Deželni tajnik SSk Damijan Terpin se zavzema za volilni dogovor z Demokratsko stranko /3 Transalpina - trg Evrope med Goricama ne bo postal krožišče Carlo Sigliano zapustil operativno vodenje skupine Stock, a ostaja predsednik tržaškega podjetja /4 Primorski ČETRTEK, 10. JANUARJA 2008 Št. 8(19.098) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Bush igra zadnje karte Martin Brecelj Medtem ko se je v ZDA že povsem razvnela tekma za osvojitev Bele hiše, se njen sedanji stanovalec George W. Bush mudi na daljšem potovanju po Bližnjem vzhodu in arabskih državah. Včeraj je prispel v Izrael ter se sestal s predsednikom Šimonom Peresom in s premierom Ehudom Olmer-tom, danes se bo na Zahodnem bregu srečal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, pot pa ga bo v naslednjih dneh vodila še v Kuvajt, Bahrajn, Združene arabske emirate, Savdsko Arabijo in Egipt. Bush želi s svojo turnejo podpreti nadaljevanje izraelsko-pale-stinskega mirovnega procesa, ki je na nedavni konferenci v Annapo-lisu dobil novega zagona, ter pridobiti zanj jasnejšo podporo arabskega sveta, ob tem pa skuša tudi utrditi ameriško-arabsko fronto proti Iranu, ki je postal glavni nasprotnik ameriške strategije v tej regiji. Za sedanjo ameriško administracijo sta Bližnji in Srednji Vzhod velikega pomena. ZDA so tu pod Bushevim vodstvom bolj kot drugod po svetu skušale enostransko uveljaviti svoje geopolitične in ge-oekonomske interese, izkoriščajoč dejstvo, da so po zlomu Sovjetske zveze postale edina svetovna velesila. To je resnični vzrok za iraško vojno. Toda naletele so na nepričakovane ovire in težave, tako da se je naposled hudo omajal celo njihov status edine svetovne velesile, Bush pa tvega, da bo v zgodovini zapisan kot poraženec. Prav zaradi tega leto dni pred iztekom svojega drugega (in zadnjega) mandata skuša z včeraj pričeto turnejo zaigrati še zadnje karte. obisk - Ameriški predsednik je včeraj prispel v Izrael Bush na turneji po Bližnjem vzhodu V Jeruzalemu potrdil podporo mirovnemu procesu in napadel Iran neapelj - Zahtevna naloga za bivšega šefa policije Komisar za odpadke De Gennaro obljublja učinkovito ukrepanje NEAPELJ - Izredni vladni komisar za odpadke Gianni De Gennaro je včeraj nastopil funkcijo in obljubil hitro in učinkovito ukrepanje. Čaka za v vsakem primeru zelo zahtevna naloga. Včeraj ne poročajo o incidentih, pač pa se odpadki kopičijo vsepovsod. Tudi na otoku Ischia (foto Ansa), kjer so tamkajšnji župani sprejeli gradnjo ene od treh sežigalnic za odpadke s pridobivanjem energije. Na 6. strani JERUZALEM - Ameriški predsednik George Bush je včeraj prispel na obisk v Izrael, kjer je začel osemdnevno turnejo po Bližnjem vzhodu in arabskih državah. Ob prihodu na letališče v Tel Avivu je Bush dejal, da vidi novo priložnost za mir na Bližnjem vzhodu. Na srečanjih s predsednikom Šimonom Peresom in s premierom Ehudom Ol-mertom v Jeruzalemu je med drugim potrdil svoje kritično stališče do Irana, češ da predstavlja grožnjo za mir v regiji. Ne kaj ur pred pri ho dom ame riš -kega predsednika pa so palestinski skrajneži z raketami obstreljevali izraelsko ozemlje. Skrajna islamska organizacija Islamski džihad je sporočila, da je bilo obstreljevanje odziv na Bushev obisk. Na 18. strani V Percotu izbrali dobitnike letošnjih nagrad nonino Na 3. strani Za slovenskega predsednika Türka zunanja politika ena sama Na 5. strani Trst: dnevi odprtih vrat na slovenskih višjih srednjih šolah Na 8. strani Annamaria Percavassi o Trst film festivalu Na 10. strani ZDA - Primarne predsedniške volitve V New slavila Hampshireu Hillary Clinton NEW YORK - Newyorška senatorka Hillary Clinton je v torek na primarnih demokratskih strankarskih volitvah v New Hampshireu premagala zmagovalca zborovanj v Iowi, temnopoltega senatorja iz Illinoisa Baracka Obamo. Clintonova je med demokrati osvojila 39 odstotkov glasov, Obama pa 37 odstotkov. Ti izidi so postavili na laž predvolilne napovedi, ki so obljubljale zmago Oba-mi. Pri republikancih pa je v skladu z napovedmi zmagal senator iz Arizone John McCain. Na 18. strani smučanje - Denise Karbon Južna Tirolka rada zapoje nekaj verzov Mamelijeve himne 2 Četrtek, 10. januarja 2008 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Lončeni vrč med dvema železnima Jo2e Pirjevec »Dragi profesor, kako ste? Kako napreduje vaše delo in raziskave? Ste preživeli prijeten božič? Jaz sem zelo utrujena, ne samo zaradi študija, temveč tudi zato, ker vsak dan manifestiramo proti oblastem, ki zagovarjajo upepeljevalnike in odlagališča za smeti. Na žalost ne gre več za emergenco, temveč za pravo katastrofo okolja: bolezni vseh vrst in rakasta obolenja so vedno bolj pogosta zaradi stru pe nih sme ti, ki so na ko pi če ne ali za -kopane na našem ozemlju. Kot alternativo upepeljevalniku zahtevamo učinkovit načrt, po katerem naj bi nabirali smeti na selektiven način. Toda to ni v soglasju z gospodarskimi interesi in z interesi camorre. Nihče nas ne posluša, a gremo naprej. Toda dovolj o tem. Pišem vam, ker vam želim poslati intervju in vam voščiti srečno novo leto.« Uboga Angela. Preteklega septembra je po nasvetu svojega profesorja na univerzi v Neaplju stopila v stik z mano, ker pripravlja diplomsko nalogo o vlogi medijev v času jugoslovanskih vojn. Pri tem je uporabila tudi moje knjige in me je zato prosila, da bi se srečala in poglobila nerešene probleme. Pozneje je opus ti la mi sel, da bi priš la v Trst, in mi predlagala, da mi po elektronski pošti pošlje nekaj ključnih vprašanj. Tako je z zgoraj nave de nim pis mom tu di sto ri la in jaz sem ji ob koncu leta odgovoril. Od takrat pa je vse tiho. Očitno jo je boj za varstvo okolja tako angažiral, da nima časa za kaj drugega. Ko sledim po televiziji dramatičnemu razvoju dogodkov v Neaplju in okolici, jo povsem razumem, čeprav sem v dvomu, ali bi selektivno nabiranje smeti zares zadostovalo za premostitev katastrofe, o kateri govori. Kajti problem ni samo v tonah in tonah smeti, ki so se nakopičile na ulicah Neaplja in drugih mest Kampanje, ni le v pomanjkanju upe-peljevalnikov in primernih odlagališč, pomen je v šibkosti civilne družbe, tako tipične za južno Italijo. O vzrokih tega fenomena, ki ga spremlja samopašna oblast camorre, 'ndrang-hete, sacre corone unite in mafije, bi lahko razpravljali v nedogled, saj ni povsem jasno, ali je socialna odgovornost v deželah južno od Rima tako na psu, ker se je tam najkrepkeje ohranil starorimski klientelizem, ali pa zato, ker Piemont v času združevanja Italije ni znal ustvariti v kraljestvu dveh Sicilij pogojev za liberalni razvoj lokalnega političnega življenja. Gre vsekakor za vprašanja, ki niso samo akademska, saj je očitno, da zadevajo posredno ali neposredno celo Italijo in pogojujejo tako njeno notranjo kot zunanjo politiko. Dejstvo, da je organizirani kriminal največje italijansko podjetje, ki s svojimi ekonomskimi dosežki daleč presega FIAT ali katerikoli drug industrijski gigant, vsebuje tudi naslednje sporočilo: Italija si ne more privoščiti propada trgovine s kokainom in drugimi mamili (da o poslih s smetmi niti ne govorimo), če noče pah ni ti v be do na tiso če in ti so če dru žin in po vzro či ti so ci al ne kri ze, ki bi je ob las ti ne mogle obvladati. Roberto Saviano ima prav, ko v svoji »Gomorri«, ki jo je New York Times pred kratkim uvrstil med sto najpomembnejših knjig prejšnjega leta, opozarja na splet po li ti ke, »le gal ne ga« go spo dar stva in kriminalnih združb ter ugotavlja, da imamo opravka z državo, v kateri zakonitost temelji na nezakonitosti. Kot piše v torkovi številki International Herald Tribune, v Italiji »večina ljudi še vedno dobi službo s pomočjo sorodnikov, znancev ali pomembnih osebnosti...To pomeni, da delo ni pravica, temveč koncesija nekoga, ki je močnejši. In če prosiš za priporočilo, se postavljaš v položaj vazala bolj kot polnopravnega državljana«. Ta situacija ima tudi mednarodne razsežnosti, ki so za nas še posebej pomembne. Kajti naivno bi bilo misliti, da bi nezdrave razmere sodobne Italije ne vplivale tudi na njeno zunanjo politiko. Očitno je, da ima italijanski kriminal močne povezave na Balkanu, in da je v tem smislu nestabilnost omenjenega prostora v njegovo korist. V primežu teh sosedov smo Slovenci v nezavidljivem položaju lončenega vrča med dvema železnima, da uporabim znano metaforo Alessandra Manzonija. VREME OB KONCU TEDNA Oblačno s padavinami, predvsem v sredogorju pa tudi obilno sneženje Darko Bradassi Po res dolgem času priteka proti nam ob prevladujočih zahodnih tokovih vlažen atlantski zrak. Vremenska slika bolj spominja na november kot na januar, toda ne smemo pozabiti, da sta bila minuli oktober in november prej celinska kot atlantska in da bodo zato sedanje padavine več kot dobrodošle. V zadnjih mesecih so bile namreč količine padavin povsod zelo skromne. Nad Atlantikom je nastalo obsežno in globoko ciklonsko območje, kakršnih že dolgo ne pomnimo, s tremi središči, v katerih se je zračni tlak spustil tudi pod 970 hPa. Proti nam se pomikajo vremenske fronte. Prva izrazitejša fronta bo dosegla naše kraje v soboto in v noči na nedeljo, drugo pa pričakujemo v začetku prihodnjega tedna, predvidoma v torek. Zrak pa je v teh dneh že itak tako nasičen z vlago, da bo tudi pred sobotno fronto predvsem v nižinah prevladovalo oblačno in vlažno vreme, ponekod tudi z občasnimi manjšimi padavinami. V gorah bo od časa do časa morda posijal tudi kakšen sončni žarek. Glavnina padavin pa bo nad našimi kraji od noči na soboto do noči na nedeljo. Izrazita višinska dolina z vlažnim atlantskim zrakom bo dosegla naše kraje v soboto zvečer. Ob njej bo nad Ligurskim morjem nastal prizemni ciklon. Začele se bodo pojavljati padavine, ki se bodo v petek ponoči in v soboto okrepile. Največ jih bo v Alpah in v pre-dalpah, kjer bodo padavine povečini močne, ponekod v Karniji lahko obilne. V prvem delu poslabšanja bo zapihal jugozahodni veter, nato med prehodom fronte jugovzhodnik. Proti nam bo pritekal zmerno topel in zelo vlažen zrak. Temperature se bodo zadrževale za kako stopinjo nad dolgoletnim povprečjem. Nič-ta izoterma bo povečini nad okrog 1600 do 1800 m , v zadnjem delu padavinskega območja pa se bo spustila za kakih 300 do 400 m. Meja sneženja bo povečini nad okrog 1200-1500 m, ob povečani jakosti padavin lahko nekaj sto metrov nižje, proti koncu padavin pa se bo spustila do okrog 1000 m. Padal bo v glavnem težak in vlažen sneg, zato kjer bo vseskozi snežilo, bodo količine izdatne. Snežna odeja se bo predvsem v višjih predelih občutno povečala. Ob drugi fronti, ki bo naše kraje prešla v začetku prihodnjega tedna se bo meja sneženja predvidoma nekoliko spustila in je nadvse verjetno, da bo snežilo tudi v manj visokih smučarskih središčih naše dežele. Danes bo v nižinah in ob morju povečini pretežno oblačno in vlažno z možnostjo občasnih manjših krajevnih padavin ali rosenja. Ponekod se bo lahko večji del dneva zadrževala nizka oblačnost. Več sončnega vremena bo v gorah. Jutri bo povečini oblačno z občasnimi šibkimi padavinami. Ob morju bo zapihal jugozahodni veter, ki bo ponoči obrnil od jugovzhoda. Padavine se bodo ponoči okrepile. Največ jih bo v alpskem in predalpskem pasu. V soboto bo pretežno oblačno z občasnimi zmernimi do močnimi padavinami. Predvsem v Karnijskih predalpah in Alpah bodo lahko padavine obilne. V nedeljo čez dan se bo, kot kaže, vreme postopno izboljšalo in bo predvidoma zapihala burja. Na sliki: nad alpskim območjem in pri nas je v decembru povečini padla manj kot polovična količina dolgoletnih padavin. slovenija - V zadnji številki revije 2000 govor o spravi Spomenka Hribar se sprašuje, kakšen je rezultat 30 let dela LJUBLJANA - V zadnji številki revije 2000 je tematski blok posvečen možnostim sprave. Svoja videnja so podali Bert Pribac, Vlado Šav, Peter Kovačič Peršin in Spomenka Hribar. Slednja se je na včerajšnji predstavitvi vprašala, ali se temi sprave že 30 let posveča zaman. Kot je dejal urednik revije Kovačič Peršin, je slovenska sprava vedno aktualna tema, ki jo spremlja nekaj mračnega, tudi zaradi tega, ker se zdi, da "levica" in "desnica" nikakor ne zmoreta priti skupaj. Sprava ne pomeni poenotenja mnenj, je povedal Kovačič Peršin, temveč gre za spoštovanje različnosti, oziroma, kot je dejala Hribarjeva, dopuščanje mnenja drugega. Ko je bila Hribarjeva, ki je bila prva, kije po Edvardu Kocbeku spregovorila o povojnih pobojih, povabljena, naj s prispevkom sodeluje v reviji, je, kot je povedala, začutila nekakšno utrujenost. Hribarjeva že 30 let poziva k spravi, zato ni več vedela, kaj novega naj pove. Potem pa je lanskega oktobra spremljala televizijsko Omizje o procesu zoper škofa Rožmana. Zazrla se je v pogled škofa Franca Perka, kako je gledal predsednika zveze borcev Janeza Stanovnika; to je bil "pogled, ki ubija". Njen prispevek v reviji je zato, kot je pojasnila Hribarjeva, zelo oseben, prizadet. Po oddaji se je vprašala, ali si je 30 let prizadevala zaman, ter ali je šlo vse v nič. Potolažila se je z dejstvom, da po letu 1990 lahko spregovorijo tudi tisti, ki so bili v prejšnjem režimu potisnjeni v politično podzemlje. Včasih je sicer njihovo sovražnost težko poslušati, tako Hribarjeva, toda, naj govorijo, naj pride na dan, da bo morda na koncu "lahko izzvenelo v prazno". Levica v svojih izjavah nikakor ni nedolžna, toda sovražnost izraža v veliko manjši meri kot desnica. Spomenka Hribar na letošnjem majskem srečanju v Slovenskem klubu v Trstu KROMA Tej Hribarjeva tudi zameri, da nikakor ne prizna, da je bilo sodelovanje z okupatorjem moralno sporno, da ni bilo pasivno, ampak aktivno. Hribarjeva kot uspeh naprezanj njenih somišljenikov vidi tudi v tem, da se je končno vzpostavila pieteta do mrtvih, toda, kot je ugotovila po ogledu Omizja, je do sprave, kot si jo je zamislila, še zelo daleč. Sprava pa