo kot obi čaj no prost.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Edoardo Erba: »Maraton v New Yorku« / režija: Miha Golob; prevod: Gašper Malej; igrata: Primož Forte in Romeo Grebenšek. Premiera bo jutri, 11. januarja, ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi); ponovitve: v soboto, 12. januarja, ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), v nedeljo, 13. januarja, ob 16.00 (z varstvom otrok) ter v torek, 15. januarja, v sredo, 16. januarja, in v petek, 18. januarja, ob 20.30.
Gledališče Rossetti
Frederick Knott: »Delitto perfet-to« / nastopajo: Geppy Gleije-ses,Stefano Santospago, Marianella Bargilli in Raffaele Pisu; režija: Geppy Gleijeses. Urnik: v torek, 16. januarja, ob 20.30; v četrtek, 17. januarja, ob 16.00 in ob 20.30; v petek, 18. in v soboto, 19. januarja, ob 20.30; v nedeljo, 20. januarja, ob 16.00.
La contrada
Noël Coward: »Il divo Garry«. Nastopa Stalno gledališče iz Trsta. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: do 20. januarja, od srede do sobote ob 20.30 ob torkih in nedeljah ob 16.30. TRŽIČ
Občinsko gledališče
Luigi Pirandello: »L'uomo, la bestia e la virtù« / v ponedeljek, 14. in v torek, 15. januarja, ob 20.45. Režija: Enzo Ve-trano in Stefano Randisi. VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
Johann Wolfgang Goethe: »Faust«. Nastopa Compagnia Mauri Sturno. Režija: Glauco Mauri. Urnik: do 13. januarja, ob 20.45.
_SLOVENIJA_
KOPER
Gledališče v Kopru
William Shakespeare: »Kralj Lear« /
od srede, 16. januarja, do sobote, 19. januarja, ob 20.00 ter v torek, 22. januarja, ob 16.00.
SEŽANA
Kosovelov dom
V	ponedeljek, 14. januarja, ob 20.00 /
Slovensko ljudsko gledališče Celje: »Šah mat«.
NOVA GORICA
SNG Nova Gorica
V	torek, 15. januarja ob 18.00 / Raymond Queneau: »Cica v metroju«.
LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
Danes, 10. januarja, ob 18.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«.
Jutri, 11. januarja, ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«.
V	soboto, 12. januarja, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«.
V	ponedeljek, 14. januarja, ob 19.30 in v torek, 15. januarja, ob 18.00 / Dane Zajc: »Jagababa«.
V	petek, 18. januarja, ob 19.30 / Christopher Marlowe: »Edvard Drugi«.
V	soboto, 19. januarja, ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«.
Mala drama
Danes, 10. januarja, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«.
Jutri, 11. januarja, ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«.
V	soboto, 12. januarja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«.
V	ponedeljek, 14. januarja, ob 20.00 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«.
V	sredo, 16., in v četrtek, 17. januarja, ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog ma-sakra«.
V	petek, 18. januarja, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »En španski komad«.
V	soboto, 19. januarja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Danes, 10. januarja, ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Back, Sheldon harnick: »Goslač na strehi«
Jutri, 11. januarja, ob 19.30 / Pedro Almodovar, ivana Djilas: »Patty Diphusa«.
V	soboto, 12. januarja, ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Back, Sheldon har-nick: »Goslač na strehi«.
V	ponedeljek, 14., in v torek, 15. ja-nuajra, ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«.
V	sredo, 16. januarja, ob 19.30 / Joseph
Stein, Jerry Back, Sheldon harnick: »Goslač na strehi«.
V	četrtek, 17. januarja, ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«.
Mala scena
Jutri, 11. januarja, ob 19.30 in v soboto, 12. januarja, ob 19.00 / Andreja Zelinka: »Vse življenje«.
V	sredo, 16. januarja, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«.
V	četrtek, 17. januarja, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«.
V	petek, 18. januarja, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«.
V	soboto, 19. januarja, ob 20.00 / Ser-gi Beibel: »Mobilec«.
Slovensko mladinsko gledališče Hervé Guibert: »Mlado meso« / režija: Ivica Buljan. V petek, 11. januarja, ob 19.00 in v soboto, 12. januarja, ob 18.00. Šentjakobsko gledališče Jutri, 11. januarja, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka«.
V	petek, 18., ponedeljek, 21., in v torek, 22. januarja, ob 19.30 / V. B. Tartuffe: »Kralj na Fiziki«.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Giachino Rossini: »Il Turco in Italia«
/ premiera jutri, 11. januarja, ob 20.30; ponovitve: v soboto, 12. januarja, ob 17.00, v nedeljo, 13. januarja, ob 16.00, ter od torka, 15. januarja, do petka, 18. januarja, ob 20.30.
Gledališče Rossetti Povzeto iz knjige Federica Moccija: »Tre metri sopra il cielo«, muzikal. Režija: Mauro Simone. Urnik: do 12. januarja ob 20.30, v nedeljo, 13. januarja ob 16.00.
Koncertno društvo - sezona 2007/2008
V	ponedeljek, 14. januarja, ob 20.30 / Angela Hewitt (klavir) in Daniel Muller Schott (violončelo).
V	ponedeljek, 21. januarja, ob 20.30 / Quartetto Casals.
OPČINE Prosvetni dom
V	nedeljo, 13. januarja, ob 18. uri /
koncert Policijskega orkestra Slovenije pod vodstvom Tomaža Kmetiča, solist klarinetist Jože Kotar. PROSEK
Cerkev sv. Martina
V	nedeljo, 13. januarja, ob 17. uri /
»Zven strun med Španijo in sodobnostjo« - koncert kitarista Marka Ferija.
ZGONIK
Športno-kulturni center
V	soboto, 12. januarja, ob 21. uri / Novoletni koncert gospel glasbe z naslovom »Queens of Christmas«. Nastopata skupini Cadmos Ensemble in Le Pleiadi.
GORICA Avditorij
V	petek, 18. januarja, ob 20.45 / nastopa Trio Matisse - Emanuela Pie-monti (klavir), Paolo Ghidoni (violina) in Pietro Bosna (violončelo).
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
V	nedeljo, 20. januarja, ob 20.45 /
SWR Sinfonieorchester Baden-Baden Freiburg, dirigent: Sylvain Cambreling.
_SLOVENIJA_
KOPER
Gledališče v Kopru
Danes, 10. januarja, ob 20.00 / Večer
z Iztokom Mlakarjem. Jutri, 11. januarja, ob 20.00 gostovanje SNG Opere in baleta Ljubljana z baletom »Yin & Yang«. NOVA GORICA Kulturni dom
V	ponedeljek, 14. januarja, ob 20.15 / Dušan Sodja - klarinet, Tatjana Kaučič - klavir in Marta Močnik Pirc - sopran.
LJUBLJANA Cankarjev dom
»Mnémosyne« komorna opera / Linhartova dvorana - glasba Gregor Strniša, režija Iztok Lovrič, solisti: Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran, Aleš Marčič; danes, 10. januarja, ob 11.00 in jutri, 11. januarja, ob 20.00.
La La La Human Steps: »Amjad« / Linhartova dvorana - nova predstava ene najboljših skupin sodobnega plesa na svetu. Koreograf: Eduard Lock. V sredo, 16., v četrtek, 17. in v petek, 18. januarja, ob 20. uri.
PRI REDITVE
pariz
Razstava 4 slovenskih fotoreporterjev
V prostorih Predstavništva Evropske komisije v Franciji je od včeraj na ogled razstava štirih slovenskih fotoreporterjev, Jake Adamiča, Jureta Eržena, Mance Juvan in Jožeta Suhadolnika, z naslovom Kazati resničnost/Montrer le reel. Razstava sodi v okvir dogodkov med slovenskim predsedovanjem Evropski uniji. Projekt je premier-no predstavitev doživel lanskega septembra v Novem mestu. Zasnoval ga je umetnostni kritik in kustos Brane Kovič. Vsak izmed avtorjev je zastopan s sklenjenim tematskim ciklom, uglašenim na izbrano temo: Jaka Adamič s serijo, posneto pretežno na ljubljanskih ulicah, Jure Eržen z nizom prizorov z boksarskega tekmovanja v eni izmed ameriških vojaških enot v Iraku, Manca Juvan se je osredotočila na življenje mladih v današnjem Iranu, Jože Suhadolnik pa je prispeval svoj pogled na jutra v Rusiji. Kustos razstave se je namenoma izognil najpogostejšim temam reportažne fotografije, kot so posnetki z bojišč in posledic vojaških spopadov, prizorišč naravnih katastrof in podobnih motivov, ki so v medijskem prostoru običajno najbolj izpostavljeni. Kovič je v ospredje postavil artikulirane avtorske drže in stališča ter spraševanje o razmerjih med resničnostjo in njihovo fotografsko podobo. (STA).
