Štajerski Ptuj, četrtek, 18. decembra 2003 letnik LVI . št. 50 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 ■ o =>o ■ o zt^ so Zetale Odslej bolje in varneje Stran 8 Draženci Odločno proti predelavi gum Stran 3 Dolič Policija opozarja Priznanje urejeni kmetiji "Užitek" za sto jurjev Stran 9 Stran 32 Rokomet Na derbiju delitev točk Stran 24 Ptuj V Bistro se je vmešala politika Stran 4 !ZPTtJSK£ im.micEm J/ALOZE ^mmmiLmi jriz-i-rn /jj '^PrA-nniJ'rnn .'liiù' .j/Í íjÍi/i//i íí/í/lui/' r/iv/n'ùi Obvestilo Zaradi praznikov izide^ta praznični številki Štajerskega tednika, božična in novoletna, ob torkih (23. oziroma 30. decembra), zaključek redakcije pa je zato ob sobotah (20. oziroma 27. decembra). Sv. Jurij . O poslovanju občine Odkrili številne nepravilnosti Stran 5 . Êt»i Več na strani 17. Trgovka V^ r Ma Srečno 2003! s Voiktwagnovimi vozili lalnilca 2003 boste zagotovo varneje zavozili v ' priliajajoča leta, pa ie izdatno priliranili. Dominko d.o.o.. Zadružni tig 8, 2251 Ptu 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 6i Število vozQ in modelov ie omejeno. Kidričevo, petek, 12. decembra - stavkajoče delavke v podjetju Boxmark Leather. Računalniki po odličnih cenah Kidričevo • Stavka v podjetju Boxmark Leather Je bila stiska delavk izkoriščena? V podjetju Boxmark Leather v Kidri~evem, kjer je med 1680 zaposlenimi ve~ina žensk, je v petek, 12. decembra, med sedmo in pol enajsto okoli 150 delavk zapustilo delovna mesta. Stavkajoče, v glavnem so bile iz obrata prirezivalnica, so se zbrale na tovarniškem dvoris~u in vodstvu podjetja očitale, da niso dobile plačanega vsega, kar so si z delom prislužile, pritoževale so se zaradi slabih delovnih razmer, poleg tega pa so zahtevale tudi izplačilo božičnice. Po pogovoru s stavkajočimi delavkami in predstavniki sindikata je direktor Bojan Vauda zadevo takole pojasnil: ljivo reakcijo ljudi, čeprav sem slišal, da se je že dalj časa nekaj kuhalo. Nezadovoljstvo je predvsem v oddelkih, kjer poteka delo v štirih izmenah. Izračun za plače je resnično zapleten, a je opravljen po vseh ustreznih normah in pravilniku. Po današnjih razgovorih s sindikatom in delavci je po mojem srž problema v osnovni plači. Te pa nismo nastavili mi, ampak zakonodaja. Dejstvo pa je tudi, da v avtomobilski industriji za katero delamo, nismo sposobni plačevati več, ker je pritisk lastnikov precej velik in tega cene izdelkov ne prenesejo. Zagotavljam, da delavkam plačamo vsako minuto. S sindikatom smo se dogovorili za sestanek z la- stnikom podjetja mag. Kristia-nom Schmidtom, ki bo prišel na pogovore v Kidričevo v sredo, 17. decembra. Žalostno pa je, da stavka ni bila prijavljena, kajti ustavitev dela bo povzročila precejšnjo škodo, ki jo bomo morali nadoknaditi ob koncu tedna." Na vprašanje, kako je z izplačilo božičnice, pa je Bojan Vauda odgovoril: ^"Vedeti je treba, da kljub dobrim poslovnim rezultatom naš finančni uspeh ni takšen, kot smo pričakovali. Menim, da božičnica v Sloveniji zakonsko ni natančno določena, zagotovo pa je ni potrebno izplačevati, če podjetje nima ustreznega dobička. Zato smo se odločili za nekakšen kompro- mis in namesto božičnice izplačali 25 odstotkov dodatka k regresu." Med stavkajočimi se je kmalu pojavil tudi predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl. Po pogovoru z delavkami, med katerimi je okoli 300 članic njegovega sindikata, ter zatem še z direktorjem Bojanom Vaudo je bil v izjavi kratek: "Za stavko sem izvedel šele pred eno uro in stvari poskušamo normalizirati, saj smo se že pogovarjali z direktorjem in skupaj dosegli, da bomo do 19. decembra zadeve uredili. Lastnik podjetja iz Avstrije je obljubil, da bo 17. decembra prišel v Kidričevo in se z nami, oziroma z delavkami tudi pogovar- jal. Vsekakor pa bomo preverili plačilne liste, saj nam nekatere stvari niso čisto jasne." Ko je kazalo, da se bo zadeva povsem normalizirala, pa se je v začetku tega tedna spet začelo zapletati. Po nekaterih informacijah, ki naj bi se razširile med zaposlenimi, je namreč Rastko Plohl potrdil, da so predstavnikom Neodvisnih sindikatov nekatere delavke zaupale, da sploh niso imele namena stavkati, ampak naj bi jih na to nagovarjali nekateri predpostavljeni iz proizvodnje. Poleg tega so bile zgrožene, ker naj bi opazile, da so prav tisti predpostavljeni, ki so jih nagovarjali k stavki, v prisotnosti direktorja Bojana Vauda reagirali in govorili drugače kot njim. Povrhu vsega pa so Neodvisni sindikati ugotovili tudi, da so se med delavci in na oglasni deski pojavili listi z vsebino, v kateri se nekdo lažno obrača na zaposlene v imenu NSS. Ker je to nedopustno, bodo zadevo preverili in ukrepali. Nekatere delavke pa naj bi celo posumile, da naj bi bil scenarij v Boxmark Leathru nekoliko podoben primeru ptujske Delte. Tudi tam naj bi "nekdo" umetno sprožil nekajtedensko stavko, kar naj bi lastnikom zadostovalo, da so sprožili stečaj podjetja. Delavke Boxmarka se boje predvsem, da bi se uresničila že izrečena grožnja, da bi se lastniki zaradi "umetno sproženih" težav ali zaradi bistveno cenejše delovne sile odločili za premestitev celotne ali dela proizvodnje na Hrvaško. Vsekakor bi bila v takem primeru njihova delovna mesta resno ogrožena. Sicer pa čas dela svoje in zagotovo se bo kmalu pokazalo, ali je bila stiska delavk resnično izkoriščena v neke druge namene. ' rimanhafnr- nrii$ha m rnriiittkn in Hniaimnel Rariin-IMnilt Dfiii Športna dvorana Center Ptuj petek, 26. decembra 2003, ob 17. uri PrfiHnrnHaia wfitnnnir- Radin - Tednik Ptiii. Menialnina Luna. TA Anka Doma Opozicija premalo prisotna Ljubljana - Kratki povzetki razprav v državnem zboru, ki jih prenaša tudi nacionalna televizija, zlasti kritičnim pripombam in predlogom opozicije ne namenjajo niti vsebinske pozornosti niti ustreznega časa. Tako so še tista poročila, ki se pojavijo v najpomembnejšem nacionalnem mediju, iztrgana iz vsebine in ne odražajo pobud, ki koristijo državljanom in slovenski državi, menijo v Civilni družbi za demokracijo in pravno državo. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, zato zahtevajo širše in bolj vsebinsko poročanje o pripombah in predlogih opozicijskih poslancev. DeSUS bi šel v Evropski parlament LJUBLJANA - Izvršni odbor (lO) DeSUS je v torek sprejel odločitev o nastopu stranke na volitvah v Evropski parlament, na katerih bo najmanjša vladna stranka morda nastopila skupaj z LDS. Odločitev o tem - druga možnost je samostojni nastop na evrovolitvah - bo padla konec januarja na seji IO, odločitev pa bo dokončno potrdil svet demokratične stranke upokojencev konec februarja, je za STA povedal predsednik DeSUS Anton Rous. V DeSUS so o ponudbi LDS razpravljali po ponedeljkovem sestanku med Rousom in predsednikom vlade in liberalne demokracije Antonom Ropom. Spremembe zakona o društvih Ljubljana - Vlada je na torkovi seji pripravila predlog zakona o društvih za prvo obravnavo v državnem zboru. Eden od ciljev zakona je vzpostavitev mehanizmov, ki bodo zagotavljali, da bopravno-organizacijska oblika, ki jo vzpostavlja, pridržana le nepridobitnemu povezovanju, torej uresničevanju namenov in izvajanju dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička. S tem se zagotavljajo tudi pogoji, da pri opravljanju pridobitne dejavnosti ta ne predstavljajo nelojalne konkurence drugim subjektom. Novinar dobil tožbo proti državi Ljubljana - Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je v torek še drugič končala tožba novinarja RTV Slovenija Tomaža Ranca proti Republiki Sloveniji. Ranc namreč državi očita kršenje pravice do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic, država pa naj bi mu zaradi nezakonite pridobitve izpisov telefonskih pogovorov po prvotni sodbi izplačala 600.000 tolarjev. Okrožno sodišče je tudi v drugo menilo, da so bili telefonski zapisi pridobljeni nezakonito, zato mu je danes prisodilo 700.000 tolarjev odškodnine, država pa bo morala pokriti tudi vse stroške sojenja. Po svetu Papež pozval k spoštovanju mednarodnega prava Vatikan - Papež Janez Pavel II. je tako svetovne voditelje kot teroriste pozval k spoštovanju mednarodnega prava, ki je po njegovih besedah edini način za dosego miru in porok proti samovoljni uporabi sile. V tradicionalnem letnem nagovoru za mir je vrhovni poglavar rimskokatoliške cerkve poudaril, da smisel boja proti terorizmu ni v kaznovanju teroristov, temveč je treba odstraniti razloge, zaradi katerih ti napadajo: družbeno neenakost in pomanjkanje spoštovanja do človeškega življenja. V dokumentu, objavljenem pred svetovnim dnevom miru, ki ga cerkev praznuje 1. januarja, papež sicer poimensko ne omenja ZDA ali njihovega boja proti terorizmu, vendar je njegovo sporočilo očitno uperjeno proti ameriškiprotiteroristični kampanji in še posebej proti vojni v Iraku. BBC prepovedal novinarjem delo za časopise LONDON - Novinarji in dopisniki britanske radijske in televizijske mreže BBC v prihodnje ne bodo več smeli pisati kolumen o aktualnih dogodkih za časnike, je sporočil nadzorni svet BBC. Kot je pojasnil nadzorni svet družbe, želi družba s tem zaščititi svoj sloves objektivnega in nepristranskega medija. Ukrep ne velja za sodelavce BBC, ki jim delo za ta medij ne predstavlja glavnega vira zaslužka, po mnenju opazovalcev pa je nedvomno povezan s prizadevanji BBC, da bi bila po razvpiti aferi Kelly "čista in nepristranska". Darovanje organov samo brezplačno Strasbourg - Človeške celice in tkiva bodo dajalci v EU v prihodnje lahko darovali samo prostovoljno in brez plačila, je na zasedanju v Strasbourgu z veliko večino glasov poslancev sklenil Evropski parlament. "S tem bo trgovanje s človeškimi celicami in tkivi prvič regulirano po vsej Evropi," je po sprejemu direktive, ki sta jo skupaj oblikovala Evropska komisija in parlament, dejal poročevalec v Evropskem parlamentu Peter Liese. V večini držav pristopnic za sedaj še ne veljajo nikakršni zakoni in torej tudi ni nobenega nadzora nad trgovanjem s celicami in tkivi. "Zato je direktiva neprecenljiva," je še dodal Liese. Evropski parlament z njo želi razviti višje standarde za bolnike. Nekdanji kaznjenec - kongresnik? Springfield - Aaron Patterson, ki je preživel 17 let v celici smrti, čakajoč na izvršitev smrtne kazni v ameriški zvezni državi Illinois, je v ponedeljek vložil kandidaturo za položaj v zveznem kongresu na listi demokratske stranke. Pattersona je nekdanji guverner George Ryan januarja oprostil in ukazal njegovo izpustitev na prostost, ker se je izkazalo, da je bil po nedolžnem obsojen umora starejšega zakonskega para v Chicagu leta 1986. Ljutomer • Pred gradnjo skupne čistilne naprave Ljutomer bo dobil, česar Bruselj nima Občina Ljutomer je že v letu 1999 pričela z aktivnostmi glede izgradnje skupne čistilne naprave, zavedajoč se kritičnega stanja reke Sčavnice in zahtev, ki jih je narekovala vse bolj zahtevna okoljska zakonodaja. V novembru 2001 je občinski svet pooblastil Komunalno-sta-novanjsko podjetje iz Ljutomera za vodenje investicijskih poslov pri gradnji skupne ~is-tilne naprave, aprila lani pa je bilo podpisano pismo o nameri z Mlekoprometom Ljutomer, Krko Novo mesto in Ljutomer-čanom Ljutomer, pristopila pa je tudi občina Križevci. "Občina Ljutomer je v letošnjem letu ministrstva za okolje zaprosila za dodelitev nepovratnih sredstev za obravnavano investicijo. Konec oktobra so ji bila odobrena sredstva v višini nekaj več kot 206 milijonov tolarjev, kar pomeni skoraj 50 odstotkov sredstev," je minulo soboto pred podpisom pogodbe dejal ljutomerski župan Jožef [pindler. Ocenjena vrednost izgradnje skupne čistilne naprave znaša 1.023.961.381 tolarjev, njena kapaciteta je 23.000 populacijskih enot, če ne bo večjih zapletov, pa bo pričela poskusno delovati v prvi polovici leta 2005. Občini Ljutomer (kot investitor) in Križevci pri Ljutomeru (kot soinvestitor) bosta za skupno čistilno napravo prispevali nekaj več kot 483 milijonov tolarjev, od tega jima je z 206 milijoni tolarjev na pomoč pristopilo tudi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Gospodarske družbe podpisnice pogodbe bodo dodale okrog 540 milijonov tolarjev, od tega novomeška Krka, ki ima svojo tovarno tudi v Ljutomeru, 298 milijonov, Mlekopromet 184 milijonov, Ljutomerčan pa okrog 58 milijonov tolarjev. Podpisu pogodbe sta prisostvovala tudi državni podsekretar na Ministrstvu za finance Slavko Tekavčič ter minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač, ki je zbranim povedal: ^"V tem okolju boste dobili nekaj, česar Bruselj še dandanes nima." Minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač, župan občine Ljutomer Jožef Špindler, župan občine Križevci pri Ljutomeru Feliks Mavrič in vodja službe za varstvo okolja pri novomeški Krki Slavko Zupančič (od leve proti desni) na podpisu pogodbe v Ljutomeru. Pogodba o sofinanciranju izgradnje skupne čistilne naprave s pripadajočo komunalno infrastrukturo v Ljutomeru je tako podpisana, v prihodnjih dneh pa bodo najprej preko javnega razpisa izbrali izvajalca gradbenih del, dela pa naj bi se, če ne bo zapletov okrog razpisa, pričela v prvi polovici prihodnjega leta. Miha Šoštarič Evropska unija in mi Energetska politika EU Slovenijo z vstopom v EU čakajo spremembe tudi na področju rabe energije. Naša država 70 odstokov potreb po energiji pokrije z uvozom. Zaradi neustrezne energetske politike v preteklosti, zastarele tehnologije in dotrajanega omrežja je slovenska energetska učinkovitost v primerjavi z državami petnajsterice le polovična. Ker država nima zadostnih zalog nafte in naftnih derivatov, bo v skladu z načeli skupne evropske energetske politike morala v prihodnje za te namene odšteti od 170 do 200 milijonov evrov in tako zagotoviti zaloge za najmanj 90-dnevno povprečno porabo. Zanesljiva oskrba z energijo oziroma zagotovitev zadostne količine zalog nafte in naftnih derivatov je ena najpomembnejših direktiv EU, ki državam članicam nalaga, da si priskrbijo zaloge z nafto in naftnimi derivati za najmanj 90 dni, izračunano na osnovi porabe v preteklem letu. S tem ukrepom se Unija želi izogniti podobnim posledicam, kot jih je v Evropi povzročila zadnja naftna kriza na evropsko gospodarstvo. Slovenija se je v pogajanjih zavezala, da bo to direktivo izpolnila, vendar si je zagotovila tudi prehodno obdobje. Zaloge nafte in naftnih derivatov v naši državi naj bi danes zadostovale za 60 dni, zaloge za 90-dnevno porabo pa mora Slovenija zagotoviti do konca leta 2005. Potrebna sredstva za nakup bodo zbrana na osnovi posebnega prispevka, ki ga naftni distributerji odvajajo Zavodu za obvezne rezerve nafte in naftnih derivatov in se vkalkulira v njihovo končno ceno. Ta znesek naj bi se gibal do poldrugega tolarja po litru goriva. Energetska politika EU zagotavlja tudi konkurenčnost in delovanje skupnega notranjega energetskega trga. Proizvodnja in distribucija energije (zlasti električne) predstavlja v Evropi nekak- šen monopol, ki ga je dolgo skoraj v celoti nadzorovala država. Pred približno dvajsetimi leti pa so evropske države pričele izvajati politiko liberalizacije in deregulacije energetskih trgov. Javna podjetja za preskrbo z energijo so doživela dramatične spremembe, nekdanji monopoli so se morali ukloniti konkurenci. Energija je postala tržno blago, za katero veljajo tržne zakonitosti. Največ sprememb je prinesla t. i. električna in plinska direktiva, ki zagotavlja postopno odpiranje trga z električno energijo in plinom. Od začetka leta 1999 tako v EU veljajo pravila tudi za proizvodnjo in distribucijo električne energije in zemeljskega plina, kar pomeni, da lahko upravičeni odjemalci električne energije in plina nad določenimi mejnimi vrednostmi - glede na energetski zakon -kupijo energijo in plin prosto na trgu. Sami si lahko izberejo dobavitelja in sami pogajajo za tržne pogoje. Prosta izbira pa pomeni tudi to, da se bodo cene energije zaradi konkurence dolgoročno zniževale. Ker so upravičeni odjemalci, ne samo večji industrijski porabniki, temveč tudi vsi distributerji, lahko ugodne učinke konkurenčnosti cen pričakujejo tudi gospodinjstva, vendar v manjši meri kot industrija. Vzpo- redno z odpiranjem trga se sprošča tudi proizvodnja energije, zato mora država licence za upravljanje z elektrarnami podeliti pod enakimi in nepristranskimi pogoji. Podjetjem za energetsko oskrbo pa lahko postavi enotne pogoje glede varne in redne oskrbe, kakovosti storitev, cen in varstva okolja. K boljšemu delovanju energetskega trga naj bi prispevale tudi direktive, ki se nanašajo na tranzit električne energije in plina, na preglednost cen in investicije. Vsa podjetja energetskega gospodarstva so zakonsko obvezana k sporočanju cen in drugih zahtevanih informacij ter podatkov. Na področju trdih goriv bo v prihodnje bistveno omejena uporaba državnih pomoči premogovnikom. Ta bo namenjena samo še za zapiranje rudnikov, ne pa za subvencioniranje njihovega tekočega poslovanja. Med prednostnimi naloge skupne evropske energetske politike so tudi zagotavljanje učinkovite rabe energije, vzpodbujanje uporabe in razvoja obnovljivih virov energije ter zagotavljanje hitrejšega tehnološkega razvoja. Evropski pravni red predpisuje vrsto ukrepov in aktivnosti, ki naj bi vodilili k racionalnejši rabi energije. V obdobju 2003-2006 bo obstoječe programe v EU nasledil program Inteligentna energija za Evropo, ki temelji na novih in obnovljivih energijah ter njihovi učinkoviti rabi. V EU pa seveda pri snovanju energetske politike niso pozabili na jedrsko energijo. Pravni red na tem področju stremi k zagotavljanju varne uporabe jedrskih materialov. Področje ureja Pogodba o ustanovitvi Euratoma, ki določa, da morajo države članice inšpektorjem Evropske komisije in Mednarodne agencije za jedrsko energijo (lAAE) dovoliti preverjanje podatkov o jedrskem materialu in objektih, kadarkoli to zahtevajo. Slovenija še nima dolgoročno rešenega problema ravnanja z jedrskimi odpadki. Ker je gradnja odlagališč za tovrstne odpadke izredno draga, se pojavljajo razmišljanja, da bi Slovenija in Madžarska, ki imata po eno jedrsko elektrarno, to poskušali rešiti z odlaganjem v regionalnih in komercialnih odlagališčih. Evropska unija naj bi takšno rešitev podpirala, vprašanje pa je, kako bodo tovrstno "razmišljanje" sprejeli v lokalnih skupnostih, kjer so