je, kot je povedal Bert Pribac, na nek način dosežena v Avstraliji. Tja so se zatekli ljudje, "ki so delovali na nasprotnih straneh". Sam, kije "bolj levo usmerjen", je v Avstraliji preživel 43 let. Zaradi izjav nasprotnemu taboru, češ, naj prizna, da je izgubil vojno, so mu večkrat grozili, toda čez čas so izseljenci začeli sodelovati - predvsem na kulturnem področju - ter se pogovarjati. Pribac spravo razume kot dialog brez sovraž-nos ti. Kot je še povedal Kovačič Peršin, prispevek Šava prinaša neobremenjen, morda najbolj objektiven pogled Primorca, ki na obravnavane dogodke gleda nekoliko drugače kot nekdo iz osrednje Slovenije. (STA) ljubljana - Živalski vrt Prostore za Simpanze in volkove bodo obnovili LJUBLJANA - Ljubljanski živalski vrt bo začasno omejil možnost za ogled šimpanzov in volkov. V pripravi je začasna sanacija bivališč za te živali do te mere, da bo ogled možen v najkrajšem času. Njeno financiranje bo zagotovila Mestna občina Ljubljana iz intervencijskih sredstev, so sporočili iz Živalskega vrta Ljubljana. Sanacija ograde za volkove naj bi bila končana do konca februarja. Pri tem je treba zagotoviti možnost za ločevanje volkov in ustreznejša zaklonišča ter počivališča. Sanacijska dela na prostoru za šimpanze pa bodo končana predvidoma spomladi. S to sanacijo naj bi povečali velikost bivalnih prostorov in šimpanzom tudi zagotovili naravno svetlobo skladno z odredbo o bivalnih razmerah in oskrbi živali prosto živečih vrst v ujet-niš tvu. Živalski vrt Ljubljana je dovoljenje za prikazovanje živali javnosti prvič prejel 30. decembra 2005. Agencija za okolje je po ogledu živalskega vrta ugotovila, da v splošnem izpolnjuje pogoje za izdajo dovoljenja za prikazovanje živali javnosti, pomanjkljivosti pa je ugotovila v ogradah za volkove in šimpanze. Dovoljenje za prikazovanje živali v živalskem vrtu se lahko sicer izda največ za deset let, zaradi omenjenih pomanjkljivosti pa je bilo izdano le za dve leti, so še sporočili iz Živalskega vrta Ljubljana. Agencija za okolje pa je v torek sporočila, da je živalskemu vrtu za pet let podaljšala dovoljenje za zadrževanje živali prosto živečih domorodnih in tujerodnih vrst v ujetništvu. Toda šimpanzov in volkov ni dovoljeno prikazovati javnosti, ker živalski vrt ne izpolnjuje vseh pogojev za to. (STA) Volkovi v ljubljanskem živalskem vrtu bodo do konca februarja dobili nove prostore / ALPE-JADRAN Četrtek, 10. januarja 2008 3 percoto - Izbrali letošnje dobitnike nagrad nonino Priznanja za pariške novinarje Trevorja, Šahidovo in Thiepa Svečana podelitev priznanj bo 26. januarja v znani videmski žganjarni PERCOTO - Še enkrat so s pogledom široko uprtim v svet pri furlanski družini Nonino razglasili letošnje zmagovalce že triintridesete prestižne nagrade po vrsti. Pomembna priznanja za življenjsko delo bodo tudi to krat ob šla svet in na gra di la na po -re in vztrajnost kulturnih, gospodarskih, socialnih in drugih osebnosti. Žirija, ki ji je letos predsedoval Nobelov nagrajenec za literaturo Vi-diadhar Surajprasad Naipaul, je osrednjo nagrado 2008 podelila Maison des Journalistes, se pravi Domu preganjanih novinarjev v izgnanstvu, s sedežem v Parizu, ki so se v prizadevanjih za dosledno izvajanje svojega poklica in v skladu s svojimi ideali izselili iz politično kompromitira-nih območij na tuje. Pariški dom je sicer nastal ob sodelovanju preganjanih predstavnikov medijev in tistih, ki so svoj poklic lahko izvajali svobodno, a so se iz so li dar nos ti do ko le gov od lo -čili za ustanovitev in upravljanje francoskega sedeža. Nagrado bo izročil fran cos ki so ci o log Ed gar Mo rin. Med na rod na na gra da no ni no 2008 pa bo to krat od po to va la na ir -ska tla. Prejemnik vidnega priznanja, ki so ga v prejš njih le tih do de li li pi -sateljem, pesnikom, mirovnikom in dru gim pred stav ni kom iz vse ga sve -ta, bo do iz ro či li ve li ke mu so dob ne -mu dub lin ske mu kro nis tu in iz red ne -mu za pi so val cu so dob ne druž be, ali kot jo tudi večkat imenujejo comedie humaine, Williamu Trevorju. Na gra do mu bo iz ro čil še en ir ski pi -satelj, John Banville. Nagrada nonino 2008, učitelju našega časa pa bo šla Palestinki Leili Ša hid, ki se že vrs to let bo ri za mir na Bliž njem Vzho du in je hkra ti tu di pa -lestinska veleposlanica v Bruslju. Ša-hidovi bo nagrado izročil eden osrednjih svetovnih gledaliških režiserjev in član žirije nonino, Peter Brook. Na-zad nje pa so do de li li še na gra do Ri -sit d'Aur, ki je do danes šla vselej italijanskim nagrajencem, letos pa jo bo dobil vietnamski pisatelj Nguyen Huy Thiep, od nekdaj navezan na tradicijo in značilnosti vietnamske zemlje, hkra ti pa tu di naj bolj po znan vi et -namski pisatelj v tujini. Tudi to nagrado bo izročil član žirije, tržaški pisatelj Claudio Magris. Letos so žirijo poleg Naipaula in Magrisa sestavljali še Adonis, Peter Bro ok, Ulderico Bernardi, Luca Cen-da li, An to ni o Da ma si o, Em ma nu el Predsednik ŽIRIJE Naipaul WILLIAM TREVOR Claudio Magris Le Roy Ladurie, Norman Manea, Morando Morandini, Edgar Morin, Giulio Nascimbeni, Ermanno Olmi, Nguyen Huy THIEP John Banville in James Lovelock. Podelitev nagrad bo 26. januarja, potekala pa bo v znamenju izjemnega Leila Šahid sprejema in praznika, ki ga vsako leto prirejajo na sedežu furlanske žga-njarne v Percotu. Družina najznamenitejših svetovnih proizvajalcev žganja že več kot četrt stoletja nagrajuje zaslužne posamez ni ke in sku pi ne, ki so se ta ko ali drugače odlikovali s svojim prizadevanjem. Značilnost nagrad, ki jih od vsega začetka podeljuje za to imenovana žirija kulturnikov, pa je v prete-klos ti že več krat do ka za la zre le in dalj no vid ne iz bi re, saj so šte vil ni pre -jemniki nonina kasneje prejeli tudi Nobelovo nagrado. (Iga) delovna skupnost alpe-jadran - Tridesetletnica ustanovitve Za jubilejno leto 2008 pripravili celo vrsto prireditev ŽELEZNO - Pod predsedstvom predsednika Delovne skupnosti Alpe-Jadran, deželnega glavarja avstrijske zvezne dežele Gradiščanske Hansa Nies sla, so v zad njih dneh pre te kle ga leta v Stegersbachu položili temelje za »jubilejno leto« 2008, ki bo potekalo pod geslom »30 let Alpe-Jadran«. V jubilejnem letu 2008 je načrtovanih več pomembnih prireditev: aprila bo kraj Gussing na Gradiščan-skem pri zo ri šče alp sko-jad ran ske ga šolskega športnega srečanja in v žu-paniji Vas (Madžarska) bodo potekale mla din ske po let ne igre, za ka te re je doslej prispelo že okoli 1.200 prijav! Jeseni pa bo nadaljnji višek alp-sko-jad ran sko vin sko tek mo va nje na Gra di ščan skem. Na ju bi lej nem ple -narnem zasedanju pa naj bi bili zastopani tudi sestrski organizaciji »De lov na skup nost Alp« in »De lov -na skup nost ob do nav skih de žel«. »Mirovni projekt Evropa se lahko ohrani le s kulturno in z jezikovno razno- Hans Niessl likostjo. Prav za mladino pa je šport gonilna sila tega sodelovanja,« je na zasedanju ugotovil deželni glavar Niessl, generalni sekretar delovne skupnosti Hellwig Valentin pa je s ponosom pristavil, da je njegova organizacija samo v letu 2007 izvedla kar 45 prireditev. Pri tem se samo športnih dogodkov leto za letom udeležuje povprečno 2.500 mladih. Posebej pomembna tema so za deželnega glavarja Nissla strateški projekti. Ob tem je postavil v ospredje zaščito podnebja in v tej zvezi pospeševanje korišče- nja obnovljivih virov energije. »Gradiščan-ska je na najboljši poti, da na področju oskrbe z električnim tokom postane energetsko neodvisna regija. Trenutno deluje v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran enajst projektnih skupin in ena strokovna skupina,« je še poudaril Niessl. Na plenarnem zasedanju je bila soglasno sprejeta tudi resolucija z naslovom »Soočati se z izzivom razširjene Evrope«. V njej se Delovna skupnost Alpe-Jadran opredeljuje za preverjanje spoznanj Inter-reg IIIB projekta »MATRIOSCA AAP« in za ukvarjanje z vprašanjem, ali bi bil pravni instrument »Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS)« primerno orodje za realizacijo projektov, ki jih sofinancira Evropska unija. Da je Delovna skupnost Alpe-Jad-ran očitno zanimiva tudi izven meja sedanje Evropske unije, pa je pokazal obisk delegacije iz ukrajinske pokrajine Černov-ci pod vodstvom namestnika pokrajinskega predsednika Viktorja I. Pavljuka na zasedanju na Gradiščaskem. (Lukan/DSAJ) volitve v fjk Liga bo šla sama? Manuela Dal Lago ARHIV VIDEM - »Ne izključujem samostojnega nastopa Severne lige na deželnih volitvah.« Izredna komisarka Lige za Furlanijo-Julij-sko krajino Manuela Dal Lago še naprej zagovarja neke vrste ekvi-distanco med desno sredino in Riccardom Illyjem. Na eni strani Dal Lagova pozdravlja programska izhodišča gibanja Liberaidea (vodi ga nesojeni predsedniški kandidat desne sredine Edi Snaidero), po drugi pa javno hvali predsednika Dežele. Zadnja njena pohvala se nanaša na potezo deželne vlade, da vloži priziv na ustavno sodišče proti državnemu finančnemu zakonu. »Naše osrednje vodilo za volitve je program, drugo nas ne zanima,« pravi Dal Lagova. O imenih predsedniških kandidatov noče govoriti, vsem pa je znano, da Bossijeva stranka ne mara Renza Tonda, za katerega se ob podpori Nacionalnega zavezništva ogreva Forza Italia. Od no si med Li go in Ton -dom so bili vedno slabi. Ko je bil Tondo predsednik deželnega odbora je večkrat prišel v polemiko z ligaši, do odkritega spora pa je prišlo, ko se je Dom svoboščin leta 2003 opre de lil za pred sed niš -ko kandidaturo Alessandre Guerre. Tondo, ki je odstopil z mesta predsednika Dežele in je potem odstop preklical, je bil takrat zelo užaljen in ni nikoli »prebavil« kandidature Guerrove. Zato je težko, da bo v tej pogojih Liga spre je la mo re bit no Ton do vo predsedniško kandidaturo. Zadnjo in odločilno besedo pa bo, kot vedno, tudi tokrat imel Umberto Bossi. Zato je možno, da bo desna sredina svojega kandidata izbrala v Rimu ali pa v Arcore-ju, kjer ima Silvio Berlusconi vilo. udc - Zakon 194 Predlog o prostovoljcih v posvetovalnicah TRST - Moralna vprašanja in polemike o prostovoljni prekinitvi nosečnosti ali umetnem splavu še vedno burijo duhove. Potem ko se je znova vnela afera o zakonu 194, so se oglasili tudi svetniki deželne des no-sre din ske stran ke UDC in predlagali, naj v družinskih posvetovalnicah deluje več t.i. »protis-plavnih« prostovoljcev, se pravi prostovoljcev, ki menijo, daje prekinitev nosečnosti nezakonita. Deželni svetniki UDC so podprli zahtevo kardinala Camilla Ruini-ja o posodobitvi oziroma spremembi zakona glede na današnji znanstveni napredek, ki naj bi omogočal zarodku življenje že pred določenim dvanajstim tednom. Stranka UDC želi na tak način ponovno dokazati, da je prekinitev nosečnosti življenjska zmota. Med drugim so svetniki predstavili še predloga o finančni podpori materam in novonastalim družinskim enotam v težavah. jamlje - Tajnik Terpin pred današnjo sejo strankinega deželnega sveta Slovenska skupnost računa na federalni politični in volilni dogovor z Demokratsko stranko GORICA - Slovenska skupnost si prizadeva za politični in volilni dogovor z Demokratsko stranko. Tajnik Damijan Terpin bo to stališče zagovarjal na drevišnji seji strankinega deželnega sveta v Jamljah, na katerem bo SSk praktično začela priprave na deželne spomladanske volitve. Tajnik računa, da bo od najvišjega strankinega organa dobil mandat za pogovore z Demokratsko stranko, tako na deželni, kot tudi na državni ravni. »Slovenska skupnost se ne bo razpustila in bo še na prej ohra ni la do se da nji zna čaj na rod ne stran -ke. To v preteklosti ni zaviralo dogovarjanja in sodelovanja z Marjetico, ki je potekalo v obojestransko ko rist in us peš no pre sta lo kar ne kaj spre memb lokalne volilne zakonodaje. V tem duhu smo tudi aktivno sodelovali na oktobrskih primarnih volitvah Demokratske stranke,« podčrtuje Terpin, ki torej ne vi di ovir, da bi po dob ne ga spo ra zu ma se daj ne skle -ni li tu di z de mo kra ti. »Z Marjetico smo se stalno dogovarjali tako v Rimu, kot tudi v Furlaniji-Julijski krajini. To ni po-vzro ča lo no be nih te žav in mis lim, da bi mo ra li tak -šen način dela uveljaviti tudi sedaj. Nobenih preskakovanj ali sporazumov na "vrhu', temveč odkrito in pošteno dogovarjanje, kot se spodobi za zaveznike«, dodaja tajnik Slovenske skupnosti. Deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin ARHIV Če bo ta predlog prodrl, bo SSk podpisala volilni dogovor z Demokratsko stranko na osnovi nove volilne zakonodaje FJK, ki vsebuje olajšavo za izvolitev deželnega svetnika slovenske etnične stranke. »Pri tem nočemo prizadeti slovenskih kandidatov Demokratske stranke, zato bo nujno, da v primeru volilnega dogovora najdemo primerno tehnično rešitev, ki bi preprečila to nevarnost,« pojasnjuje Terpin. Kaj pa odnosi z deželnim tajnikom DS Brunom Zvechom, ki je pred primarnimi volitvami večkrat pozval SSk, naj pristopi v novo stran ko, v na sprot nem pri me ru bo vo lil ni do -govor z njo pravzaprav nemogoč? »Zvech je takš na tr da in od klo nil na sta liš ča do SSk za go -varjal kot deželni tajnik Levih demokratov. Po primarnih volitvah je bil previdnejši in se večkrat javno zavzel za dogovarjanje s SSk. Osebno mis lim, da je spo ra zum mo goč in da res ob -stajajo vsi pogoji zanj«, je prepričan deželni vodja Slovenske skupnosti. Kaj pa, če do dogovora ne bo prišlo? V tem primeru bo Slovenska skupnost prisiljena iskati dru ge po li tič ne in vo lil ne re šit ve, ki pa bi bi le po Terpinovem prepričanju še kar nenaravne. »To bi ustvarilo praktične probleme v tržaških in goriških javnih upravah, v katerih naši izvoljeni predstavniki tesno sodelujejo z Marjetico oziroma sedaj z no vo De mo krat sko stran ko. Do po li tič nih težav bi prišlo v celotni levosredinski koaliciji in tudi v sami slovenski manjšini. Dogovor med SSk in De mo krat sko stran ko bi bil