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče: do 14. januarja je na ogled osrednja razstava ob stoletnici rojstva Jožeta Cesarja. Urnik od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 in med predstavami.
IV. pomol: do 27. januarja je na ogled razstava »Spacal - umetnik brez meja«. Urnik: od 10.00 do 20.00; ob petkih in sobotah do 22.00.
Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00.
Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih.
Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih.
V	Narodni študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Občinska umetnostna galerija G. Ne-grisin: do 12. januarja bo na ogled razstava »Giuseppe Negrisin - 19301987«. Urnik: od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. OPČINE
Bambičeva galerija / v soboto, 12. januarja, ob 20.30 bo odprtje fotografske razstave Primoža Hienga z naslovom: »Zamrznjeni norčavi čas - Maske od Drežnice do Ptujskega polja«. REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com.
GORICA
Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«.
V	palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro.
ŠTEVERJAN
V	gostilni Koršič bo do 13. januarja na
ogled razstava Renata Elie z naslovom Brez meja.
TRŽIČ
Občinska galerija sodobne umetnosti:
do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski
stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO
V	Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure.
_SLOVENIJA_
KOPER
Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. PIRAN
Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna.
LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
SEŽANA
Kosovelov dom / v torek, 15. januarja, ob 18.00 bo v Mali galeriji Mirja Kranjca odprtje razstave računalniških grafik Bogdana Sobana z naslovom: »Generative Art - Povratek na Kras«.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija, (Prešernova 3): do
18. januarja so na ogled fotografije, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 07. Razstava bo odprta od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811).
V paviljonu poslovnega centra HIT bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte.
Mestna galerija, (Trg Edvarda Kardelja 5):do 14. januarja 2008 bo na ogled multimedialna razstava z naslovom IOS - Podobe duše Martina Avsenika. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah zaprto.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Mednarodni grafični likovni center:
do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od 11. do 18. ure.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
/	TRST	Petek, 11. januarja 2008	20
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
Španija zatrla zadnja upanja Italije
Polfinale je zdaj nedosegljiv - Matej Cernic si je spet poškodoval koleno
IZMIR - Italija (in z njo naša odboj-karja Matej Černic in Loris Mania) za zdaj ne gre na olimpijske igre v Peking. Po včerajšnjem porazu proti Španiji v zadnji tekmi skupine A kvalifikacij v turškem Izmi-ru so si »azzurri« zapravili vse možnosti za uvrstitev v sobotni polfinale.
Proti Španiji bi bili morali Italijani za matematično uvrstitev v polfinale nujno zmagati s 3:0 ali 3:1, poraz, čeprav tesen s 3:2, pa jih obsoja. »Azzurri« so včeraj pričeli zelo slabo in poraz v prvem setu je kazal na re-prizo ponižujočega torkovega debakla proti Poljakom. Od drugega seta dalje pa je italijanska reprezentanca igrala bistveno boljše. Zlasti učinkovit je postal servis s Cisollo in Mastrangelom, Španci niso mogli več izbirati napadov, blok Italije je bil boljši, napad pa bolj prodoren. Drugi set je bil tako pravi monolog Italije (11 napaka Špancev), obetaven pa je bil tudi začetek tretjega seta, v katerem pa se je pri izidu 6:5 za Italijo zgodila nesreča, za katero se je kasneje izkazalo, da je bila za Italijo eden faktorjev pogube: naš Matej Černic je vnovič začutil bolečine v desnem kolenu in je bil prisiljen zapustiti igrišče, na katerega se tudi ni več vrnil. »Res sem potrt. Spet se mi je ponovila vedno ena in ista poškodba, vendar kaže, da je tokrat še slabše,« nam je po SMS zaupal gabrski od-bojkar, ki se ga že dolgo drži zvrhana mera smole. Zamenjal ga je mladi up Martino (20 let), ki ima skromne mednarodne izkušnje, kar pa Italiji po nekaj minutah negotovosti ni preprečilo, da bi zopet prevzela vajeti igre v svoje roke in se po izidu 13:13 z delnim izidom 7:0 spet krepko oddaljila od nasprotnikov, ki so tudi v tem setu precej grešili. V četrtem setu so bili Španci skoraj stalno v vodstvu za nekaj točk, »azzurri« pa so jih predvsem po blokih Mastrangela nekajkrat ujeli. Zadnjič so izenačili pri izidu 17:17, nato pa je prišla na dan šibkost italijanskega napada, pa tudi to, da je Černičeva odsotnost zelo pogojevala učinkovitost italijanskega sprejema, posledično pa tudi njeno samozavest. Trener Anastasi je že proti koncu seta (22:19) v polju negotovega Martina zamenjal s Savanijem, ki je igral tudi ves peti set, v katerem pa je Italijanom ob vsakovrstnih težavah kmalu upadel pogum in so utonili v morju lastnih napak.
Pri »azzurrih« je tokrat nekoliko bolj prišla do izraza igra na centru (a samo prek Mastrangela), napad pa je bil v celoti gledano spet nezadovoljiv, vrstile so se tudi na-
Center Mastrangelo (arhivski posnetek) se je trudil, bolj je bolj učinkovit kot na prejšnjih tekmah, vendar je Italija proti Španiji kljub temu potegnila krajši konec
ansa
pake. Izločitev Italije je še posebej pekoča, če vemo, da Španci niso pokazali kdove kako dobre igre. Res je tudi, da je imela Italija na teh kvalifikacijah veliko smolo in da se je konec koncev zelo poznala tudi odsotnost korektorja Feia in podajalca Meonija. Vseeno pa čaka selektorja Anastasija še veliko dela in premisleka. Nastopa v Izmiru se na osebni ravni v celoti lahko veseli le Loris Mania, ki je povsem upravičil pričakovanja. Pokazalo pa se je tudi, kako nenadomestljiv je za Italijo Černic, od njega pa ni mogoče pričakovati, da se čez noč spremeni tudi v glavnega tolkača. Vsi ostali so dobro igrali le občasno, Coscione je kot podajalec pogorel, Zlatanov ostaja uganka, Cisol-la je bil slab, vendar pa je igral v vlogi, ki mu že leta ne pripada več. Menjav Anastasi nima. Scenarij ni rožnat, Italija pa še vedno lahko upa, da se na OI prebije preko majskih kvalifikacij v Nemčiji, če bo na njih nastopila in če bo njena postava popolna. Izi-mir je pokazal, da tudi drugi niso nepremagljivi. Vsaj v Evropi ne.
Aleksander Koren
Španija - Italija 3:2 (25:21, 13:25, 19:25,25:19,15:12)
ITALIJA: Bovolenta 6, Cisolla 16, Zlatanov 20, Mastrangelo 17, Coscione 1, Černic 4, Mania (L), Martino 1, Savani 1, Simeonov, Sala, Travica. Trener Anastasi
ŠPANIJA: Molto 7, Falasca M. 6, Rodriguez I. 17, Garcia Torres 9, Falasca G. 13, Sevillano 7, Valido (L); Rodriguez F., Suela 1, Perez 1, Flores 0, Su-biela 2. Trener Alonso.
Sodnika: Nesher (Izrael) in Mel-nik (Ukrajina)
OSTALI IZIDI SKUPINE A: Poljska - Nizozemska 2:3.
VRSTNI RED: Španija 4, Poljska, Italija in Nizozemska 2. DANES: Španija - Nizozemska.
IZID SKUPINE B: Srbija -Nemčija 2:3. VRSTNI RED: Nemčija 4, Srbija in Finska 2, Turčija 0.
DANES: 14.30 Finska - Nemčija, ob 19.30 Srbija - Turčija.
Azzurri: kaj zdaj?
Kljub včerajšnji izločitvi na kvalifikacijskem turnirju v Turčiji Italija morda še ni povsem odrezana od nastopa na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu Italija ima namreč možnost, da si zadnjo vozovnico za Kitajsko izbori na dodatnem evropskem turnirju, ki bo maja meseca v Nemčiji. Na ta turnir bodo ekipe povabljene na podlagi položaja reprezentanc na svetovni jakostni lestvici. Na njej je Italija na 10. mestu. Pogoj za njen nastop v Nemčiji pa je, da turnir v Izmiru osvoji ena med reprezentancami Španije, Poljske ali Srbije. Potrebno bo torej počakati do nedelje. Za zdaj so si iz Evrope nastop na Oi že zagotovili samo Rusija in Bolgarija.
tenis
Srebotnikova izločena v Sydneyju
SREBOTNIK - Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Sre-botnik je izgubila v četrtfinalu teniškega turnirja WTA v Sydneyju z nagradnim skladom 600.000 dolarjev. Premagala jo je četrta nosilka Srbki-nja Ana Ivanovic s 6:3, 3:6 in 6:2. »Še enkrat sem prikazala igro na visokem nivoju in veliko borbenosti, saj je dvoboj trajal dve uri. Vsi odigrani dvoboji v Sydneyju mi vlivajo ogromno samozavesti, saj se iz dneva v dan enakovredno kosam z najboljšimi igralkami na svetu. Z začetkom sezone sem prezadovoljna, sem v odlični formi, kar se vidi tudi na rezultatih. Prav tako sem vesela, da so se naporne priprave pred sezono že zdaj obrestovale,« je povedala Srebotnikova.