takšna odlagališča odpadkov. Anemari Kekec V Evropski uniji je oblikovana skupna energetska politika, ki opredeljuje projekte skupnega pomena. Prednostne naloge so zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z energijo, povečanje konkurenčnosti energetskega sektorja z deregulacijo in liberalizacijo trga ter zagotavljanje varovanja okolja. Draženci, Lancova vas pri Ptuju • Zbor vaščanov Odločno proti predelavi gum župan občine Hajdina Radoslav Simonič je za 15. december sklical zbor vaščanov za naselje Draženci in Lancova vas pri Ptuju, na katerem je podjetje Albin Promotion blizu 60 vaščanom predstavilo projekt predelave gume (mletje gum, prodajo granulata in odpadnega železa), ki naj bi potekal na Marofu v objektu Albina Brencla, na območju, kjer je s prostorskimi akti predvidena kmetijska proizvodnja. Zbor je že od začetka potekal v zelo nestrpnem ozračju, ki ni obetalo ni~ dobrega. Tako ga je že na začetku moral zapustiti ptujski odvetnik Igor Majnik, ki ga je na zbor povabil potencialni investitor Albin Brencl. Nič ni pomagalo prepričevanje, da pri tej predelavi ne bi šlo za sežiganje, ampak zgolj za ločevanje frakcij za nadaljnjo predelavo, ki pa poteka na Slovaškem. Lendavska zgodba (tam je bilo sicer prisotno sežiganje olj, tega draženski projekt ne vključuje) je Brencla onemogočila tudi v novem okolju, zdaj bo poskusil drugje. Objekt na Marofu, gre za premoženje v višini 120 milijonov tolarjev, pa bo prodal, ker kupce že ima. Čeprav so se strasti med potekom zbora, ki ni trajal niti uro, sicer nekoliko pomirile, je družbena (ne)sprejemljivost že sedaj takšna, da te investicije v Dra-žencih ne bo, so odločni vašča-ni. Tudi sedanji Brenclov objekt za predelavo lesa stoji na vodo-varstvnem območju. Po trenutno razpoložljivih podatkih nova proizvodnja naj ne bi obremenjevala okolja, ne bi povzročala hrupa, a občani dvomijo o tem, ker je njihovo okolje že sedaj dovolj obremenjeno. Vsak novi poseg pa ga lahko dodatno ob- remeni. Občani so na zboru zahtevali, da naj bi Albin Brencl naročil izdelavo študije o presoji vplivov predelave gum na okolje, a je, kot kaže, ne bodo dočakali. Za njeno izdelavo, stala naj bi 10 milijonov tolarjev, je sicer glasovalo 54 vaščanov, proti pa so bili štirje. Problem lokacije na Marofu je tudi ta, da nima ustrezne dovozne poti. V nekaj dneh se bodo na tej cesti pojavile table, ki bodo onemogočale vožjo težjih tovornjakov. Cesta je gramozirana, nastala je iz poljske poti, ki ne prenese težkega tovornega prometa. Župan občine Hajdina Ra- doslav Simonič je odločen, da bodo z občinsko upravo in svetom občine Hajdina vodili takšno politiko oziroma postopke tudi v primeru že omenjene investicije, kot je določena z zakonodajo. Nič pa ne bodo delali mimo volje vaščanov. Sicer pa je razpoloženje vaš-čanov v Dražencih naelektreno tudi zaradi trase avtoceste Hajdina 2. Že septembra naj bi sestavili peticijo proti izbrani trasi, ki pa je v občinski upravi še nimajo. Sodeč po burnih razpravah po končanem zboru je nezadovoljstvo veliko. MG Ptuj • Teden tehnike in naravoslovja na gimnaziji Za izzive sodobnega sveta Na Gimnaziji Ptuj so od 15. do 19. decembra pripravili teden tehnike in naravoslovja, v katerem so želeli predstaviti soodvisnost in sodelovanje med različnimi členi, ki vzpodbujajo razvoj na področju tehnike in naravoslovja, in na tak način med dijaki šole dvigniti zavest o občutljivosti sprememb v svetu. V vizijo šole so zapisali, da bodo izobraževali, vzgajali in oblikovali mlade ljudi, ki bodo sposobni sprejeti izzive sodobnega sveta in ki bodo pripravljeni sooblikovati razvoj moderne znanosti. Predmetnik šole je oblikovan po načelih največje možne izbir-nosti strokovnih področij, vendar vrednostni sistemi družbe in trg delovne sile usmerjajo mlade bolj v študij družboslovnih znanosti kot tehnike. Zavedanje, da je danes v naravoslovnih znanostih in tehniki še veliko nerešenega in da bodo prav odkritja na teh področjih usmerjala in zahtevala nove odnose med družbo, posameznikom in znanostjo, jih je pripeljalo do odločitve, da to Foto: Langerholc Veleposlanik ZR Nemčije Hans Jochen Peters z ravnateljico Gimnazije Ptuj Melani Centrih. šolsko leto na šoli posvetijo naravoslovju in tehniki. Zato so se povezali z gospodarstvom, predstavnike gospodarstva povabili med sebe, da se predstavijo, obenem pa so dijaki obiskali tudi gospodarske subjekte (Inštitut Jožef Štefan, tovarno Krka, Obrambno ministrstvo, Tovarno vozil ...). V ponedeljek so imeli otvoritveno slovesnost, ki so se je udeležili ugledni gostje, kot so veleposlanik Zvezne republike Nemčije Hans Jochen Peters, ptujski župan dr. Štefan Čelan ter predstavniki ptujskega gospodarstva in Zavoda za zaposlovanje. Tehniške fakultete so pripravile za dijake predavanja. Včeraj, v sredo, jih je obiskal državni sekretar za srednje šole Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Elido Bandelj. Jutri pa bodo imeli v prostorih Gimnazije Ptuj odprtje fotografske razstave s predavanjem o fotografiji. Mentor razstave in predavatelj bo Stojan Kerbler. Franc Lačen Ptuj • Turni{ke zahteve pri hitri cesti Na hitro cesto tudi pri gradu Krajani naselja Turnišče pri Ptuju so oblikovali pripombo na predlog izvedbe hitre ceste na njihovem ob-mo~ju. Z okrog 100 podpisi so izrazili nestrinjanje s predlogom izvedbe hitre ceste od krožnega križišča v Dražencih v smeri Ptuju. Menijo, da potek hitre ceste na sedanjem nivoju ni primeren, ker bi v tem primeru morali zgraditi zelo visok nadvoz prek Zagrebške ceste (ta je kakih 600 m od bodočega krožišča). S tem bi skazili videz ravnine, saj bi šlo za tujek v naravi. Poleg tega opozarjajo na to, da bi zdajšnji potek ceste spodbujal širjenje strupenih izpušnih plinov v okolje, na bližnja kmetijska zemljišča, vrtove in stanovanjska naselja, saj bi bila cesta zelo prometna. Zahtevajo, da se potek hitre ceste zniža pod zdajšnji nivo za 4 metre; da bo namreč tako, so jim ves čas zagotavljali tudi na oddelku za okolje in prostor mestne občine Ptuj, zato so tudi soglašali s predlogom izvedbe hitre ceste. Prepričani so, da bi znižanje nivoja prineslo več koristi - od zmanjšanja onesnaženosti okolja do finančnih učinkov Pričakujejo, da bodo njihovim argumentom odgovorni prisluhnili. Kot smo izvedeli, bodo zahtevo krajanov Turnišč po ureditvi dostopa na hitro cesto tudi pri turniškem gradu že v kratkem z največjo mero odgovornosti preučili strokovnjaki. MG Ta teden Mater, se bomo vlili Okraski, smrečice, predpraznični nemir, tista prijetna slutnja, da bo nečesa kmalu konec in bomo spet začeli znova. Darila, trgovine postajajo človeška mravljišča, vrstijo se zabave ob koncu leta, lahkoživkepadajo, kozarci cingljajo, nazdravljamo uspehom in neuspehom, skratka povsod ga pijemo, ker je pri nas pač taka navada. Včasih so rekli: "Glažek ali dva, da dobro voljo da," kajti v glavnem se je res pilo za sprostitev in popestritev. Danes pa je hudo drugače, kajti mnogi ga srkajo tudi zaradi stiske. Takšne ali drugačne. Tu smo Slovenci "pravi dedi", saj nas 15 litrov čistega alkohola po glavi na leto uvršča v sam vrh. Tu je za nami cela Evropa. In naša mladina je prav tako zelo napredna. Ni skrivnost, da ga pijejo, kaj pijejo, žrejo kot krave, tudi mladostniki. Sicer ni čudno, kajti oni dan sem slišal pohvalo mladega očeta, da je njegov 10-letni sin že "pravi ded', saj je na hišni zabavi srknil deci vina kot za šalo. Isti večer pa je nek psiholog na televiziji čveknil, da je skoraj vsak slovenski mladostnik vsaj enkrat na teden močno "nadevan", da četrtina mladostnikov zvrne prvi kozarec, preden dopolni 11 let, da to počno zato, da bi bili bolj odrasli in pogumni, ter da je za večino mladostnikov konec tedna raj, ker jim pomeni petkovo pijančevanje edino pravo sprostitev v življenju. To, da v alkoholni opojnosti segajo tudi po prepovedanih drogah, travi, koki, hašu, kakor so pač pri denarju, je sicer zgodba zase, a nekaj jih je takšno usodno mešanje že spravilo v prerani grob. Zato me je močno zbodlo, ko sem včeraj pred šolskim centrom, Kebru v posmeh, iz skupine mladeničev slišal: "Še malo, te pa prazniki. Mater, se bomo vlili!" In še bolj odgovor: "Benti, že dolgo nisem bil zadet!' Martin Ozmec Komentiramo Plovilo nad tri metre Doslej se je plačilo oskrbe v vrtcih orientiralo po odmeri dohodnine staršev. Ker pa ta včasih ni realni pokazatelj premoženja družine, je bil pred časom z velikim pričakovanjem sprejet Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih, s katerim naj bi dosegli več pravičnosti na tem področju. Tisti najbolj naivni so za trenutek ali dva celo pomislili, da bo to res. Popolno streznitev pa je povzročila Izjava o premoženju družinskih članov, ki jo bodo poslej tudi upoštevali pri izračunu plačila za vrtec. Ko sem prebrala vprašanja in na domala vse rubrike odgovorila z ne, sem dobila občutek, da bi mi kot deklariranemu nemaniču vrtec moral plačati kdo drug. Zato še vedno ne vem, zakaj bom potem v prihodnjih letih za svoja dva otroka plačala vrtec v vrednosti manjšega avtomobila. Pa poglejmo, kaj jih je zanimalo: razpolagate s hišo, ki je ne uporabljate za bivanje, s počitniško hišo, s poslovnim prostorom, plovilom, ki je registrirano in je daljše od treh metrov, s stavbnimi zemljišči, kapitalskimi naložbami, deleži ali drugimi premičnim premoženjem večje vrednosti? Na koncu pa še vprašanje, ali razpolagate z osebnim avtomobilom, in - oh jej! - tam je bil prostor za vpisati kar tri jeklene konjičke. Vsakega povprečneža takšno naštevanje vsega, kar bi lahko imel, pa nima, zafrustrira do temeljev -in tudi mene je. Mar država res misli, da so tisti, ki "švinglajo" pri plačilu vrtcu, tako neumni? Podatke si starši prikrojijo iz stiske ali iz koristoljubja. Moram reči, da so mi tisti prvi bolj simpatični, čeprav zaradi njih plačujemo tisti, ki prihodkov ne znamo ali ne moremo skriti. Starši se znajdejo tako, da navedejo ločeno življenje, da jim ni treba plačevati vrtca. Tako se zgodi, da imate brezposelno mati samohranilko, katere partner je zelo premožen obrtnik, pa jih izdatki za vrtec ne bodo obremenjevali. Privatniki in kmetje pa probleme rešujejo tako, da vse premoženje napišejo babici in tako so ubogi otroci seveda popolnoma goli in bosi, vnuki pa socialni problem. Živijo v babičini hiši, vozijo se z ba-bičinim plovilom nad tri metre in rekreirajo se v babičini počitniški hiši. In prav vseeno je, v kakšnem avtu pripeljejo otroka v vrtec. Saj ni njihov, je babičin. Res, da ga nenehno vozijo, ampak to ni protizakonito, ali ne? Iznajdljiv je treba biti, kajti ta država se norčuje iz svojih državljanov, in potem se ti lahko tudi iz nje. Mar ne? In to še ni vse! Na podoben način se odreja višina otroških dodatkov, se delijo štipendije, se poteguje za posteljo v študentskem domu, se krmari plovilo skozi življenje ... viki klemenčič ivanuša Ptuj • Kadrovske kuhinje kuhajo še naprej V Bistro se je vmešala politika Med točkami dnevnega reda ponedeljkove 13. seje mestnega sveta je tudi sprejem soglasja k imenovanju novega direktorja ZRS Bistra. V igri sta bila dva kandidata: dosedanji vršilec dolžnosti direktorja doc. dr. Ale{ Gacnik in dr. Bojan Pahor. Odločitev sveta zavoda ZRS, ki je 9. decembra na tajnem glasovanju s sedmimi glasovi za in enim proti odločil, da je doktor kemijske tehnologije primernejši kandidat za direktorja Bistre kot doktor etnologije in sociologije kulture, je bila nepričakovana in hkrati veliko presene- čenje. Se ne dolgo tega so nekateri člani sveta zavoda javno izjavljali, da je potrebno dosedanjemu vršilcu dolžnosti direktorja dati vso podporo, saj je Bistra pod njegovim vodenjem dosegla rezultate, kot jih še ni imela - tudi v finančnem pogledu, ne samo v vsebinskem in programskem. V prid mariborskemu kandidatu je govorila opredelitev za tehnološki razvoj, ker je bila Bistra tudi ustanovljena za pospeševanje tehnološkega razvoja v Podravju, so sedaj spomnili nekateri, humanistična in družbenoslovna usmeritev pa naenkrat naj ne bi imela več veljave, čeprav se natančno ve, da doc. dr. Aleš Gačnik zagovarja interdisciplinarni razvoj, kar je poudaril tudi v svoji predstavitvi. Da je potrebna reorganizacija Bistre, pa je tako ali tako dejstvo Ptuj • 50 let Komornega moškega zbora Pregled pevske dejavnosti na Ptuju V torek je v Stari steklarski delavnici na Ptuju Komorni moški pevski zbor predstavil zbornik, ki ne govori zgolj o jubilantu, torej komornem zboru, ampak tudi o pevski dejavnosti na Ptuju od časov čitalnice naprej. Avtor zbornika je Jože Kodrič, upokojeni slavist osnovne šole Ljudski vrt, obenem najstarejši član Komornega zbora Ptuj. Kot je dejal, gre pri napisanem zgolj za poskus na podlagi dostopnih virov, literature in nekaterih pričevanj sestaviti pregled zborovskega petja na Ptuju od začetkov do ustanovitve Komornega zbora Ptuj. Jožetu Kodriču je to tudi uspelo in napisal je zanimivo kro- Jože Kodrič nološko sliko zgodovine petja na Ptuju ter sorazmerno podrobno tudi delovanje Komornega zbora Ptuj v petdesetih letih in po obdobjih treh zborovodij, Gre-gorca, Rajšterja in Lačna. Predstavitev zbornika je vodila Nataša Petrovič, ki je tudi sicer voditeljica nastopov tega zbora, pevci pa so pod vodstvom Franca Lačna pripravili tudi krajši pevski nastop. Fl Prejeli smo Ko se sprenevedanje in neznanje združita (Mnenje k članku: Ko se sprenevedanje in neznanje združita, ki je bil objavljen v Štajerskem tedniku 11. decembra 2003) Sam članek ne terja odgovora ali komentarja, ker si lahko bralec ustvari sliko stanja o ptujski KTV iz intervjuja z dr. Šimetom Iva-njkom, objavljenega na isti strani Štajerskega tednika, ko komentira odločbo ustavnega sodišča o razveljavitvi odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema KTV Ptuj, ki ga je sprejel Mestni svet Mestne občine Ptuj. Vendar pa meje kot bivšega predsednika sveta Mestne četrti Ljudski vrt in člana Upravnega odbora KTV Ptuj zmotilo in spodbudilo k pisanju tega sestavka dvoje: razmišljanje g. župana o dveh skupinah ljudi, ki naj bi povzročili vsa nesoglasja in zaplete okoli ptujske KTV, in očitek, da je MČ Ljudski vrtpodpisala pogodbo o prenosu upravljanja s sistemom KTV na podjetje Ingel, d.o.o., brez vedenja občine. Najprej glede skupin oz. skupine, ki bi želela prejšnjo družbeno lastnino divje pri-vatizirati in se z njo okoriščati: edini, ki seje ukvarjal z razvojem in zadnja leta tudi z obliko organiziranosti oz. lastninjenja KTV sistema, je bil Upravni odbor KTV Ptuj. Sestavljen je bil iz predsednikov ali predstavnikov svetov mestnih četrti, ki so sofinancirale izgradnjo sistema; sestavljen je bil torej iz ljudi, ki so jim krajani — volivci na lokalnih volitvah - izkazali največ zaupanja. Upravni odbor si je vseskozi prizadeval aktivnosti usmerjati tako, da bo sistem čimbolj kvalitetno deloval in da bo ob tem čimbolj poceni. Tudi ob predlogu o privatizaciji sistema smo po posvetovanjih s pravniki gospodarskega prava predlagali, da bi se ptujski sistem KTV preoblikoval v dvojno komanditno delniško družbo, ki priznava delež lastnine vlagatelju. Ta družba je precej cenejša in tudi ne tako hitro odtujljiva kot delniška družba. Naj povem, da pa je občina od vsega začetka, ko smo se začeli pogovarjati o lastninjenju, zagovarjala ustanovitev delniške družbe kot edino možno obliko organiziranosti KTV sistema na Ptuju. To pa je tudi edini razlog za vse zaplete in spore na tem področju. Večmesečna pogajanja o obliki organiziranosti to nazorno izkazujejo. Ocenjujem, da gre v tej zadevi bolj za trdo zagovarjanje dveh različnih stališč o obliki organiziranosti KTV sistema bivšega upravnega odbora na eni strani in posameznikov z občine na drugi strani. Očitek, da gre za skupino, ki bi želela preko divje privatizacije priti do določenih ose- bnih koristi, vsaj na strani bivšega upravnega odbora KTV, odpade, saj predlagana dvojna komanditna delniška družba tega na noben način ne ponuja. Sprašujem pa se, kakšen je motiv za tako krčevito vztrajanje na organizaciji delniške družbe. Glede očitka, da je občina šele spomladi 1999 ugotovila, da je Mestna četrt Ljudski vrt sklenila 20. novembra 1998pogodbo o prenosu upravljanja na podjetje Ingel, d.o.o., se bojim, da je g. župan dobil popolnoma napačno informacijo. Iz zapisnikov sej sveta Mestne četrti Ljudski vrt v letu 1998 lahko poimensko pokažemo na vodilne občinske uslužbence, ki so tudi večkrat predlagali (beri: izvajali pritiske) svetu mestne četrti, da se tak prenos čimprej izvede. Sredstva KTV so se takrat namreč zbirala na posebnem računu Mestne četrti Ljudski vrt in so se tako pojavljala v občinskem proračunu, zaradi česar je bila občina večkrat prikrajšana za nekatera sredstva ali oblike pomoči s strani države. Zato je mestna četrt samo sledila predlogom in zahtevam takratne mestne oblasti, da sredstva KT^ prenese iz proračuna in zagotovi ustrezno obliko upravljanja. Resnica o ptujski KTV je torej v resnici mnogo bolj preprosta in jasna, kot bi to nekateri na Ptuju radi videli. Milan Ostrman že zaradi nekaterih na novo pridobljenih statusov, kot so status regionalne razvojne agencije, lokalnega podjetniškega centra in status referenčnega centra za elektronsko poslovanje za celotno Po-dravje. Najbolj nevaren scenarij sedaj je, da se bo Bistra spremenila v tehnološki center, v tem primeru je ogroženo tudi njeno partnerstvo s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Svet zavoda pri svoji izbiri tudi ni upošteval dejstva, da Gačnik uživa polno podporo kolektiva, zato je bila toliko bolj močna kampanja, da ga ne bi podprli. Kandidatu Gačniku je svet zavoda izrekel nezaupnico ne glede na dobre rezultate dela, morda tudi zato, ker ni želel prestopiti praga politike. Od spolitizirane stroke pa so bili vedno vprašljivi rezultati. S svojo odločitvijo svet zavoda Bistra tudi sprejema objektivno odgovornost za nadaljnji razvoj Bistre. Zdaj mu mora pritrditi še mestni svet, kjer pa naj bi bilo že vse dogovorjeno in presenečenj ni pričakovati. Pozitivno odločitev sveta pričakuje tudi ptujski župan dr. Stefan Celan, ki odločitve zavoda ni želel komentirati, to bo storil po seji sveta. Predsednik sveta ZRS Bistra dr. Roman Ptuj • Sodelovanje MO Obiskali Slovaško 12. in 13. decembra se je v pobratenem mestu Banska Štiavnica na Slovaškem mudila uradna delegacija