skrat ka bla go de -jen za vse,« je pre pri čan Ter pin pred da naš njo se -jo stran ki ne ga de žel ne ga sve ta. S.T. 4 Četrtek, 10. januarja 2008 GOSPODARSTVO / podjetja - Carlo Sigliano zapustil mesto generalnega direktorja, a ostaja predsednik Novosti v vrhu skupine Stock in načrti za razvoj Sedež nove multinacionalke Stock Spirit Group se je preselil v London TRST - Maja lani je zgodovinska tržaška tovarna distiliranih alkoholnih pijač Stock zamenjala lastnika, z novim letom pa je prišlo do sprememb, ki odpirajo podjetju pomembne nove priložnosti. Kot je povedal predsednik družbe in do konca lanskega leta tudi generalni direktor Carlo Sigliano na srečanju z novinarji, je s prvim januarjem zapustil operativno vodstvo skupine Stock, ohranil pa je mesto predsednika družbe Stock Italia z zadolžitvijo za institucionalne in mednarodne odnose. Do prihoda novega pooblaščenega upravitelja tržaškega podjetja, za katerega se za sedaj ve samo to, da je razmeroma mlad, okrog 40 let star italijanski menedžer z izkušnjami na področju alkoholnih pijač, bo do konca februarja naloge generalnega direktorja opravljal Neil Everitt, sicer predsednik nove skupine Stock Spirit Group, multinacionalke v lasti ameriškega investicijskega sklada Oaktree iz Kalifornije. Sedež skupine, v kateri sta najpomembnejši podjetji ravno tržaški Stock in poljski proizvajalec vodke Polmos Lublin, je v Londonu, v Trstu pa ostaja legalni sedež družbe Stock in seveda proizvodnja. Kot je na včerajšnji predstavitvi, ki se je je udeležil tudi predsednik Dežele FJK Riccardo Illy, povedal Neil Everitt, je sklad Oaktree, ki upravlja več kot 50 milijard dolarjev sredstev, ustanovil skupino Stock Spirit Group z namenom, da uresniči razvojni program v časovni perspektivi petih let. Gre torej za strateškega partnerja tržaškega podjetja, čeprav le srednjeročnega, Stock pa ima pred seboj obdobje utrjevanja in rasti svojih uveljavljenih znamk in novih inovativnih korakov. Da mislijo Američani resno, je Everitt potrdil tudi z napovedjo, da bo skupina prevzemala nova podjetja v srednji Evropi, ki je tudi sicer njen najboljši trg. Proizvodne obrate ima Stock na Češkem, Slovaškem in v Avstriji, distribucijska podjetja pa v Sloveniji, ZDA, prišteti pa je treba še že omenjenega največjega poljskega proizvajalca vodke. Včerajšnje srečanje z novinarji je imelo na trenutke tudi ganljive note, saj se je Carlo Sigliano poslovil od operativne vloge v podjetju, ki ga je postavil na noge in relansiral po hudi krizi pred desetimi leti, ko je kazalo, da ne preostaja drugega kot stečaj. »Za svoje preživetje je bilo podjetje takrat prisiljeno prodati nepremičnine, v prvi vrsti zgodovinski tovarniški kompleks v Rojanu, in skrčiti število zaposlenih za kar 40 odstotkov.« Potem so prišli novi lastniki, nemška družba Eckes, Sigliano in njegovi sodelavci, ki jih je sam označil kot »absolutno najboljši delovni tim od kar delam, na mednarodni ravni, na tem področ- pristanišča Luki Koper grozi stavka žerjavistov KOPER - Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti v Luki Koper je za 15. januar napovedal stavko. Kot so sporočili iz Luke Koper, sindikat zahteva zvišanje delovnega mesta upravljalec dvigal in voznik železniških vozil s sedanjega sedmega v deseti plačilni razred, poleg tega pa še zvišanje osnovne plače za vse zaposlene. Zahtevano rekvalifi-ciranje delovnih mest bi po izračunih uprave pomenilo zvišanje plače za okrog 35 odstotkov. Če k temu prištejemo še zahtevano zvišanje osnovne plače za vse zaposlene za 30 odstotkov, bi to v primeru ožje skupine zaposlenih, približno 150 ljudi, dejansko pomenilo dvig plače za približno 70 odstotkov. Te zahteve so za Luko Koper, ki ima več kot 700 zaposlenih, s finančnega vidika nevzdržne in bi povedle v takojšnjo stagnacijo, plače v podjetju pa so že danes nad slovenskim povprečjem, opozarjajo v upravi družbe. Z leve predsednik Dežele FJK Riccardo Illy, Neil Everitt in Carlo Sigliano KROMA ju«, pa so poskrbeli za prave čudeže. Številke o proizvodnji in tržnih deležih, ki jih dosegajo najbolj uveljavljene Stockove znamke, govorijo same po sebi. Sigliana je ganila tudi navzočnost Ric-carda Illyja, ki je v času krize kot tržaški župan pomembno pomagal k relansiranju podjetja. Sam predsednik Dežele pa je razkril, da si je v mladih letih celo nabiral delovne izkušnje v tovarni Stock, zato ga nanjo vežejo tudi čustva. Po njegovi oceni je strategija sklada Oaktree »inteligentna in daljnovidna«, saj je usmerjena v ustvarjanje vrednosti. »Naš izziv, Trsta in Dežele, pa je čim večja rast podjetja, kajti mi kot javni upravitelji skušamo spodbujati rast podjetij,« je zagotovil Illy. O strategiji sklada Oaktree, ki zaupa v moč Stockovih znamk in ljudi, je Everitt povedal, da je ta zasnovana na nakupu in razvoju podjetij, ki morajo v petih letih postati večja in bolj trdna. Družinska podjetja imajo seveda daljšo življenjsko dobo, vendar bi bilo v naši optiki neumno, ko bi nas zanimalo le izžemanje in ne ovrednotenje naložbe, je zagotovil Everitt. Lanski poslovni obračun skupine Stock, ki seveda še ni konsolidiran, kaže pomembne rezultate, ki so še toliko boljši, če upoštevamo, da so bili doseženi na trgu alkoholnih pijač, ki že leta stagnira. Promet je dosegel 110 milijonov evrov, čisti dobiček okrog osem milijonov, na italijanskem trguje bilo prodano 16 milijonov steklenic, na tujih trgih pa okrog 10 milijonov. (vb) eurostat - V lanskem tretjem četrtletju Izravnana stopnja rasti v območju evra in v EU LUXEMBOUR - Gospodarska rast je tako v območju evra kot tudi v celotni Evropski uniji v tretjem četrtletju lani v primerjavi z drugim četrtletjem znašala 0,8 odstotka, je včeraj v drugi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji se je bruto domači proizvod (BDP) v tem primerjalnem obdobju povečal za 1,6 odstotka. V prvi oceni, objavljeni novembra lani, je Eurostat ugotovil 0,7-odstotno rast za države v območju evra in 0,8-odstotno rast za celotno EU. V drugem četrtletju leta 2007 je bruto domači proizvod v območju evra sicer zrasel za 0,3 odstotka, v celotni EU pa za 0,5 odstotka. V medletni primerjavi, torej s tretjim četrtletjem leta 2006, pa je gospodarska rast v državah območja evra znašala 2,7 odstotka, v celotni uniji pa tri odstotke. Med državami, za katere je Eurostat imel podatke, so najvišjo rast v tretjem četrtletju beležile Litva (5,2 odstotka), Latvij a (2,8 odstotka) in Slovaška (2,5 odstotka). Go spo dar sko rast so za be le ži -le tudi nekatere glavne evropske trgovinske partnerice. V ZDA je bruto domači proizvod v lanskem tretjem četrtletju zrasel za 1,2 odstotka, na Japonskem pa za 0,4 odstotka, je sporočil Eurostat. Končna poraba gospodinjstev se je v tretjem četrtletju v območju z evrom povečala za 0,5 odstotka, v celotni uniji pa za 0,7 odstotka. Investicije v osnovna sredstva so se v tretjem četrtletju lani v območju evra zvišale za 1,2 odstotka, v celotni uniji pa za 1,5 odstotka. Izvoz je bil tako v območju evra kot v celotni EU višji za 2,2 odstotka, med tem ko se je uvoz v lan skem tretjem trimesečju v območju evra zvišal za 2,6 odstotka, v celotni uniji pa za 3 odstotke. (STA) ladjedelništvo - Rimska vlada o tem resno razmišlja Možna združitev med koncernoma Fincantieri in norveškim Aker Yards TRST - Italijanski ladjedelniški koncern Fincantieri utegne dobiti strateškega partnerja. Kot je včeraj potrdil podminister za transport Cesare De Piccoli, so v teku tako institucionalni kot industrijski stiki glede »dosjeja Fincantieri -Aker«. Potem ko je v norveško ladjedelniško skupino Aker Yards stopil korejski kapital, so z več strani prišli predlogi za spojitev Akerja in Fincantierija, da bi tako zaščitili sektor gradnje ladij za križarjenje v okviru Evropske unije. De Pic co li je po tr dil, da sta mi -nistrstvi za transport in za finance začeli preverjati možnosti zbliževanja obeh koncernov, sproženo pa je bilo tudi institucionalno poizvedovanje pri drugih državah, ki jih vznemirja prihod korejske družbe STX v norveški Aker. Na tej os no vi lah ko vla da ita li -janskemu koncernu v vlogi delničarja svetuje, da bo lahko sprejel najustreznejše odločitve tako za zaščito svoje vloge v sektorju, kot glede možnih sporazumov z drugimi subjekti, ki imajo Corrado Antonini ARHIV enake skrbi kot Italija, je dejal De Piccoli in zagotovil, da vlada skupaj z vrhom Fincantierija in Fintecne zelo pozorno spremlja razvoj dogajanja. V Rimu so z zadoščenjem sprejeli tudi stališče, ki ga je v zvezi s tem izrazila Evropska unija. Bruselj si je vzel čas za odločitev o vstopu STX v Aker do sredine maja in do takrat bo zadeva zamrznjena. To je za De Picco-lija dokaz, da se EU zaveda tveganj, ki grozijo evropskemu ladjedelništvu, to pa po podministrovi oceni daje Italiji čas za razmislek o možnosti povezo- vanja med družbama Fincantieri in Aker. Mož nost, da bi ko rej ski ka pi tal sto pil v po sel grad nje la dij za kri žar -je nje, kar mu do slej ni us pe lo, po leg Italije vznemirja tudi Francijo, Nemčijo in Finsko, kjer imajo sedeže ladjedelnice norveške skupine Aker. Možnost združitve koncernov Fincantieri in Aker je pozitivno komen ti ral tu di mi nis ter za go spo dar ski razvoj Pierluigi Bersani. »Jasno je, da je treba okrepiti naše industrijske sektorje v procesu internacionalizacije,« je dejal minister. »Nujno je, da se na evropski ravni vzpostavijo procesi konsolidacije in integracije. Če želimo biti protagonisti, moramo uporabljati instrumente, ki nam to omogočajo, vključno z borzno kotacijo. Kotacije na borzi namreč niso same sebi namen, to da tam, kjer so po treb ne, jih je tre -ba izvesti in integrirati podjetja tudi na evropski ravni, da bi bolj uspešno kljubovali globalnim izzivom,« je še izpostavil minister Bersani. Evropska centralna banka 9. januarja 2008 evro valute povprečni tečaj 09.01 08.01 ameriški dolar japonski jen kitajski juan ruski rubel danska krona britanski funt švedska krona norveška krona češka krona švicarski frank estonska krona madžarski forint poljski zlot kanadski dolar avstralski dolar bolgarski lev romunski lev slovaška krona litovski litas latvijski lats islandska krona turška lira hrvaška kuna 1,4680 160,61 10,6606 35,9190 7,4481 0,74865 9,430 7,8910 25,980 1,6362 15,6466 254,34 3,5930 1,4739 1,6610 1,9558 3,6525 33,328 3,4528 0,6974 92,40 1,7066 7,3500 1,4705 161,23 10,6822 35,9950 7,4485 0,74450 9,3806 7,8695 26,125 1,6428 15,6466 254,45 3,5944 1,4724 1,6712 1,9558 3,5914 33,413 3,4528 0,6977 91,38 1,7055 7,3476 Zadružna Kraška banka valute ameriški dolar britanski funt švicarski frank japonski jen švedska krona avstralski dolar kanadski dolar danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna 9. januarja 2008 _evro_ nakup prodaja 1,4911 1,4605 0,7593 1,6629 0,7419 1,6224 165,2607 157,1992 9,6405 9,1794 1,7049 1,5043 7,5930 8,0872 1,6330 1,4470 7,3069 7,6927 260,8125 248,0887 26,7781 25,4718 34,2483 32,5776 7,5312 7,1639 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna 9. januarja 2008 _evro_ nakup prodaja 1,5014 1,4425 0,7597 7,5983 1,5023 164,30 1,6751 8,0429 9,5640 1,7055 7,49 0,7299 7,3004 1,4433 157,86 1,6095 7,7274 9,1889 1,6387 7,20 Banca di Cividale BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 9. januarja 2008 Indeks MIB 30: -0,64 delnica cena € var. % AEM 3,07 +0,39 ALLEANZA 8,6 -1,33 ATLANTIA 24,82 -2,01 BANCA ITALEASE 7,235 -3,29 BANCO POPOLARE 14,24 -0,84 BPMS 3,42 -1,01 BPM 8,7 +2,00 EDISON 2,1325 -3,02 ENEL 8,195 +0,10 ENI 25,29 -0,78 FIAT 16,27 +1,17 FINMECCANICA 20,36 -1,88 FONDIARIA-SAI 25,37 -2,35 GENERALI 31,44 +0,29 IFIL 5,515 -1,39 INTESA 5,135 -0,95 LOTTOMATICA 22,66 -1,39 LUXOTTICA 19,45 -2,65 MEDIASET 6,51 -2,69 MEDIBANCA 13,74 -0,30 PARMALAT 2,55 -2,00 PIRELLI 0,6885 -0,41 SAIPEM 26,42 -3,54 SNAM 4,5225 +1,45 STMICROELEC 8,715 -2,91 TELECOM ITA 2,06 -1,48 TENARIS 14,18 -1,69 TERNA 2,9 +0,28 UBI BANCA 17,78 -1,69 UNICREDITO 5,49 -0,94 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / ALPE-JADRAN Četrtek, 10. januarja 2008 5 evropska unija - Pogovor slovenskega predsednika o aktualnih vprašanjih Danilo Türk: Slovenska zunanja politika je ena sama Slovenija mora delovati v skladu s skupno politiko EU, lahko pa si včasih privošči»kakšen eksperiment« Slovenski predsednik Danilo Türk senožeče - Stala naj bi ob šoli Večnamenska dvorana razdelila krajane SENOŽEČE - Prihodnje leto naj bi ob podružnični šoli v Senožečah zrasla večnamenska dvorana, v kateri bi dobile mesto vse športne in kulturne prireditve v kraju, društva in krajevna skupnost, za izvajanje športne vzgoje pa bi služila tudi šoli in vrtcu. Obsegala bi 1800 kvadratnih metrov, najbližja hiša pa bi bila oddaljena 20 metrov. V proračunu občine Divača so zanjo že zagotovili 2,5 milijona evrov. Skupina krajanov, 137 jih je, pa dvorani ob šoli in vrtcu nasprotuje. Zanjo, pravijo, je bolj primerno mesto na obrobju vasi, kjer bo tudi dovolj prostora za parkirišča. »Načrtovana dvorana je prevelika in vzame preveč prostora,« je povedal Anton Čotar. »Nesprejemljiva je tudi ravna streha, kar ni primerno za to okolje. Objekt bo delno vkopan, izkopati pa bodo morali sedem tisoč kubičnih metrov materiala. Ta je pretežno trde kagorije in potrebno bo miniranje. To bo zaradi bližine šole odpadlo, zato bo treba material pikirati z ba-gerskimi kladivi. Za odvoz bo potrebnih 800 do 900 kamionov, ki bodo popolnoma uničili asfaltno vaško cesto in infrastrukturo v njej.« »Postavitvi objekta ne nasprotujemo, vendar naj se zgradi izven naselja,« je menila Nataša Ferfila. »Dvorana ni namenjena šoli, ker ta že ima večnamenski prostor, ki se ga lahko poveča, če bo potreba. Ni mogoče zagotoviti dovolj parkirnih mest, šola nima možnosti širitve. V občinskih načrtih na tem mestu ni predvidena gradnja večnamenske dvorane, zaradi česar ni mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja.« »Otroci ne bodo imeli dovolj svetlobe in zelo malo uporabnega prostora.« »Bolj primerna lokacija bi bila izven vasi, kjer ne bi nikogar ovirali. Morda bi bil problem le odkup terena.« Oglasil se je še Edvard Marin-šek. »Ne vemo, koliko bo stala, ne vemo, kdo bo dvorano uporabljal, kdo jo bo vzdrževal. Da ne bo vse skupaj propadlo v petih letih.« V krajevni skupnosti pa menijo drugače. »Svet krajevne skupnosti izgradnjo dvorane podpira,« je povedal njegov predsednik Mirko Višnjevec. »Imamo tri pevske zbore, kulturno društvo, v ustanavljanju so nova društva in za vse to potrebujemo primeren prostor. O tem smo odločali že na novembrski seji, vendar se do lokacije nis- Župan Divače Matija Potokar mo opredelili, ker se takrat zanjo še ni vedelo.« Dva tedna pozneje so se svetniki zbrali na izredni seji in takrat dobili informacijo, da naj bi dvorana stala poleg osnovne šole. »Znova smo potrdili, da Senožeče potrebujejo tak objekt, zato naj se nadaljuje z vsemi aktivnostmi. To pa med drugim pomeni, da se bomo o dvorani in ustrezni lokaciji zanjo pogovarjali v februarju na zboru krajanov. Na sestanek bomo povabili predstavnike občine in projektante.« Podružnično šolo v Senožečah, ki sodi pod Divačo, obiskuje 42 učencev. Ti telovadijo na 100 kvadratnih metrih v večnamenskem prostoru. »Nova telovadnica ob šoli bi prinesla boljši standard za izvajanje športne vzgoje in drugih športnih aktivnosti. Vsekakor jo bomo z veseljem uporabljali,« je povedala ravnateljica Damijana Gustinčič. Na občini pravijo, da so potrebo po dvorani izrazili predstavniki delujočih krajevnih društev in vodstvo krajevne skupnosti. »Strokovni argumenti govorijo v prid umestitvi dvorane na lokacijo ob šoli in zame je zgodba zaključena,« je povedal župan Divače Matija Potokar. »V proračunu 2009 je zagotovljen denar za izgradnjo dvorane v Senožečah in to je zame zakon.« Krajani pa se ne nameravajo vdati in bodo vztrajali. Na občino so že poslali zahtevo, da se problematika obravnava na seji občinskega sveta. Po načrtih županstva pa naj bi na Divaškem v dveh letih postavili še dve večnamenski dvorani. Na zadnji seji so svetniki sklenili, da bodo v Divači raje, kot da vložijo pol milijona evrov v prenovo šolske telovadnice, zgradili novo večnamensko dvorano, ki bo služila tudi potrebam športne vzgoje. V Famljah v Vremski dolini pa naj bi nastala nekoliko manjša športna dvorana s streliščem. Irena Cunja LJUBLJANA - Slovenija kot članica Evropske unije mora delovati v skladu s skupno zunanjo in varnostno politiko, a si lahko včasih privošči tudi "kakšen eksperiment", je včeraj na pogovoru o vrsti aktualnih tem menil predsednik Slovenije Danilo Türk. O odnosih s Hrvaško je dejal, da "je zunanja politika ena", glede Lizbonske pogodbe pa, da ne gre prehitevati z ratifikacijo. "Moja definicija slovensko-hrvaških odnosov je, da so ti odnosi zelo dobri." Odprti problemi med državama imajo sicer po njegovem "svojo bazo v politični volji" in bistveno vprašanje je, ali obstaja politična volja za njihovo reševanje. "Če volja je, se lahko tehnične rešitve hitro najdejo," je prepričan predsednik. Kot je dejal, se bo rade volje vključeval v procese sodelovanja in iskanja rešitev s Hrvaško, "a vedno na podlagi premise, da je slovenska zunanja politika ena". "Jaz ne mislim, da ima predsednik republike razloge, da formira kakšno posebno politiko." Ob tem je spomnil, da je pred dnevi podprl "razumno stališče" slovenske slovenija - Mediji Namesto Indirekt LJUBLJANA - Dnevni časopis Direkt se bo odslej imenoval Indirekt. Prva številka oblikovno in vsebinsko prenovljenega časopisa bo izšla v ponedeljek. Novi odgovorni urednik bo Miha Štamcar. "Z Indirektom v slovenski medijski prostor prihaja sodoben urban dnevni časopis. S časopisom se želimo približati mladi, urbani, izobraženi publiki, ki zahteva kakovostne informacije o dogajanju v političnem, gospodarskem in družbenem življenju, hkrati pa išče tudi informacije o življenjskih stilih, ki jih drugi dnevni časopisi ne prinašajo," je zapisal Štamcar. Kot je dodal, želijo med bralce časopisa pridobiti "odprte, tolerantne in radovedne ljudi". Indirekt, ki bo izhajal na 16 straneh, bo v prvi polovici časopisa prinašal pomembne novice dneva, drugi del pa bo osredotočen na informacije in novice, povezane z življenjskim stilom. Tako bodo uvedli tematske strani, namenjene potovanju, novim tehnologijam, modi, ekologiji, avtomobilizmu in gastronomiji, ter obsežen napovednik prireditev. (STA) vlade glede uveljavitve hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone tudi za članice EU, in poudaril, da pri tem ni med njim in vlado nobenih razhajanj. Ena od glavnih tem pogovora, ki so ga v Ljubljani organizirali Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes), urad vlade za komuniciranje in Center Evropa, je bila situacija na Zahodnem Balkanu. Za predsednika republike je to predvsem "tragična regija" - "prostor izrednega kulturnega bogastva in raznovrstnosti, a hkrati velikih strasti in napak". Slovenija kot članica EU mora nedvomno delovati v skladu s skupno zunanjo in varnostno politiko unije, kar pa po besedah Türka še ne pomeni, da ne more včasih tudi narediti koraka naprej in si privoščiti "kakšnega eksperimenta". To sicer ni mogoče v primeru Kosova, kjer je potrebna popolna usklajenost unije, možno pa bi bilo v BiH. Pri redefiniranju Daytonskega sporazuma in iskanju novih ustavnih rešitev lahko Slovenija sicer pomaga samo v svetovalni funkciji, je poudaril. Slovenija namreč ni niti sodelovala v pripravi niti podpisala Daytonskega sporazuma, zato vanj ne more direktno posegati, vendar pa se odpirajo možnosti svetovanja, za kar je BiH po njegovem zagotovo zainteresirana. Pri Kosovu pa mora Slovenija razumeti, da gre za svetovno vprašanje, in ne sme sprejeti iluzije, da se lahko karkoli "uredi po domače" ali da smo zaradi geografske bližini in zgodovinskih povezav bolje od drugih pripravljeni za predlaganje rešitev. Tuje treba realistično ocenjevati naše možnosti in mislim, da se ta realizem v Sloveniji že tudi utrjuje, kar je razvidno tudi iz izjav slovenskih politikov, je ocenil predsednik. V pogovoru se je slovenski predsednik dotaknil tudi nekaterih prioritet slovenskega predsedovanja EU, in sicer lizbonske strategije - ta je po njegovem "strateško jedro razvoja EU" in "strateška garancija bodoče blaginje Slovenije" -in Lizbonske pogodbe. Glede ratifikacije slednje j e menil, da z njo ne smemo umetno hiteti, in pozval k temeljiti razpravi. Slovenija kot predsedujoča EU je "znatno bolj pod žarometi, kot je bila doslej" in "čisto možno je, da naši politični voditelji rečejo včasih kaj bolj prostodušno, kot je prav za čas predsedovanja", je še menil predsednik Türk. Kot je dodal, bo potrebno "malo discipline in treninga", obenem pa je pozval k prizanesljivos-ti. (STA) Združenje za Lipico o tožbi proti Tavčarju LIPICA - Mednarodno združenje za Lipico se je odzvalo na tožbo Kobilarne Lipica proti njenemu predsedniku Etbinu Tavčarju. Tožba mu očita, da je medije informiral o domnevno nekvalitetnih gostinskih storitvah Kobilarne Lipica in o tem, da je v preteklosti funkcionirala kot bordel ali mafijsko postajališče. Tavčar vse to zanika. V včerajšnjem sporočilu za javnost združenje zatrjuje, da so bile vse Tavčarjeve izjave za medije posredovane v vlogi predsednika Mednarodnega združenja za Lipico, ki si prizadeva v povsem drugi smeri, kot je moč razbrati iz tožnikovih navedkov. Gre za neprofitno društvo, ki se zavzema za dejavno varovanje in razvoj Kobilarne Lipica in lipicanca kot izjemne nacionalne in svetovne kulturno zgodovinske dediščine. Komisija: Odvetnik zavajal delavko koprske občine LJUBLJANA - Komisija za preprečevanje korupcije je sprejela načelno mnenje o korupcijskem ravnanju odvetnika Francija Matoza v primeru odpuščene javne uslužbenke koprske občine. Odvetnik naj bi "namerno izkoriščal nepoučenost, zmoto ali bo-ječnost stranke," navaja komisija. Ma-toz pa zatrjuje, da ne gre za zavajujoč pravni pouk, ampak za različna pravna stališča. Župan mestne občine Koper Boris Po-povič naj bi februarja 2006 delavki koprske občine izdal odločbo o izrednem prenehanju delovnega razmerja. Komisija, ki ji predseduje Drago Kos, ugotavlja, da je Matoz z napačnim pravnim poukom delavko zavajal ter tako dosegel neupravičen uspeh svoje stranke. S tem naj bi Matoz po mnenju komisije kršil tudi kodeks odvetniške poklicne etike. Mercator zaradi miši v kumaricah okrepil nadzor nad izdelki LJUBLJANA - Mercator je sredi decembra dobil obvestilo o oporečnem izdelku, vloženih kumaricah, v katerih naj bi bili deli miši. Mercator je zato decembra odpoklical celotno serijo izdelkov, prekinil pogodbo z madžarskim dobaviteljem, družbo Horker, in poostril notranji nadzor. Kot so sporočili iz Mercatorja, so vzorec izdelka poslali na Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, kjer so ugotovili, da je ta neoporečen. Ob tem pri "najboljšem sosedu" ocenjujejo, da ni možno, da bi se kjerkoli na poti izdelka skozi proizvodni proces, proces distribucije, skladiščenja in pozicioniranja kaj takega lahko zgodilo slučajno, ampak gre za sabotažo. ILIRSKA BISTRICA - Pri pregledu vozila italijanskega državljana Cariniki našli 42 mrtvih ptic Na mejnem prehodu Starod - Med ustreljenimi pticami je bilo 41 kljunačev, ki sodijo med zaščitene vrste - ILIRSKA BISTRICA - Na mejnem prehodu s Hrvaško Starod, v bližini Ilirske Bistrice, so slovenski cariniki v prtljažniku italijanskega vozila odkrili 42 mrtvih ptic. Med ustreljenimi pticami je bilo 41 ptic zaščitene vrste kljunač ter ena divja raca, so sporočili iz Carinske uprave Republike Slovenije. Voznik, ki je potoval skupaj s še dvema italijanskima državljanoma, je sicer prijavil lovsko puško in pse. Kljub temu se je carinik odločil za podrobnejši pregled vozila. V prtljažniku je našel hladilno torbo z nalepko hrvaške veterinarske uprave. V njej so bi le v vre či spor ne pti ce, za ka te re je potnik po odkritju predložil tudi hrvaško veterinarsko spričevalo. Ker so kljunači zaščitena vrsta ptic, so ca ri ni ki voz ni ka in so pot ni -ke na meji zadržali in o odkritju obvestili Agencijo RS za okolje, zoper italijanskega državljana pa uvedli postopek zaradi kršitve carinskih pred pi sov. ( STA) Ptice so bile v posebni hladilni torbi CARINSKI URAD RS 6 Četrtek, 10. januarja 2008 KULTURA / neapelj - Težavam z odpadki ni videti konca De Gennaro nastopil funkcijo in obljubil hitro ukrepanje Desna sredina zahteva odstop okoljskega ministra Pecorara Scania NEAPELJ - »Navajen sem hitrega ukrepanja in računam, da se bodo težave v naslednjih dneh začele reševati.« Izredni vladni komisar za odpadke Gianni De Gennaro, ki je včeraj nastopil funkcijo, računa, da mu bodo pri zelo zahtevni nalogi pomagali vsi lokalni dejavniki, brez katerih, je dejal, ne bo nobena rešitev dobra in dokončna. V Rimu je medtem des-nosredinska opozicija zahtevala odstop okoljskega ministra Alfonsa Pecorara Scania. De Gennaro, nekdanji vrhovni poveljnik policije, bo morda že danes predstavil svoj delovni načrt. V njem izstopa gradnja treh sežigalnic odpadkov za pridobivanje energije in odprtje vseh odlagališč, vključno s tisto v Pianuri, ki jo domačini odklanjajo. Izredni komisarje povedal, da vojska ne bo skrbela za javni red, ampak da bo pomagala občinam pri odstranjevanju odpadkov, ki se sedaj kopičijo po ulicah in trgih. Situacija na terenu ostaja še naprej ze lo kri tič na. V Pi a nu ri in v ne -katerih drugih krajih v neapeljski pokrajini demonstranti še vedno straži-jo trenutno zaprta odlagališča. Da so raz me re še ved no na pe te, pri ča tu di dejstvo, da nekateri župani vztrajajo pri za pr tih šo lah, če prav jih je rim ska vlada večkrat pozvala, da morajo biti šole odprte. Včeraj niso poročali o neredih, neapeljski kvestor pa je znova opozoril, da so med demonstranti tudi nasilneži in vandali, ki jim ni mar za problem odpadkov, a si želijo le incidentov s policisti in karabi-njerji. Glavnina političnih strank je pozdravila imenovanje De Gennara za izrednega komisarja, ki pa ne uživa splošne podpore. Senatorka Stranke komunistične prenove Heidi Giuliani tako obžaluje, da so zadevo predali v roke nekdanjemu policistu. med tem ko bi mo ral stva ri re še va ti strokovnjak s tega področja. Tudi včeraj vsekakor ni manjkalo kritik na račun neapeljske županje Rose Russo Iervolino, predsednika Kampanje Antonia Bassolina in okoljskega ministra Pecorara Scania. Opozicija poziva ministra in vodja zelenih k odstopu, državni koordinator Forza Italia Sandro Bondi pa proti Pe-coraru Scaniu napoveduje parlamentarno nezaupnico. Če bo predložena v senatu, bo okoljskemu ministru trda predla. Izredni komisar za odpadke v Kampaniji Gianni De Gennaro (desno) in njegov namestnik divizijski general Franco Giannini politika - Volilna reforma Casini: Smo blizu dogovora med DS, FI, SKP in UDC RIM - »Predsednik senatne komisije Enzo Bianco lahko na novo predstavi svoj osnutek volilnega zakona na konstruktiven način. Gre za to, da se vnesejo nekateri popravki, smo blizu dogovora.