NBA - Sacramento Kings je premagal Orlando Magics s 104:100, Beno Udrih pa je v 41 minutah za 13. zmago Sacramenta v sezoni dosegel 17 točk, pet podaj in štiri skoke. Ekipa Charlotte Bobcats je ugnala New Jersey Nets s 115:99, Boštjan Nachbar pa je v 25 minutah zbral 14 točk, tri skoki in ukradel žogo za poražence. Memphis Grizzlies je izgubil z Los Angeles Lakers s 101:117, Aleksander Vujačič pa je za zmagovalce igral devet sekund in ostal s porazno statistično rubriko.
KRAŠKI ZIDAR - Izid. 1. slovenske košarkarske lige: Kraški zidar Jadran - Helios Domžale 73:102 (14:27, 28:57, 51:74), Sežanci so na lestvici še naprej predzadnji.
VAN NISTELROOY - Nizozemski napadalec (31 let) je še za dve leti podaljšal pogodbo s španskim Real Madridom.
HOKEJ NA LEDU - Izidi 2. kroga drugega dela lige Ebel (skupina 1-6): Acroni Jesenice - KAC Celovec 1:2 (0:0, 0:1, 1:1) Red Bull Salzburg - Black Wings Linz 1:4, Vienna Capitals - VSV Beljak 4:3. Vienna Capitals 8, Black Wings Linz 7, Red Bull Salzburg 4, Acroni Jesenice 3, KAC Celovec 3, Beljak 0.
ORLI - V tekmi italijanske A1 lige so Aquile Generali igrale neodločeno 2:2 proti Asiagu, ki je na lestvici zadnji. Tabeljski Orli so na lestvici četrti.
VATERPOLO - Tržaška ekipa Pallanuoto Trieste je v okviru mednarodne lige Alep Jadran premagala mariborski Branik (11:9).
košarka
Union Olimpija nocoj doma proti Žalgirisu
LJUBLJANA - Union Olimpijo čaka nocoj (20.45 v Ljubljani) ena ključnih tekem v evroligi proti Žalgirisu. Če bodo »zmaji« danes zmagali, bodo lahko še upali v napredovanje med najboljših šestnajst. Pri Ljubljančanih bo krstni nastop opravil trener Aleksandar Džikič, ki bo skušal v igro vnesti določene spremembe. Žalgiris iz Kaunasa je solidna ekipa (na prvi tekmi so zmagali košarkarji iz Litve), v kateri blestijo Brown, Popovič in Collins.
Milano KO proti Ciboni
Zagrebška Cibona je v si-nočnjem krogu evrolige premagala milanski Armani Jeans. Končni izid je bil 63:72 za hrvaško ekipo. Rimska Lottomatica je premagala ekipo Brose (59:73). Erazem Lorbek je zbral 16 točk (6 skokov), Gregor Fučka pa 11 točk in 2 skoka. Sienski Montepaschi je brez večjih težav ugnal Tau Ceramico (83:71).
hokej in line
Asiago Vipers prehitel tudi openski Polet
PADOVA - Slovensko obarvanemu (prva peterka je bila v celoti slovenska) tržaškemu hokejskemu »in-line« prvoligašu Ede-ri Officine Belleti ni uspel podvig v finalu državnega pokala proti nepremagljivi ekipi Asiago Vipers. »Kače« iz Veneta so na nevtralnem igrišču v Padovi zmagali s 3:2. Zmagoviti zadetek Asiaga, pri katerem igra tudi slovenski vratar Penko, je padel v drugem polčasu, po tem ko je bil izid ne od lo čen 2:2. Tržaška Edera je na začetku tekme povedla s Sotlarjem, Asiago je zatem izenačil in dosegel še drugi zadetek. Varovancem slovenskega trenerja Dejana Rusano-va je uspelo izenačiti. Gol je dosegel Corradin.
Asiago, ki je letos že osvojil tudi naslov evropskega prvaka, je s tretjim državnim pokalnim naslovom prehitel openski Polet Kwins, ki je dvakrat osvojil državni pokal.
rokomet
Tokic in Visintin protagonista zmage v Belgiji
BRUSELJ - Italijanska moška rokometna reprezentanca je na najboljši način začela kvalifikacije za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo januarja 2009 na Hrvaškem. Varovanci trenerja Tedesca (športni vodja je predsednik tržaškega društva Pallamano Trieste Giuseppe Lo Duca) so z izidom 25:23 (11:9) v gosteh premagali Belgijo. V italijanski izbrani vrsti sta pomembno vlogo odigrala Tržačana Visintin (med boljšimi v obrambi, kot nam je poudaril Lo Duca) in Tin Tokic, ki je zbral tri zadetke. Najboljši na igrišču je bil nekdanji igralec tržaškega društva Tarafi-no, ki je šestkrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Giuseppe Lo Duca je pozitivno komentiral sinočnji belgijski nastop: »Igrali smo dobro predvsem v fazi obrambe. Na začetku drugega polčasa smo celo vodili s 16:10.« Italija bo povratno tekmo proti Belgiji igrala v nedeljo (ob 18.00) v tržaški športni palači na Čarboli. V sredo pa bodo v Trstu igrali proti Švici.
doping - Nove preiskave
CONI želi razčistiti dopinško afero Puerto
RIM - Dopinška afera Operacion Puerto, katere glavni akter in režiser je bil španski zdravnik Eufemiano Fuentes, še razburja duhove. Protidopinška komisija državnega CONI-ja je očitno zbrala še nekaj gra di va in ne na me ra va ar hi vi ra ti pri -mera. Vodja protidopinške komisije Etto-re Torri je sodne akte že poslal državnemu tožilstvu (odgovorno za kazniva dejanja storjena v tujini) v Rim, kjer jih bodo temeljito preučili. V kratkem naj bi torej zaslišali najprej zdravnike, odbornike in spremljevalce profesionalnih kolesarskih ekip, zatem pa še same kolesarje. Kdor ne bo sodeloval - je potrdil Torri -bo izključen in ne bo tekmoval na vseh dirkah, ki bodo potekale na italijanskem ozemlju, to se pravi na Giru, francoskem Tou ru, ki gre le tos tu di čez Cu neo in na svetovnem prvenstvu (letos bo v Varese-ju). V afero Puerto naj bi bil vpleten tudi tržaški trener Aleksander Kalc. Dodati moramo, da so španski sodniki lani arhivirali afero Puerto. Ni izključeno, da se bodo tudi na Pirenejskem polotoku premislili in znova preučili dopinški primer.
Krvna banka naj bi oskrbovala športnike
DUNAJ - Dunajska krvna banka naj bi bila vpletena v ilegalno trgovino z dopingom, je prepričana Svetovna protidopinška organizacija (WADA). O tem je Richard W. Pound, nekdanji prvi mož te organizacije, že novembra lani obvestil pristojne avstrijske oblasti. »Naš vir nam je sporočil, da verjamemo, da je ta družba oskrbovala športnike, ki so si v telo vnašali kri z namenom, da si na nedovoljen način pomagajo do boljših rezultatov,« je Pound zapisal v pismu, ki ga je dobil Reinhold Lopatka, državni sekretar za šport. Avstrijske oblasti so nato začele s preiskavo, Lothar Baumgartner, vodja krvne banke, pa je zanikal, da bi bilo njegovo podjetje vpleteno v doping. Namigi o vpletenosti Avstrijcev v sistematični doping so se pojavili že med zimskimi OI leta 2002 v Salt Lake Cityju, italijanska policija pa je med OI v Torinu napravila racijo v nordijski in biatlonski avstrijski ekipi ter našla opremo in material, ki se ga lahko uporablja tudi za doping.