Ptuja, ki so jo sestavljali mestni svetniki: Marija Magdalenc, Janez Rožmarin in Marko Čuš. Svečanost, ki se je odvijala v petek popoldne, je obeleževala 10. obletnico vpisa mesta Banska Stiavnica na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Prisotni so bili tudi slovaški pred- sednik Rudolf Schuster, številni ministri in predstavniki dveh tujih delegacij - naše, ptujske, in češke. Tanja Ostrman Renault Ptuj • Planinska razstava v CID-u V sliki in besedi V centru interesnih dejavnosti na Ptuju je na ogled razstava mladinskega odseka Planinskega društva Ptuj, ki so jo odprli prejšnjo sredo. Na razstavi so prikazane fotografije s planskih izletov risbe mladih planincev z vtisi s planin. Razstavljena pa so tudi literarna dela mladih planincev iz OS Mladika. Razstava sodi v sklop proslavljanja 50-letnice Planinskega društva Ptuj. Na odprtju razstave je uvodoma spregovorila Ne-venka Gerl iz Centra interesnih dejavnosti, o delu mladih planincev pa je spregovorila načelnica mladinskega odseka Jasna Dragšič, ki je dejala, da mladi planinci tvorijo polovico članstva v ptujskem planinskem društvu. V kulturnem programu so nastopili učenci iz Osnovne šole Markovci pri Ptuju in Mladike. Zaigrali, zapeli, recitirali in zaplesali so. Razstavo je odprl Primož Trop, vodnik in inštruktor v Planinskem društvu Ptuj. Fl Jasna Dragsič, načelnica mladinskega odseka Planinskega društva Ptuj Glaser pa je v izjavi za radio Ptuj glede soglasja dr. Pahorju zapisal: "Ocenjujem, da je bil s svojim videnjem vloge, področij delovanja ZRS Bistra in s tem povezano razvojno perspektivo našega širšega okolja prepričljivejši od protikandidata. Menim tudi, da bo mestni svet mestne občine Ptuj našo odločitev potrdil in dal soglasje k imenovanju dr. Bojana Pahorja za direktorja ZRS Bistra." Ne glede na to, grenak priokus ostaja, doma "vzgojeni" in dokazani kadri naenkrat nimajo možnosti, da bi se še naprej dokazovali, poznavanje dela in okolja po novem ni nič več prednost. Vede-jevstvo se doc. dr. Alešu Gačniku izteče konec decembra, novi direktor pa bo pričel delati 1. januarja 2004. MG Prejeli smo Koliko žrtev še? Zgroženi ugotavljamo, da se v istem kraju ponavljajo grozodejstva nad nedolžnimi in nemočnimi živimi bitji. Kako je mogoče, da se ne more ugotoviti, kdo je pravzaprav povzročitelj teh najbolj podlih dejanj? Ali v ptujski občini res ni toliko interesa in finančnih sredstev, da bi se naredila analiza zastrupljenih živali in bi se morda po tej poti prišlo na sled storilcu? Trdno upamo, da bodo kriminalisti opravili svojo nalogo dosledno in odkrili storilca ali storilce in da bodo ti kaznovani za svoja dejanja. Vse lastnike hišnih prijateljev oziroma ljubljenčkov pa bi radi posvarili, da ne spuščajo ponoči svojih psov, da ne bodo preganjali divjad, tako tudi lovci ne bodo imeli vzroka za ukrepanje. Za Društvo proti mučenju živali Ptuj Kristina Pšajd Ze videno Nič se ni spremenilo! "j - Regulacija Grajene. Mestna občina ptujska z mejaši ob Grajeni razpravlja o tem, kako bi zajezila nenavadne povodnji potoka Grajena, ki ob večjem nalivu udari kar preko struge po mestnih ulicah in se zasidra v kleteh ptujskih meščanov. Nekateri imajo od zadnje poplave začetkom julija še sedaj vodo v kleteh. - Meščani, zlasti mejaši, bi morali napraviti večji nasip, strugo razširiti in očistiti, zlasti pa jo poglobiti. Na mestih je treba zabiti pilote in napraviti betonske škarpe. To pa seveda stane in vsakdo se brani izdatkov v sedanji denarni krizi. Vendar je upati, da bo le prišlo do sporazuma in do delne regulacije!" Jutro, 26. avgusta 1926 Takšno je bilo poročilo v časopisu Jutro, 26. avgusta 1926. leta. Komentar k članku je odveč, ali pa morda ne? Sedaj namreč že dva meseca stoji ob Grajeni gradbena ograja med avtobusno postajo in Sparom. Dogaja se nič! Torej je situacija po triinosemde-setih letih popolnoma enaka kot takrat, le da so občinski možje drugi! MiG Foto: Fl Zabovci • Alen Salihovic v vrhu Mlade Slovenije Manj govori - raje stori S politiko se je začel ukvarjati pred dvema letoma. Sicer je v te vode kot član nekdanje SLS zašel že prej, a je po združitvi z SKD odstopil. Po temeljitem pregledu programov političnih strank je ugotovil, da mu je program Nove Slovenije najbližji. "Ker je bila stranka takrat na novo ustanovljena in ker so k njej pristopili zelo vplivni politiki, sem se odločil, da se včlanim," pojasnjuje svoje prve politične korake 21-letni Alen Salihovič iz Zabovcev, ki je na nedavnem kongresu Mlade Slovenije postal njen podpredsednik. Sicer pa je Alen študent drugega letnika na Fakulteti za management v Kopru. Po končanem študiju se želi zaposliti kot menedžer, poklic pa bi rad združil tudi s svojo politično kariero. St. tednk: Nam zaupate, kako se je razvijala Vaša politična pot od vstopa v politiko pa vse do danes, ko ste postali podpredsednik podmladka Mlade Slovenije? A. Salihovi~: "Kmalu po ustanovitvi podmladka smo imeli prvi volilni kongres. Takrat sem kandidiral v izvršilni odbor in se s politiko začel ukvarjati malo bolj intenzivno. S tem sem prevzel določeno mero odgovornosti. V izvršilnem odboru sem se zavzel za izobraževanje, našim vabilom za sodelovanje pa so se odzvali številni pomembni ljudje v naši državi. Sodelovali smo na primer s šefinjo protokola RS, generalnim direktorjem slovenske policije, Republikanskim inštitutom iz Amerike in podobno. Veliko sem delal tudi na regijskem nivoju. Moj projekt, ki smo ga izpeljali, je bil projekt o dro-gah. Sicer pa so mi pri prvih korakih v politiki veliko pomagali strankarski kolegi s štajerskega konca in kolegi, ki so bili v samem vrhu stranke. Že takrat me je namreč veselilo delo z ljudmi, ki so vplivni v Sloveniji in ki delajo za Slovenijo. Ne maram pa tistih, ki veliko govorijo in malo storijo. Všeč so mi tisti, ki malo govorijo in veliko storijo." Št. tednik: Kak{ni pa so občutki po izvolitvi na tako pomembno funkcijo, ki so Vam jo Va{i strankarski kolegi zaupali na nedavnem kongresu? A. Salihovi~: "Občutki? Občutki so isti, kot so bili pred izvolitvijo. Vsekakor je potrebno delati, kot podpredsednik se lahko mogoče malo bolj zavzamem za določene reči. Kot podpredsednik prevzameš del odgovornosti Mlade Slovenije tudi nase. Na nek način si postavljen v vlogo tistega, ki poskuša ustvarjati politiko Mlade in Nove Slovenije ter politiko mladih nasploh v naši državi. Zaenkrat pri mojem delu še ni bilo nobene radikalne spremembe, kar pomeni, da z isto vnemo kot doslej delam tako na državnem kot tudi regijskem odboru, vsekakor pa je funkcija podpredsednika podmladka en velik plus, nek zagon, ki mi nalaga, da delam še boljše in z večjo vnemo v dobrobit naše stranke in naše države. Kot podpredsednik se bom zavzemal za dobro organiziranost projektov regijskih odborov, za dobro zastopanost naših članov v organih Nove Slovenije, da bodo med regijske odbore pravično razdeljena finančna sredstva, zavzeti pa se želim tudi za izobraževanje ter sodelovanje z ostalimi podmladki in organizacijami tako v domovini kot tudi v tujini. Pri vsem tem pa ne želim izpustiti tudi lokalne skupnosti." Št. tednik: Ali ste kot ~lan Mlade Slovenije aktivni tudi v Vaši matični stranki, se pravi Novi Sloveniji? A. Salihovi~: "V občini Marko-vci sem član občinskega odbora stranke in imenovan za predstavnika mladih. Na tem mestu želim poudariti, da je zelo dobro sodelovati z občinskim odborom, saj na ta način izvem, v katero smer se vrti aktualna politika naše občine in kakšna so stališča Nove Slovenije v svetu občine Markovci. Prepričan sem, da so naša stališča dobro zastopana, da so stališča svetnikov Nove Slovenije jasna in odločna pri soustvarjanju občinske politike. Vesel sem, da sem lahko del te stranke in da lahko pomagam pri oblikovanju stališč." Št. tednik: Menite, da stranka Nova Slovenija v svetu ob~i-ne Markovci dovolj intenzivno uresničuje svoje interese? A. Salihovič: "Odgovor na to vprašanje je z moje strani zelo relativen. Mislim, da ne. Zaenkrat nam ne uspeva udejaniti vseh zastavljenih ciljev. Poleg nas je zelo močna stranka v svetu občine Markovci tudi SLS. S sorodno stranko se zelo težko sodeluje. Prepričan sem, da bi bila občinska politika precej drugačna, če bi se v večji meri upoštevali predlogi in argumenti Nove Slovenije." Št. tednik: Kakšno pa je sodelovanje med matično stranko in podmladkom na državnem nivoju? A. Salihovič: "Moram reči, da zelo dobro. Sodelujemo na vseh področjih, od izobraževanja do zastopanosti v izvršilnem in nadzornem odboru ter svetu stranke pa do sodelovanja v štabu za evropske volitve. Predvsem slednje se mi zdi za podmladek zelo pomembno. Veseli me, da matična stranka upošteva naša mnenja in seveda pričakujem, da bo tako tudi v prihodnje." Št. tednik: Znotraj Mlade Slovenije naj bi se pojavljajo več struj. A. Salihovič: "Upam si trditi, da so znotraj vsake organizacije ljudje, ki so trenutnemu vodstvu naklonjeni ali pa ne. Tudi v Mladi Sloveniji je tako, kar se je pokazalo tudi na nedavnem Križevci • Javna tribuna SLS Na tribuni so govorili o reorganizaciji in novi upravni ureditvi, dvotirni železniški povezavi z Madžarsko, davku na nepremičnine, pediatrični službi na periferiji ter odškodninah izbrisanim. Minister za promet in zveze Jakob Presečnik je zbranim obljubil, da si bo prizadeval za čimprejšnjo dokončanje avtocestnega odseka od Maribora pro- ti Lendavi. "V programu našega ministrstva imamo zapisano, da mora biti omenjeni avtocestni odsek končan do leta 2010, vendar bomo naredili vse, da bi bilo to čimprej. Zavedamo se, da prebivalci, predvsem Gornje Radgone in Radencev izgubljajo potrpljenje, saj je hrup tovornjakov vse bolj neznosen," je dejal Presečnik ter nadaljeval: "Dvotir- Javne tribune v Križevcih pri Ljutomeru sta se udeležila predsednik SLS Janez Podobnik ter minister za promet in zveze Jakob Presečnik na železniška povezava z Madžarsko je eden izmed pogojev Evropske unije, zato se bodo v prihodnje pričela dela na železniški progi Ljubljana—Hodoš. Na tokratni javni tribuni so me še enkrat več opozorili, da pri prenovi železniške proge Ljutomer, kjer železniški promet poteka skozi mestno središče, ni dobil protihrupnih ograd ter izvenni-vojskih križanj. Evropska zakonodaja nam nalaga, da bomo tudi to morali postoriti, tako da bo življenje ob železnici ugodnejše." Glede davka na nepremičnine je Franc Potočnik dejal, da si bodo prizadevali, da bodo nepremičnine v Prlekiji, Prekmurju ter Slovenskih goricah drugače ocenjene (ugodneje) kot na primer v Ljubljani, saj se zavedajo, da bi v nasprotnem primeru propadale nekatere pomembne panoge, kot je za ta del Slovenije kmetijstvo. O pediatriji na primarni ravni se bodo po besedah Janeza Podobnika zavzemali, da na takšnem nivoju tudi ostane, saj bi bile z ukinitvijo pediatrije na primarni ravni kršene člove- Alen Salihovič, podpredsednik Mlade Slovenije kongresu. Naše poročilo je dokaj zgovorno, naša dela so jasna, naša prizadevanja v dobrobit podmladka in stranke so bila izrečena v najboljši smeri. Če je kdo prepričan, da lahko v dveh letih podvoji članstvo in naredi več projektov, kot smo jih naredili do sedaj, mu dajem vso podporo. Do sedaj se ni pojavil še nihče, ki bi si upal narediti več. Če se bo, mu dajem vso podporo, zaenkrat pa poudarjam, da v Mladi Sloveniji sodelujemo dobro, saj sodelujemo z vsemi regijskimi odbori. Do nedavnega niti nisem vedel, da prihaja do razhajanja v podmladku, je pa to več ali manj posledica osebnih zamer. Nekateri naši člani so bili člani SKD-ja in prav zato prihaja do nekaterih razhajanj. Sicer pa nekateri ne marajo našega predsednika in tako pač ne marajo celotnega vodstva. Da pa bi se pojavila kakšna samostojna struja na letošnjem kongresu s svo- jim programom in svojo listo, pa se nam ni zgodilo. Sicer pa so stališča Mlade Slovenije jasna, čeprav poskuša marsikdo voditi svojo politiko. Ker smo stranka, ki gradi na demokratičnih načelih in skupnih vrednotah, upoštevamo najboljše stališče oziroma stališče, ki zajame najširši krog državljanov." Št. tednik: Nazadnje še beseda o povezavi treh podmladkov. Podmladki SLS, SDS in N.Si združeni v 3P A. Salihovič: "Veseli me, da smo podmladki desnih strank zbrali toliko moči, da smo začeli medsebojno sodelovati. Vesel sem skupnih projektov. Žalosti me pa dejstvo, da naše stranke ne najdejo skupnega jezika v parlamentu, saj bodo v evropskem parlamentu trije desni poslanci, ki bodo morali sodelovati. Škoda, da se desna opcija ne združi." Mojca Zemljarič Podobnik: "Ne obupujte!" Predsednik Slovenske ljudske stranke Janez Podobnik, minister za promet in zveze Jakob Presečnik, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Franc Potočnik, poslanec državnega zbora Janez Kram-berger iz Lenarta ter državni svetnik Marjan Maučec iz Gančanov so se na pobudo regijskih odborov Slovenske ljudske stranke iz Prlekije, Prekmurja, Ptuja, Ormoža in Lenarta v kulturnem domu v Kri-ževcih pri Ljutomeru udeležili javne tribune. kove pravice, sam pa vidi v t. i. "beli knjigi" pravi izziv za politike. V Slovenski ljudski stranki bodo v prihodnjem letu dokončno dorekli, za koliko regij se bodo zavzemali, absolutno pa so proti selitvi nekaterih pomembnih služb (upravne enote, davčni uradi ...) iz manjših mest v nekakšna regijska središča. Ta del države je izredno siromašen, ljudje pa vedno bolj izgubljajo potrpljenje. ^"V naši stranki si bomo prizadevali za boljše živ-ljeje v tem severovzhodnem delu države, želimo ga po standardu čimbolj približati ostalim regijam v državi. Zaupam kadrom iz tega dela države, zato se ne bojim, da jim ne bo uspelo. Z davčno zakonodajo bi morali investiranje v regionalni razvoj stimulirati, saj bi s tem ljudje lažje ustanavljali podjetja ter s tem nova delovna mesta. Vsem prebivalcem tega dela države svetujem, da ne obupujejo ter da ostanejo tukaj, kajti prišli bodo boljši časi," je dejal Janez Podobnik ter poskušal potolažiti udeležence tokratne javne tribune. Miha Šoštarič Sv. Jurij ob Ščavnici Odkrili številne nepravilnosti V začetku meseca je računsko sodišče na svoji internetni^ strani objavilo revizijsko poročilo o poslovanju občine Sveti Jurij ob Ščavnici za leto 2002. Računsko sodišče je pri pregledu delovanja občine Sveti Jurij odkrilo številne nepravilnosti, in tako na delovanje občine podalo negativno mnenje. V letu 2002je takratni župan Slavko Mihalič, katerega je 14. 12. 2002 zamenjal Anton Slana, kar nekajkrat deloval v nasprotju s predpisi. Tako je občina prevzela najmanj 174.012 tolarjev obveznosti, za katere ni imela podlage v veljavnem proračunu - gre predvsem za sredstva, namenjena za obnovo in vzdrževanje cest, mostu in vrtca. Občina je imela v proračunih za leti 2001 in 2002 za te investicije določenih le 180.904 tolarjev. V proračunu določena vrednost je bila prekoračena tudi zaradi sklenitve aneksov za dodatna in nujno potrebna dela, vrednost katerih je presegla 25 odstotkov vrednosti po osnovni pogodbi (pri investiciji v osnovno šolo je vrednost aneksov znašala celo 71,5 odstotka, pri investiciji v vrtec pa 77,3 odstotka vrednosti investicije po osnovni pogodbi). Prav tako je bilo v proračunu občine za leto 2002 predvideno, da bodo krajani sofinancirali nadomestno gradnjo mostov v Kupetincih in Blagušu, vendar občina s krajani ni podpisala pogodb o sofinanciranju, investiciji pa sta bili vseeno izvedeni. Računsko sodišče je odkrilo tudi nepravilnosti pri oddaji rednega vzdrževanja občinskih cest, oddajo javnega naročila male vrednosti v nasprotju s splošnim aktom, prevzemanje obveznosti v breme proračuna brez pisne pogodbe ter neupravičeno izplačilo sredstev za pedagoško vodenje osnovni šoli. Skupni obseg plačil občine OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici je tako v letu 2002 znašal 627 tisoč tolarjev - ta sicer imajo podlago v proračunu in potrjenem zaključenm računu občine, nimajo pa podlage v področni zakonodaji, torej v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter v Zakonu o vrtcih. Tako je občina šoli neupravičeno plačevala pedagoško vodenje, saj je ta sredstva za podagoško vodenje že prejemala s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, torej so ji bila sredstva nakazana dvojno. Občina je od šole že zahtevala vrnitev neupravičeno prejetih sredstev. Sicer pa je občina pojasnila, da je bivši župan Slavko Mihalič prevzemal številne obveznosti, ki niso imele podlage v veljavnem proračunu. Tako je novi župan Anton Slana ob prevzemu županskega mesta nasledil tudi 256.734.000 tolarjev neporavnanih obveznosti. Vse neporavnane obveznosti je občina vključila v načrt razvojnih programov za obdobje 2003-2006, katerega je sprejela 27. maja 2003 ter se z upniki pričela pogovarjati o poravnavanju zapadlih obveznosti. Računsko sodišče je v svojem poročilu zapisalo, da odzivno poročilo ni potrebno, saj je občina Sveti Jurij ob Ščavnici ugotovljene nepravilnosti pričela odpravljati že med revizijskim postopkom. Natalija Škrlec Je Keor res nor? r^fTó^ř f 15% popust do konca leta* Elt ■i ^ nižKipene različnih izdelkov "^za gospodinjstvo, ogrevanje, obnovo doma, orodja ^ ^in še in še Obiščite nas ín in se prepričajte somi! Metâlka Trgovina d. d. Prodajni center Ptuj /p^ METALKA RogozniSka 7. ^ TRGOVINA œl; 02/749 ! B 00 _ *Velja za plačilo v gotovini, za vse artikle iz prodajnega programa do 31.12.2003, razen za artikle po akcijskih cenah. Popust ni odvisen od višine nakopa. Ostali veljavni p^^usti se ne seštevajo. P^ust priznamo oh predložitvi tega oglasa. Keor d. o. o., Z-rko^ska ces^a 87, 2000 Marihor C? Elektroinstalaterstvo in elektromehanika Zdtavko Jetnejšek, s.p., Kidričevo, Tovarniška 10 Kvaliteta dela na prvem mestu Obratovalnica Elektroinstalaterstvo in elektromehanika Zdra-vko Jernejsek, s.p., Kidričevo, v kratkem bo dopolnila dvanajst let uspešnega dela, ohranja sedež na Tovarniški cesti 10 v Kidričevem, čeprav trenutno dela na začasni lokaciji v Kopališki 3/a. Sedež obratovalnice ohranja v Talumu tudi zato, ker za to podjetje tudi največ delajo, prav tako za njegova hčerinska podjetja. V tem trenutku pa tudi že končujejo priprave na novogradnjo enote na območju Trnovca oziroma Sel v ob~ini Videm. Rezultati dosedanjega razvoja so več kot spodbudni. Obratovalnica zaposluje 24 delavcev, v glavnem električarjev in zidarjev, v