« Tako je povedal voditelj UDC Pi-erferdinando Casini, ko je včeraj popoldne nastopil na zimskem prazniku FI Neveazzurra v kraju Roccaraso v Abrucih. Casini je pojasnil, da bi novi volilni zakon v bistvu prinesel v Italijo nekoliko korigiran nemški volilni sistem, t. j. proporč-ni volilni sistem z vstopnim pragom. Po njegovem prepričanju naj bi obstajala stvarna možnost dogovora na tej osnovi med DS, FI, SKP in UDC. Casinijeve izjave so precej presenetile, saj je včeraj dopoldne vladalo drugačno politično ozračje. Predstavnika UDC Lorenzo Cesa in NZ Altero Matteoli sta zahtevala, naj Bianco umakne svoj zakonski osnutek, ter pozvala FI, naj pojasni, ali se namerava dogovoriti z desnosredinskimi strankami ali pa z DS. Potem pa se je očitno nekaj zgodilo. Casini je povedal, da se s Finijem strinjata v številnih zadevah, a da sta glede volilne reforme vselej zagovarjala različna stališča. Očitno je na prazniku FI prišlo do zbližanja z Berlusconijem. Casinijeve izjave so negativno odjeknile v vrstah NZ, napetost pa so povečale tudi v vrstah Unije, saj so manjše stranke (UDEUR, socialisti, SIK in Demokratična levica) proti Biancovemu osnutku. O tem bo prav gotovo govor tudi na današnjem preverjanju vladne večine. Pierferdinando Casini Montezemolo zahteva •V« I V • lgl I manjši davčni pritisk Razliko med stroški podjetij za delovno silo in neto plačo delavcev je treba še zmanjšati. To zahteva predsednik Confindustrie Luca Cordero di Mon-tezemolo v intervjuju, ki ga je objavil včeraj dnevnik Sole 24 Ore, tj. dan po torkovem srečanju na temo plač med ministrskim predsednikom Romanom Prodijem in sindikati. Razmerje je namreč skoraj 1 proti 2, pravi Monte-zemolo, po mnenju katerega se bo le z zmanjšanjem tega razmerja lahko povečala kupna moč delavcev. To je edini način za postavitev temeljev za izboljšanje konkurenčnosti države, je dodal Montezemolo in v tem smislu na-glasil pomembnost povečanja produktivnosti. V zvezi z napovedanim tretjim Bersanijevim odlokom o liberalizacijah pa predsednik industrijcev pričakuje »več poguma« in da ga ne bo politična večina v parlamentu ovirala. Kar pa zadeva možnost njegovega političnega udejstvovanja, namerava Montezemo-lo ustanoviti skupino izvedencev na različnih področjih (t.i. think tank), katere cilj bo razvijanje projektov za rast države in dobrobit vseh. Sindikati za srečanje s Prodijem o Alitalii Generalni tajniki Cgil, Cisl in Uil so predsedniku vlade Romanu Prodiju naslovili pismo, v katerem ga pozivajo, naj čim prej skliče srečanje o prodaji državnega deleža letalske družbe Alitalie fran-cosko-nizozemskemu letalskemu prevozniku Air France-KLM. Generalni sekretar Cisl Raffaele Bo-nanni je izjavil, da se ne namerava srečati s predsednikom Air France-KLM Jeanom Cyrilom Spinetto, saj želi podrobnosti o nakupu izvedeti od Pro-dija samega. Prepričan je namreč, da vlada noče razširiti v javnosti podatkov o garancijah, ki jih nudi Air France. Tudi Severna liga ni prepričana, da je izbira Air France posrečena. Njena predstavnika Maroni in Calderoli sta zaskrbljena predvsem za prihodnost letališča Malpensa in njegovih uslužbencev. Medtem sta se predsednik Alitalie Maurizio Prato in predsednik Air France Spinetta prvič srečala. Ljubezen ne pozna strankarskih delitev Benedetta Casini, hčerka voditelja de-sno-sredinske stranke UDC Pier Ferdinanda Casinija, ljubi levičarja, morda celo »komunista«. Po pisanju italijanskega tednika Chi naj bi novico potrdil prav bivši predsednik poslanske zbornice, ki je s hčerko in rimskim študentom Davidom preživel počitnice v Cortini. »Davida ne bom nikoli videl z dnevnikom Libero v rokah, najbrž bere Il Manifesto,« se je pošalil Casini. turin - Na podlagi zakonskega odloka o javni varnosti Imama izgnali iz države Med oddajo Annozero so marca lani predvajali pridigo Mohameda Kuhaile, prežeto s fundamentalističnim hujskanjem TURIN - Včeraj zjutraj je Mohamed Kuhaila, 44-letni turinski imam, prejel odredbo za izgon iz države. Odredba temelji na zakonskem odloku o javni varnosti, ki ga je vlada prvič izdala pred dvema mesecema, popravljenega pa pred nekaj dnevi. Gre za zaključek daljše preiskave, ki jo je vodil turinski policijski oddelek DI-GOS. Nekaj ur po sodnikovem podpisu dokumenta je policija pospremila Kuhailo na letališče, od koder je odletel v Maroko. Maroški državljan, ki živi v Italiji že 15 let in upravlja neko mesnico v Turinu, je postal znan po oddaji Annozero (Rai2) z dne 29. marca 2007, ki je obravnavala ženske v islamski kulturi in širjenje idej džihada v Italiji. Med oddajo, ki jo vodi Michele Santo-ro, so predvajali posnetke skrite kamere, kije v prostorih mošeje v Ul. Cottolengo snemala Kuhailovo pridigo. Imam je hujskal vernike k nasilju proti ateistom ter branil segregacijo žensk. Obenem je svaril muslimane, naj se ne družijo s kristjani in judi. Ob vhodu v mošejo je vrinjeni maroški snemalec opazil kopije nekega časopisa, ki naj bi bil blizu teroristični organizaciji Al Kaida. Kuhaila je prevzel mesto imama, potem ko so leta 2005 iz varnostnih razlogov izgnali iz Italije njegovega predhodnika Bourichija Bo-uchto. Posnetki so povzročili val ogorčenja, javno tožilstvo v Turinu pa je kmalu zatem uvedlo preiskavo. Po poročanju dnevnika La Stampa je oddelek DIGOS po več mesecih prišel do zaključka, da je bila pridiga »proti-zahodno usmerjena«, a ni bila kazensko relevantna. Več pozornosti so namenili Kuhailovim stikom z Bo-uchto, ki so vplivali na odločitev o izgonu. Mohamed Kuhaila ANSA milan - Svarilo ministrstva za šolstvo občini Vrtci so tudi za otroke ilegalnih priseljencev RIM, MILAN - Deželna šolska ravnateljica za Lombardijo Anna Maria Do-minici je v soglasju z ministrom za šolstvo Giuseppejem Fioronijem posvarila Občino Milan, naj v roku desetih dni ponovno vzpostavi spoštovanje pravil za vpis otrok brez dovoljenja za bivanje v občinske otroške vrtce. Če tega ne bo storila, bo Deželni šolski urad tem vrtcem odrekel priznanje, ostali pa bodo tudi brez državnih prispevkov. Desnosredinska milanska občinska uprava županje Letizie Moratti je namreč letos spremenila pogoje za vpis v 170 občinskih vrtcev: če so namreč do lani vanje z rezervo sprejemali tudi otroke ilegalnih priseljencev oz. staršev, ki so čakali na prejem dovoljenja za bivanje, letos tisti, ki nima tega dovoljenja, ne more vložiti prošnje za vpis, čeprav je slednji mogoč s predstavitvijo potrdila, da roditelj pričakuje obnovo dovoljenja za bivanje. Odločitev Občine je povzročila protest človekoljubnih organizacij in duhovnikov, ki so dejavni na socialnem področju. Na Občini Milan sicer zagotavljajo, Županja Milana Letizia Moratti da se ne bo spremenilo nič, vendar na ministrstvu za šolstvo menijo, daje občinska uprava kršila določila, ki zagotavljajo pravico tujih otrok do vstopa v otroški vrtec ne glede na pravni položaj njihovih družin. V primeru, da gre za šoloobvezne otroke, morajo ti tudi obvezno v šolo. Od tod svarilo občinski upravi, pri čemer je minister za šolstvo Fioroni poudaril, daje pravica do izobrazbe ena temeljnih človekovih pravic, preprečevati njeno koriščenje pa pomeni prizadeti dostojanstvo človeške osebe. Pri tem ne sme biti izjem, ne zaradi krivd staršev niti zaradi revščine, je dodal Fioroni. IZ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it vojaška bolnišnica - Po 22 letih zapuščenosti včeraj stekla obnovitvena dela Čez dobri dve leti bodo odprli univerzitetni kampus Peroni: Pomemben mejnik za razvoj univerze - Nastala bo nova struktura, odprta za mesto Obnova vojaške bolnišnice je poglaviten mejnik, ki je strateškega pomena za razvoj tržaške univerze, za izboljšanje njene konkurenčnosti in za krepitev njene vloge na mednarodni ravni. To nam je povedal včeraj rektor tržaške univerze Francesco Peroni v zvezi z začetkom del za obnovo vojaške bolnišnice v Ul. Fabio Severo, v prostorih katere bodo čez dobri dve leti odprli nov univerzitetni kampus. V njem bodo na skupno 65 tisoč kvadratnih metrih opremili 239 sob, namenjenih tako italijanskim kot tujim študentom, parkirišče na pokritem za 68 in na odprtem za 32 vozil ter druge prostore, posvečene didaktičnim, kulturnim in rekreacijskim dejavnostim. Skupna naložba bo 11,5 milijona evrov. Od teh je 7 milijonov prispevalo pristojno ministrstvo Miur, medtem ko je ostalih 4,5 milijona evrov posredovala Fundacija CRTrieste. Temu gre dodati 3,5 milijona evrov, ki jih bo univerza potrebovala za notranjo opremo: za ustrezno financiranje se je vodstvo vseučilišča že obrnilo na Deželo FJK. Obnova vojaške bolnišnice je mimo njene nove namembnosti sploh pomemben dogodek. Dovolj je podatek, da je bilo poslopje, ki so ga zgradili v letih 18631868, zapuščeno samo sebi kar 22 let, in sicer od leta 1985. Dejstvo, da bodo v novem univerzitetnem kampusu kulturne in druge prireditve, odprte za javnost, pa daje obnovi poseben pečat. Tamkajšnji mestni predel bo še zaživel, sami študentje pa bodo na pol poti med mestnim središčem in univerzo. Peroni si je gradbišče ogledal v spremstvu predsednika fundacije Massima Paniccie in drugih zastopnikov obeh ustanov. Dela so se namreč začela včeraj dopoldne in se bodo po predvidevanjih končala maj a leta 2010, kampus pa bodo odprli septembra istega leta. Obnovo bolnišnice in posamezne posege v raznih delih strukture je na srečanju, na katerega so bili vabljeni tudi novinarji, predstavil načrtovalec in direktor del Marco Casamonti. Kljub temu daje stanje vojaške bolnišnice na videz obupno, ne bo obnova po njegovih besedah preveč zahtevna. Z izjemo podiranja nekaterih zidov v notranjosti, kjer bodo odprli vhode do posameznih sob za študente, je namreč prva glavna naloga čiščenje prostorov. Struktura bolnišnice bo ostala v bistvu nedotaknjena: za električ- Na dan začetka del za obnovo vojaške bolnišnice so si včeraj ogledali gradbišče. KROMA no napeljavo in druge potrebne kable se bodo npr. poslužili vmesnih prostorov, ki ločujejo posamezna nadstropja, medtem ko bodo okna, vrata in podi pretežno leseni. Oprema, ki bo pač namenjena študentom, pa bo »preprosta in odporna«. Cilj novega kampusa, ki ga bo upravljala deželna ustanova za pravico do študija Erdisu, bo torej polega sprejemanja študentov ponudba kulturnih, didaktičnih in rekreacijskih storitev za občane. Novo poslopje bo v očeh načrtovalcev odprto za docente, raziskovalce in študente z namenom spodbujanja kulturne izmenjave in sploh širjenja znanja. Projekt skratka opušča tradicionalno pojmovanje zaprtega prostora za ožji krog ljudi in se odpira mestu prek gradnje sodobne strukture. Začetek obnovitvenih del so obeležili s fotografsko razstavo, ki jo je v galeriji Tergesteo uradno odprl župan Roberto Di-piazza ob udeležbi deželnega odbornika Roberta Cosolinija in pokrajinske predsednice Marie Terese Bassa Poropat. Na ogled so slike, prek katerih je fotograf Matteo Weber dokumentiral zapuščenost in zanemarjenost, ki sta bili v zadnjih 20 letih značilni za tržaško vojaško bolnišnico. Aljoša Gašperlin Četrtek, 10. januarja 2008 APrimorski ~ dnevnik videm 7 Stanje mlade smučarke stabilno Zdravstveno stanje 16-letne članice ŠD Mladina Meri Perti, ki je ob padcu med torkovim smučarskim treningom superveleslaloma za športno gimnazijo I. Bachmann na Višarjah utrpela pretres možganov, je bilo včeraj stabilno. Stanje se ni poslabšalo, kar spodbuja med njenimi dragimi zmeren optimizem, a poškodba je vsekakor zelo resna. Na videmskem oddelku za intenzivno zdravljenje je mlada smučarka še vedno v umetni komi: silni udarec nekje med zatiljem in ušesom je povzročil izliv krvi, ki se mora s popolnim počitkom počasi absorbirati. Predsednik smučarske komisije ZSŠDI Ennio Bogatez je dejal, da bo Meri počivala nekaj dni, saj je čas v teh primerih najboljše zdravilo. Tiziana Candoni, odgovorna za tehnični sektor pri športni šoli Bachmann, se že 40 let ukvarja s smučanjem, podobne nesreče pa še ni videla. Čudno se ji zdi, da je ob tako močnem udarcu smučarska čelada ostala cela. »Skoraj praske nima, isto pa velja za zaščitno masko. To je zelo nenavadno«, je dejala in pristavila, da se v bistvu še ne ve, kam j e Meri pravzaprav udarila z glavo. Smučarka j e po prvih vratcih na 1,3 kilometra dolgi progi Limerca izgubila ravnotežje in padla, nakar je hitro zdrsela do zaščitne mreže. Vzdolž proge so bili štirje trenerji in osebje Promotu-ra, nekaj metrov za njo pa je smučala sošolka: zaradi bliskovitega dogodka in snega, ki se je dvignil s tal, ni nihče dobro videl nesreče. »Proga ni težka, razmere so bile idealne in hitrost smučk ni bila zelo visoka, saj se je spust komaj začel. Tovrstne nesreče se žal "hočejo zgoditi"«, je povedala Cando-nijeva. Meri Perti, katere družina živi na Ferlugih, seje ravno decembra vpisala na trbiško gimnazijo, že več let pa nastopa za kriško Mladino. Kot otrok je začela smučati pri openski Brdini. Že drugo leto nastopa na mednarodnih mladinskih tekmah FIS, na začetku te sezone pa je dosegla spodbudne rezultate. Leta 2006 je zasedla prvo mesto na zamejskem prvenstvu ZSŠDI. (af) služba 118 - Manjša nesreča se bo vpisala v zgodovino V V ■ • V • ■ • V Tržaški resilec prvič posegel na slovenski strani Par tednov po uradnem padcu slovensko-italijanske meje je prišlo na Tržaškem do prvega »brezmejnega« zdravstvenega posega. Zgodilo se je vče raj popoldne okrog 16. ure na cesti za Sežano, nekaj sto metrov pred prvimi vaškimi hišami. Nek avtomobil je trčil v zadnji del avta iz Trsta, v katerem sta bila mož in žena, ki sta se lažje poškodovala. Zavrtela sta telefonsko številko 118 in govorila z osebjem tržaške zdravstvene službe. Prosila sta, naj ju pride iskat rešilec iz Trsta. Uradnega dogovora med Italijo in Slovenijo na tem področju še ni, zato se je osebje službe 118 obrnilo na policijsko postajo iz Sežane in vprašalo, ali lahko poseže na slovenskem ozemlju. Sežanski policisti glede tega niso imeli pripomb: rešilec iz Trsta se je kmalu zatem pojavil na kraju nesreče, pobral poškodovani osebi in ju odpeljal v katinarsko bolnišnico. Moški je utrpel lažji pretres možganov, ženska pa udarec v trebuh. (af) primer unabomber - Izjave Tržaška preiskava se bo nadaljevala Položaj inženirja Elva Zornitte se je po torkovem soočenju pred sodnikom za predhodne preiskave v Benetkah izboljšal, v Trstu, kjer ga dolžijo atentatov zloglasnega Unabomberja, pa se bo preiskava kljub temu nadaljevala. Javni tožilec Nicola Maria Pace je včeraj zavrnil možnost arhiviranja preiskave: »Ploščica, o kateri so razpravljali v Benetkah, predstavlja le delček sistema dokazov na račun preiskovanega«. »Zornitta je bil preiskovan v Trstu dolgo pred afero o manipulirani ploščici«, je pojasnil Pace, kije torej izključil, da bi ekspertize v Benetkah odločilno vplivale na potek tržaške preiskave (ob dejstvu, da se sodnik v Benetkah še ni izrazil). »Padel je en kegelj, a ostali so še pokonci«, je bila metafora, ki jo je uporabil tožilec. Zatrdil je, da obstaja še cela vrsta elementov razne narave, s katerimi se bodo morali ukvarjati inženirjevi branilci. O manipulaciji medeninaste ploščice je dejal, da so znaki obrezovanja tako drobni, da bi lahko celo bili naključni. Policisti kriminalističnega laboratorija v Mestrah namreč niso mogli poznati ostalih elementov preiskave v Trstu. Elvo Zornitta je te besede komentiral z običajnim umirjenim tonom: »Vsi poznajo dokaze in druge elemente, zaradi katerih sem preiskovan. Mislim, da zelo resnih dokazov ni«. Inženir iz kraja Az-zano Decimo pri Pordenonu je izrazil svoje popolno zaupanje v pravosodni sistem, Pacejeve izjave pa je ocenil kot »normalne v teh okoliščinah«. V soboto se bo osumljenec udeležil televizijskega programa na mreži Rai1: popoldne bo gost nove oddaje »Effetto sabato«. 