ŠPORT
Četrtek, 10. januarja 2008
21
smučanje - Denise Karbon, štirikratna zaporedna zmagovalka tekem svetovnega pokala
Starejše lovijo medalje, zame je vsaka tekma izziv
S Compagnonijevo imava veliko skupnih točk - Poškodbe so mi pomagale rasti
Nasmejana in preprosta, skorajda zasanjana, prebujena iz sna zmag. 27-letna Denise Karbon se je po razburkanem začetku kariere (od leta 2003 je prestala kar enajst operacij) prelevila v kraljico veleslaloma. Štiri zaporedne zmage v svetovnem pokalu so jo ponesle v nenavadno evforijo, ki jo ob žarečih očeh opazi vsakdo. »Takega začetka sploh nisem pričakovala. Po prvi tekmi v Soldnu sem ugotovila, da sem v dobri formi in da lahko pose-žem še po nečem več. Nad tako pozitivnim razpletom sem še sama presenečena,« nam je zaupala Denise. Številne poškodbe in neuspeli podvigi so bili v hipu pozabljeni: z manjšinko, Južno Tirolko, ki kroji sedaj usodo malega kristalnega globusa, smo se pogovorili na Trbižu, kjer z ostalimi repre-zentantkami trenira pred mariborsko Zlato lisico.
Dosegla si štiri zaporedne zmage. Nekateri te že primerjajo z Deboro Compagnoni: imata vidve kaj skupnega?
Mogoče. Na primer poškodbe, ki so naju večkrat zaustavile. Najin način
smučanja je sličen: obe smučava lahkotno in čisto. Tudi fizično sva si podobni, saj nimava močnih postav. Po drugi strani pa je ona prava šampionka, saj je zmagovala v vseh disciplinah. Ko sem bila še otrok, je bila ona moj idol, zato tu ne vidim podobnosti.
Kaj je bilo odločilno, da je bil letošnji začetek sezone tako uspešen? Gre tu le za tvojo zrelost ali je na to vplivala tudi sprememba trenerja?
Tehnika smučanja ostaja vedno tista, tako da je trener posrednega pomena. Prav gotovo vpliva na dobre rezultate splošno vzdušje v ekipi, ki je nadvse pozitivno. To kažejo tudi rezultati vseh ostalih smučark, ki sestavljajo ekipo svetovnega pokala. K mojim uspehom je nedvomno prispevala tudi dobra fizična pripravljenost. Končno mi je uspelo izpeljati poletno pripravljalno obdobje neprekinjeno brez poškodb. Seveda pa takih rezultatov ne bi bilo brez odličnih materialov, ki so nam na voljo.
Po dobrih rezultatih posegajo tudi ostale tekmovalke: opažaš, da se je način pripravljalnega obdobja mogoče spremenil?
Niti ne. Po pripravah v Argentini smo nadaljevali s kakovostnimi treningi. Skupen zagon celi ekipi pa so bili pozitivni rezultati prve tekme svetovnega pokala, kjer smo vse odsmučale dobro. Z istim ritmom moramo nadaljevati. Vse smo v optimalni formi in upam, da bo tako tudi na ostalih tekmah.
Trenirate mogoče tudi kaj z moško reprezentanco?
Na žalost ne, saj bi primerjava z moškimi bila še večji izziv. Med tekmovalkami se najbrž že poznamo, zato bi bili treningi s moškimi dodana vrednost. Lahko bi preizkušali tudi njihove linije in istočasno se soočili z njihovo zagrizenostjo. Primerjava z boljšimi tekmovalci je seveda dobrodošla, saj se lahko od njih vedno naučiš kaj novega.
Obstajajo razlike med moško in žensko ve-leslalomsko tehniko?
Razlike so samo v moči, zato je mogoče tudi nekaj razlik v tehniki. Moč omogoča moškim, da lahko izpeljejo ožje zavoje v višji hitrosti. Kljub temu pa mislim, da smo pri tehniki skoraj na
istem ... (smeh)
Zadnjič si na najvišjo stop-
zila, da so zato druge tekmovalke manj zagnane?
Ne vem. Sicer pa mislim, da je tudi svetovni pokal za vsako tekmovalko prav tak pomemben kot ostali dve športni prireditvi. Mogoče starejše tekmovalke, ki ciljajo le še na medaljo, se letos trudijo manj. Vsekakor pa ne verjamem, da bi ostale tekmovale manj zagnano: vsaka tekma je nov izziv.
Tvojo smučarsko kariero je skazilo veliko poškodb: kako doživlja profesionalni športnik taka obdobja?
Težko je, predvsem takrat, ko poškodba ne-posred-
ničko
stopila na Češkem prejšnji konec tedna: je bila zadnja zmaga mogoče težja od prejšnjih?
Težja je bila zato, ker je bila proga ravninska in torej lažja. Nisem računala na zmago, ker sem v ravninskih delih navadno počasnejša. Kljub temu pa se je potem vse izteklo na najboljši način: tudi na ravninskem delu sem obdržala hitrost in prišla do nove zmage.
Ravninskih delov torej ne maraš?
Ne. Sovražim jih. Všeč so mi strme proge, kjer je več manjav ritma in več strmin. Vsekakor s trdo podlago.
Po štirih zaporednih zmagah se je najbrž odnos ostalih tekmovalk nekoliko spremenil ...
Ni jih strah, ampak me spoštujejo. Opazujejo me, češ da sem jaz sedaj tista, ki jo morajo premagati. To mi tudi prija.
Letošnja sezona ni olimpijska, na sporedu ne bo niti svetovnega prvenstva. Si mogoče opa-
no
vpliva na tvojo službo, v katero vlagaš vse. Zaradi poškodbi se moraš umakniti in mirovati, medtem ko ostale napredujejo. Ko gre poškodba mimo, pa moraš vse nadoknaditi. Seveda ob povratku ne začneš na tisti točki, kjer si opustil, ampak gre vse počasneje, korak za korakom. Zadovoljiti se moraš le z malim. Odločilno je potrpljenje.
Kako ti je uspelo, da si se vsakič vrnila z isto zagnanostjo?
Potrebno je bilo veliko potrpljenja in zaupanja
vase. Vedno sem verjela vase in v lastne sposobnosti.
Prvič si na najvišjo stopničko stopila leta 2003, drugič šele ob koncu leta 2007 v Soldnu. Kako doživlja športnik obdobja brez zmag?
Ne smučaš le za zmago. Veliko smučark tekmuje na najvišjem nivoju deset, petnajst let, ne da bi stopile kdaj na stopničke. Pomembno je dosegati cilje, ki si si jih zastavil, in s tem napredovati - naj bo to uvrstitev med prvih dvajset smučark, med prvih deset ali na stopničke. Zmaga torej ni
vedno primarni cilj ...
Kateri pa je tvoj primarni cilj?
Nadaljevati po tej poti: imamo še štiri pomembne tekme, na katerih želim ponoviti dobre rezultate. Primarni cilj pa je nedvomno zdravje!
So številne poškodbe vplivale negativno na tvojo kariero ali je šlo obenem tudi za notranjo rast?
Če pogledam nazaj, lahko rečem, da so mi vse poškodbe pomagale pri rasti in samozavesti. Istočasno pa sem zaradi številnih poškodb tudi nekaj izgubila ...
S tvojimi zmagami je smučanje spet pridobilo medijsko pozornost, potem ko nekaj časa po TV sploh niso predvajali tekem. Kako ste doživljale tiste trenutke tekmovalke?
Težko, saj gre za verižno reakcijo, ki te brez interesa javnosti pripelje na dno. Brez zmag ni medijske pozornosti in niti pokroviteljev. Zveza brez finančnih sredstev ne nudi tekmovalcem tistih pogojev, ki bi jih potrebovali. Sedaj smo na dnu, ampak upam, da bomo z dobrimi rezultati spet dosegli tako pozornost kot nekoč.
Si pripadnica nemške manjšine v Italiji. Kako so te sprejeli v italijanski reprezentanci?
Dobro se počutim v ekipi, saj ni važno, od kod prihajaš.
Kako pa se pogovarjaš?
Ko sem z ostalimi tekmovalkami, se pogovarjam vedno v italijanščini, v sobi s svojo kolegico, ki tudi prihaja iz Južne Tirolke, pa po nemško. Mislim, da to ne moti nobenega. Na začetku je bilo težavnejše, saj sem imela nekaj težav z italijanskim jezikom, večkrat sem se tudi sramovala. Večkrat sem podzavestno spregovorila kar v nemščini, nihče pa mi ni odgovoril, saj namreč me ni nihče razumel.
Kaj pa himno: jo
poješ? Poznaš besedilo?
Ne poznam cele himne, le nekaj verzov in tiste tudi zapojem.
Kaj pa počne Denise Karbon, ko ne smuča?
Odvisno. Poletne počitnice, ki so čedalje krajše, rada preživljam doma s svojimi nečaki, z babico in dedkom pa rada igram karte. Sicer pa rada plezam.