administraciji imajo zaposleno samo tajnico, imajo pa tudi enega pripravnika. Delo opravljajo na terenu, delovišča za izvajanje elek-troinstalacij, elektromehanskih in drugih elektro del imajo po vsej Sloveniji. Pri svojem delu želijo biti najboljši, spoštujejo roke in dogovore, na prvem mestu je kvaliteta opravljenega dela. Ob 10-obletnici obratovalnice so pridobili certifikat kakovosti ISO 9001/2000. Veliko vlagajo tudi v dodatno izobraževanje zaposlenih. To je nujno tudi zaradi vse večje konkurence v dejavnosti in vstopa na odprto tržišče EU. "Težav pri vstopu v EU v naši obratovalnici ne pričakujemo. Z mojstrskim nazivom, postal sem elektroinstalaterski mojster, in stalnim dodatnim izobraževanjem delavcev smo pripravljeni za soočanje na trgu dela EU. Moj- Zdravko Jernejsek ima po novem tudi mojstrski naziv, postal je elektroinstalaterski mojster. strska diploma ima tri izredno pomembne mednarodne dimenzije oziroma funkcije: poslovodsko, strokovno in pedagoško. Mojstrska diploma pomeni, da ima njen sežene ravni izobrazbe in prednost pri dokazovanju konkurenčne sposobnosti na trgu," je med drugim povedal obrtnik Zdravko Jer-nejšek, ki se pospešeno pripravlja na delo na trgih EU. Na odhod v Nemčijo, kjer bodo opravljali elektroremontna dela, se odpravlja prva skupina petih delavcev njegove obratovalnice. Vsa dela pridobivajo preko javnih naročil, težav s pridobivanjem dela nimajo. Dobro poslovno sodelujejo z vsemi velikimi gospodarskimi sistemi v Sloveniji in tudi občinami, čeprav se včasih srečujejo s težavami zaradi tega, ker posamezni župani ne izpolnjujejo predvolilnih obljub. Eno najobsežnejših in največjih del, ki Med pomembnimi objekti, ki so jih v zadnjem času obnavljali, je tudi 400-kilovoltni daljnovod od Maribora do Trsta in od Kranja do Ljubljane ter od Celja do Ljubljane. Tajnica Lidija Verdenik. imetnik v vseh državah EU dokaz in popolno svobodo za opravljanje tistega dela, za katerega ima mojstrsko diplomo. Slovenija nedvomno potrebuje obrtne mojstre, ki predstavljajo najvišjo kvaliteto obrti, hkrati pa so tudi nujen del poklicnega izobraževalnega sistema. Pomembno pa je tudi to, da mojstrska diploma omogoča nadaljevanje izobraževanja v višjih strokovnih šolah. Mojstrski naziv je garancija kvalitete, dokaz do- so se jih lotili v zadnjem času, je prenova RTP Kidričevo, ki jo izvajajo za Eles. Delo je izredno zahtevno, zato bo potekalo v več fazah. Zelo zahtevno delo so opravili tudi pri obnovi 400-kilovoltnega daljnovoda od Maribora do Trsta, od Kranja do Ljubljane in od Celja do Ljubljane. V tem predprazničnem času pa bodo poskrbeli tudi za praznično osvetlitev večjih objektov v Kidričevem in okolici. Na borzi Zadnji teden je na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev postregel z zelo pestrim dogajanjem. Priča smo bili hitrim padcem in tudi vzponom. Trgovanje vsekakor ni bilo dolgočasno. Zdi se, da se bik kljub nekaj zelo negativnim dnevom še noče predati. Indeks SBI20 je prejšnji petek ob koncu trgovanja dosegel novo rekordno vrednost. Prvič v zgodovini se je povzpel nad mejo 4000 in trgovanje zaključil pri 4034 indeksnih točkah. Za rast sta bili krivi predvsem naftni podjetji Petrol in Istra-benz, ki sta uprizorili spektakularno predstavo, saj so se jima tečaji zvišali za blizu 10% v enem tednu. K temu je seveda pripomogla objava o nameri za prevzem Term 3000 s strani Save. Zanimivo je bilo, da je po petkovem rekordu trg začel resno padati. V začetku tega tedna sta si sledila dva zelo negativna dneva, v katerih je indeks SBI20 izgubil več kot 2% in ponovno padel pod magično mejo 4000 indeksnih točk na 3951 indeksnih točk. Mnogi so se že spraševali, ali gre morda za začetek resnejših padcev, vendar se je trg sredi tedna ponovno obrnil navzgor in nadoknadil del padcev. SBI20 se je tako v petek umiril pri 3959 indesknih točkah. Med posameznimi delnicami v borzni kotaciji se je največ trgovalo z Mercator-jem. Za delnico boste morali odšteti 33014 SIT, kar je 1,76% več kot prejšnji teden. Med prometnejšimi se je glede na prejšnji teden podražila tudi Intereuropa, ki je poskočila za 0,58% na 5244 SIT Krka se je trgovala na podobnih ravneh kot pred tednom dni in se ustavila pri 51876 SIT Ostale delnice v kotaciji so se odrezale precej slabše. Radenska, ki je prikazala lepo rast v zadnjem mesecu, je padla za 8%. Luka Koper, ki je bila od poletja precej časa najuspešnejša delnica po rasti v kotaciji, je izgubila 4,19% vrednosti in pristala na 7375 SIT Delničarji Save očitno niso tako pozitivno sprejeli objave Save o nameri za prevzem Term 3000, saj se je delnica v zadnjem tednu pocenila za 2,33%. Pri Pid-ih in ID-ih se je zdelo, da ne bodo deležni takšnega prodajnega pritiska kot delnice v kotaciji. Očitno so začeli nekateri investitorji ocenjevati, da so delnice v kotaciji polno ocenjene in da imajo zaradi tega PID-i in ID-i boljši potencial za nadaljnjo rast. Precej teh delnic ima namreč dobro kvalitetno premoženje, vendar se vseeno glede na njihovo knjigovodsko vrednost trgujejo s precejšnjim diskontom. Indeks PIX se nahaja pri 3322 točkah, kar pomeni 1% manj kot prejšnji teden. Indeks se je od začetka decembra odrezal bolje kot SBI20 in s tem nadoknadil nekaj podcenjenosti iz prejšnjih mesecev. Pri posameznih delnicah je bila najprometnejša delnica Zlate Monete 1, ki je ta teden padla za 1,42% na 208,42 SIT Ko je že kazalo, da bodo na trgu sledili bolj negativni dnevi, se je položaj stabiliziral. Očitno pri teh cenah še vedno ostaja zadosti povpraševanja, ki ne dovoli, da bi cene občutneje padle. Poleg tega smo v decembrskem obdobju, ki je tradicionalno ugodno za delniške trge. Gregor Koželj Ilirika, BPH, d.d. gtegot.kozelj@ilitika.si Ptuj • Evropsko leto invalidov Ptuj med najboljšimi Tretjega decembra je bila v Ljubljani svečana seja ob zaključku evropskega leta invalidov. Na njej je govoril tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. V imenu Skupnosti občin Slovenije je predstavil aktivnosti, ki so jih ~lanice izvajale v okviru evropskega leta invalidov. Program, ki sta ga v tem letu izvedla mestna ob~ina Ptuj in Lions klub Ptuj, je bil spoznan kot eden najboljših v Sloveniji. Ptujskemu županu je ob tej priložnosti čestital tudi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski, ki je kot predsednik odbora za pripravo in izvedbo evropskega leta invalidov 2003 napovedal, da bodo z aktivnostmi nadaljevali še v naslednjih letih, saj gre za zelo obsežno problematiko, ki je ni mogoče rešiti v kratkem. Tudi pri premagovanju arhitektonskih ovir se na Ptuju izboljšujejo razmere. Pobud in predlogov za reševanje je bilo v zadnjih letih veliko. Za invalide se po novem odpirajo nekatere doslej zanje nedostopne stavbe oziroma institucije, med prvimi se se za ureditev vhoda za inva- Foto: Črtomir Goznik Mestna občina Ptuj in Lions klub Ptuj sta med najboljšimi izvajalci aktivnosti v evropskem letu invalidov. lide z ustrezno klančino odločili v upravni enoti, kjer bodo poslej lahko reševali najnujnejše osebne zadeve sami in v prijaznejšem okolju. Doslej so morali referenti k njim, dobesedno na ulico. Še vedno pa ne bodo mogli v prvo in drugo nadstropje stavbe upravne enote. Na dvoriščni strani stavbe bodo vhod za inva- lide uredili tudi v ptujski Mestni hiši. Predračun za ureditev znaša 33 milijonov tolarjev. Ptujski župan dr. Štefan Čelan napoveduje, da če ne drugače, denarja v proračunu namreč ni, bodo le-tega skušali zagotoviti v okviru humanitarnih prispevkov. MG Ptujska Gora • Odprli dom krajanov in gasilcev Center kulture in društvenih dejavnosti Na Ptujski Gori so v soboto, 13. decembra, svečano odprli prostore doma krajanov in gasilcev, ki stoji že od leta 1991. Ureditev dvorane s kuhinjo in sanitarijami je veljala 4,2 milijona tolarjev, veliko pa so prispevali tudi krajani sami. Kot je povedala Zofija Topo-lovec, predednica krajevne skupnosti Ptujska Gora, je bilo še pred letom dni malo tistih, ki so verjeli, da jim bo uspelo, kajti začetki gradnje tega skupnega doma krajanov in gasilcev segajo v leto 1991, ko so s skupnimi močmi postavili zgradbo. Gasilci so si svoje prostore kmalu uredili, za dokončno ureditev dvorane in ostalih prostorov pa je zmajnkalo denarja, pa tudi razumevanja tedanjega občinskega vodstva. A so premagali tudi te ovire in po besedah predsednika gradbenega odbora Stefana Malija s skupnimi močmi dokončali ureditev dvorane, pri čemer gre vsa zahvala svetni- kom občine Majšperk, županji mag. Darinki Fakin in podžupanu Cvetu Pepelniku. Zahvala pa gre tudi vsem krajanov, saj so poleg tega za ureditev prispevali še 1.291.000 tolarjev. Svoja sredstva pa prispevali tudi ob zbiranju denarja za opremo, saj so v akciji "vsak za svoj sedež" krajani zbrali še dodatnih 378.000 tolarjev Celotna oprema dvorane s priročno kuhinjo in sanitarijami pa je veljala okoli 2 milijona tolarjev. Pri ureditvenih delih je sodelovalo 9 mojstrov in obrtnikov, investicija, oziroma vsa finalizacijska dela pa so veljala 4,2 milijona tolarjev V dar so dobili tudi prvo sliko; izdelal jo je domači likovni ume- Foto: M. Ozmec Vrvico sredi nove dvorane so simboli~no prerezali Zofija Topo-lovec, mag. Darinka Fakin in Štefan Mali. tnik Grega Samastur, ki je ob tej priložnosti pripravil v dvorani tudi razstavo svojih del. Čestitkam ob pomembni pridobitvi se je pridružila tudi županja občine Majšperk mag. Darinka Fakin. Posebej se je za opravljeno delo zahvalila predsedniku gradbenega odbora Štefanu Maliju, ter mu ob tej priložnosti izročila hišno številko doma - 82 b. Ta dan pa si bosta še posebej zapomnili družini Žerak in Žni-darko, saj jima je majšperška županja izročila ključe prvih dveh stanovanj, ki jih je občina uredila nad dvorano. Da je bilo vse skupaj še bolj prijetno so poskrbele ljudske pevke iz Ptujske Gore, folklorna skupina Rožmarin iz Dolene, moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, ter učenci in učenke OŠ na Ptujski Gori. Vrvico so v novi dvorani simbolično prerezali predsednik gradbenega odbora Štefan Mali, predsednica KS Zofija Topolovec in županja Darinka Fakin. Novi dom in vse njegove prostore pa je blagoslovil farni župnik Janko Gašparič. Po slovesnosti so se z dobrotami iz domače peči in vinske kleti izkazale članice društva žena Tisa s Ptujske Gore. M. Ozmec Slovenija • Prihaja luč miru d Ustvari družino Tudi letos bo v Slovenijo iz votline Jezusovega rojstva pripotovala Luč miru iz Betlehema, katere plamen bo v naših domovih zagorel že dvanajstič. Lučka bo v Ljubljano zasvetila v nedeljo, 14. decembra, večja sprejema pa bosta še v Mariboru in Novi Gorici v petek, 19. decembra. Droben plamenček, ki simbolizira mir, bomo v duhu gesla letošnje akcije "Ustvari družino!" po domovih, župnijah in ustanovah raznašali slovenski skavti in taborniki. Plamen Luči miru iz Betlehema so člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) prvič prinesli v Slovenijo leta 1991, s sporočilom poslanice Mir je čas brez vojne. Od takrat naprej se je lučka s svojo poslanico dotaknila veliko različnih ravni našega življenja, sporočilo letošnje poslanice pa se glasi "Ustvari družino!". Lučka namreč želi spomniti na pomen družine in odnosov, ki jo ustvarjajo. Projekt luč miru iz Betlehema se je začel leta 1986 na avstrijski televiziji ORF, ko so v oddaji Luč v temi, namenjeni invalid- nim otrokom, organizatorji namesto daril delili droben plamen iz votline Jezusovega rojstva. Plamen ima poseben pomen, saj v tej votlini zmeraj gori. Ker je bila omenjena oddaja namenjena otrokom, so se odločili, da bo tudi Luč miru iz Betlehema prižgal v votlini otrok, ki se je v tistem letu posebej izkazal. V vseh teh letih se je akcija razširila po celotni zahodni, srednji ter delu vzhodne Evrope ter dobila svoj prepoznavni znak in himno. Prostovoljni prispevki, ki se zberejo ob deljenju plamena lučke, so vsako leto namenjeni kateri od dobrodelnih organizacij. Lučko bomo tudi letos razna-šali člani ZSKSS, Zveza tabornikov Slovenije, Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov ter Slovenska zamejska skavtska organizacija. "Naj bo plamen letošnje Luči miru iz Betlehema znamenje naše volje po družini". Mirjam Danilovi~ Ormož • Otroci in starši Beremo in pišemo skupaj Ljuba Fišer in Olga Veldin Bednjanič sta letos obiskovali obsežno izobraževanje v okviru programa za življenjsko usposabljanje pri Andragoškem zavodu Slovenije. Pridobili sta si licenco za izvajanje študijskega krožka Beremo in pišemo skupaj. pred kratkim sta zaključili svoj prvi krožek, ki je bil eden izmed dveh tovrstnih programov, ki so se izvajali v Sloveniji. Program je namenjen staršem, ki želijo svojim otrokom pomagati pri učenju branja, pisanja in računanja. Obiskujejo ga lahko učenci od 1. do 4. razreda devet-letke, v Ormožu pa so program obiskovali le prvošolčki. Ker ti še ne znajo brati in pisati, je bilo treba delo še bolj poenostaviti in več pozornosti nameniti drugačnemu izražanju. Krožka se je redno udeleževalo 6 otrok s starši, paralelno pa je program potekal še z eno skupino v Ivanjkovcih, saj so dobili sredstva za dve skupini. Izvajanje programa namreč financira Ministrstvo za šolstvo v sodelovanju z LU Ormož. Tečaj je za udeležence brezplačen. Trajal je 50 ur, dvakrat na teden po 3 šolske ure. Vodja krožka Olga Veldin Bednjanič je povedala, da so kmalu opazili, da je program preveč intenziven in da bodo v bodoče, če bodo še kdaj dobili sredstva za izvajanje tega programa, srečanja razporedili tako, da bo največ eno na teden, še boljše eno na 14 dni, saj so starši zasedeni tudi z drugimi obveznostmi. Posebnost programa je, da otroci in starši preživljajo čas skupaj in da spoznajo, da se lahko učijo tudi drugače, kot da sedijo pred knjigo. Branja se da namreč prav tako učiti pri branju recepta, TV-sporeda, računa in številke se lahko spoznava tudi z dominami in drugimi podobnimi igricami. Poskušali so razvijati komunikacijske sposobnosti, saj so te vedno šibkejše pri prihajajočih generacijah otrok, ročne spretnosti, medsebojne odnose, otroci in starši pa so tudi telovadili skupaj. Kmalu so ugotovili, da otroke zelo veseli, če naredijo izdelek, ki si ga lahko odnesejo domov. Zato so izdelali koledar, knjigo, didaktične igrače za urjenje matematike, računalo, voščilnice in za konec so si spekli še parklje. Vsebino krožka je namreč možno prilagajati potrebam in željam skupine. Ker je krožek usmerjen v sproščeno delovanje, je moteče tudi togo ime, ki gotovo marsikoga odvrne, saj si predstavljajo togo sedenje za mizo in urjenje branja. Vodja krožka je povedala, da so največ energije morali vložiti v animacijo staršev, da so se sploh prijavili na krožek. viki klemenčič ivanuša in tam Destrnik • Seja občinskega sveta Destrniški občinski svet je v petek na 9. redni seji sprejel vrsto občinskih odlokov (o javni razsvetljavi, pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališča Destrnik, o občinskih cestah, o uporabi grba in zastave občine). Najpomembnejša točka dnevnega reda je bila sprejemanje proračuna občine za leto 2004. Proračun so nato predstavili tudi na srečanju vseh vaških odborov ter predstavnikov vseh društev. Fl Ptuj • Predstava Teatra III člani Teatra III v novoletnem času razveseljujejo otroke in odrasle s komično igro Jožeta Boža Glazer-ja Babica Mraz in Dedek Mraz, ki jo je režirala Branka Bezeljak Glazer. Premiera je bila v soboto v Stari steklarski delavnici. Zaigrali so: Urška Vučak, Franc Si-monič, Valerija Skrt in Boris Miočinovič. Fl Ptuj • Mladi mlajšim V Mladi liberalni demokraciji (MLD) Slovenije so se v decembru odločili izpeljati projekt Mladi mlajšim'. V tem okviru bodo organizirali akcijo zbiranja starih in novih igrač. Te bodo nato v sodelovanju s Skupnostjo centrov za socialno delo posredovali otrokom. Ptujski mladi liberalni demokrati bodo igrače začeli zbirati v petek, 19. decembra, ob 12. uri na stojnici pred Merca-torjevo blagovnico, nadaljevali pa tudi v soboto, 20. decembra, od 9. ure naprej. MZ Ptuj • Veseli Božiček V sredo, 24. decembra, Združena lista in Mladi forum ZLSD Ptuj prirejata projekt Veseli Božiček. Podelili bodo veliko bonbonov in drugih sladkarij, čaja in kuhanega vina, pozabili pa ne bodo niti na najmlajše, za katere so pripravili več skromnih daril. Projekt bo ob 10. uri, v centru Ptuja, pred Mercatorjevo Blagovnico. Ur Ptuj • Svet pravljic na ptujskem gradu V Ptujskih vedutah, Pokrajinskem muzeju Ptuj in Termah Ptuj bodo pred novoletnimi prazniki grad ponovno pravljično oživili. Grofica Bršljanka bo že povedanim lanskim zgodbam iz grajskega življenja dodala nove, in predstavo "... vse naj se v dobro spremeni!' Prvič v letošnji decembrski pravljici se bo prikazala 20. decembra ob 17. uri. Otroci, ki jo želijo obiskati s starši, morajo svoj prihod napovedati na recepciji ptujskega gradu, kjer je že gneča. Svet pravljic na ptujskem gradu bo "živel' od 20. do 31. 