8 Četrtek, 10. januarja 2008 KULTURA / dpzio jožefa stefana - Ob januarskem vpisovanju jutri in v soboto dneva odprtih vrat V znamenju novosti Na kemijsko-biološkem oddelku mikrospecializacija poteka v sodelovanju z univerzo Elektronski in mehanski oddelek: skupna mikrospecializacija - Letos tridesetletnica šole Januar je že od nekdaj mesec, posvečen vpisovanju v otroške vrtce in šole vseh stopenj. Tudi letošnje leto ni izjema, saj se je vpisovanje začelo v ponedeljek, trajalo pa bo do 30. januarja, že v novembru in decembru pa smo bili priče vrsti informativnih srečanj in dnevov odprtih vrat, ki se v bolj kapilarni obliki nadaljujejo oz. ponavljajo tudi v tem mesecu. Med šola mi, ki bo do v pri hod njih dneh ime -le dneve odprtih vrat, je tudi Poklicni zavod Jožefa Stefana, ki bo svoja vrata zainteresiranim nižješolcem in njihovim staršem odprl jutri od 15. do 19. ure in v soboto od 9. do 13. ure. Ravno v zvezi z zavodom Stefan je tre ba opo zo ri ti na vrs to no vos ti. Po -leg že omenjenega zagotovila Pokrajine Trst, da bo šolsko poslopje v teku dveh ali treh let popravljeno, tako da bodo na razpolago vsa tri nadstropja, so no vos ti tu di gle de po te ka po u -ka in dejavnosti. Naj takoj omenimo, da so na šo li v le toš njem šol skem le -tu prvič poskrbeli za znižanje števila ur pouka na podlagi priporočil ministrstva za šolstvo: v prvih razredih imajo tako po novem največ 36 ur pouka tedensko (prej je bilo ur 40), s tem da so zmanjšali število ur nekaterih (ne specifičnih) predmetov. V naslednjih le tih bo do šte vi lo ur pos to po ma zmanj ša li tu di v os ta lih raz re dih. Največje novosti zadevajo kemij-sko-biološki oddelek, kjer bo mikrospecializacija, ki je predvidena za di-ja ke če tr te ga in pe te ga raz re da za ke -mijsko-biološke tehnike, potekala v sodelovanju z univerzo v obliki predavanj ta ko na šo li kot na univer zi, kjer bo do po te ka li tu di ne ka te ri la bo ra to -riji na oddelkih za kemijo in biologijo pri fakulteti za fiziko ter matematične in naravoslovne vede. Tam bodo dijaki imeli možnost dela z naprava mi in pri po mo čki, ki jih na šo li ni -majo, predavanja in laboratorije pa bodo vodili univerzitetni profesorji in raziskovalci, med katerimi velja omeniti koordinatorja medoddelčnega cen tra za ra čun ske ve de prof. Pie tra Declevo. Od letos pa je v učnem programu za dijake četrtega letnika prisotna tudi priprava na prvi letnik znanstvenih fakultet univerze, ki je za vse študente, ki se odločijo za študij na teh fakultetah, trd oreh, zlasti zaradi izpitov. Že zdaj pri pouku uporabljajo tudi univerzitetne tekste za določena poglavja, novost je tudi poskus uvajanja angleških učbenikov, na podlagi katerih potekajo določeni moduli v tretjem letniku pri kemiji, nadaljujejo se tudi tečaji oz. delovna praksa v podjetjih. Še naprej sodelujejo tudi na tekmovanjih, kot so Kemijske igre in Naravoslovna olimpija-da. Na ostalih dveh oddelkih, elektron skem in me han skem, so zdru ži li moči in mikrospecializacija za dijake četrtih in petih razredov poteka skupno. Dijakom mehanskega oddelka nudijo osnove iz elektronike in obratno, šola pa sodeluje tudi z raziskovalnimi in znan stve ni mi usta no va mi - npr. s sinhrotronom pri Bazovici - ki vsako leto nudijo določena predavanja s področij raziskovanja (npr. o nanotehno-logijah). V okviru mikrospecializaci-je dijaki opravljajo tečaje in prakso večinoma v podjetjih, glede slednjih pa so tudi taka, ki j ih imaj o v lasti bivši dijaki zavoda Stefan. Poleg tega za vsako sekcijo pripravijo po tri ali štiri strokovne ekskurzije, pri čemer se ne omejujejo samo na krajevno stvarnost, ampak se podajo tudi v Slovenijo, kjer npr. obiskujejo podjetje Atec v Materiji, ki se ukvarja z oblikovanjem elektronskih sistemov. Na šoli, kot je zavod Stefan, je pomembno stalno izpopolnjevanje, zaradi česar prirejajo tudi obiske sejmov in razstav ter spodbujajo k branju strokovnih revij. Pri vseh pred me tih po te ka po uk za nekatere stvari skoraj izključno potom višje srednje šole - Ob januarskem vpisovanju jumbo plakati Mlad par vabi k vpisu Na plakatu so napis S srcem in z glavo in naslovi spletnih strani posameznih šol Tudi oko zahteva svoje: tako so verjetno menili tisti, ki so odločali o letošnjem jumbo plakatu, ki dijake, ki letos obiskujejo tretji razred nižje srednje šole, vabi k vpisu na višjo srednjo šolo (na sliki KROMA). Niž-ješolke in nižješolci, čeprav še rosno mladi, niso neobčutljivi na čar človeške lepote, tako da verjetno ne ostanejo ravnodušni ob pogledu na plakat, ki jih vabi k vpisu na višjo šolo. S plakata gleda na človeka mlad in čeden par, ki ga sestavljata temnola-sec in plavolaska, ki že s svojo poja-vo nagovarjata dijaka, naj se jima pridruži. Ob tem je na lepaku dvojezič- ni, italijansko-slovenski napis »con il cuore // con la testa - s srcem // in z glavo«, za informacije pa so objavljeni spletni naslovi posameznih šol - Liceja Franceta Prešerna (www.pre-seren.it), Pedagoškega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška (www.slomsek.it), Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa (www.zi-gazois.it) in Poklicnega zavoda Jožefa Stefana (web.tiscali.it/jstefan/ iz Trsta ter Slovenskega šolskega centra iz Gorice (www.solskicenter.-net). Desno spodaj j e podpis Sindikata slovenske šole (pravzaprav je na pla ka tu na pa ka, saj je na mes to »sin - dikat« napisano »sindakat«). Dru ga če so ne ka te re od ome -njenih šol že pred koncem starega leta priredile vrsto informativnih srečanj oz. dne vov od pr tih vrat. Ta ke pobude se napovedujejo tudi v januarju in nekatere bodo stekle ravno konec tega tedna, npr. na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana ter na Pedagoškem in družboslovnem liceju An to na Mar ti na Slom ška, o če mer poročamo na drugem mestu (v januarju bo predvidoma tudi informativno srečanje zavoda Zois). Naj omeni mo, da je čas za vpis do le toš nje -ga 30. januarja. pokrajina Spletni vodnik o šolski ponudbi Mesec januar je že tradicionalno posvečen vpisovanju otrok in mladostnikov v vrtce oziroma šole vseh stopenj. Koliko dvomov in koliko vprašanj se poraja na primer staršem, ko se znajdejo pred nelahko izbiro osnovne oziroma srednje šole za otroka, ali pa študentom, ko se morajo orientirati med pestro visokošolsko ponudbo... Potrebo po popolni in pregledni sliki šolske ponudbe na našem teritoriju je sedaj potešila tržaška pokrajina. Odbornica za vzgojno politiko in delo Adele Pino je včeraj predstavila novo povezavo na spletni strani www.provincia.trieste.it, ki nudi in-teresentom-deskarjem pregled nad formativno ponudbo tržaške pokrajine. V spletnem okencu šolske opazovalnice (osservatorio della scolari-ta) je na razpolago jasen in sistematičen vodnik, ki vsebuje seznam otroških vrtcev, osnovnih šol ter srednjih šol prve in druge stopnje ter njihovih storitev; informacije so na razpolago tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku. »Pobudo je izzvala zahteva šol po večji vidljivosti in posledično večji povezavi z uporabniki, se pravi mladimi in neposredno z njihovimi starši,« je uvodoma pojasnila Pinova. Pri tržaški pokrajini so tako zasnovali mešano delovno ekipo, ki je združevala šolnike italijanskih in slovenskih šol vseh stopenj, enega predstavnika staršev in enega študentov. Skupina je v sodelovanju z družbo za komuniciranje TCD v borih treh mesecih uresničila popoln spletni vodnik, ki odgovarja katerikoli potrebi. Spletni vodnik ponuja več vsebinskih sklopov: otroški vrtci, osnovne šole in srednje šole prve stopnje so porazdeljeni po občinah, višje srednje šole pa po kulturnih področjih. Interesenti lahko na njem najdejo osnovne podatke o šoli (na primer naslov, oddelke in avtobusno povezavo) ter opis vzgojno-izobraževalne ponudbe, v kratkem pa bodo poskrbeli še za angleški prevod. Zastopnica slovenskih vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol Fiore-lla Benčič je včeraj izredno pozitivno pozdravila pobudo, ki postavlja vse šole na isto raven in spodbuja medsebojno spoznavanje; slovenska šola v mestnem središču je bila namreč doslej premalo ovrednotena. računalnika (npr. za analizo podatkov in grafično obdelavo). Znano je, daje Stefan šola, katere dijaki dobijo skoraj ta koj za pos li tev: ta ko je druž ba Wartsila pred časom vzela v službo kar osem od enajstih maturantov mehanskega oddelka (vsega skupaj je vzela v službo petnajst ljudi), pri čemer imajo na šoli že težave zaradi velikega povpraševanja s strani podjetij. Seveda je tudi veliko dijakov, ki se odloči za univerzitetni študij, pa ne samo npr. mehanske inženirije, ampak celo prava, in to uspešno. O vsem po ve da nem bodo po -drobnejše informacije na voljo na jutrišnjem in sobotnem dnevu odprtih vrat zavoda Stefan, ki letos obhaja tudi okroglo obletnico - trideset let delovanja. (iž) Dan odprtih vrat tudi na liceju Slomšek Konec tedna bo dan odprtih vrat potekal tudi na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška. Šlo bo za ponovitev pobude, ki so jo v decembru izvedli že dvakrat. Tako bodo profesorji zainteresiranim nižješolcem in njihovim svojcem z informacijami in gradivom na voljo v soboto od 14. do 17. ure in v nedeljo od 9.30 do 11.30. katinara - Resolucija rajonskega svetnika SSk Edvarda Krapeža Popraviti zid pokopališča V Lonjerju pokrovi vodovodne in plinske napeljave prekriti z asfaltom Popravilo zida katinarskega pokopališča in ureditev pokrovov vodovodne in plinske napeljave v Lonjerju sta bila v ospredju resolucij, ki ju je v rajonskem svetu za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol vložil svetnik Slovenske skupnosti Edvard Krapež. Katinarsko pokopališče je bilo zadnja leta »pod udarom«. Najprej so ploščad v bližini vhoda uporabljali za pristanek in odlet helikopterjev hitre pomoči za potrebe bližnje bolnišnice. Potem so okrog pokopališča potekala dela za gradnjo odseka hitre ceste med Padričami in Katinaro. V takem stanju je zdrknilo vprašanje popravila zidu pokopališča v drugi plan. Zadeve pa so se sedaj spremenile. Helikopter pristaja drugje, dela na odseku hitre ceste se iztekajo. Obzidje po ko pa li šča je med tem vse bolj do tra -jano, zato je svetnik Krapež že pred nekaj meseci vložil v rajonski svet resolucijo, v kateri poziva občinske upravitelje, naj poskrbijo za ureditev zunanjega obzidja katinarskega pokopališča. Edvard Krapež Poleg tega je v dokumentu omenil tudi zelo slabo stanje ploščadi ob vhodu na pokopališče. Tu so zadnja leta vozili težki tovornjaki, zaradi česar se je asfaltna podlaga na več mestih ugrezni-la, na drugih pa postala valovita, kar predstavlja nevarnost za krajevno prebivalstvo. Podjetje AcegasAps je pred časom posredno odgovorilo na nekatere v resoluciji zapisane zahteve. Podjetje je pripravilo načrt za ureditev nekaterih pokopališč v tržaški občini. Popravilo obzidja katinarskega pokopališča v na- črtu sicer ni predvideno, podjetje pa ga je izrecno omenilo v priloženem poročilu, in ocenilo, da gre delo, ki bi ga morali nujno opraviti. Ureditev cest pred pokopališči ne sodi v pristojnosti podjetja AcegasAps, poseg pa bi lahko opravili v okviru drugega načrta o ureditvi stranišč in gradnji skladišč za orodje, je zapisal direktor pokopališče službe pri AcegasAps Alberto Mian. Druga Krapeževa resolucija je zadevala ulice v Lonjerju. Pred časom so ulice tlakovali in pri tem z asfaltno podlago prekrili pokrove števcev vodovodne in plinske napeljave. Uslužbenci vodovodnega in plinskega podjetja zaradi tega ne morejo odčitati porabe vode in plina, zaradi česar pošilja podjetje gospodinjstvom račune o domnevni porabi. Domačini prav tako ne morejo preveriti podatkov o vodni in plinski porabi. Krapež je v svojem dokumentu zato zahteval, naj občinski upravitelji takoj posežejo, da bi bili pokrovi vodovodne in plinske napeljave spet dosegljivi. / TRST Četrtek, 10. januarja 2008 9 1 založništvo tržaškega tiska - Nova knjiga iz zbirke Pričevanja Novega ni pri nas nič, knjiga o slovenskih deportirancih v Monigu Napisala jo je Devana Lavrenčič Cannata, uredila pa Marta Verginella Ne samo Gonars in Rab, ampak tudi Colfiorito, Monigo, Renicci, Visco: Slovenke in Slovenci so bili med drugo svetovno vojno internirani v številna italijanska koncentracijska taborišča, o katerih ve javnost bolj malo. Vsako pričevanje je zato še kako dobrodošlo; med slednja se uvršča tudi najnovejša knjiga Založništva tržaškega tiska, ki je izšla v knjižni zbirki Pričevanja. Gre za drobno knjižico Devane Lavrenčič Cannata: Novega ni pri nas nič - Slovenke in Slovenci v koncentracijskem taborišču Monigo. Knjigo so včeraj ob prisotnosti avtorice predstavili v Narodnem domu; po uvodnih pozdravih Milana Pahorja in Aceta