Veronika Sossa
alpsko smučanje - Maribor optimalno pripravljen pričakuje 44. Zlato lisico
Štrene jim lahko zameša le dež
Napovedanih višjih temperatur se ne bojijo - Spremenjena veleslalomska proga - Poceni vstopnine in bogat spremljevalni program
MARIBOR - Prireditelji 44. Zlate lisice so pripravljeni na tekmi ženskega svetovnega pokala v veleslalomu in slalomu, ki se konec tedna po lanskem gostovanju v Kranjski Gori znova vračata na Mariborsko Pohorje. Kot je povedal vodja tekmovanja Gorazd Bedrač, je proga trenutno optimalna, zato je ne morejo ogroziti niti sedanje otoplitve. Prireditelji se bojijo le napovedanih deževnih padavin ob koncu ted na.
»Proga je za trenutne razmere pripravljena optimalno, kar je po ogledu potrdil tudi namestnik direktorja ženskega svetovnega pokala pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS) Markus Mayer. Edina skrb so morebitne padavine, zato upa mo, da nam bodo te po-nagajale v najmanjši možni meri.
Ovira bi bile predvsem na sobotnem ve le sla lo mu, med tem ko bi sla -lomsko progo v takšnih okoliščinah še lahko dodatno preparirali s kemičnimi sredstvi,« je pred svetovnim pokalom povedal vodja tekmovanja v Mariboru
Gorazd Bedrač, ki je imel tokrat nekaj smo le, saj je ne srečno padel in si poškodoval Ahilovo tetivo, zato mu je v veliko pomoč njegov namestnik Marko Rataj.
Bedrač se je znova dotaknil tudi zanimive spremembe na veleslalomski pro gi, ki bo le tos star tala pod sedež ni -co Pošte la. Po nje go vih besedah ne gre toli ko za to, da bi bi la sa ma pro ga bolj zahtevna, je pa zagotovo bolj dinamična in zanimiva za tekmovalke, ki jo bodo prvič lahko preizkusile na petkovem treningu, do takrat pa je nova trasa tudi za njih ne znan ka. » To je zago tovo predvsem priložnost za mlajše tekmovalke, saj bodo tokrat možnosti za njih bolj izenačene, ker njihove starejše tekmi ce ne bodo mo gle ra čuna ti na pre -tekle izkušnje,« je Bedrač izpostavil še en zanimiv vidik novega dela velesla-lomske proge.
Prva vožnja sobotnega veleslaloma bo na sporedu ob 10.30, druga ob 13.45, nedeljski slalom pa bo na sporedu s prvo vožnjo ob 9.30 in drugo ob
Tina Maze
ansa 12.15.
V Ma ribor bo da nes pri spe lo 283 tekmovalk in njihovih spremljevalcev, ob stan dardnih le tos tudi repre -zentanci Madžarske ter Bosne in Hercegovine. Televizijska slika bo Maribor v svet ponesla v neposrednih prenosih 13 televizijskih postaj, še nekaj pa jih bo s Pohorja pripravljalo posebne re-por taže.
Sicer pa je popolno pripravljenost na izved bo tekem izra zil tudi ge ne ral -ni sekre tar Zla te li si ce Sre čko Viler, ki je omenil še nekatere novosti v sprem-
ljevalnem programu letošnjega tekmovanja. Tako bodo letos prvič javno žrebanje številk pripravili na Trgu svobode v sre diš ču Ma ribora in ne več na Glavnem tr gu, žreb pa bo le za sobot -ni veleslalom, saj želijo tako tudi tekmovalke nekoliko razbremeniti stranskih dolž nos ti.
Tam bos ta zbra ne v petek zabavali skupini Tabu in Jinx, v soboto na novem odru na Snežnem stadionu Natalija Verboten, v nedeljo pa še zabav-ljaška skupina Klobuk.
Organizatorji tudi letos niso pretiravali s ceno dnevnih vstopnic, ki ostajajo enake lanskim, torej po dva in štiri evre, za obiskovalce pa so oba dneva organizirali tudi brezplačen avtobusni prevoz iz središča Maribora. Kot je pove dal Viler, tudi le tos ni so pro da -li veliko vstopnic v predprodaji, saj so njihovi obiskovalci, med katerimi bo v soboto tudi novi slovenski predsednik Danilo Tiirk, večinoma domačini, zato je vselej veliko odvisno tudi od vremen skih raz mer.
smuk
Jerman tretji na treningu v Wengnu
WENGEN - Slovenec Andrej Jerman je bil tretji na drugem treningu smuka za svetovni pokal v švicarskem Wengnu. Za najhitrejšim, Italijanom Wernerjem Heelom (2:30,89), je zaostal 53 stotink. Drugi je bil Švicar Cuche (+ 0,22). Zaradi slabih vremenskih razmer so tekmo preložili s sobote na nedeljo.
22
1 8 Četrtek, 10. januarja 2008
SVET
/
košarka - Bor Radenska po prvem delu državne C1 -lige
Tri ključne Murove točke za predčasen obstanek v ligi
Borov trener meni, da ima vsak igralec še najmanj 30-odstotkov rezerve
Državna košarkarska C1-liga je tudi letos, kot vedno, neizprosno prvenstvo, v katerem je ločnica med bojem za play-off in bojem za obstanek za večino ekip tanek led. Usoda Bora Radenske bo najbrž tudi letos ta, da bo do zadnjega negotova, ostrine boja pa se ne bojijo. Nanj so se že privadili. Tudi trener Andrea Mura, ki je letos prevzel težko nasledstvu Ferruccia Menguccija, a bre me no si non ša lant no.
Andrea, povratek Štefana Samca je pomenil za vas prelomnico, kako pa bi ocenil sezono pred njegovim prihodom?
»Začetek je bil zagotovo težek, res pa je tudi, da smo imeli v prvih petih krogih težek spored tekme in smo le dvakrat igrali doma. Poznalo se je, da je ekipa prenovljena in neuigrana. Imeli smo tudi smolo, da smo v San Danieleju izgubili le za točko, Caorle pa so proti nam igrale tako kot mu v nadaljevanju prvenstva ni nikoli več uspelo. Samčev povratek je seveda pomenil za nas resnično veliko pridobitev, saj smo zapolnili vrzeli, ki so se pokazale pod košem, vnedar smo začeli zmagovati že pred njegovim prihodom. Sam delim prvenstvo na cikle petih tekem. V drugem in tretjem ciklu prvega dela smo dosegli šest zmag v desetih tekmah, kar je povsem zadovoljivo. V bistvu lahko rečemo, da smo dosegli to, kar je bilo realno v našem dometu. No, slabih nastopov proti Cordenonsu in Montebelluni nisem povsem prebavil, drugače pa moram povedati, da smo na večini tekem mi nasprotnikom diktirali ritem igre, tudi če smo potem proti nekaterim boljšim ali bolj razpoloženim ekipam potegnili krajši konec.«
Bo povratni del uspešnejši?
»Nadaljevati moramo po tej poti, da si zagotovimo tistih 26 do 30 točk, ki so potrebne za uvrstitev najmanj na 8. mesto, to se pravi za zagotovitev predčasnega obstanka, kar je naš cilj tudi letos.«
Kaj bo treba za to storiti?
»Ključno bo za nas, da z odliko opravimo naslednje naloge: osvojiti ali vsaj izenačiti moramo bitko pod košem, nasprotnikom moramo preprečiti, da imajo v metih za tri točke boljši odstotek od 35, štiri do pet naših igralcev mora doseči na tekmi najmanj 10 točk, kar pomeni
Andrea Mura: »Svojo ekipo vedno vidim kot potencialno najboljšo«
kroma
uravnotežen napad. Vem, da številke v košarki niso vse, a do zdaj se je pokazalo, da smo vedno zmagali, ko nam je to uspelo.«
Si zadovoljen z doprinosom vseh igralcev?
»Zadovoljen sem z vsemi, vsak izmed njih pa lahko da še kakih 30 odstotkov več. Jaz sem optimist in svojo ekipo vedno vidim kot potencialno najboljšo.«
Kdo je pokazal največji napredek?
»Gotovo sta to Madonia in Crevatin, če vemo, da prvi nadomešča celego, ki je imel lani povprečje 13 točk in 7 skokov, drugi pa Krizmana, ki je lani igral od 33 do 35 minut. Vendar velja zanju to, kar sem povedal tudi o vseh ostalih.«
Januarski prestopni rok se vas torej ne tiče?