12., razen 24. in 25. decembra. MG Zetaie • Odprli modernizirano cesto Odslej bolje in varneje Direkcija za ceste pri Ministrstvu za promet je zaključila z modernizacijo 2100 m dolgega odseka regionalne ceste Kozminci-Žetale-Rogatec. Novo 62,5 milijona vredno cestno pridobitev je v sredo, 10. decembra, v Žetalah odprl direktor Direkcije za ceste Vili Žavrlan. Kot je ob odprtju dejal poslanec v državnem zboru in župan občine Žetale Anton Butolen, je modernizacija, oziroma asfaltna preplastitev odseka ceste, plod večletnih skupnih prizadevanj z direkcijo za ceste pri ministrstvu za promet republike Slovenije. Na cesto, ki so jo leta 1984 etapno zgradili pripadniki tedanje JLA in so jim pomagali tudi domačini, se je z vspostavitvijo državne meje po letu 1991 preusmeril večji del tovornega prometa. Težki tovornjaki so jo skoraj popolnoma uničili, zaradi plazenja zemlje pa je bila na njej skoraj 2 leti polovična zapora. Sicer je cesta, ki povezuje Kozmince z Žetalami in Rogatcem, pomembna tudi za do- Foto: M. Ozmec Vrvico čez prenovljeno cesto so svečano prerezali (z,, leve) Anton Butolen, Marjan Pongrac, Karmen Desman, Vili Žavrlan in Branko Janc. mačine, saj se vsak dan po njej vozi v službo okoli 120 delavcev ter številni šolarji, tudi iz sosednje občine Podlehnik. Poudaril je, da pomeni posodobljen odsek od nove osnovne šole v Žetalah do Žeraka v Čermožišah poleg izboljšanega stanja na cestišču tudi večjo prometno varnost ter izrazil upanje, da bodo v kratkem rekonstruirali tudi preostanek, še okoli 9 kilometrov te ceste do Rogatca. Direktor Direkcije za ceste Vili Žavrlan je dodal, da je rekonstrukcija tega odseka regionalne ceste lep dokaz za to, da se da tudi z majhnimi sredstvi zelo veliko narediti, saj so bila javna sredstva v tem primeru vložena in porabljena maksimalno racionalno. Podjetje Asfalti iz Ptuja je dela pričelo septembra letos, v okviru pre-plastitve pa so sanirali vse poškodbe in mrežne razpoke, zamenjali so tudi zgornji ustroj, uredili odcepe in odvod- njavanje ter celotno talno in obcestno signalizacijo. Projekt preplastitve je izdelalo podjetje Grading iz Maribora, konzultantske in inženirske storitve, vključno z nadzorom nad izgradnjo, je opravila DDC - svetovanje inženiring iz Ljubljane, projekt pa je veljal 62,5 milijona tolarjev in je v celoti investicija ministrstva za promet. Vrvico čez prenovljen cestni odsek so simbolično prerezali poslanec in župan Anton Bu-tolen, direktor podjetja Asfalti iz Ptuja Marjan Pongrac, pro-jektantka Karmen Desman iz inženiringa Direkcije za ceste, direktor direkcije Vili Žavrlan ter državni poslanec in predsednik parlamentarnega odbora za gospodarsko infrastrukturo Branko Janc. Slovesnost so kulturno obogatili mladinski pevski zbor OŠ Žetale pod vodstvom Valentine Vidovič ter mladi recitatorji. M. Ozmec Sv. Tomaž • Razstava Stefana Hozyana Fotografije in razglednice kraja V prostorih Osnovne šole Tomaž pri Ormožu je na ogled razstava fotografa Štefana Hozyana Sv. Tomaž na fotografijah in razglednicah. foto vki Fotograf Štefan Hozyan - Pista pred svojimi fotografijami, na katerih je ujeto okolje, v katerem živi. Razstava je sestavljena iz dveh sklopov. V prvem delu so predstavljene fotografije in razglednice Sv. Tomaža v preteklosti. Fotografije so stare okrog 100 let in kronološko prikazujejo razvoj kraja. Štefan Hozyan se je za stare razglednice začel zanimati ob rojstvu sina Uroša in jih tudi sistematično zbirati. Iz Ormoža se je preselil k Štefki k Sv. Tomažu in okolje se je začelo vse pogosteje odražati v njegovih fotografijah. Na razstavi so predstavljene fotografije klečaj, značilnih detajlov, podobe iz narave, klopotci in različni pogledi na Sv. Tomaž. Čeprav poklic fotografa ni bil njegova prva izbira, želel si je namreč postati vojaški pilot, pa je nos za dobro fotografijo že več generacij v Hozyanovi družini. Ko se je Pišta, kot ga prijatelji kličejo, obrti še učil pri očetu, je zanetil marsikatero iskrico. Tudi danes je še vedno pripravljen za vse malce nenavadne podvige in zato ni čudno, da je med razstavljenimi fotografijami tudi nekaj takih, ki jih je posnel z zmaja. Še več utrinkov iz preteklosti krajev ormoške občine pa je mogoče občudovati v knjigi Ormož na razglednicah, ki sta jo pripravila Štefan Hozyan in Nevenka Korpič. vki Ptuj • Padel bo še en nekdanji vojaški objekt Čiščenje na odpadu zgodovine Območje nekdanjega vojaškega skladišča ob Potrčevi je ponovno gradbišče. Pred dnevi so pričeli iz varnostnih razlogov podirati nekdanje vojaško skladišče ob Panonski ulici. V močno načetem objektu so se zadnje čase zadrževali "nepovabljeni", ki so s kurjenjem in drugimi posegi ogrožali sebe in neposredno okolico. Objekt je služil tudi kot skladišče za odpadne avtomobile in iztrošeno stanovanjsko opremo. Dela na porušitvi objekta in odvozu odpadnega materiala, po novem pravilniku o gradbenih odpad- Bivsi vojaški objekt ob Panonski ulici kih, je potrebno natančno vedeti, kje se bodo le-ti odložili, je prevzelo Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj. Podobna usoda bo v kratkem doletela tudi srednji objekt nekdanjih vojaških skladišč ob Potrčevi, kjer ima prostore Karitas. Za kakšne namene bo mestna občina Ptuj "uporabila" svojo najeminentnej-šo prosto lokacijo v mestu, še ni znano. Radko Kekec, s.p. Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550 Prodaja vozil Znamka letnik Cena MERCEDES-BENZ C180 LORINSER 1994 1.690.000 STREŠNO OKNO RENAUET MEGANE SCENIC 1,6 BN 1996 1.260.000 SERV KNJIGA SUZDKIBALEN01,3GL 1996 690.000 PR LAST. RENAUET TWINGO 1,2 2001 1.340.000 PR LAST. FIAT BRAVA 1,412V 1996 1.070.000 KOV ČRNA RENAUET R5 CAMPUS 1993 290.000 KOV SV. MODRA PEUGEOT PARTNER l,4i 1998 1.020.000 SERVO VOLAN RENAUET CUO 1,2 RN 1993 420.000 RDEČA RENAUET CUO 1,2 2000 1.260.000 SERVKNjlGA ŠKODA FEUaA 1,31X1 1995 430.000 STREŠNO OKNO FIAT PUNTO 55 S 1994 470.000 BELA SEAT CORDOBA 1,4 SXE 1996 790.000 PR LAST. RENAUET R5 FIVE 1994 430.000 PR LAST. FIAT BRAVA 1,616V SX 1997 1.090.0000 SERVKNIIGA VOLKSWAGEN VENTO 1,8 a 1995 840.000 SERVO VOLAN ŠKODA OČIMA 1,9 SIX TDI 2000 2.430.000 PR LAST. PEUGEOT 3061,6 1999 1.520.000 PR LAST. FORD MONDEO 1,8 GIX 1995 940.000 KLIMA FIAT BRAVO 1,4 S 1998 1.060.000 RDEČA RENAUET R5 CAMPUS 1993 280.000 5VRAr OPEL ASTRA 1,4 IGL 1995 660.000 AIR MG PEUGEOT 4061,8 ST 1997 1.420.000 SERVKNIIGA UTROEN JUMPER 2,5 TD 1997 1.180.000 PODALJ.,POVÉ. AUDIA4l,6 1997 1.800.000 SERVKNIIGA FORD FOCUS 1,6 WAGON 2000 2.040.000 PR LAST. VOLSWAGEN PASSAT 1,8 T COMFORTL. 1997 1.910.000 SERVKNIIGA FIAT BRAVA 1,412V SX 1998 1.140.000 PR LAST. VOLKSWAGEN GOLF 1,9 SDI 2002 2.820.000 PR LAST. FORD FIESTA 1,251 FLAIR 1996 750.000 PR LAST. DAIHATSU TERIOS 1,3 1997 1.370.000 KOVVIJOLA Rabljena vozila TIP DAEWOO NEXIA 1.5 FIAT BRAVA 1,6 SX FORD MONDEO 1,8 KAR PEUGEOT 405 6L R KANGOO EXPRESS 1,2 RL R LAGUNA EXP. 1,9 dCi R LAGUNA EXP. 1,9 dCi R LAGUNA GT 1,8 EXP R LAGUNA PRIV. 1.9 dCi RTWINGO EXP 1,2 LETNIK CENA 1998 1997 1994 1990 2000 2002 2002 2003 2001 2001 650.000 1.260.000 700.000 330.000 1.200.000 4.090.000 4.090.000 4.380.000 4.230.000 1.450.000 Testna vozila CLIO EXP 1,5 DCI 5V 2002 2.150.000 KANGOO PRIV. 1,5 DCI 80 KM 2003 2.950.000 LAGUNAGRA. PRIV. 2,0 16V 2002 4.400.000 R TWINGO DYN 1,2 16V AVT 2002 1.850.000 R KANGOO 1,5 65 KM 2002 2.650.000 RENAULT OBUUBA KUPCU: - Brezplačen preizkus -105 točk kontrole na vozilu - Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih - Pomoč na cesti, vleka ali popravilo - 3 mesečna tehnična garancija (za določena vozila) Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si PONUDBA KABUKXIII VOZIL Znomko aasa lllllPrstec Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10 Opremo Letnik Ceno FIAT PUNTO 55 S FIAT PUNTO 55 S DAEWOO LANOS 1 .5 RENAULT SAFRANE 2.2 SI FORD ESCORT 1.6 i CLX FIAT PUNTO 1 .2 BMW 528 I _ ALFA ROMEO 156 RENAUj^^^^^cj^ ' imWUrÍTO 1.9 JTD N^T^RAVO FIAT DUCATO 2.8 MAXI grafitni radio radio klima 1 lastnik 4 nil] Ugoden boncni kredit - loosing Sloro zo novo - sloro zo sloro RADIO]))TEDNiK Dolič • Obiskali smo kmetijo Vajt-Petric ■ ■ ■ ■ ■ ■■■■ Priznanje urejeni kmetiji Turistična zveza Slovenije in časopis Kmečki glas sta v akciji Živimo s podeželjem ocenjevala urejenost slovenskih kmetij. Vanjo je bila vključena tudi kmetija Vajtovih-Petričevih iz Doliča 15 v občini Destrnik. Za urejenost so si prislužili 1. mesto, v letošnjem letu pa so dobili tudi lipov list. Kmetiji po domače pravijo pri Fajdovih. Sestavljena je iz stanovanjske hiše in več manjših gospodarskih poslopij, ki so nanizana okrog manjšega, funkcionalno zasnovanega kmečkega dvorišča. Ocenjevalci so zapisali, da kmetija daje občutek domačnosti in svežine. Je dober primer odnosa doma- čih do dediščine prednikov. Ni novih objektov, stari so prenovljeni in vzdrževani tako, da ohranjajo vsa merila v prostoru značilne arhitekture. Najlepše je vzdrževana stanovanjska hiša, ki s prenovljeno fasado ohranja preprosto belo ploskev brez dodatnega krašenja. V tej preprostosti se vidi napredek, čuti se, da je v hiši mladi rod. Obnovljena so okna, ki kljub nekaterim novim elementom ohranjajo obstoječa razmerja. Okolica domačije je urejena z občutkom za krajino, v katero se umešča. Skrbno vzdrževane zelenice obdajajo vsa poslopja, peščen je le dovoz. Ze- Vajtovi in Petričevi pred svojim lepo urejenim kmečkim domom: Elizabeta in Janez Vajt, hčerka Majda Petrič z malim Mihom in zet Milan Petrič lenino trave dopolnjujejo redka sadna drevesa ter nekaj okrasnih grmovnic ob vznožju hiše. Posebno lepo je urejen zelenjavno-cvetlični vrt, ki ga obdaja ličen lesen plot. Za urejenost doma skrbijo mama Elizabeta Vajt in oče Janez Vajt, ki veliko postori pri mizarskih delih, hčerka Majda Petrič in zet Milan, mali Miha pa še vse skupaj opazuje in je srečen v toplem domu. Kot nam je povedala mlada gospodinja Majda, se doma trudijo, da urejajo okolico doma, pred leti so hišo obnovili, ogradili so vrt, tudi mlako (ki je bila nekoč prepotreben vir za napajanje živine). Za akcijo so se prijavili, priznanja pa niso pričakovali. Hišo so urejali sami, zgledovali so se na preteklost, korenine kmečkega poslopja segajo v leto 1818. Kmetija Vajt-Petrič se ukvarja z živinorejo, oddajajo mleko, imajo tudi nekaj svinj za svoje potrebe, obdelujejo pa deset hektarjev zemlje. Za hišo in okolje hiše pa je potrebno skrbeti vsak dan sproti, sicer ni mogoče imeti urejenega doma. Franc Lačen Mihaela v Venezueli "Potrudila se bom ..." Mihaela Kukovec je tretja Ptujcanka, ki bo svojo lepoto soočila z lepoticami s celega sveta. V Valenciji v Venezueli se skupaj s 70 lepoticami sveta poteguje za letošnji naslov mis turizma sveta. Foto: Črtomir Goznik V Venezuelo, kjer bodo 20. decembra izbrali mis turizma sveta za letos in podelili še nekaj drugih lepotnih naslovov, je prejšnjo sredo odpotovala sama. Sama pa je poskrbela tudi za večino garderobe. Skušala bo čim bolje zastopati Slovenijo in lepoto slovenskih deklet. Letos je bila Mihaela tudi mis fotogeničnosti na tekmovanju za mis Jadrana. "Normalno je, da greš na vsako tekmovanje z nekimi pričakovanji. Ker bodo podelili kar nekaj naslovov, se kaj lahko zgodi, da bom kakšnega tudi sama osvojila. Ne glede na to, se bom potrudila po najboljših močeh," je še povedala pred odhodom. MG Od tod in tam Trnovska vas • Praznične delavnice V ponedeljek, 8. decembra, so v osnovni šoli v Trnovski vasi organizirali tehnični dan, v katerem so učenci ustvarjali v različnih delavnicah. Pod mentorstvom Hilde Bedrač in Petre Tasovec so izdelovali praznične aranžmaje, pod mentorstvom Darje Zadravec in Nine Vrtič so izdelali Božičke in dedke Mrae, pod vodstvom Irene Korent, Jožice Mihelak in Majde Drumlič so pekli praznično pecivo, štirinajst učencev pa se je odločilo za delavnico, v kateri so izdelovali izdelke iz iz ličja in stenske okraske iz usnja. Delavnico je vodila Terezija Zelenko. V skupini, ki sta jo vodili Andreja Burina in Petra Plohl, pa so otroci izdelovali angelčke iz raznovrstnih testenin. Izdelke so popoldan ob kulturnem programu predstavili staršem. Zmago Šalamun Sv. Trojica • Božično-novoletne delavnice V četrtek, 4. decembra, so v popoldanskem času v OŠ Sv. Trojica organizirali božično-novoletne delavnice za otroke in starše, ki so jih organizirale učiteljice, pridružile pa so se jim tudi kuharice. Delavnic se je udeležilo okrog 80 otrok s starši, ki so ustvarjali v šestih skupinah: izdelovali so voščilnice, božične okraske, angelčke iz papirja in lončenih lončkov, božično-novoletne aranžmaje, lučke v steklenici in v eni skupini so pekli pecivo. Zmago Šalamun Lukavci • Stanovalci doma razstavljali Stanovalci Doma Lukavci so prejšnji teden na ogled postavili številne izdelke - slike, voščilnice, vaze in ostale stvari, ki so jih izdelali med delovno terapijo. Delovna terapija predstavlja zanje pomemben del življenja v tej ustanovi, saj gre za mlajše stanovalce, ki so stari povprečno med 54 in 56 let, ti pa po besedah delovne terapevtke Tatjane Pirher potrebujejo zaposlitev in vodenje, sicer pa je za tovrstne dejavnosti med stanovalci doma interes kar velik. Poleg tega, da je izdelovanje različnih izdelkov stanovalcem v veliko veselje, pa računajo tudi na kakšen tolar zaslužka, ki ga potem najraje namenijo za počitnice. nšk Foto: Fl Ljutomer • 8. redna seja občinskega sveta Sprejeli rebalans proračuna Na osmi seji občinskega sveta občine Ljutomer so člani sveta odločali o spremembah odloka o proračunu za letošnje leto, čeprav bi si verjetno želeli, da bi bil govor o proračunu za prihodnje leto. Občina Ljutomer bo tako proračun za leto 2004 dobila v naslednjem letu. Do rebalansa je prišlo zato, ker se je med letom izkazalo, da tekoče obveznosti nekaterih javnih služb na področju predšolske vzgoje, športa ter vzdrževanja javnih cest presegajo planirano višino. Omenjenih obveznosti, ki se jih je nabralo za okrog deset milijonov tolarjev, ni bilo mogoče uskladiti z ukrepi začasnega zadržanja izvrševanja ali prerazporejanja, zato je prišlo do sprememb v proračunu letošnjega leta. Med odhodki se za največji delež, okrog 11 milijonov tolarjev, povečujejo tekoči odhodki. Kljub temu da se sredstva za plače, druge izdatke zaposlenih in prispevke delodajalcev na področju uprave in krajevnih skupnosti zmanjšujejo, pa se slednja povečujejo na področju javnih del v krajevnih skupnostih in v okviru programa tisoč novih možnosti. Za dobrih šest milijonov se povečajo izdatki za blago in storitev, med tekočimi transferji pa je potre- bno zagotoviti dodatnih deset milijonov tolarjev za pokrivanje razlike za otroke na podlagi številčenja stanja otrok oziroma za dvig ekonomske cene, potrebno pa je zagotoviti tudi dodatna sredstva za delovanje Agencije za šport Ljutomer, saj s strani občin Križevci pri Ljutomeru in Raz-križje prihaja do neizpolnjevanja finančnih obveznosti do tega javnega zavoda. V odhodkovnem delu se zaradi omenjenih povišanj tekočih odhodkov in transferjev zmanjšujejo investicijski odhodki, in sicer za nekaj več kot 12,5 milijona tolarjev. Največje znižanje je na področju novogradenj, rekonstrukcij in adaptacij. Skupni prihodki se tako povečujejo za slabih deset milijonov tolarjev, tako da skupni prihodki občinskega proračuna sedaj znašajo dobro milijardo 722 milijonov tolarjev, za znesek deset milijonov tolarjev pa se povečujejo tudi odhodki, ki sedaj znašajo milijardo 774 milijonov tolarjev. Proračunski primanjkljaj se ne Benedikt • Občinski svet Svetniki sprejeli proračun V sredo, 10. decembra, so se svetniki občine Benedikt sestali na 10. redni seji. Najprej so v drugi obravnavi sprejeli proračun občine za leto 2004, v katerem prihodki znašajo 433 milijonov tolarjev, odhodki pa 525 milijonov tolarjev Tako predvidevajo zadolževanje v višini dobrih 90 milijonov tolarjev za dokončanje glavnih investicij, ki so ju pričeli letos, to sta izgradnja geotermalne vrtine in nove večnamenske dvorane. Proračun je investicijsko naravnan, saj predvideva, da bodo za investicije porabili okrog 318 milijonov tolarjev. V nadaljevanju seje so svetni- ki še sprejeli sklep o ustanovitvi varnostnega sosveta v občini Benedikt. Kar nekaj časa pa so porabili za razpravo o pravilniku o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja. Svetniki so se po daljši razpravi odločili, da se predlog pravilnika vrne odboru za kmetijstvo, ta pa naj pripravi novo besedilo pravilnika o delitvi nekaj več kot 5 milijonov tolarjev sredstev, ki jih občina namenja za kmetijstvo. Zmago Šalamun Sedem (ne)pomembnih dni (Ne)vznemirljivo Predsednik slovenskega državnega zbora Borut Pahor je v nedeljo na nacionalni televiziji izjavil, da (se) ni vznemirjen nad nestrpnostjo, ki jo kaže del slovenskega prebivalstva do drugače mislečih in drugače verujočih - konkretno do najnovejših problemov v zvezi z "izbrisanimi" in z gradnjo džamije v Ljubljani. Pahor je očitno hotel povedati, da je vse, kar se dogaja, še nekako v okvirih "normale" in da Slovenci v bistvu sploh nismo slab narod ali kakšni posebni nestr-pneži. Seveda gre za skrajno občutljiva vprašanja, ki jih največkrat ni mogoče pojasnjevati ali opravičevati zgolj s takšnimi ali drugačnimi številkami ali stereotipi. Vsekakor je Pahor veliko manj vznemirjen kot pa slovenski varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, ki nekatera dogajanja v Sloveniji prikazuje v najbolj črnih barvah in jih primerja z najbolj tragičnimi dogajanji iz no- spreminja ter še naprej znaša dobrih 51 milijonov tolarjev Poleg rebalansa proračuna občine Ljutomer za letošnje leto so na tokratni seji sprejeli pristop k ustanovitvi konzorcija za turistično revitalizacijo območja Jeruzalem. Kot smo pisali že v prejšnji številki Štajerskega tednika, so k ustanovitvi konzorcija pristopile občina Ormož, Jeruzalem Ormož VVS, d.d., Ljutomerčan, d.d., in Segrap, d.o.o., tokrat pa so pristop potrdili tudi s strani občine Ljutomer. V začetku naslednjega leta se bodo tako pričela sprejemati programska izhodišča projekta, ki jih je predlagala občina Ljutomer, določena pa bodo tudi medsebojna razmerja med podpisniki konzorcija. Na tokratno sejo je ljutomerski župan Jožef Špindler uvrstil kar 36 točk, vendar so po dobrih petih urah zasedanja sejo pri 24. točki prekinili, nadaljevali pa so jo sinoči (sreda). Miha [oštarič Ljutomer • Okrogla miza o drogah Droge med nami Na predlog ljutomerskega občinskega odbora Zelenih Slovenije je bila v juliju v Ljutomeru ustanovljena Lokalna akcijska skupina (LAS), v katero so se vključili predstavniki zdravstva, policije, rdečega križa, osnovnih in srednjih šol, ljutomerskega občinskega sveta, centra za socialno delo in kriznega centra Murska Sobota. Glavne naloge omenjene skupine so temeljita analiza stanja, spremljanje razvoja odvisnosti v določenem okolju, sprotno prilagajanje aktivnosti stanju na terenu in ugotovitvam v analizah, izdelava strategije zmanjšanja uporabe drog, izdelava strategije zmanjšanja škode zaradi uporabe drog ter strategija Foto: Miha S Vladimir Auer (stoji) je predstavil rezultate ankete. razvoja promocije zdravega življenja. Za predsednico LAS v Ljutomeru je bila izvoljena profesorica na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča Martina Domaj-nko, v okviru svojih dejavnosti pa so tokrat pripravili zanimivo okroglo mizo na temo Droge med nami. Pred številnimi dijaki ter predstavniki LAS sta predavala doktorja psihiatrije Vladimir Auer in Bojan Belec. Auer je predstavil anketo, ki jo je opravil med dijaki ljutomerske gimnazije, Belec pa je govoril o zasvojenosti z drogami v Sloveniji ter zakaj pride do zasvojenosti. V prihodnjih dneh bodo člani LAS Ljutomer na vseh osnovnih šolah v Upravni enoti Ljutomer ter