Mermo-lje je o njeni vsebini spregovorila urednica zbirke Pričevanja Marta Verginella. Tržaška zgodovinarka je izpostavila pomanjkanje slovenske sistematične študije o italijanskih taboriščih in se zahvalila avtorici, ki je z objavo svoje intimne korespondence skušala pretrgati verigo molka, v katero sta se zapletla slovensko zgodovinopisje in javno mnenje. Knjiga je najprej izšla v italijanščini in to na pobudo inštituta za zgodovino odporniškega gibanja iz Trevisa, prilagojena in prevedena izdaja pa kot rečeno pri tržaškem ZTT. V njej je Devana Lavrenčič Cannata, Ške-denjka, ki je več desetletij živela v Rimu, obnovila del svoje življenjske zgodbe. Njeni starši so se med fašizmom, tako kot številni tržaški Slovenci, umaknili v Jugoslavijo. Drugo svetovno vojno je Devana preživela v Novem mestu, kjer je obiskovala tamkajšnjo gimnazijo. In ravno zgodbi o novomeških dijakih, ki so jih poleti leta 1942 aretirali in de-portirali v Monigo, je posvečena knjiga. Med devetinpetdesetimi deportiranci (eden izmed njih, Radko Močivnik, je bil prisoten tudi na včerajšnji predstavitvi) je bil tudi Tone: De-vani je iz taborišča pošiljal pisma, skozi katera je ohranjal vez z novomeško predvojno idilo in ljubljeni prijateljici predstavljal razmere v taborišču. Tako tiste v Monigu kot tiste v Gonarsu, kamor so ga preselili marca 1943. leta. Največkrat je moral pisati v italijanščini, v jeziku, ki ni bil njegov materin jezik. Devana in Tone sta se ponovno srečala avgusia 1945 v Novem mesiu: Tone ie medtem s partizani osvobodil Trst, Devana pa se je z družino pripravljala na povratek v njegovo škedenjsko predmestje. Sanje o njunem skupnem življenju so bile še žive, njuna korespondenca je trajala še dolgih sedem let. Pisala so naposled obstala, Devana je do-študirala na Politehniki v Turinu, se zaposlila v Rimu in Moskvi. Kaj je bilo s Tonetom, bralcem njene knjige ni dano vedeti. Ostaja pa jim dragocen dokument o slovenskih deportirancih v italijanskih taboriščih. Poljanka Dolhar Zgodovinarka Marta Verginella in avtorica Devana Lavrenčič Cannata med včerajšnjo predstavitvijo v Narodnem domu KROMA boljunec - Božični in novoletni koncert Praznično vzdušje pričarala zbora Venturini in Cappella Tergestina Božični in novoletni prazniki so za nami, pri nas pa še vedno prijetno odmevajo praznične melodije, ki so v preteklih tednih na številnih tradicionalnih koncertih pričarale posebno čarobno vzdušje. Tako je bilo tudi v ponedeljek, 7. januarja, ko je občina Dolina, pravzaprav njeno odborništvo za kulturo v sodelovanju s Kulturnim društvom F. Venturini od Domja in župnijo Boljnec (pod pokroviteljstvom Dežele FJK in Trgovinske zbornice) priredila božični in novo-let ni kon cert v cer kvi Sv.Ja ne za Krstnika v Boljuncu. Praznični kon cert je ob li ko val na stop Me ša -nega pevskega zbora Fran Venturini pod vodstvom Cinzie Sancin (na posnetku Kroma) in zbora Cappella Tergestina pod taktirko Marca Podde. Zvech se je v Rimu srečal z Veltronijem Deželni tajnik Demokratske stranke Bruno Zvech se je včeraj v Rimu srečal z državnim tajnikom Walterjem Veltronijem in z njegovim namestnikom Dariom Franceschinijem. Veltroni je Zvechu obljubil poseg pri vladi za primerno rešitev pokojninskih dajatev INPS, ki jih Furlanija-Julijska krajina zahteva zase. Če se problem ne bo rešil, je Riccardo Illy zagrozil, da se bo odpovedal kandidaturi na deželnih volitvah. Veltroni se bo o tem problemu danes pogovarjal z ministrom Tom-masom Padoo Schioppo. Jutri v Bazovici koncert proseške godbe Ob začetku novega leta prireja Slovensko kulturno društvo Lipa iz Bazovice koncert, ki ga bo pod taktirko mlade in temperamentne dirigentke Eve Jelenc oblikovalo Godbeno društvo Prosek.Godbeniki s Proseka bodo postregli z novim in bogatim programom klasičnih ter modernih skladb, pri katerih ne bodo izostali naši domači avtorji. SKD Lipa želi napovedani koncert izrabiti priložnost za srečanje, na katerem si bodo člani, pevci, odborniki in drugi društveni delavci ter vaščani voščili in nazdravili novemu letu, ki naj bo delavno in uspešno, predvsem pa radostno in prijetno. Koncert pro-seških godbenikov bo jutri ob 20.30 v športnem centru AŠD Zarja v Bazo- Darilo za otroško bolnišnico Burlo Garofolo Danes dopoldne bo oddelek za neo-natologijo otroške bolnišnice Burlo Garofolo prejel božično darilo v obliki svetilke za fototerapijo. Nakup je omogočila pobuda Rasti s pravljicami, ki jo je v začetku decembra priredil študijski center Melanie Klein. Sejma rabljenih igrač in lutkovnih delavnic ter predstav na Trgu sv. Antona se je udeležilo 900 otrok, izkupiček prostovoljnih prispevkov pa je znašal 3.400 Več posegov gasilcev Včeraj so imeli gasilci proti večeru veliko dela, saj so se morali istočasno ukvarjati z raznimi požari. Gasilska ekipa z Opčin je imela več ur opravka s požarom v neki hiši v Križu, kjer je gorela streha. Medtem so tržaški gasilci odhiteli v Sesljan, kjer naj bi se močno kadilo iz nekega avtomobila. Zaradi pozne ure podrobnosti posegov niso bile znane. Ob istem času je zaradi kratkega stika začelo goreti v tesarski tovarni na Nabrežju Da Verrazzano (v industrijski coni): miljski gasilci so požar ukrotili brez večjega truda. javni prevozi - Odprto pismo občinskega svetnika Zelenih Alfreda Racovellija Privatizacija prog za Kras in Breg? Kritika ravnanju javnega prevoznega podjetja Trieste trasporti - Danes obisk občinske komisije za gospodarstvo na sedežu TT Polemika o ureditvi javnih prevozov v tržaški občini KROMA Ali namerava tržaško javno prevozno podjetje Trieste trasporti »privatizirati avtobusne proge, ki peljejo na Kras in v Breg?« Ali z drugimi besedami: ali bodo v bližnji prihodnosti peljali po teh progah avtobusi zasebnega podjetja? To je eno od vprašanj, ki jih je tržaški občinski svetnik Zelenih Alfredo Racovelli zastavil predsedniku občinske komisije za gospodarska vprašanja in odnose s posebnimi podjetji Gianfrancu Trebbiju v odprtem pismu, v katerem mu je napovedal, da se ne bo udeležil današnjega obiska komisije na sedežu podjetja Trieste trasporti. Racovelli se ne strinja z obiskom občinske komisije na sedežu podjetja Trieste trasporti. Člani komisije bi morali razpravljati z vodstvom podjetja o položaju javnih prevozov v mestu, in to predvsem kar se tiče varnosti, lastninjenja in delovnih pogojev voznikov, je zapisal predstavnik Zelenih. Podjetje pa se je izognilo temu in namesto resnega soočenja ponuja sedaj obisk, je ocenil Racovelli in ob tem spomnil na »aroganco glavnega direktorja Pi-ergiorgia Luccarinija, ki je pred nekaj tedni zavrnil poročanje v komisiji, »ker je delovanje komisij javno«. Svetnik Zelenih je priznal predsedniku Trebbiju, da je decembra dal pobudo za razpravo o vpra- šanjih javnega prevoza, ki zadevajo na desettisoče prebivalcev. Tržaška občina ima prste vmes, saj je skupno s podjetjem AMT 60-odstotni lastnik podjetja Trieste trasporti. Preostali delež je v lasti zasebne družbe Arrriva s sedežem v Londonu, ki naj bi se potegovala za upravljanje služb, povezanih s 5. koridorjem in visokohitrostno železnico. Racovelli je v odprtem pismu navedel celo vrsto odprtih vprašanj ali nejasnih okoliščin. Po njegovem mnenju bi moralo podjetje Trieste trasporti pojasniti, zakaj ni spoštovala sporazuma, podpisanega leta 2006 s tržaško občino o uporabi 34 pomožnih voznikov. Nadalje je vprašal, ali je res, da opravljajo uslužbenci podjetja po 9 do 10 nadur mesečno (ob tem pa jih obtožujejo absentizma...). Podjetje bi moralo pojasniti, zakaj se je lani na dveh avtobusih razplamtel požar, protipožarne naprave pa niso delovale. Prav tako bi moralo odgovoriti, zakaj v poletnih mesecih odpade od 80 do 100 voženj in ali odgovarja resnici, da »pestijo« 230 od skupnih 265 avtobusov večje ali manjše okvare. Ob teh je Racovelli še vprašal, ali namerava Trieste trasporti »predati« avtobusne proge za Kras in Breg zasebnemu podjetju, in kaj bi to pomenilo za tamkajšnje prebivalstvo. Kakovost avtobusnih prevozov bi bila v takem primeru še bolj vprašljiva. 10 Četrtek, 10. januarja 2008 KULTURA / trst film festival - Annamaria Percavassi o začetkih in letošnjem programu y Ze pred padcem smo mejo znali premoščati« V središču 19. izvedbe festivala, ki se bo začel 17. t.m., je odnos med filmom in literaturo »Vuk Babic nam je nekega dne predstavil kodrastega dolgolasca iz Sarajeva, ki je v Trst prinesel svoj novi film in si želel, da bi si ga ogledali in ga seveda ocenili. Pisalo se je leto 1981. Na sedežu krožka Cappella Undergroud se je zbrala naša skupina prijateljev in si še enkrat ogledala delo mladega avtorja z druge strani meje. Tisti fant, ki je imel takrat približno petindvajset let, je bil Emir Kusturica, film, ki ga je prinesel s seboj pa Ali se spominjaš Dolly Bell?. Ravno z našo pomočjo so njegovo delo sprejeli na beneško Mostro in dolgomet-ražec je takrat zmagal nagrado za najboljše delo mladega avtorja«. Annamarii Percavassi se zasvetijo oči, ko obuja spomine na prve začetke dolge kulturne in filmske pustolovščine, ki je omogočila ravno Trstu, da je v teku nekaj let postal nekakšen talent scout novih, na zahodu še ne poznanih vzhodnih filmskih avtorjev, ki so v sebi skrivali izjemno dodano vrednost. »Kmalu nam je bilo namreč jasno, da se onstran meje, proti vzhodu, dogaja marsikaj zanimivega in da je tisti, nam še nepoznani filmski priliv, nadvse dragocen. Zato smo se šest let kasneje odločili, da poskusimo z »0«, poskusno izvedbo festivala, v sklopu katerega smo skušali predstaviti tudi širši mestni publiki to, kar je do tedaj krog prijateljev in znancev Cappel-le odkrival in spoznaval«. Pred dvajsetimi leti je tako Trst gostil prvo, poskusno izvedbo tistega, ki je dvajset let potem postal osrednji mestni filmski festival, Alpe Adria, in kasneje Trst Film Festival. Njegova umetniška duša je že od takrat Annamaria Percavassi, filmska ljubiteljica in izvedenka, ki je v določenem trenutku s skupino prijateljev ubrala dokaj samosvojo, navidez tudi tvegano pot, ki jih je dvajset let kasneje pripeljala daleč. Za vami sta že dve desetletji, padec berlinskega zidu, popolna preosnova najbližje države in zdaj še odprava meje. Kako se danes spominjate tistih časov drznih odločitvev in vsega, kar se je nato zgodilo? Če se ozrem nazaj, so moji spomini nujno vezani na neštete vizume in druge nujno potrebne dokumente, da se je ta ali Slovenski filmi Da bi tudi filmsko proslavili odpravo meje in šestmesečno slovensko predsedovanje EU, bo 19. izvedba tržaškega festivala tudi slovensko obarvana. V soboto, 19. januarja bo na sporedu festivalski party posvečen slovenski produkciji, ki ga bodo priredili v sodelovanju s Slovenskim filmskim skladom. Poklo-nu primeren bo tudi spored, ki bo od 17. do 24. jnauraja zaobjemal kar šest slovenskih dolgometražnih, kratkometražnih in dokumentarnih filmov. Trst Film festival se namreč lahko ponaša z zavidljivim podatkom, da je v sklopu vseh svojih devetnajstih izvedb gostil preko dvesto slovenskih filmov. Prvi celovečerec bo na vrsti že v soboto, 19. januarja, ko bodo ob 20. uri v kinodvorani Excelsior predvajali film Estrellita Metoda Pevca. Pred tem, ob 15.30 pa bo v dvorani Az-zurra zaživel dokumentarec Mirana Zupaniča, Otroci s Petrička. V ponedeljek, 21. januarja bosta ravno tako v osrednji dvorani Excelsior zaživela tudi kratkometražec Janeza Burgerja, Na sončni strani Alp in takoj za njim še celovečerec Inštalacija ljubezni, Maje Weiss, pri katerem je sodeloval tudi Martin Turk. V torek, 22. januarja pa bodo ob 17.30 v dvorani Azzurra predstavili diplomski film Marka Santiča, Rupa. Serijo slovenskih del bo zaključila predstavitev dokumentarca Mala apokalipsa, Alvara Petriciga, ki bo na sporedu v sredo, 23. januarja, ob 18.30 v dvorani Azzurra. (Iga) oni avtor lahko pripeljal v Trst. Da ne govorimo o dovoljenjih za uvoz nekaterih filmov, ki smo jih včasih čakali do zadnje noči pred uradno projekcijo in se pri tem priporočali vsem ambasadam in drugim predstavništvom, da bi nam le izdali potrebne papirje. Ko danes gledam na padec teh mej, sem presrečna, se pa tudi zavedam in sem na to zelo ponosna, da smo na umetniški in kulturni ravni znali te pregrade premostiti že pred nekaj desetletji. To predvsem v zvezi s filmom, ki je ravno zaradi svojih značilnosti pronicnil na to stran veliko prej kot literatura. Nikoli se nismo ozirali za trendi in modami, ki seveda označujejo tudi sedmo umetnost. Trmoglavo smo vzrta-jali po poti, ki je nujno vodila na Vzhod. Če danes pomislim na ves trud, ki smo ga takrat kot skupina prijateljev vložili v to, lahko rečem, da smo imeli vizijo. Na drugi strani meje se je namreč skrivalo izjemno bogastvo. V nekaterih primerih smo pripeljali na Zahod tudi dela tistih avtorjev, ki jih je režim cenzuriral in so ravno v Trstu doživljali prve uradne projekcije. Ko bi danes morali analizirati celotno delo Festivala, kako bi ocenili njegovo vlogo? Najpomembnejše je najbrž to, da je uspel vzbuditi pri ljudeh določene radovednosti in jih prisilil, da so si odgrnili zaveso meje in si želeli pogledati čez. Navsezadnje je bilo vsem jasno, da so določeni geniji, kot so bili - denimo - Kieslowski, Way-da, Szabo ali Pavlovič, imeli za seboj določen background in da niso nastali iz niča. Mi smo poznali špico tega iceberga, prav gotovo pa je bilo pod vrhom še nešteto takih talentov, ki so omogočali razvoj in nastanek genijev. Mislim, da smo vsaj delno prisilili tržaške gledalce, da so se tudi sami seznanili s tem. Ste na katero od teh odkritji posebej ponosni? Na naših platnih smo zavrteli kar nekaj del avtorjev, ki so kasneje dospeli do Berlina, Cannesa in Benetk in tam tudi zmagali. To se je zgodilo s slovenskimi, jugoslovanskimi in drugimi avtorji. Če pa že moram navesti neko ime, lahko omenim romunskega avtorja Cristiana Mungiuja, ki smo mu pot na Zahod odprli ravno