»V bistvu ne. Smiseln bi bil le, če bi lahko najeli igralca, ki bi bil za nas resnično lahko odločilen. Poleg tega naj povem še, da zahvaljujoč se temeljiti kondicijski pripravi, ki smo jo opravili pred sezono, hujših poškodb doslej ni bilo. Zadovoljen sem tudi glede udeležbe, saj smo 90% treningov opravili v popolni postavi, imeli pa smo že 50 treningov in šest prijateljskih tekem.«
Pa še to. Če gre tako naprej bomo imeli prihodnje leto v C1-li-gi tri tržaške ekipe, poleg vas še Jadran in Acegas, vse pa bodo predstavljale vrh. Kako gledaš na to možnost?
»To bi bil velik uspeh zamejske košarke in slabo spričevalo za tržaško. Kraški in tržaški pol doka-
Statistični pregled Bora Radenske po 1. delu
Nastopi; minute; točke;
povprečje; % PM; % za 2; % za 3; statistika top)
BABICH: 14; 27,9; 208; 14,9; 75%; 72%; 35%; 1,8 pridobljenih žog BOLE: 15; 4,9; 8; 0,2; 0%; 20%; 20%; 1 odbita žoga BURNI: 15; 23,6; 178; 11,9; 86%; 58%, 29%; 2,1 odbiti žogi CREVATIN: 15; 14; 48; 3,2; 100%; 62%; 38%; 0,8 asistenc KRALJ: 15; 28,6; 200; 13,3; 83%; 46%; 37%; 5,1 pridobljenih osebnih napak KRIZMAN: 15; 29,4; 130; 8,7; 70%; 51%; 24%; 1,9 asistenc MADONIA: 14; 25,2; 98; 7; 62%; 45%; 20%; 4,5 odbitih žog NADLIŠEK: 4; 1; 0; 0; -; -; -; -
SAMEC: 5; 17,5; 56; 11,2; 67%; 70%; 50%; 8,1 odbitih žog ŠTOKELJ: 12; 18,2; 51; 4,3; 63%; 48%; 25%; 1 asistenca VISCIANO: 15; 29,5; 95; 6,3; 67%; 47%; 25%; 6,9 odbitih žog ZERIALI: 11; 5,5; 13; 1,2; 83%; 10%; -; 1,8 odbitih žog
VRSTNI RED C1-LIGE: Cornodirosazzo in Vicenza 24, Roncade 22, Cordenons in Virtus Udine 20, Virtus Padova 18, San Daniele in Eraclea 14, Bor Radenska, Marghera, Montebelluna, Pool Venezia in Codroipese 12, Carole 10, Spilimbergo 8, Limena 6.
namizni tenis
Pri Krasu zaman kupili letalske vozovnice...
Helena Halas
kroma
V soboto se bo začela končnica prvenstva za napredovanje iz na-miznoteniške A2 v elitno A1-ligo. Zgoniški Kras Zadružna kraška banka pa ne bo igral proti ekipi Re-spa iz Molfette, ker tujke ekipe apu-lijskega društva nastopajo konec tedna na nekem mednarodnem odprtem turnirju. Odborniki Respe so tako zaprosili za preložitev tekme in federacija jim je prišla na roko. Kdaj naj bi igrali tekmo prvega kroga, pa je še prava neznanka. V taboru Krasa so bili nekoliko presenečeni, saj so za preložitev izvedeli šele v torek zvečer, potem ko so že kupili letalske vozovnice. Ostala sobotna para sta Asola - Sterilgarda Cas-tegoffredo in Sandonatese - Caser-ta. V drugem krogu - 26. januarja -bodo varovanke trenerja Lianga Fenga v Zgoniku gostile Asolo.
zujeta uspešnost, C2-liga je za Jadran gotovo pretesna, poleg tega oboji delamo s svojimi močmi, Ace-gas pa v bistvu nima niti enega svojega igralca. Vendar je njihova kriza za tržaško košarko problem, saj bo čedalje več košarkarjev zapuščalo Trst, če tu ne bo nobene kvalitetne profesionalne strukture.« (ak)
□ Obvestila
OOZUS obvešča, da bo v sredo, 16. januarja ob 20.45 na sedežu podjetja Nova Trade v Nabrežini št. 97, seja izvršnega odbora.
SO SPDT organizira 25., 26. in 27. januarja 2008 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Informacije in vpisovanje na ZSŠDI (tel. 040-635627).
SK DEVIN prireja tečaje s šolo smučanja za odrasle in otroke vsako soboto in nedeljo od 12. januarja 2008 dalje z avtobusnim prevozom v kraj Forni di Sopra. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it, ali tel. 040 2024017 ali 348 1334086 (Erika)
AŠD SK BRDINA obvešca, da bo vsak torek od 19.30 do 20.45 odprt na sedežu društva urad (Repentaborska ulica, 38 -Opčine). Člani se na urad lahko obrnejo za katerekoli informacije v zvezi z vpisi v tečaje, zimovanje, izkaznic FI-SI in pripravo smuči. Za informacije lahko kličete na štev 347 5292058 ali pišete na e-pošto: info@skbrdina.org.
SO SPDT prireja 13. januarja avtobusni izlet na Gerlitzen. Odhod ob 6.30 z ul. F. Severo pred sedežem Rai in iz Sesljana ob 6.45. Za prijave in informacije lahko pišete na HYPERLINK "mailto:smucanje@spdt.org" smucan-je@spdt.org ali v uradu ZSŠDI, ul. Cicerone 8, tel.: 040 635627.
PLANINSKI SVET
Izlet Slovenskega planinskega društva po tržaški okolici
V	nedeljo, 20.01.2008 organizira SPDT že tradicionalni izlet po Tržaški okolici.
V	tem zimskem času, ko je dolžina dneva še kratka in nam vremenske razmere ne dovolijo, da bi se podali v hribe, organizira SPDT že vrsto let krajše izlete z namenom, da obiščemo kraje, ki so nam blizu in nas obdajajo.
Letošnji pohod se bo odvijal od Samatorce na Sv. Lenard in po tamkajšnjih okoliških, kraških gmajnah. Čeprav so kraji vsem planincem znani, je prav, da jih spet obiščemo. Srečanje in odhod izletnikov bo v Samatorci, pri spomeniku ob 8.30.
Vabljeni ! (V.K.)
Od danes prijave za nedeljske tečaje smučanja SPDG
Uvod v letošnjo zimskošportno dejavnost SPDG je bilo zimovanje v Valzoldana, od 2. do 6. januarja. Pri društvu pa se skrbno pripravljajo na
drugi del dejavnosti, ki se bo začel 27. januarja.
Tudi letos bodo namreč izvedli niz štirih nedeljskih tečajev alpskega smučanja različnih stopenj in deskanja. Zaradi slabih snežnih razmer, ki jih močna odjuga še zaostruje, namreč še niso dokončno določili lokacije. Tečaji bodo vsekakor potekali, glede kraja pa bodo v društvu sprejeli odločitev v prihodnjih dneh in to pravočasno javili preko medijev.
Za vse, ki bi se radi približali smučanju in za tiste, ki bi radi znanje poglobili, naj povemo, da se vpisovanje začenja že danes, 10. t.m. in sicer med 19.30 in 20.30 na društvenem sedežu na Verdijevem korzu 51/int.
Druga priložnost za vpis bo v ponedeljek, 14. t.m. med 19. in 20. uro ter v četrtek 17 t.m. med 19. in 20. uro.
Tudi v tej sezoni bo udeležencem tečajev na razpolago avtobus, ob čemer velja podčrtati, da so za »družinsko« udeležbo predvideli poseben popust na ceni prevoza.
Dejavnost je namenjena samo
članom društva, zato je vpis v tečaj vezan na članstvo.
Spominski pohod
Pasja ravan - Dražgoše
Člani Slovenskega planinskega društva Gorica se bodo v soboto in nedeljo udeležili vsakoletnega nočnega spominskega pohoda Pasja ravan - Dražgoše, ki traja od 10 do 12 ur. Manjša skupina članov društva se namerava udeležiti manj zahtevnega pohoda iz Soteske v Dražgoše, ki je v organizaciji PD Nova Gorica. Prevoz za udeležence tega pohoda bo z vlakom iz Nove Gorice.