na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer opravili anketo, povezano z drogami. MŠ Veržej • Obcmski svet Želijo več obiskovalcev Na 11. redni seji občinskega sveta Veržej so svetniki obravnavali tudi predlog lokalnega programa za kulturo za obdobje 2004-2007, ki ga je predstavila Ema Tibaut, predsednica Zveze kulturnih društev Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje. Poudarila je, da je kultura v občini Veržej na visoki ravni, temelji pa predvsem na ljubiteljski dejavnosti, saj v občini ni poklicnih kulturnih ustanov. V petih letih delovanja občine so tako po besedah župana Draga Lege-na na področju kulture veliko postorili - med drugim so obnovili kulturno dvorano in Kova-čičevo sobo, v naslednjih štirih letih pa bodo še povečali sredstva za kulturno delovanje. Poskrbeli bodo tudi za promocijo prireditev na svojem portalu, število obiskovalcev pa bodo skušali povečati za 20 odstotkov. Za razvoj kulture v občini bo skrbela 3-članska komisija, ki jo bo imenoval občinski svet, dejavnosti pa bodo oblikovali na podlagi interesa lokalne skupnosti in zgodovinsko doseženega položaja kulture v občini. Je pa župan ob tem svetnike seznanil tudi, da se je občina prijavila na razpis Ministrstva za kulturo za obnovo cerkve v Veržeju. Vrednost investicije je 20 milijonov tolarjev, če bo občina na razpisu uspešna, pa bodo delo pričeli naslednje leto. (nšk) vejše zgodovine (ko je šlo za odnos do Judov in nasploh do različnih manjših). Ali Pahor podcenjuje nevarnost, ali pa morda Hanžek pretirava? V glavnem velja, da se je v primeru teptanja človekovih pravic bolje na kakšen pojav odzvati bolj glasno (in nedvoumno), če hočete tudi bolj panično, kot pa bi morda na prvi pogled zaslužil. Izkušnje namreč učijo, da dajeta prav nedovze-tnost in neodzivnost na posamezne drobne provokacije krila, potuho in spodbudo posameznim skrajnežem. Eno izmed najbolj prepričljivih demokratičnih dokazil je posebna občutljivost večinskih družb do vseh tistih potez, ki bi lahko kakorkoli ogrozile pravice tistih, ki so v manjšini. Pri tem gre za obsežen sklop velikih in malih tem, ki so včasih omejene zgolj na enega človeka ali na skupino ljudi, drugič pa gre pri tem za narodne manjšine, narode in cele države. Konec koncev tudi pravkaršnji propad sprejemanja nove evropske ustave ne pomeni nič drugega kot dokazilo, da Evropa očitno še ni zrela, da bi na normalen način (in enakopravno) urejala svoje medsebojne odnose, še zlasti razmerja med velikimi in malimi. Upajmo, da to v prihajajoči Evropi ne bo sprožilo negativnih odzivov in medsebojnih (enostranskih) obto-ženj in iskanj krivcev za "ustavni neuspeh" zgolj na eni strani. Očitno bo treba predvsem drugače, bolj določno odgovoriti na različne strahove, med katerimi se mi zdi še posebej upravičljiv in realen strah Poljske, ki ga je v nekaj nazornih stavkih izrazil poljski predsednik Kwašniewski. Poljaki namreč menijo, da se velike zahodne države še niso navadile, da bi enakopravno obravnavale manjše in šibkejše. "Poljska ne sprejema takšne filozofije zaradi svojih izkušenj v minulih letih, ko se je morala v korist Moskvi odrekati svojim narodnostnim interesom, čeprav je bila po velikosti in moči druga največja članica Varšavskega pakta in socialistične gospodarske grupacije SEV "(Delo, 15. decembra 2003). Čudno, da v tej razpravi bolj zaznavno (in ofenzivno) ne nastopa tudi Slovenija s svojjimi različnimi izkušnjami iz različnih obdobij nekdanjega federalizma in centralizma? Sicer pa se nasploh zdi, da na marsikaj iz preteklosti, kar bi bilo lahko koristno upoštevati ob različnih sedanjih izzivih in dilemah, preprosto pozabljamo. Desetletja smo kategorično dopovedovali in dokazovali, da pri urejanju problemov slovenskih manjšin v Avstriji in Italiji ne morejo (in ne smejo) biti odločilnega pomena pri (ne)urejanju njihovih temeljnih pravic kakršnakoli preštevanja in pogojevanja posameznih rešitev s takšnim ali drugačnim številčnim stanjem manjšine. Pred dnevi pa so nam predstavniki nove politične elite na Slovenskem (zlasti SDS) v neki televizijski oddaji poskušali dokazati, da so zahteve muslimanov v Sloveniji po veliki džamiji na slovenskem pros- Slov. Bistrica • Prostorska konferenca Predstavili družbeni plan Glede na to, da je občina Slovenska Bistrica uspela na javnem razpisu za subvencioniranje digitalizacije prostorskih planov, je potrebno to v letu 2004 tudi realizirati. Ob tem bo prišlo tudi do sprememb rabe prostora. Postopek v zvezi s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Slovenska Bistrica bo vodil oddelek za okolje in prostor. Za pridobitev priporočil in usmeritev lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter javnosti je župan občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar minuli četrtek sklical prostorsko konferenco, na katero so bili vabljeni nosilci urejanja prostora. Cilj sprememb in dopolnitev prostorskega plana je tudi uskladitev namenske rabe prostora z dejanskim stanjem, širitev urbanih območij in drugih posegov v prostor ter sprememba in dopolnitev urbanistične zasnove za mesto Slovenska Bistrica. Danica Sagadin Leskovar, vodja oddelka za okolje in prostor občine Slovenska Bistrica, je predstavila še dolgo vrsto nosil- cev urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja, ter drugih udeležencev, ki bodo sodelovali pri pripravi sprememb in dopolnitev: razna ministrstva, agencije, zavodi in drugi. Pripravljalec postopka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine je oddelek za okolje in prostor. Nosilec in načrtovalec strokovnih aktivnosti bo izbran v skladu z zakonom o javnih naročilih. Upoštevajo se pobude za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana, podane do 31. decembra 2003. Predlog sprememb in dopolnitev mora oddelek za okolje in prostor javno razgrniti najmanj za 30 dni. V času javne razgrnitve do predloga bo pripravljalec organiziral skupaj z izdelovalcem njegovo javno obravnavo. Vida Topolovec toru med drugim neupravičene tudi zaradi tega, ker jih je premalo ... Varuh človekovih pravic ima čisto prav, ko opozarja, da ga je še posebej starih zaradi nestrpne govorice, ki jo je moč zaslediti v parlamentu in v besednjaku posameznih strank, ko gre za posamezna vprašanja človekovih pravic in njihovega urejanja. Vendar pa ne gre samo zato. Vznemirljiva in skrb zbujajoča je tudi dvoličnost, s katero nastopajo posamezni politični liderji pri oviranju ali pa kar prepovedovanju izpolnjevanja posameznih nalog, kar bi pomenilo odpravljanje oziroma popravljanje kršenja človekovih pravic. Govorijo namreč, da so za spoštovanje le-teh, hkrati pa delajo proti njim. V takšnem svojem spreneve- danju celo zahtevajo od varuha človekovih pravic, da naj se opraviči zaradi nekaterih sovjih izjav, s katerimi je rekel bobu bob. Seveda je ob političnem ustvarjanju vzdušja nestrpnosti in netolerance čisto sprenevedanje tudi molčanje (in neopredeljevanje) ob množičnem odločanju gledalcev neke televizijske oddaje proti gradnji džamije v Ljubljani. Pravzaprav so sedanje razmere še najbolje ocenili v ljubljanskem Mladem forumu, ko so zapisali, da s svojim odnosom do džamije vse ljubljanske stranke na najbolj prepričljiv način dokazujejo, koliko so v resnici demokratične in v resnici za spoštovanje človekovih pravic. Jak Koprive Nemčija, Francija • Strokovna ekskurzija strojnega krožka Traktor z rumeno črto Strojni krožek Posestnik s Ptuja je v sodelovanju s podjetjem Živila Kranj, PS Agrooprema (zastopnik za traktorje znamke John Deere in strojno mehanizacijo Kuhn) organiziral strokovno ekskurzijo v Mannheim in Bruchsal v Nemčiji ter Saverne v Franciji. Na ekskurzijo so se podali kmetovalci in nekateri drugi, ki jim je mehanizacija v kmetijstvu blizu, se posebej pa jih je pritegnilo povabilo na ogled tovarne John Deeere. Glavna vez v pogovorih s predsednikom Strojnega krožka Posestnik Antonom Zemljakom in kmetijsko svetovalko Darjo Gaberc je bil Štefan Čeba-šek iz podjetja Živila Kranj, kjer so z J. Deerom dobro založeni in strokovno podkovani. Odziv na ekskurzijo je bil po prica-kovanju dober, tako kot na vse dosedanje, saj so med drugim že obiskali tovarno traktorjev Deutz — Faru v Nemčiji, nam je povedal A. Zemljak, ki je sicer že pred leti obiskal Deero-vo tovarno v ZDA, evropska v Mannheimu pa se mu je zdela še posebej vabljiva. V zgodnjih jutranjih urah 26. novembra smo bili že blizu Mannheima, univerzitetnega, gospodarsko naprednega, sejemskega in turističnega mesta z okrog 310 tisoč prebivalci. Ob prihodu v tovarno je sledila ""nemška" gostoljubnost, ponudili so kavico in brezplačen ogled razstavljenih modelov traktorjev, nato pa nas povabili na dolg ogled tovarne. Tri minute - traktor je končan Za boljše razumevanje nam v tovarni razdelijo slušalke (moderno, ni kaj!), na oči pa nadenemo zaščitna očala, za vsak slučaj. Med ogledom, mimogrede povsod je prepovedano fotografiranje, spoznavamo nastajanje traktorja od začetka do končnega proizvoda, ko ga le še testirajo in odpošljejo naročniku. V tovarni v Mannheimu namreč izdelujejo traktorje izključno po naročilu, nas še posebej opozorijo, na dan pa jih naredijo okrog 160, kak dan tudi 170, traktor pa je izgrajen v neverjetnih treh minutah. Čeprav je zelena barva (dodana ji je rumena črta) zaščitni znak Deerovih traktorjev, spredaj pa srnjak, ki ponazarja hitrost, se nekateri modeli vendarle razlikujejo po barvi. Gospa, ki se je trudila o tovarni in proizvodnji povedati kar največ, nam je zaupala, da so to posebna naročila iz različnih koncev sveta; bela barva traktorja je denimo za ameriški trg, oranžni so tipični za komunalne potrebe ... Popoldan nas povabijo v bližnji Bruchsal, kjer si ogledamo še eno zanimivo proizvodnjo, tokrat kabin traktorjev J. Deere. Precej natančno nam razkažejo še skladišča in povedo, kako zelo hitro in na poseben način je mogoče na različne konce sveta odposlati nek traktorski del. Skratka, prepričajo nas, da v J. Deeru znajo s kupci in tudi zato so že toliko let tako zelo uspešni na svetovnem tržišču. A najboljše nam gostitelji prihranijo za konec, in sicer sprehod po poligonu, kjer so razstavljeni najnovejši modeli traktorjev in strojne opreme, z enim do njih pa dovolijo tudi vožnjo. Tisti, ki traktor preizkusijo, so navdušeni. Od traktorjev J. Deere se v večernih urah poslovimo, spet nas čaka vožnja, tokrat v sosednjo Francijo, v zanimivo mestece Saverne, kjer nas prevzame drug tovarnar - Kuhn, proizvajalec v svetu priznane kmetijske strojne mehanizacije. Zvečer nas zapeljejo na nadvse zanimivo turistično kmetijo, kjer nam postrežejo po kraljevsko, priboljšek v obliki mesa pa si je potrebno opeči na domačem ognjišču. Utrujeni, malo tudi od odličnih belih in rdečih francoskih vin, se v poznih urah predamo spancu. Tovarna s 175-letno tradicijo V jutru, 27. novembra, nas prebudi dež in sprijaznimo se, da s soncem na ta dan ne bo nič. Tudi v Kunhu so se Francozi za nas neverjetno potrudili in razkazali svojo tovarno s 175-letno tradicijo. Na svetovnem tržišču namreč s svojimi kmetijskimi stroji, kot so plugi, brane, kosilnice, obračalniki, balirke in še vrsta drugih, veljajo za številko ena. Pohvalijo se, da premorejo kompletno ponudbo strojev za kmetijo, vse, kar kmet potrebuje od setve do žetve. Pred 15 leti so pričeli tudi proizvodnjo strojev za krmljenje živali. Stroji Kuhn so prepoznavne rdeče barve, ki je prav tako zaščitena, sicer pa nam povedo, da je tendenca kmetovalca ta, da ima na kmetiji vse stroje enake barve. Za- Gradis~a • Pili bodo Barbarino vino Napresali 180 l mosta Na vinogradniški kmetiji Arnečič v Gradisčah so v sredo, 3. decembra, pobrali okoli 800 trsov grozdja laškega rizlinga iz katerega so naslednji dan, na barbarino, naprešali okoli 180 l kot med sladkega mošta. V vinogradih kmetije Darinke in Zvonka Arnečiča iz Gradišč pri Cirkulanah, ki je sicer znana tudi po odličnem domačem kruhu, so v letošnjem vinogradniškem letu obdelali okoli 12.000 trsov. Gospodar Zvonko je povedal, da so veči- no grozdja potrgali že v redni trgatvi, v času od 6. do 9. septembra. Med sortami pa prevladuje laški rizling, ki je posebej primeren tudi za posebne trgatve, izbore in predikatna vina. Zato so se odločili, da vinograd tik nad domačijo, z okoli 800 Foto: M. Ozmec V Barbarino trgatev so Arnečičevi povabili le ožje sorodnike. trsi, pustijo za Barbarino vino. In tako so tudi storili. Na Barbarino trgatev so povabili le ožje sorodnike, ki so v meglenem dnevu svoje delo opravili v dobrih treh urah. V normalni trgatvi bi iz teh 800 trsov naprešali vsaj okoli 400 l mošta, sedaj, skoraj 90 dni po redni trgatvi, pa je bil pridelek bistveno manjši, saj so napre-šali le okoli 180 litrov gostega mošta z 28-odstotno vsebnostjo sladkorja. Malce ga je oklestila tudi siva grozdna plesen ali botritis, ki se je razvila po zadnjem deževju, zato so s trgatvijo pohiteli. Sicer pa te dni sladek mošt že vre, in ko bo iz njega nastalo Barbarino vino, ga bodo ustekleničili v 3 dcl steklenice ter ga ponudili le za izredne priložnosti. M. Ozmec nimivo, ni kaj! V Savernu ima Kuhn glavno tovarno, svoje proizvode pa prodajajo v kar 70 različnih državah, tudi v Sloveniji. V Tovarni nam pokažejo prav vse, tudi tiste kotičke, kjer skrbno hranijo svoje patente. Pokažejo nam tudi skladišče in razstavljene modele, v tovarniški restavraciji pa ponudijo nekaj odličnih francoskih jedi, razdelijo gradivo v upanju, da se bo kdo od druščine odločil za kak njihov proizvod, sicer pa nam Dominique Nicolas, območna direktorica za prodajo, obljubi, da se kmalu vidimo v Sloveniji na predstavitvi strojev znamke Kuhn. Ko v popoldanskih urah zapuščamo Saverne, nas vleče še v Strasbourg in ne ustavi nas niti slabo vreme. Odpravimo se v eno glavnih, že predpraz-nično okrašenih ulic, vmes se zazremo še v urejeno železniško postajo, nato pa se podamo do znamenite katedrale. Ekskurzija je uspela, videli smo precej zanimivega, modnega v svetu priznanih modelov traktorjev in kmetijskih strojev. In kaj reči ob koncu?. Da je John Deere privlačen zelenec, ki te očara v trenutku in se ga že zaradi tega splača imeti doma na kmetiji. Nekateri ga že imajo in so zadovoljni, drugi se bodo zanj najverjetneje še odločili, veliko pa nas bo zadovoljnih le ob pogledih nanj. Tatjana Mohorko Udeleženci ekskurzije v Nemčijo in Francijo V nemški tovarni na leto izdelajo do 1,5 milijona traktorjev ameriškega porekla, letno pa sprejmejo do 20.000 obiskovalcev. Tovarna v Mannheimu ima 3 000 sodelavcev, v Bruchsalu, kjer proizvajajo traktorske kabine in kjer imajo skladi{ca, pa 660. Traktorji tipa J. Deere so v Sloveniji zastopani v slabih 7 odstotkih, kmalu pa naj bi se ta številka zvišala. Ogled proizvodnje v tovarni v Manheimu Foto: TM V tovarni Kuhn Drenovec • Peta Barbarina trgatev Obrali sladke jagode Na god sv. Barbare, 4. decembra, so tudi na vinogradniško-turistični kmetiji Pungračič v Drenovcu kljub slabemu vremenu pripravili tradicionalno Barbarino trgatev. Letošnja je bila že peto leto zapovrstjo, s prijatelji pa so v treh urah potrgali sladko groz- dje na blizu 600 trsih laškega rizlinga in na koncu nazdravili še eni dobri vinski letini. Na Barbarini trgatvi v zavrski občini. Z Barbarino trgatvijo pri Pungračičevih tudi zaključujejo letošnje delo, povezano z vinogradom in spravilom grozdja, nam je ob obisku povedal mladi gospodar Robert Pun-gračič. Slabo vreme na srečo ni pokvarilo dobrega razpoloženja med trgači, ki so delo v vinogradu opravili natančno in zelo sladek pridelek — natrgali so 420 kilogramov - skrbno spravili v posode. Potem so sladke jagode zmleli, spre-šali in sladek sok spravili v posodo, kjer ga bosta skozi zimo oče Anton in sin Robert negovala in poskušala pridelati kar najboljše vino posebne kakovosti. Pričakujeta, da bodo že prihodnjo pomlad lahko ponudili svojim gostom na halo-ški turistični kmetiji Barbarino vino - izbor. Tatjana Mohorko Foto: TM Foto: TM Foto: TM Ptuj • Dan šole v Mladiki Dnevi odprtih vrat Letošnji dan šole so v osnovni šoli Mladika na Ptuju načrtovali nekoliko drugače, kot je to bilo v navadi. Različne aktivnosti so se začele že osmega decembra z delavnicami za starše in učence, ki se jutri končujejo. Učenci so zapeli in zaplesali Za učence so pripravili razredne ure na temo: Kaj lahko učenci prispevamo k boljšemu delu na šoli, pogovarjali so se o najljubši knjigi, šolskem plesu, srečali so se učenci 9. razreda z generacijo učencev 1996—2003, drugi in tretji razredi pa so imeli na obisku vrtec. Tudi starši so bili aktivni, spremljali so lahko pouk, svet staršev pa je na sestanku razpravljal o tem, kaj lahko starši prispevajo k boljšemu delu na šoli. Za strokovne delavce pripravljajo pogovor s profesorji gimnazije Ptuj, učiteljski zbor pa bo poskušal odgovoriti na vprašanje: Kaj lahko učitelji prispevajo k boljšemu delu na šoli? Osrednja prireditev dneva šole je bila prejšnji torek v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, 16. devembra pa so pripravili prireditev za vse Ptujčane pred Mestno hišo na Ptuju. Fl Ormož • Novosti iz knjižnice Vse več virtualnega obiska V knjižnici F. K. Meška Ormož v svoje delo postopoma uvajajo novosti. Ob nedavnem dnevu knjižnic so pripravili zanimiv program, obiskovalcem pa podarili tudi nove knjižne kazalke. Direktorica knjižnice Cirila Vuk Gabron pravi, da delo poteka zelo dobro in da tudi s finan-cerjem nimajo težav. So namreč ena redkih knjižnic pri nas, ki je odvisna le od enega proračuna, saj pokrivajo le eno občino. Za nabavo knjižničnega gradiva zagotavlja 70% sredstev občinski proračun, 30% pa Ministrstvo za kulturo preko projektnih razpisov. Na teh so bili lani dokaj uspešni, saj so si zagotovili 6,5 milijona tolarjev. V šali pove, da so pravi grajski gospodje, kar je seveda glede na lokacijo delovanja - ormoški grad - povsem umestno. Poskrbijo pa tudi za vse bralce, ki zaradi invalidnosti, bolezni ali starosti ne morejo priti sami v knjižnico. Te obiščejo kar na domu. V prihodnosti pa bi radi oblikovali tudi kolekcijo knjig, ki bi bila premična in bi jo z avtomobilom lahko dostavljali v posamezne krajevne skupnosti in bi s pomočjo prenosnega računalnika prenesli izposojo tudi izven centra. Bralce bi želeli navaditi tudi na uporabo E-točk, ki so urejene po vseh KS v občini. Tam lahko