mi, in je maja 2007 prejel osrednjo nagrado v Cannesu. Za tovrstnim odkrivanjem je kar nekaj dela. Kako ste v vseh teh letih spoznavali vzhodno realnost in kje ste odkrivali mlade, še nepoznane avtorje? Za vsem tem je seveda skupinsko delo. Naša ekipa spremlja skozi leto vse najpomembnejše festivale. V nekaterih državah Vzhoda imamo tudi sodelavce, ki nam včasih priporočijo nekatere novosti. V resnici pa moram priznati, da smo večino mladih avtorjev, ki so se kasneje uveljavili tudi na svetovni ravni, odkrili na manjših, državnih festivalih, kot so tisti v Gdynji na Poljskem, v Budimpešti, v Novem Sadu, Karlovyh Va-ryh, Sarajevu celo Ukrajini in drugod. Kakšne pa so značilnosti 19. izvedbe, ki se bo zgodila med 17. in 24. januarjem? Tokrat smo v središče pozornosti postavili odnos med filmom in literaturo. Otvoritveni film, 19. januarja, bo tako dvajset-minutni dokumentarec Il mare in una stanza, Francesca Conversana in Nene Gri-gnaffini, ki sta ga posnela po bestsellerju tržaškega novinarja Maura Covacicha, Trieste sottosopra. Takoj nato pa bo še v istem večeru zaživelo tudi delo češkega oskarjevega nagrajenca Jirija Menzea, Služboval sem pri angleškem kralju, ki je povzeto po romanu Bohumila Hrabala. V sklop, ki združuje film in literaturo, pa spada tudi letošnji poklon Tržaško platno, ki ga prirejamo v sodeloanju z univerzo in smo ga lani posvetili Francu Giraldiju. Letos bomo počastili še enega vidnega Tržačana, novinarja, scenarista, celo producenta in hkrati enega osrednjih italijanskih filmskih izvedencev, Tullia Kezicha. S tem v zvezi smo se odločili tudi za predvajanje filmov, povzetih po delih Itala Sveva in za katera se je posebej zavzemal ravno Kezich. V gosteh bomo tako imeli tudi igralko Claudio Cardinale, ki je odigrala osrednjo žensko vlogo v filmu prirejenem po romanu Senilnost. Kaj pa osrednji tekmovalni sklop? Premierno bomo predstavili dva- Annamaria Percavassi KROMA najst filmov enajstih držav. Prisotna bodo dela slovenske, bosanske, avstrijske, madžarske, srbske, nemške, turške, poljske, češke in danske produkcije, ki jih združuje nekakšna idealna rdeča nit družinskih zgodb, generacijskih konfliktov, odnosov med starši in sinovi ter vsebolj prisotnimi družinami ločenih staršev. Tekmovalni sklop bo uvedlo slovensko delo Estrellita -Pesem za domov Metoda Pevca: scenarist filma je Abdulah Sidran. Zelo sem zadovoljna, da se letos spet vrača madžarski režiser Csaba Bollok, ki je s svojim Iszaka Utazasa že navdušil publiko festivalov v To-rontu, Helsinkih in Sarajevu. Po nekaj letih odsotnosti pa se v Trst vrača tudi srbski avtor Srdan Golubovič s svojim Klopka. Z delom Madonnen bo prisotna tudi nemška režiserka Maria Speth, medtem ko bo poljsko produkcijo predstavljal Plac Zbawiciela, Joanne Kos-Krauze in Krzysytofa Krauze-ja, ki je bil hkrati tudi imenovan za European Film Awards 2007. Čeh Jan Sverak bo predstavil najnovejše delo Vratne iahve, ki si je lani spomladi prislužil nagrado občinstva v Karlovyh Varyh, Semih Kaplanoglu pa grško-turško produkcijo Yumurta. Rusija bo prisotna z Wero Storoschewo in njenim Puteschestwije s domaschnimi schi-wotonymi, zanimivo pa je tudi delo Import export, avstrijskega avtorja Ulricha Seidla, ki je film že predstavil v Cannesu. Kaj pa retrospektive? Osrednji poklon bo letos posvečen madžarskemu režiserju Istvanu Gaalu. Zelo sem si želela, da bi se lahko udeležil festivala, žal pa je umrl septembra. Potrudili smo se, da bi predstavili njegov celotni opus. Ob njegovih fikcijskih filmih bomo predvajali tudi Gaalove dokumentarce in krat-kometražce. Nekaj prostora pa bomo posvetili tudi njegovim fotografijam. Nadaljeval se bo poklon Arthurju Schnitzlerju in uvedli bomo retrospektivo, ki bo naslednje leto posečena produkciji animiranih filmov Waleriana Borowczyka. Poljskega filmakerja, ki je večji del življenjskega dela kasneje posvetil erotičnim filmom. Kot vsako leto boste tudi tokrat obeležili pomembno obletnico. Letos bo ta posvečena štiridesetletni-ci praške pomladi. Praga 1968: la fine della primavera - Praga 1968: konec pomladi, bo namreč s pomočjo štirih čeških režiserjev, Vaeka, Schorma, Nemca in Trancika osvetlila dogodke do katerih je prišlo 21. avgusta in ki so povsem zaznamovali kasnejšo evropsko zgodovino. Trstu pa bo posvečen tudi drug ho-maž... Po izrednem uspehu lanskega sklopa posvečenega filmom Veita Heinikena, smo se tudi tokrat odločili, da bi del sporeda namenili tistim filmskim zgodbam, ki so jih posneli v Trstu. Tu bo predstavljeno delo Nore Hoppe, ki so ga lani predvajali na festivalu v Rotterdamu in v katerem nastopa tudi Miki Manojlovič, predvajali pa bomo tudi film Fuori dalle corde, Fulvia Bernasco-nija, ki si je na preteklem festivalu v Locar-nu zagotovil nagrado za najboljšo moško vlogo. Da bi festival in vse, kar se filmskega dogaja v mestu, približali tržaški publiki, smo se tem v zvezi odločili tudi za izredno pobudo. V nedeljo, 20. januarja, bomo priredili ekskurzijo po mestnih ulicah in predelih, ki so si jih italijanski in tuji režiserji izbrali za snemanje svojih filmov. Ivana Godnik Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 10. januarja 2008 VILJEM Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.40 - Dolžina dneva 8.56. Luna vzide ob 9.07 in zatone ob 18.50. Jutri, PETEK, 11. januarja 2008 PAVLIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1026,0 mb raste, veter jugozahodnik 8 km na uro, nebo jasno, vlaga 91-od-stotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. januarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Ma-scagni 2 (040 820002), Žavlje - Ul. Flavia 39/C(040 232253). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 367967). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »Irina Palm«. AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Natale in crociera«. ARISTON - 16.30, 18.20, 20.10 »A night heart - Un cuore grande«; 22.00 »Andy Warhol: Factory girl«. CINECITY - 18.10, 20.05 »Una moglie bellissima«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »La bussola d'oro«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Natale in cro-ciera«; 16.30, 19.30, 22.00 »Il mistero delle pagine perdute«; 20.00, 22.00 »La promessa dell'assassino«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Leoni per agnel-li«; 16.10 »Uibu - Fantasmino fifo-ne; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Halloween the beginning«. EXCELSIOR - 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 »Michael Clayton«; 16.30, 18.15, 20.15, 22.00 »Caramel«. EXCELSIOR AZZURRA - 15.40, 18.25, 21.15 »Lussuria - Seduzione e tra-dimento«; 16.30, 18.15, 20.15, 22.10 »Caramel«. FELLINI - 17.15 »Uibu - fantasmino fifone; 18.50, 20.30, 22.15 »La pro-messa dell'assassino«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 19.00 »Come d'incanto«; 17.50, 20.00, 22.10 »L'amore ai tempi del colera«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 17.35, 20.40, 22.15 »Leoni per agnel-li«. KOPER - KOLOSEJ - 18.10 »Roboti z Marsa 3D + Božiček in Snežak 3D«; 19.20, 21.20 »Nevidno zlo 3 Resident Evil«; 21.50 »Alieni proti predator-ju«; 18.20, 21.00 »Petelinji zajtrk«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Halloween - The beginning«; 18.15, 20.15, 22.15 »Una moglie bellissima; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bussola d'oro«; Dvorana 4: 16.30 »Bee mo-vie«. SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Natale in cro-ciera«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.10, 22.20 »Una moglie bellissi-ma«; Dvorana 3: 15.30, 17.00, 19.50, 22.15 »Il mistero delle pagine per-dute«; Dvorana 4: 15.00, 16.45, 18.30 »Bee movie«; 20.00, 22.10 »La pro-messa dell'assassino«; Dvorana 5: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »La bussola d'oro (The golden compass)«. S Izleti SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 13. januarja 2008, avtobusni izlet na Gerlitzen. Odhod bo ob 6.30 z ul. F. Severo pred sedežem Rai in iz Sesljana ob 6.45. Za prijave in informacije lahko pišete na »smucan-je@spdt.org« ali pa v uradu ZSŠDI, ul. Cicerone 8, tel.: 040 635627. Vabljeni! Id Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Mario Milič, Zgo-nik 71. OSMICO je v Medjivasi odprla Nataša Pernarčič. OSMICO so odpri pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240. V PREČNIKU ima odprto osmico Radovan Šemec. ZAHAR ima odprto osmico v Borštu 57. / TRST Četrtek, 10. januarja 2008 1 1 Slovensko stalno gledališče in ZTT-EST Pesniški večeri - sezona 2007/08 Mi. Tukaj. Zdaj. Večer z Marijem Čukom in Acetom Mermoljo danes, v četrtek, 10. januarja, ob 20.30 Vstop prost! Predstavitveni večer pesniških zbirk »TO NI ZAME« Aceta Mermolje in »ZIBELKA NEBA IN DNA« Marija Čuka (ZTT-EST, 2007) Z gostoma se bo pogovarjal Janko Petrovec Realizacija: Janko Petrovec in Martina Kafol info brezplačna tel.št. 800 214302 H Čestitke VRepnu in predvsem v Boljun-cu se govori, da MATIJA danes svoj 9. rojstni dan slavi!Bodi zdrav in vesel tako naprej ti nona Anica in stric Stojan s Felicijo želi. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: danes, 10. januarja 2008 ob 16.uri OV Pika Nogavička DOLINA; OV Mavrica MILJE - 14. 1. 2008 ob 16.30; COŠ »F. Venturini« Boljunec - 14. 1. 2008 ob 17.00. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. do 14. ure; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 30. januarja 2008. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv. Ivanu vabi starše otrok rojenih v letu 2005, da se udeležijo »dnevov odprtih vrat«. V Lonjerju, na Lonjerski cesti, 240 (tel. 040-910073) imajo možnost obiska ob torkih in četrtkih, in sicer danes, 10. januarja ter 15. in 17.januarja. V Barkovljah, v Ul. Valli-cula, 11 (040-417393) pa ob ponedeljkih in četrtkih, in sicer danes, 10. ter 14. in 17. januarja. NA OŠ OTONA ŽUPANČIČA pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, bo potekal teden odprtih vrat ob vpisu v 1. razred do petka, 11. januarja 2008, s sledečim urnikom: torek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, petek od 8. do 13. ure. Vabljeni so vsi otroci, ki so godni za vpis v 1. razred ter njihovi starši. OŠ OTONA ŽUPANČIČA pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 4, prireja informativno srečanje o delovanju šole ob vpisu v 1. razred v ponedeljek, 14. januarja 2008, ob 17.30. Vljudno vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bodo skupni informativni sestanki in dnevi odprtih vrat ob vpisih za šolsko leto 2008/09 potekali po sledečem razporedu: danes, 10. januarja ob 15.30 v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu (Ul. Frau-sin, 12) ter na osnovni šoli J. Ribičiča-K. Široka (Ul. Frausin, 12) ob 15.30; v otroškem vrtcu J. Ukmarja (Staroistrska cesta, 78) v petek, 11. januarja ob 11. uri; ter na osnovnih šolah I. Grbca in M. G. Stepančič (reber De Marchi, 8) v ponedeljek, 14. januarja ob 14.30. Na sestankih bo možno vpisati otroke v posamezne vrtce oz. šole. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI prireja informativni sestanek za vpise v prvi letnik vrtca in v 1. razred osnovne šole, v petek, 11. januarja ob 17.30 na sedežu didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini. DPZIO J. ŠTEFAN vabi učence in starše na »dan odprtih vrat« v petek, 11. januarja 2008 od 15. do 19. ure in v soboto, 12. januarja 2008 od 9. do 13. ure. Toplo vabljeni! DPDL ANTON MARTIN SLOMŠEK vljudno vabi starše in dijake, ki se odločajo o izbiri višje srednje šole na dneve odprtih vrat v soboto, 12. januarja 2008 od 14. do 17. ure in v nedeljo, 13. januarja od 9.30 do 11.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prve razrede osnovnih šol na »dneve odprtih vrat«, ki bodo Bambičeva galerija vabi v okviru Kraškega pusta na odprtje fotografske razstave " ZAMRZNJENI NORČAVI ČAS " MasI O N. GORICA 1/5 N. MESTO 0/6 0°1ICA O 2/8 POSTOJNA O ZAGREB -1/4 O O 1/4 KOČEVJE \° .oV ČRNOMELJ REKA 8/10 ^NAPOVED ZA DANES Povečini bo spremenljivo, več sončnega vremena bo v Alpah, ob morju pa bo prevladovalo vlažno in bolj oblačno vreme. V južnejših nižinskih predelih in ob morju bo predvsem ponoči zamegljeno. V severno in vzhodni Sloveniji bo občasno delno jasno, drugod povečini oblačno. Ponekod na zahodu bo občasno ro-silo ali rahlo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, v alpskih dolinah do -7, ob morju okoli 4, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 9 stopinj C. Danes bo v nižjih slojih pritekal od zahoda vlažen zrak. Jutri se bo našim krajem približala atlantska fronta, ki bo proti nam preusmerjala zelo vlažen sredozemski zrak. Nad severozahodno in severno Evropo je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in postopno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.40 Dolžina dneva 8.56. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.07 in zatone ob 18.50. A BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo danes postopoma krepila, v drugi polovici dneva bo veliko ljudi imelo z vremenom povezane težave, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na petek bo moteno. MORJE Morje mirno, temperatura morja 9,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.42 najnižje -10 cm, ob 10.17 najvišje 41 cm, ob 17.15 najnižje -60 cm. Jutri: ob 0.00 najvišje 35 cm, ob 5.25 najnižje -10 cm, ob 10.48 najvišje 35 cm, 17.47 najnižje -55. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............ 3 2000 m...........-1 1000 m............6 2500 m ...........-3 1500 m............1 2864 m...........-4 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. O GRADEC -3/7 TOLMEČ O -a/s TRBIŽ O -4/4 O -4/5 KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM O 4/-1 ,-s a/0 CELOVEC O -2/4 TRŽIČ U 0/6 O KRANJ o-1/8 S. GRADEC MARIBOR O 1/10 M. SOBOTA O 2/9 CELJE 2/9 O PTUJ O , O PORDENON 4/-1 O