Slavnostni govornik na slovesnosti bo predsednik republike Danilo Turk
V okviru proslav ob 66-letnici bitke v Dražgošah bodo letos pripravili tudi nekaj novih pobud.
www.mladinasport.org
Spletno stran so predstavili že aprila lani, zdaj pa se elektronsko zrcalo društvenega delovanja kriškega Športnega društva Mladina (www.mladina-sport.org) predstavlja z izpopolnjeno, grafično privlačno in vsebinsko bogatejše podobo. V njej je tudi anketa, s pomočjo katere lahko uporabniki glasujejo za najlepšega rolkarja in rolkarico kluba. Duša spletne strani je David Bogatec, čigar želja pa je, da bi stran postala zrcalo delovanja in utripa celotnega Križa in vseh njegovih dejavnosti. »Za to pa moram nujno razširiti krog svojih sodelavcev, saj je vzdrževanje strani zahtevno delo,« je povedal Bogatec.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 10. januarja 2008
23

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25 Kotiček
20.30 Deželni TV dnevnik
20.50 SSG: Lutkovna predstava Olgica in
Mavrica (p.) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.10 6.30
6.45
10.40
11.00 11.25 12.00
13.30 14.00 14.10
14.45 15.50 16.15
18.50 20.00 20.30
21.30
23.00
0.05
Nan.: La nuova famiglia Addams Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) Aktualno: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso Aktualno: Occhio alla spesa Dnevnik
Variete: La prova del cuoco (vodi
Antonella Clerici)
Dnevnik
Dnevnik - Gospodarstvo
Variete: Festa italiana (vodi Cate-
rina Balivo)
Nad.: Incantesimo
Variete: Festa italiana
Aktualno: La vita in diretta (vodi
Michele Cucuzza)
Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti)
Dnevnik
Kviz: Soliti ignoti (vodi Fabrizio Frizzi)
Kviz: Speciale Affari tuoi (vodi Flavio Insinna)
Aktualno: Tutto Dante - Il settimo canto dell'inferno (vodi Roberto Benigni) Dnevnik
V^ Rai Due
6.35 Dnevnik - Zdravje 6.45 Aktualno: Inconscio e magia 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik in rubrike 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter
Dnevnik - Zdravje 14.00 Aktualno: L'ltalia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.30 Aktualno: Tribuna politica 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Piloti 19.10 Nan.: Sentinel 20.00 Kviz: Pyramid 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Giorni da leone 2 23.00 Dnevnik 23.10 Aktualno: Punto di vista 23.50 Film: Liberty Stands Still (krim., Kanada/Nem '02, r. Kari Skogland, i. Wesley Snipes)
^ Rai Tre
Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe in Italia, istruzioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Chiediscena Aktualno: Le storie Nan.: Stargate sg-1 Deželne vesti in vremenska napoved
Dnevnik - Leonardo, sledi Dnevnik - Neapolis Variete: Trebisonda Dnevnik - GT Ragazzi Melevisione
Dok.: Cose dell'altro Geo Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Deželne vesti in športne vesti Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Nan.: Medium Nan.: In Justice
Dnevnik - deželne vesti in Primo
6.00 6.15 6.20 7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00
16.00 16.35
18.50
20.20 21.10 23.20
1.10
Dnevnik - Pregled tiska
Peste e corna e gocce di storia
Nan.: Quincy
Nan.: Magnum P.I.
Nan.: Nash Bridges
Nan.: Hunter
Nad.: Saint Tropez
Dnevnik in prometne informacije
Nad.: Febbre d'amore
Nad.: Vivere
Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum TV film: Wolff - Un poliziotto a Berlino Nad.: Sentieri
Film: Dietro lo specchio (dram., ZDA, '56, i. James Mason) Nad.: Tempesta d'amore, vmes vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Nad.: Tempesta d'amore Film: I soliti amici (kom., ZDA, '00, r. Michael Dinner, i. Burt Reynolds) Dnevnik, pregled tiska
Canale 5
8.45 9.00
11.00 13.00
13.40 14.10 14.45
16.15 17.05
18.50 20.00 20.30 21.10
Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik, Insieme Nan.: La missione (i. Michele Placido)
Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved
Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Variete: Uomini e donne (vodi M. De Filippi)
Resničnostni show: Amici
Nan.: Barbara Wood: l'anello dello
straniero
Kviz: 1 contro 100 (vodi Amadeus) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Film: 24 ore (krim., ZDA '02, r. Luis Mandoki, i. Charlize Theron, Kevin Bacon)
23.20 Film: S.Y.N.A.P.S.E. (krim., ZDA '01, r. Peter Howitt, i. Tim Robbins) 1.20 Nočni dnevnik
O Italia 1
6.35 Risanke 9.25 Nan.: Happy Days 10.30 Nan.: Dharma & Greg 11.00 Nan.: Hope & Faith 11.30 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.55 Nan.: Still standing 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti 13.40 Risanke 15.00 Nan.: Instant star 15.55 Nan.: Malcolm - Campagna elet-
torale - Guerra di Lois 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi-
venza 17.15 Risanke
18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: The war at Home - La fiera
del fumetto 19.40 Risanke
20.30 Kviz: La ruota della fortuna (vodi
Enrico Papi) 21.10 Variete: Colorado (vodita Rossella
Brescia in Beppe Braida) 23.50 Film: ... E se domani (kom., It., '05, i. L. Bizzarri, P. Kessisoglu)
^ Tele 4
7.00, (8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30,
23.02, 1.30) Dnevnik 8.10 Dnevnik - pregled tiska 8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.50 Aktualno: A tu per tu - Lettere a
Don Mazzi 9.00 Domani si vedra 9.30 Udinesismi, il blog in tv
10.35 Nan.: Don Matteo 5 11.05 Koncert klasične glasbe 12.50 Vprašanja Riccardu Illyu 13.30 Oddaja v živo 14.00 Aktualno: La TV delle liberta 15.35 Dokumentarec o naravi 16.05 Nan.: Lessie 17.00 Risanke
19.00 Informat. oddaja: La Provincia ti
informa 19.55 Športna oddaja 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: Street legal 22.45 Gledališka sezona FJK - Rossetti 23.30 Film: Navigator (fant., ZDA, '86, i.
S. Jessica Parker, C. De Young. J.
Cramer)
La 7
6.00
7.00 9.15 9.30
10.30 11.30 12.30 13.00 14.00
16.00
18.00 19.00
20.00 20.30 21.00 23.40
Dnevnik, vremenska napoved, horoskop, prometne informacije Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn - Cle-menza
Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: Il Capitano Nemo e la citta sommersa (pust., VB, '69, r. J. Hill, i. R. Ryan)
Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi
Nan.: Star Trek Enterprise - Il test Nan.: Jag - Avvocati in divisa - Fi-glia di nessuno Dnevnik
Variete: Crozza Italia Exclusive Nan.: Crossing Jordan Aktualno: Malpelo
(t Slovenija 1
7.00, (8.00, 9.00, 15.00) Poročila 7.10, (8.10) Dobro jutro 9.05 Risana nan.: Ana z zelene domačije 9.30 Pod klobukom (pon.) 10.05, (18.40) Risanka 10.15 Dok. nan. o živalih 10.20 Nad.: Novi jutri 10.50, (11.05) Dok. oddaja 11.35 Omizje: Stranke o letu 2008 (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.15 Tv serija: Začnimo znova 13.50 Kviz: Piramida 15.10 Mostovi - hidak 15.45 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič 16.10 Kratki dok. film: Požar 16.25 Enajsta šola
17.00 Novice, slovenska kronika, športne
vesti, vremenska napoved 17.30 Štafeta mladosti 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanka: Edo in medo 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.55 Dok. serija: Komunizem - Zgodovina iluzije 20.50 Tednik
22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Odd. o kulturi: Osmi dan 23.35 Film: Mozaik življenja
(t* Slovenija 2
Infokanal
(11.00, 14.05) Tv prodaja (00.55) Zabavni infokanal Omizje: Ko se decembra zgosti čas (pon.)
Otroški infokanal Aktualno (p.) (20.00) Dok. oddaja Prvi in drugi (p.) Tarča (p.) Pomagajmo si Evropski magazin Ruhpolding: Svetovni pokal v biatlonu, štafete 4x7,5 km, moški, vmes poročila Zapojte z nami
Godbeno društvo rudarjev iz Idrije
Pesem kamna
Ljubljana: Evroliga v košarki, moški - Union Olimpija vs. Žalgiris Nad.: Jasnovidka Film: Felice, Felice
7.00 9.00, 9.30, 9.10
11.30 12.25 12.50, 13.45 14.40 16.10 16.40 17.15
19.05 19.20
19.45 20.35
20.30 23.10
14.20 Iz arhiva po vaših željah 15.10 Potopisi 15.40 Dok. oddaja: Sissi 16.40 Odmev 17.10 Pogovorimo se o... 18.00 Evropski magazin (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.55 Dokumentarec 20.25 Avtomobilizem 20.40 Košarka: Evroliga - Union Olimpi-
ja vs. Žalgiris 21.30 Vsedanes - Tv dnevnik 21.45 Košarka: Evroliga - Union Olimpi-
ja vs. Žalgiris 22.30 Primorska kronika 22.50 Izostritev 23.25 Primorski mozaik 0.00 Vremenska napoved 0.05 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
10.30 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 11.00 Videostrani
17.00 Odprta tema: Agrarne skupnosti
Slovenije 18.00 Mladi upi 18.40 Video spot meseca 18.45 Rally magazin 19.15 Mladi @-a+e 19.55 EPP
20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Spomini borcev 21.30 Naj viža 22.45 Kulturni utrinek (pon.) 23.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 23.30 Videostrani
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti
RADIO TRST A
7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napoved-nik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Drago Jančar: Severni sij (17. nad.); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.30 Rock roko umije.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di va-canza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled slovenskega tiska; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon;
23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.40 Malčki o...; 13.45 Smučarski skoki Innsbruck; 14.00 Kulturne drobtinice 15.10 Radio napoveduje; 15.30 DIO 16.05 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30: 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež
SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Z našimi opernimi umetniki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda in medigra; 16.30 Mladi virtuozi; 17.10 Festival stare glasbe; 18.30 Izšlo je; 18.50 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O
Primorski dnevnik je včlanjen
v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Četrtek, 10. januarja 2008
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
Ô
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
ÔC
Ùa
močan dež
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
močan
sneg

topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona
vremenska slika
TRBIŽ O
-5/5
O -7/3
KRANJSKA G.