bralci preko računalnika naročijo knjige, ki jih želijo. To zamisel so zapisali tudi v svoj strateški plan do 2007, ki te dni nastaja. Ormoška knjižnica razpolaga s 65.000 računalniško obdelanimi enotami, knjižnična zaloga pa je še veliko večja. Sproti z novimi naslovi poskušajo računalniško obdelati tudi številne naslove, ki so vodeni še preko klasičnega kataloga. Nabavo vodijo računalniško in ves čas imajo pregled nad tem, kje so knjige, kateri naslovi se obračajo in kateri ne. V prihodnjem letu bodo nabavili še manjkajoče police in signalizacijo za novo razporejene knjige. Na oddelku za odrasle so namreč prestavili precej gradiva, ki je sedaj urejeno po UDK in je na enem mestu, ne glede na jezik. V prihodnje nameravajo podrobneje razdelati še zbirko knjig s prav- foto vki Direktorica knjižnice Cirila Vuk Gabron: Uporabnikom nudimo kvalitetno literaturo. nega področja. Že spomladi so izdali zloženko s koristnimi informacijami za uporabnike, ob dnevu knjižnic pa so izdali še kazalo - vodilko z vsemi podatki o delovanju knjižnice in knjižnični kolekciji. Obnovljena je bila tudi in-ternetna stran www.orm.sik.si , saj vse bolj ugotavljajo, da knjižnica doživlja nov način obiska, virtualni obisk. Zato ne morejo govoriti o upadu obiska, čeprav bralci fizično ne prihajajo tako pogosto v knjižnico. Sedaj lahko izkoriščajo internetne možnosti. Direktorica je povedala, da novo gradivo nabavljajo premišljeno. Na policah ne sme manjkati kvalitetna literatura, tako knjižna kot neknjižna. V zbirki imajo tudi risane filme na DVD in VHS. Pri tem ne sledijo logiki video izposojališč, želijo namreč dati predvsem dobro vsebino. Za mladino nabavljajo po več izvodov istega naslova. ""Slovensko tržišče premore veliko dobrih stvari z vseh področij, za različne medije in danes res ni težko nabavljati gradiva." Pri tem sledijo ocenam v časopisju in ne kupujejo plaže. Vse novitete postavijo na vidno mesto. V juniju pa so izdali seznam novitet in ga poslali vsem institucijam in večjim obratom v občini, da ga izobesijo na vidno mesto. Ravno te dni pripravljajo nov seznam. Priznavajo pa, da bralca ne moreš prisiliti, kaj naj vzame v roke. Zato jim je pri odpisu knjig najvažnejše vodilo, kako dobro ali slabo se knjige obračajo. Odpišejo tudi nove naslove, če po njih ni povpraševanja. Odpisane knjige so po novem dolžni predati osrednji območni knjižnici Ptuj. V iztekajočem letu so usposobili tudi katalogizacijski center. Ukvarjajo se z domoznansko zbirko, organizirali so več prireditev. V prihodnosti bi želeli prirejati tudi razstave, vendar jim za to manjka primeren prostor. Med neuresničenimi željami je tudi nabava dvigala za invalide in za prevoz večjih zalog. Ideja ni nova, že v preteklosti so razmišljali o tem, vendar zaradi številih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati, do realizacije še ni prišlo. Po knjižničnih standardih pripada na 1000 prebivalcev 0.32 zaposlenih v knjižnici. V ormoški knjižnici imajo enega delavca premalo. To pa jih ne ovira, da ne bi vsak mesec pripravili pravljične urice za najmlajše obiskovalce, v decembru se bo zvrstila serija kreativnih delavnic. Kot na minuli prazničen dan knjižnic bodo poslej vsak mesec vsaj enkrat organizirali tudi uvajalne ure za uporabnike, ki jim bodo približali iskanje knjižnih informacij preko interneta. viki klemenčič ivanuša Tednikova knjigarnica Pravljični večer za odrasle Nekoč sta živela mlinar in ribič. Bila sta soseda in jasno, živela sta ob reki in njuni gospodarstvi sta bili odvisni od vode. Kakopak — drugače ni moglo biti! Toda enemu je odgovarjala vodna globina, drugi pa je bil srečnejši, če je bil vodostaj skromen. Od tod so izvirali njuni sosedski prepiri in tudi nagajala sta drug drugemu. Ne, ne, motite se, če mislite, da je pravljica slovenska! Prihaja iz čeških pravljičnih pokrajin, a kot je značilno za pravljice, je tudi pričujoča brezprostorna in brezčasna. Četudi se začenja z nekoč, je vsaka prava pravljica večno sodobna in prav zdajšnja. Aktualna. Torej soseda sta si tako grdo nagajala, da so ju njuni prepiri pripeljali z občinskega sodišča prek višjega in še višjega, vse do vrhovnega sodišča. Slednjič sta morala po razsodbo pred samega kralja. A kralj (Kako nenavadno!) je bil čeden in mlad in docela pameten mož. (Škoda, za naše, politične, tega ne bi mogli trditi zagotovo.) Tudi ne bi znali tako pozorno prisluhniti obema stranema, kot je ta kralj iz pravljice. Torej: kralj je pozorno prisluhnil in pokukal v kupe spisov in papirjev in se dokopal do prepričanja: vzrok sporov med ribičem in mlinarjem niti ni sama voda, temveč slaba volja, ponos, malen-kostnost - drobnarije pač, s katerimi nekateri ljudje grenijo življenje sebi in drugim. Kralj si je zato izbral tri uganke, odgovori nanje pa bodo zapečatili usodo dveh prepirljivcev in nergačev. Uganke so se zdele obema trd oreh in izprosila sta si dan za premislek Spoštovane bralke in bralci, če vas mika slišati KAJ SE LJUDEM NAJBOLJ IZPLAČA, KAJ JE NAJSLAJŠE NA SVETU IN KDO JE NAJVEČJI SOVRAŽNIK ČLOVEKA, vas vabim nocoj, v četrtek, 18. decembra, ob 19.30.uri v slavnostno dvorano Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Mali grad, Prešernova 33, kjer bo en lep večer. Pravljični večer: izbrane ljudske pesmi bo pela cenjena glasbenica in literatinja Klarisa M. Jovanovič ob kitaristu Žarku Živkoviču in pravljičarka Zdenka Gajser bo znova razgrnila svoj pravljični dar pred ptujsko publiko. Gostujočim interpretom se bom pridružila tudi spodaj podpisana, ki sem si pravljični večer tudi zamislila. Tako, z glasbo in pravljicami, vam knjižničarji poželimo vse dobro v letu, ki prihaja. Nocoj vas bom zelo vesela na pravljičnem večeru. Liljana Klemenčič Vabilo na pravljico z jogo Danes je tretji četrtek v decembru in vabimo obroke na PRAZNIČNO PRAVLJICO v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Pričakujemo vas ob 17.uri. Vabljeni. Ljutomer • Predstavili poslovne ideje Ljutomerski gimnazijci najuspešnejši Razvojna agencija Sinergija je s finančno podporo Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo izvedla projekt Mlade perspektive - podjetništvo za mlade z namenom, da jim ponudi izkušnjo iz podjetništva, na kateri bodo lahko gradili prihodnjo podjetniško pot, če se bodo zanjo odločili. Vrednost pilotnega projekta je blizu 4 milijone SIT. K sodelovanju so povabili vse pomurske srednje šole, odzvale pa so se Ekonomska šola iz Murske Sobote, Srednja gostinska in turistična šola Radenci, Kmetijska šola Rakičan, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Srednja zdravstvena šola Rakičan in Gimnazija Murska Sobota. Do konca projekta so vztrajale podjetniške skupine iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Srednje ekonomske šole Murska Sobota ter Srednje gostinske in turistične šole Radenci. 25 dijakov v osmih podjetniških skupinah je svojo poslovno idejo s pomočjo razvojne agencije Sinergija in sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije pripravilo v obliki poslovnega načrta. Del projektnega podjetniškega učenja dijakov je potekal preko delavnic, večinoma pa preko t. i. e-učenja z gradivi in informacijami na posebni spletni strani. V začetku letošnjega šolskega leta so potekale uvodne delavnice, na katerih je bil mladim predstavljen projekt, sledila je izvedba delavnic in zatem oblikovanje skupin, v katerih so sodelujoči pripravili poslovne ideje. Opravili so tudi simulacijo izvedbe poslovnega načrta, ob tem pa so udeleženke in udeleženci morali reagirati na določene spremenjene okoliščine in izzive. Zatem so dijakinje in dijaki začeli izdelovati poslovne načrte, ki so izdelani do te mere, da jih bo v primeru, če se kateri od njih odloči ustanoviti lastno podjetje, možno tudi realizirati. Zaključna podjetniška konferenca se je odvijala v prostorih Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru, udeleženci v projektu Mlade perspektive - podjetništvo za srednješolce pa so predstavili poslovne načrte, ki so jih pripravili v sklopu projekta. Komisija v sestavi Stanislav Sraka, direktor razvojne agencije Sinergija, Janez Obal, profesor na srednji poklicni in tehnični šoli Murska Sobota, ter Mojca Breščak, sodelavka razvojne agencije Sinergija, je poslovne ideje srednješolcev ocenila ter določila najboljše. Razvojna agencija Sinergija je za najboljši poslovni načrt namenila 50.000 tolarjev, izbran pa je bil načrt Agencija za orga- nizacijo porok, ki sta ga izdelali dijakinji ljutomerske gimnazije Nina Kristl in Živa Žajdela. Direktor razvojne agencije Siner-gija Stanislav Sraka je ocenil, da so bili poslovni načrti odlični, zato so poleg glavne nagrade podelili še 25.000 tolarjev za najbolj inovativno poslovno idejo. Ta nagrada je pripadla dijakoma ljutomerske gimnazije Dašu Gombocu in Samu Weingerlu, ki sta predstavila poslovno idejo "Podjetje za izdelavo letalskih modelov". Poleg tokratne predstavitve poslovnih načrtov v Ljutomeru je bila 16. oktobra predstavitev poslovnih idej še v okviru regionalnega srečanja lokalnih podjetniških grozdov v Moravskih Toplicah. Miha Šoštarič Pa brez zamere Dvojne gate in dva para zoknov Polemika o darilih Prazniki se bližajo z nezadržno naglico in verjetno vas je večina že popolnoma padla v stampedo nakupovanja daril. A pri tem je poleg problema debeline denarnice treba premagati se enega, kije pravzaprav predpogoj, da se sploh lahko spravljate zapravljat. Najprej je, če se obdarovanja hočete lotiti koliko-toliko profesionalnoj, namreč treba ugotoviti, kaj sploh kupiti, se pravi, poiskati primerna darila. Kajti, če dobro premislite, sam pojem darila ni ravno tako hudo preprost, kot bi si morda mislili na prvi pogled. Ni vsaka stvar, ki jo kupite, potem pa nekomu daste, se pravi, zastonj podarite, že kar sama po sebi darilo. Pravzaprav nobeno darilo ni tisto pravo darilo, tisti pravi, pristni dar, saj vsako obdarovanje pravzaprav v sebi že nosi neko pričakovanje povračila — ko nekomu nekaj damo, v sebi na nek podzavesten način tudi pričakujemo, da se bo obdarovanec mogoče ne isti dan, mesec ali teden, nam nazaj oddolžil z nekim darilom. Pravzaprav, če dobro premislite, se tisti hip, ko nekdo nekomu da darilo, začne začaran krog, ki se potem le stežka prekine; pomislite samo na rojstnodnevna darila in logiko, ki jih večinoma spremlja, gre pa nekako takole: joj, ta človek je meni dal darilo za rojstni dan, torej mu moram jaz za njegovega prav tako dati darilo, kajti vse ostalo bi bilo nevljudno. Nekako tako pač to gre. A dovolj psihoanalitičnih spekulacij, prazniki so pred vrati in nikomur se do naslednjega leta ne da več resno ukvarjati s temi stvarmi. Pa se preveč zaposleni ste z nakupovanjem robe za obdarovanje ter, kot smo opozorili že zgoraj, z mukotrpnim razglabljanjem, kaj za hudiča določeni osebi kupiti. Res, ne boste verjeli, koliko ljudi ima pri izbir daril težave (precej verjetno ste med njimi občasno tudi vi). Zato na hitro poglejmo, kaksne kategorije daril na splošno poznamo. Mogoče vam bo kaj pomagalo. Kot smo omenili že zgoraj, ni vsaka podarjena stvar že tudi darilo. Tako naj tukaj še enkrat opozorimo, za vse tiste zaostankarje, da so časi, ko ste lahko komu kupili dvojne spodnje gate in dva para zoknov s tržnice, nepreklicno mimo! Taka blasfemična dejanja so stvar preteklosti. Torej, gate in zokne pozabite. Kaj torej kupiti? Artiklov poimensko ne bomo naštevali, lahko pa povemo, da gre pri darilih, tistih pravih, v grobem za tri kategorije: darila, ki se jih obdarovanci razveselijo, potem darila, ki obdarovancu pridejo prav, se pravi, so koristna, na koncu pa še kategorija daril, ki pravzaprav ne služijo ničemur, a so neznansko zabavna. Te kategorije se nemalokrat prekrivajo, tako da lahko določeno darilo spada v vse tri hkrati. Skupno vsem trem pa je, da morate človeka, ki ga hočete obdariti, vsaj malopoznati. Poznati morate, kako razmišlja, s čim se ukvarja, kaj ga privlači, je duhovit ali bolj resnoben, ali voli leve ali desne (šalim se), ali je bolj veseljaški ali morda vase zaprti tip človeka in tako dalje, skratka, o človeku morate imeti vsaj neko minimalno znanje. In s tem ne mislim zgolj tega, da morate vedeti, kako mu je ime in podobne stvari, ampak ga dejansko morate opaziti v tem, kar on dejansko je, ga ne samo slišati, ampak tudi poslušati, skratka, narediti (delati) morate to, kar dandanes, v našem odtujenem svetu na žalost počnemo vse premalokrat — imeti morate neki pristen odnos do človeka, ki mu kupujete darilo. Vzeti si morate vsaj malo časa in se angažirati. To pa je za modernega človeka vse prevečkrat zgolj nepotrebno breme in odvečno trošenje energije. Mislite, da ni tako? Kar pomislite, kolikokrat ste za darilo dobili kakšno bedasto buteljko ali, bognedaj, dvojne gate in dva para zok-nov. Gregor Alič Kidričevo • Literarni večer z Matjažem Pikalom Zanimiv, energičen, poln presenečenj V knjižnici DPD Svoboda v Kidričevem je v četrtek, 20. novembra, potekal razgiban literarni večer z Matjažem Pikalom. Foto: Arhiv DPD Kidričevo Matjaž Pikalo je navdušil na literarnem večeru v Kidričevem. Nekaj pred peto uro popoldan so se obiskovalci zaceli zbirati in vesel klepet se je začel širiti med policami knjig. Le malokdo je opazil moža s starinskim klobukom na glavi, ki je mirno sedel v ospredju in listal po knjigi. Šele ko se je literarni večer tudi uradno začel in so glasovi počasi zamrli, so se radovedni pogledi zazrli v to zanimivo postavo pred seboj. S pomočjo starinskih harmonik in bobenčka je zbrane seznanil s svojo poezijo, ki nikakor ni le "ena izmed mnogih", in prozo, za katero lahko prav tako trdimo, da je nekaj po- sebnega. Prepletena je z neko posebno živahnostjo. Prav takšno, kot jo lahko opazimo v Pi-kalovih očeh, če le malo bolje pogledamo. Njegov nastop je bil pravzaprav prav takšen, kot bi ga pričakovali od človeka, ki z eno roko piše poezijo, z drugo prozo, zraven pa si mrmra melodijo, ki se mu je pravkar porodila v mislih, razmišlja o naslednjem nastopu na televiziji in se srečen spominja svojih dni v cirkusu; torej zanimiv, energičen in poln presenečenj. Sanja Metličar Ptuj • Nova razstava v galeriji Tenzor Razstavljena dela Frana Zupana V Galeriji Tenzor so prejšnji četrtek odprli razstavo skic in risb Frana Zupana, slovenskega impresionista, sopotnika Riharda Jakopiča. Razstavljena dela so prvič predstavljena javnosti. Fran Zupan je bil rojen leta 1887 v Ljubljani, Svetovni biografski leksikon iz leta 1994 ga opredeljuje kot slovenskega slikarja, krajinarja, akvarelista. Končal je učiteljsko šolo, prve smernice v slikarstvu je dobil pri Ivani Kobilci. Tri leta je obiskoval Jakopičevo slikarsko šolo v Ljubljani. Kot je zapisal dr. Franc Šijanec, je Zupan iskal pobude ob doživetju Jakopičeve umetnosti. Razstavljal je s Klubom mladih. Zupan je dozorel v zanimivega kolorista, saj združuje del Jakopičeve ekspresivne razgibanosti in primes dekorativne fovistične igrivosti v spon- tano občuteni slikarski obliki. Galerija Tenzor je bila v letošnjem letu izredno aktivna s slikarskimi razstavami in ex temporom, te aktivnosti pa se bodo nadaljevale tudi v naslednjem letu. Ob Zupanovih skicah in risbah je v galeriji tudi razstava Caterine Agnolet-to, akademske slikarke iz Italije. Razstava bo odprta do 21. decembra. V galeriji pa imajo tudi prodajni božično-novoletni sejem umetnin, kjer se lahko dobijo akademska likovna dela, primerna za darila, že od 15.000 tolarjev naprej. Fl Caterina Agnolleto, Vladimir Forbici, Mira Brus, Franc Milo{i~ in dr. Marjeta Ciglene~ki na razstavi Frana Zupana Ptuj • Humanitarna akcija OS Ljudski vrt Za iskrice sreče Pred nami je praznični čas, ki se ga otroci najbolj veselijo zaradi obdarovanj, toplih misli in želja. V OS Ljudski vrt Ptuj s podružnico Grajena so ga povezali s širšo humanitarno akcijo "Za iskrice sreče v otroških očeh" - akcijo zbiranja smučarske opreme za zimsko šolo v naravi. Vsako leto starši obročno odplačujejo stroške zimske šole v naravi, zato večini zmanjka denarja še za opremo. Mnogi pa že na začetku obupajo in svojega otroka sploh ne prijavijo. Da bi omogočili vsem učencem enake možnosti, so sklenili, da zaprosijo za solidarnostno pomoč starše in bralce Štajerskega tednika. V naših domovih je veliko starih smučk in druge smučarske opreme. In ker so med nami otroci, ki bi se na takšnih smučkah radi naučili smučati, vas prosijo, da jim podarite tisto, česar ne potrebujete več. Hvaležni vam bodo in z njimi tudi učitelji, ki jih bodo v zimski šoli učili spretnosti smučanja. Vsem, ki se boste odzvali akciji, sporočajo, da bodo podarjeno smučarsko opremo sprejemali v šoli vsak dan v decembru in do sredine januarja od 7. do 18. ure. Silva Fartek Ljutomer • Debatni turnir v angleščini Romuni najboljši V organizaciji Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer ter Zavoda za kulturo dialoga — za in proti (ZiP) se je v Ljutomeru odvijal mednarodni konec tedna, v okviru katerega so pripravili debatni turnir v angleškem jeziku. Turnirja se je udeležilo okrog 150 debaterjev, mentorjev in sodnikov iz 34 ekip iz osmih držav: Madžarske, Velike Britanije, Turčije, Nemčije, Romunije, Hrvaške, Srbije in Črne gore in države gostiteljice Slovenije. Debaterji in debaterke so v tričlanskih ekipah debatirali v treh debatnih krogih, in sicer dvakrat na vnaprej dano oziroma pripravljeno trditev, enkrat pa na t. i. impromptu trditev; kar preprosto pomeni, da udeleženci turnirja za trditev izvedo le eno uro pred samo debato in morajo v tem času pripraviti nastop - torej govore, argumente, skratka celoten primer. Debata se je to- krat vrtela okrog trditve "spolna vzgoja v šolah koristi mladim". V finalu sta se pomerili ekipi iz Srbije in Črne gore ter Romunije, sodniki pa so s soglasno odločitvijo za zmagovalce proglasili Romune. Na debatnem turnirju se posebna priznanja podeljujejo tudi govorcem, ki so se v debatah najbolje odrezali. Priznanje za najboljšo go-vorko je dobila Asma Rahman iz Velike Britanije, najbolje uvrščeni predstavnici Slovenije pa sta bili Staša Tkalec iz Ljutomera in Mihe-la Lapornik iz Trbovelj na tretjem mestu. Miha Šoštarič Ljutomer • Številne aktivnosti prleških študentov Novo vodstvo študentov člani Prleškega študentskega kluba (PSK), ki imajo sedež v Ljutomeru, so se zbrali na rednem občnem zboru, kjer so med drugim predstavili projekte lanskega študijskega leta, izvolili delovno telo ter si zadali številne naloge in projekte za študijsko leto 2003/2004. Za predsednico izvršnega odbora PŠK za to študjsko leto so izvolili Matejo Valpotič, za podpredsednika pa Mitjo Žabota. V lanskem študijskem letu so izvedli kar 26 projektov, spremenili so grafično podobo njihovega informatorja "Friški Špricar", postavili novo internetno stran, uvedli študentski avtobus ob nedeljah do Ljubljane (karta stane 1000 tolarjev), v prostorih, ki jim jih je priskrbela občina Ljutomer lansko leto, pa lahko člani PŠK kopirajo po bistveno nižjih cenah. "V lanskem študijskem letu smo tudi uspešno sodelovali s Klubom koroških študentov, s katerim smo skupaj organizirali obisk festivala EXIT 03 v Novem Sadu, s Klubom belokranjskih študentov smo bili na novoletnem izletu v Pragi, s Klubom škofjeloških študentov pa smo novembra letos v ljutomerski Galeriji Anteja Trstenjaka pripravili razstavo likovnih del, ki so nastala na likovni koloniji v Leskovici 2001. Uspelo se nam je tudi pobratiti s Klubom ormoških študentov, pripravili pa smo tudi vse potrebno za ustanovitev Zveze prleških študentskih klubov," je o bistvenih dogodkih minulega študijskega leta povedal predsednik PŠK Leon Vreča, ki že dalj časa aktivno deluje v PŠK, lansko leto pa je zasedel mesto predsednika. Njegova naloga v prihodnje je, da v delo kluba vključi čimveč mladih, ki bodo v prihodnje prevzeli vodenje kluba. 