ČEDAD O VIDEM O 2/10 1/11

CELOVEC
O -4/3
O
TRŽIČ
-1/4 _ O
KRANJ
O
GRADEC
-5/3
o-4/3
S. GRADEC
CELJE -2/6
o „
MARIBOR
o-3/5
M. SOBOTA
O-3/3
PTUJ
O
A
O
LJUBLJANA	W
O PORDENON = GORICA n O N. GORICA	1/5	N. MESTO 0/6
0°1ICA O 2/8	POSTOJNA	O
ZAGREB -1/4
O
O 1/4
KOČEVJE
\° .ov
ČRNOMELJ
REKA 8/10
^NAPOVED ZA DANES
Povečini bo spremenljivo, več sončnega vremena bo v Alpah, ob morju pa bo prevladovalo vlažno in bolj oblačno vreme. V južnejših nižinskih predelih in ob morju bo predvsem ponoči zamegljeno.
V severno in vzhodni Sloveniji bo občasno delno jasno, drugod povečini oblačno. Ponekod na zahodu bo občasno ro-silo ali rahlo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, v alpskih dolinah do -7, ob morju okoli 4, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 9 stopinj C.
Danes bo v nižjih slojih pritekal od zahoda vlažen zrak. Jutri se bo našim krajem približala atlantska fronta, ki bo proti nam preusmerjala zelo vlažen sredozemski zrak.
Nad severozahodno in severno Evropo je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in postopno bolj vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.40
Dolžina dneva 8.56.
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 9.07 in zatone ob 18.50.
A
BIOPROGNOZA
Vremenska obremenitev se bo danes postopoma krepila, v drugi polovici dneva bo veliko ljudi imelo z vremenom povezane težave, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na petek bo moteno.

MORJE
Morje mirno, temperatura morja 9,3 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.42 najnižje -10 cm, ob 10.17 najvišje 41 cm, ob 17.15 najnižje -60 cm.
Jutri: ob 0.00 najvišje 35 cm, ob 5.25 najnižje -10 cm, ob 10.48 najvišje 35 cm, 17.47 najnižje -55.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............ 3 2000 m...........-1
1000 m............6 2500 m ...........-3
1500 m............1 2864 m...........-4
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5.
O
GRADEC
-3/7
TOLMEČ O
-a/s
TRBIŽ O
-4/4
O -4/5 KRANJSKA G.

ČEDAD O VIDEM O 4/-1 ,-s
a/0
CELOVEC
O -2/4
TRŽIČ U
0/6 O
KRANJ
o-1/8
S. GRADEC
MARIBOR
O 1/10
M. SOBOTA
O 2/9

CELJE 2/9 O
PTUJ
O ,


O PORDENON
4/-1
O <J
LJUBLJANA
GORICA n O N. GORICA 3/7 V	N. MESTO 2/9
GO 0 4/8 POSTOJNA v	O
6/0	w 4/8	Oi/fi
rn
ZAGREB 0/10 O
(NAPOVED ZAJUTRI
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Pretežno oblačno bo, na Trbiškem bo v dopoldanskih urah predvidoma še nekaj sončnega vremena. Čez dan se bodo v vzhodnih predelih in v predalpah začele pojavljati prve šibke padavine, ki se bodo nato razširile.
Jutri bo na severovzhodu še delno jasno, drugod pa bo oblačno. V zahodnih in deloma v osrednjih krajih bo občasno rahlo deževalo. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter.
velika britanija - Stoletnica rojstva pisatelja lana Fleminga
J. Bond na znamkah
ženske - Raziskava podjetja Clinique
Mehičanke nore na zunanji videz
LONDON - Britanska pošta je v torek izdala zbirko poštnih znamk, posvečenih slavnemu vohunu, ljubitelju žensk in martinija Jamesu Bondu. Vzrok je stoletnica rojstva njegovega avtorja, pisatelja Iana Fleminga. Zbirka obsega šest serij, na njih pa so upodobljene naslovnice uspešnih Flemingovih romanov: Casino Royale, Dr. No, Goldfinger, Diamanti so večni, Samo za tvoje oči in Iz Rusije z ljubeznijo. Dela so bila objavljena med letoma 1953 in 1960, poroča francoska agencija AFP. Ian Fleming se je rodil v Mayfairu v središču Londona leta 1908. Umrl je za posledicami srčne kapi leta 1964. Star je bil 56 let. (STA)
zda
G. Bush bo pisal svoj blog
WASHINGTON - Vsi to počnejo, zakaj ne bi še Bela hiša? Team ameriškega predsednika George a Bus ha se je od lo čil, da se bo pridružil blogovski skupnosti in namerava v okviru turneje ameriškega predsednika po Bližnjem vzho du, ki jo je ame riš ki pred sed -nik pričel včeraj, redno pisati prispevke v svoj blog.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Dana Perino je tako po poročanju ameriške tiskovne agencije AP napovedala, da bo blog nosil naslov Zapiski s potovanja po Bližnjem vzhodu.
Bush bo v okviru svoj e bliž-njevzhodne turneje obiskal Izrael, palestinska ozemlja, Kuvajt, Ba-hrajn, Združene arabske emirate, Savdsko Arabijo in Egipt. Blog bo mogoče najti na spletnem naslovu www.whitehouse.gov. Kdo ve, mogoče se bo Bush izkazal za dobrega blogarja, ko pa drugače peša.
DUNAJ - Dve od treh žensk sta prepričani, da lepa zunanjost olajša življenje. Največji pomen zunanjosti dajejo Mehičanke, medtem ko Nemke in Japonke zunanjosti pripisujejo manjši pomen, je razkrila javnomnenjska raziskava kozmetičnega podjetja Clinique, ki so jo opravili med 9800 ženskami iz 12 držav.
V raziskavi so sodelovale ženske iz Kitajske, Nemčije, Indije, Italije, Japonske, Južne Koreje, Mehike, Rusije, Južnoafriške republike, Španije, Velike Britanije in ZDA. Med Mehičankami je kar 94 odstotkov vprašanih menilo, da je najpomembnejša zunanjost, sledijo pa Južnoafričan-ke in Indijke. Med Nemkami je bilo takšnih 78 odstotkov, najmanjši odstotek (65 odstotkov) pa so dosegle Japonke.
Številne vprašane so tudi menile, da so najlepše ženske na svetu doma prav v njihovi državi, posebno to velja za Italijanke, Rusinje in Indijke. Drugačnega mnenja so ženske v Nemčiji, Veliki Britaniji,
na Japonskem in ZDA; za Britanke in Američanke so tako najbolj atraktivne Italijanke, Rusinje pa najbolj občudujejo Japonke in Korejke.
Za Američanke je lepotni idol kraljica pogovornih oddaj Oprah Winfrey, pri Nemkah je na najvišjem mestu Heidi Klum, Angelina Jolie pa je naredila največji vtis na Azijke. Pri Britankah je največ točk dobila igralka Kate Winslet, za Italijanke pa lepotni ideal predstavlja manekenka Martina Colombari.
Da lahko kozmetika dela čudeže oziroma, da dobra nega pomeni tudi lepo kožo, so najbolj prepričane ženske v Južnoafriški republiki (92 odstotkov), v Nemčiji pa jih v učinek kozmetike verjame 74 odstotkov. Med kozmetičnimi izdelki je pri Nemkah in Italijankah najbolj priljubljena maskara, Španke in Južnoafričanke si življenja ne morejo predstavljati brez parfuma, šminka pa je favorit pri Američankah. (STA)