18. novembra so v prostorih ŠTUK-a v Mariboru pripravili tradicionalni že deveti "Zobl žur", na katerem so za zabavo skrbeli Dejan Kaučič, Zadnji moment, Boardwalk Casino in Posodi mi jurja. Na tokratnem občnem zboru so potrdili ustanovitev sklada za financiranje obštudijskih dejavnosti. Vsak mesec se bo tako na poseben bančni račun odvajalo 50.000 tolarjev iz klubskega prora- čuna, denar pa bo namenjen študentom in dijakom, ki so aktivni na umetniškem področju (snemanje CD-jev, izdajanje knjig in pesniških zbirk) ter tistim, ki so se odločili študij nadaljevati v tujini (izmenjave, specializacije). V okviru PŠK bodo dvakrat letno objavili razpis, na katerega se bodo lahko prijavili člani Prleškega študentskega kluba, vodstvo kluba pa bo vloge preučilo ter se odločilo, komu bo odobrilo sredstva s tega posebnega računa. Letos še pripravljajo novoletni izlet v Sarajevo ter novoletni koncert, vse ostale informacije pa nudijo na spletni strani www.klub-psk.si, kjer so na voljo sveže in malo manj sveže informacije o klubu, Prlekiji in o prihodnjih aktivnostih, možno je sodelovati v forumu (klepetalni kotiček), kmalu pa bo vzpostavljena tudi borza zapiskov Miha Šoštarič Foto: Fl Trdobojci • 92 let Marije Krajnc Vse Življenje pridna Haložanka V soboto, 6. decembra, sta župan občine Videm Friderik Bračič in leskovski farni župnik Edi Vajda obiskala na domu eno najstarejših krajank občine Videm Marijo Krajnc iz Trdobojcev 10, ki je praznovala 92. rojstni dan. Foto: M. Ozmec Ob visokem jubileju sta slavljenki čestitala (z leve) leskovski farni župnik Edi Vajda in videmski župan Friderik Bračič. Marija Krajnc je bila rojena 9. decembra 1911 v kmečki, vinogradniški družini v Veliki Varnici 79, kjer je preživela otroška leta. Je ena redkih, ki ji ob poroki ni bilo treba spreminjati priimka, saj se je v mladih letih zaljubila in poročila z Martinom Krajncem. Oba sta bila vse življenje pridna Halo-žana, saj sta garala po okoliških vinogradih ter ob trdem delu vzgajala svojih šest otrok, tri hčere in tri sinove. Jesen svojega življenja Marija preživlja pri starejšem sinu Francu v Trdobojcih 10, in čeprav je že 20 let vdova, se še ne da. Še zmeraj je "na nogah" in če le zmore, tudi kaj postori po hiši, najbolj pa je vesela, če jo obišče kateri od 13 vnukov ali 13 pravnučkov. Ko so ji ob 92. življenjskem jubileju domači pripravili slavje, ko so sorodniki in gostje napolnili hišo na vrhu hriba do zadnjega kotička in je daleč naokoli zadišalo po domačih dobrotah, se je njen zgaran obraz raztegnil v topel nasmeh. Ker je ob nedeljah in praznikih kljub visokim bregom rada hodila k bogoslužju, zadnja leta pa je lahko pri maši le, če jo do farne cerkve zapeljejo, jo je pri- Foto: M. Ozmec Kljub devetim križem je bila Marija Krajnc židane volje. jetno presenetil leskovški farni župnik, gospod Edi Vajda, ki je v njeno čast služil mašo kar na njenem sedanjem domu. Ob visokem življenjskem jubileju ji je čestital tudi župan občine Videm Friderik Bračič, ji izročil spominsko darilo, se ji zahvalil za vsa dobra dela in za dobro vzgojo šestih otrok ter ji zaželel še veliko zdravih let. Da še ni samo za zapeček, je pokazala Marija tudi, ko so za veliko slastno torto prišle na vrsto stare pesmi. Takoj se je poznalo, da je dolga leta prepevala z ljudskimi pevkami iz Leskovca, saj je kljub 92 letom tudi sama lepo prepevala. Čestitkam ob visokem jubileju se pridružuje tudi Štajerski tednik! M. Ozmec Ptuj • Razstavna dejavnost knjižnice Pestrost mineralnega sveta in koledar Prejšnji četrtek je Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju skupaj z zbiralci mineralov pripravila zelo zanimivo razstavo z naslovom Pestrost mineralnega sveta. Tokrat so se s svojimi mineralnimi eksponati predstavili: Franc Golob iz Ptuja, Franc Pajtler s Pragerskega, Ludvik Penhover iz Beltincev in Viljem Podgoršek iz Ptuja. Po uvodnem nagovoru direktorice knjižnice Tjaše Mrgole Jukič je dejavnost zbirateljstva mineralov opisal Franc Golob. "Zbiranje zaradi zbiranja samega nima smisla. Zbrano gradivo je potrebno pokazati drugim, potrebno je najti sorodne duše, da z njimi podeliš veselje, ko vidiš, da tvoja zbirka rase. Tako smo se povezali tudi današnji razstavljavci in postavili na ogled minerale. Vsak je dal izbor iz svoje zbirke. Hoteli Foto: FI Zbiralci mineralov: Franci Golob, Franc Pajtler, Ludvik Penhover in Viljem Podgoršek smo pokazati čudoviti svet kristalov, ki jih je ustvarila velika umetnica narava", je dejal Franc Golob. Po njegovem mnenju je pomemben način zbiranja mineralov z lastnim iskanjem in nabiranjem le-teh, ko z izurjenim očesom, s poznavanjem kamnin in s krepkim delom iztrgaš naravi njen skriti zaklad. Zbiralci se povezujejo tudi s Prirodoslovnim muzejem Slovenije pri analiziranju najdenih mineralov. Zasebni zbiralci so v zadnjem desetletju odkrili kar nekaj pomembnih nahajališč mineralov. Na Štajerskem pa je bilo v zadnjem času kar nekaj odmevnih razstav z bogatimi katalogi, ki širijo znanje o mineralih med ljudmi. Zlasti dejavna sta z razstavami Viljem Podgoršek in Franc Pajtler. Tokrat so razstavljeni minerali iz vsega sveta. Razstavo je z diapozitivi in komentarjem nazorno prikazal Viljem Podgoršek. Prikazani diapozitivi so odkrili resnične stvaritve narave, slike, ki jih človek ne more ustvariti. Četrtkova prireditev v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju pa je bila namenjena tudi predstavitvi koledarja za leto 2004, ki ga je izdala ptujska knjižnica. Koledar je na podlagi gradiva iz domoznanskega oddelka knjižnice oblikoval Miljenko Licul, posvečen pa je baronu Žigi Herbersteinu. O Žigi Herbersteinu je spregovorila dr. Marjeta Ciglenečki, ki je dejala, da tega moža najbolj cenimo zaradi objave zapisov, ki jih je prinesel iz dveh potovanj v Moskvo (leta 1517 in 1526). Besedilo je bilo izdano leta 1549 v latinskem jeziku, kasneje pa še večkrat prevedeno v italijanščino, nemščino in kasneje v druge evropske jezike. Knjiga Moscoviticarum commentarii seznanja bralce z ruskim črkopisom, zgodovino, vero, vojaško organizacijo, zakonodajo, denarjem in trgovino. Herbersteinovo pričevanje o Rusiji je neprecenljiv zgodovinski vir, ki še danes očara s privlačno in vznemirljivo pripovedjo. Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju hrani več del Žige Her-bersteina: zgodnjo in redko različico Moskovskih zapisov, ki so izšli leta 1550 v Benetkah, rodbinsko kroniko iz leta 1557, njegov bogato ilustriran življenjepis iz leta 1560, rokopis na pergamentu, ki na kratko opisuje najpomembnejše dogodke iz Žigovega diplomatskega življenja in v pergamentni ovitek vezane Acta, zbir listin med leti 1521 in 1564. Franc Lačen Dornava • Zlatoporočenca Bombek Letom se ne dasta Po petdesetih letih skupnega življenja sta v soboto, 29. novembra, v družbi številnih sorodnikov, sosedov in prijateljev obnovila poročno zaobljubo Terezija Bombek, rojena Kokol, in Jožef Bombek iz Dornave 82 a. Zlatoporočenca Terezija in Jožef Bombek. V slavnostni dvorani baročnega gradu v Dornavi ju je za zlatoporočenca razglasil župan Franc Šegula. Cerkveni obred pa je v župnijski cerkvi opravil domači župnik Jože Kramber-ger. Zlati ženin je bil rojen 21. 1. 1930 v Dornavi, zlata nevesta pa 17. 9. 1927 v Dornavi. Poročila sta se 21. novembra 1953 v Rogoznici. V zakonu so se jima rodile tri hčerke, danes pa ju razveseljujejo štiri vnukinje, dva vnuka in pravnukinja. Kljub temu da so hčerke že poročene in imajo svoje družine, je družina med seboj zelo po- vezana ter se veliko družijo. Jožef je bil nekaj časa zaposlen kot radiotehnik, potem pa je imel lastno delavnico. Žena Terezija pa je kot gospodinja skrbela za družino in dom. Oba sta bila aktivna v družabnem življenju in rada priskočila na pomoč ljudem v stiski. Kljub visokemu jubileju sta še vedno zelo vitalna in ustvarjalna. Poročno slavje so jima polepšali tudi kopjaši in moški oktet iz Dornave. Zlatoporočencema iskrene čestitke tudi iz našega uredništva. MS ^^AKUPUNKTURNA MASAŽA PO PENZEL-u 3 Težave s bolečinami v križu Vse življenje smo glede svoje moči, gibljivosti in delovanja odvisni od medsebojnega delovanja skeleta, mišic, vezi in živcev. Zdravstveno stanje tega sistema neizogibno prizadene celoten organizem. Zanje moramo skrbeti še pred rojstvom s prehrano med nosečnostjo in v otroški dobi. V otroški dobi je telo elastično in upogljivo, naša drža je naravna in lahkotna. V odrasli dobi začne telesno ogrodje odražati trenje duha, sklepi otrdijo in se obrabijo, naša drža pa zrcali naš odziv na življenje in vpliva nanj. Okrogel ali udrt hrbet poveča obremenitev posameznih vretenc. Slaba drža obremenjuje tudi večje sklepe, ki nosijo težo, kot so kolena, skočni sklep in medenica. Zdravstveno stanje hrbtenice je odločilno za pretok energije v telesu. Pri svojem delu kot terapevti akupunkturne masaže skrbimo, da se energetski pretok zažene preko vseh blokad, predvsem medenice, ki je posledično krivec za mnoge težave v našem organizmu: težave z glavoboli, vrtoglavice, mravljinčenje in izguba moči v okončinah, bolečine v sklepih in posledično težave z delovanjem notranjih organov. Napetosti in nelagodnosti, ki jih mora naše telo prenašati zaradi načina življenja in duševnih stresov, pogo- Olen mai Center alternative gsm: 041 600 194 sto ne opazimo, dokler ne pridejo bolečine in okvare. Poskusite se za trenutek mirno posvetiti telesu, občutite, kako leži vsak ud, kako je razporejena teža, kje ste neuravnoteženi ali togi. Poskusite poiskati pomoč za odpravo svojih težav v ordinaciji AKUPUNKTURNE MASAŽE, KJER PO METODI AKUPUNKTURNE MASAŽE PO PENZEL-u USPEŠNO ODPRAVLJAMO TEŽAVE PRI BOLEČINAH IN BLOKADAH HRBTENICE. Moj nasvet: vaje za raztezanje hrbtenice, ki jih delajte vsak dan: 1. dviganje kolen 2. nihanje s koleni Napisala Darinka Anžel, terapevtka akupunkturne masaže 041 600 194 Ptuj • Ob izidu knjige Prazna zibka, strto srce "Ob izgubi otroka izgubimo prihodnost" Nosečnost je čas pričakovanja, ki pa se vedno žal ne izide z rojstvom otroka. Mnogo staršev izgubi svoje otroke v času nosečnosti ali zgodaj po porodu. V našem okolju se o tem še ne pogovarjamo. Prav na tem področju pa se je v zadnjem letu veliko spremenilo. Skupina mam s to grenko izkušnjo se je povezala in pomaga deliti žalost ter trpljenje z vsemi, ki jih to prizadene. Povezale so se v društvo Solzice. Nedavno tega je pri omenjenem društvu izšla knjiga z naslovom Prazna zibka, strto srce, ki so jo napisali prizadeti starši. Z njo želijo opozoriti na ta v našem okolju zamolčani problem. Na podlagi svojih življenjskih zgodb, ki jih v knjigi opisujejo, želijo pomagati prizadetim staršem, sorodnikom, prijateljem in znancem, da bi razumeli njihovo stisko. Knjiga pa je še kako dobrodošla vsem tistim strokovnim delavcem, ki se pri svojem vsakodnevnem delu srečujejo s starši, ki so izgubili otroke. Mnogi starši pa svoja občutja in zgodbe zaupajo tudi na spletni strani Forum: http//med.over.net/ phorum/list.phpf= 101 Ko starši žalujejo. O žalovanju staršev, ki so izgubili svoje otroke med nosečnostjo ali po porodu, smo se pogovarjali z Marijo Cehner iz društva Hospic - območnega odbora Maribor. [t. tednik: Zakaj tovrstno žalovanje ostaja ves čas nekako prikrito, se o njem ne pogovarjamo? Marija Cehner: "Največkrat se to dogaja mladim ljudem, ki o smrti nasploh zelo težko govorijo. Če poznamo osebo, se drugače Foto: Marija Slodnjak Marija Cehner, prostovoljka društva Hospic - Območni odbor Maribor obnašamo, kot če ne poznamo. Ker so ti ljudje mladi, jih največkrat potolažijo, da bodo nove nosečnosti, novi otroci; kot da bi to, kar se je zgodilo, morali izbrisati iz svojega spomina. Ne dovolijo jim žalovati in se pogovarjati. Starši pa so upravičeno prizadeti in ne govorijo o tem. Ostanejo sami s svojo žalostjo.. " [t. tednik: "Kako pa naj tem star{em pomagamo pri procesu žalovanja? Marija Cehner: "Proces žalovanja je nasploh individualna pot. Ni je mogoče generalno določiti. Pomembne pa so nekatere stvari - prizadetega moramo pustiti govoriti, mu znati prisluhniti, pustiti mu moramo tudi pot, ki si jo je izbral in pustiti čas. V začetku so mnogokrat tudi starši zelo šokirani ter se v tem šoku odločijo, da izgubljenega otroka ne vidijo, ga ne pokopljejo, da čimprej pospravijo stvari, okolica pa vse to spodbuja. Če otrok umre pri porodu, nikoli ne pospravljamo stvari, ki smo jih že pripravili za novorojenca, v upanju, da bo mami ob prihodu iz bolnišnice lažje, če ne bo videla pripravljenih stvari. Mama se mora odločiti, kaj bo storila z njimi. Nekatere mame potrebujejo pri procesu žalovanja, da vidijo otrokove stvari. Očetje so še v nekoliko težjem položaju. Po eni strani bi moral biti v oporo ženi, mami pokojnega otroka, po drugi strani pa žalujeta razli~no in so tudi njuna ob~utja zelo razli~-na. Velikokrat v tem ~asu tudi izgubijo prijatelje, ki bi jima lahko zaupali, kako se po~utijo. Mama pokojnega otroka obi~ajno intenzivneje žaluje. Vse je dovoljeno in vse je normalno. Poznam primere, ko hodita vsak po svoje na pokopališ~e." [t. tednik: Mnogokrat so največje težave prav v komunikaciji. Kako žalujočim z besedami izraziti to, kar občutimo? Marija Cehner: "Najprej je potrebno znati poslušati. Ce mi ~uti-mo s tem ~lovekom, bo tudi on to za~util in bo o tem govoril. Govoriti o tem pa je že predelava žalosti. Velikokrat pa delamo prav pri tem napake, da ne znamo poslušati in prekinemo ~loveka. Vedno mislimo, da moramo nekaj povedati. In prav zaradi tega se nam dogaja, da re~emo nekaj narobe, Mlada mamica je ob izgubi zapisala: "Prepričana sem, da je vsaka izguba otroka, pa naj se dogodi šele v šestem tednu po spočetju ali ob rojstvu ali pri enajstih letih, boleča. Za vsakogar je to največja izguba.' Polje belih vrtnic Pred kratkim so tudi na pobreškem pokopališču v Mariboru v sodelovanju s Hospicem in društvom za prezgodaj rojene uredili skupinsko pokopališče, ki so ga poimenovali Polje belih vrtnic. Direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko je povedal, da če bodo starši na Ptujskem želeli imeti skupinsko pokopališče, ne vidi razlogov, da ga ne bi bilo. In mamica, ki je med nosečnostjo izgubila dva otroka, nam je povedala, da si bodo prizadevali tudi na ptujskem pokopališču urediti skupinski grob. Ptuj • Regijsko srečanje vnetnih revmatskih bolnikov Društvo prehiteva zdravstvo Društvo za ankilozirajoči spondilitis Slovenije je letos organiziralo več regijskih strokovnih in družabnih srečanj pod naslovom "Murnovi dnevi", na katerih so govorili o najbolj pogostih revmatičnih boleznih, novostih v zdravljenju revmatskih bolezni, psihičnem stanju bolnikov, ki ima pomembno vlogo v procesu zdravljenja, in trenutnem položaju društva. Drugo srečanje je bilo v slavnostni dvorani ptujskega gradu, kjer je o položaju društva govoril predsednik mag. Marjan Hudo-malj, o revmatičnih boleznih rev-matologinja Vlasta Petric, dr. med. spec., iz murskosoboške bolnišnice, in o psihičnem stanju bolnikov in njihovih svojcev psihologinja Dragica Resman, dr. med. spec. iz begunjske bolnišnice. Revmatizem je kronična bolezen, ki bolnike tudi psihično zelo obremenjuje. Ker ankilozirajoči spondilitis prizadene v večini mlade ljudi, ki niso pripravljeni na bolezen, so lahko psihične posledice izredno hude. Zato je izredno pomembno, kako se bolnik z boleznijo spopade. Predsednik Društva za anki-lozirajoči spondilitis Slovenije mag. Marjan Hudomalj, društvo je v letošnjem letu praznovalo 20-letnico uspešnega dela, je povedal, da so regijska srečanja namenjena osveščanju bolnikov oziroma članov društva, da bodo znali zahtevati svoje pravice do najboljšega zdravljenja in najboljših zdravil tudi glede na spremembe pri predpisovanju zdravil. Foto: MG Marjan Hudomalj, predsednik Društva za ankilozirajoči spondilitis Slovenije. Nova zdravila predstavljajo pomemben korak pri izboljšanju zdravja, preprečujejo stranske učinke in nenazadnje tudi predčasne in nepotrebne smrti med bolniki. Po podatkih naj bi v Sloveniji letno zaradi stranskih učinkov antirevmatikov umrlo okrog sto ljudi. Zelo pomembno je, da imajo revmatski bolniki tudi informacije o vseh drugih težavah, ki jih spremljajo, od nerazumevanja v družini, težav na delovnem mestu, problemih pri zaposlitvi, ki sicer niso čisto zdravstveni problemi, izvirajo pa iz bolezni, napačnega zdravljenja, tudi neprimernih zdravil, prekratkega zdraviliškega zdravljenja in podobno. Ta in še druga vprašanja so vključena tudi v Manifest, ki je skupen vsem evropskim revmatikom. Vnetnih revmatikov je v Sloveniji okrog 24 tisoč, sicer pa skupaj okrog 240 tisoč, okrog 200 tisoč naj bi bilo takih revmatskih bolezni, ki sodijo med t. i. bolezni poznejših let. Sicer pa medicina danes pozna več kot sto revmatičnih bolezni, ki ne prizadenejo samo gibal, še vedno pa ni jasno, kaj jih povzroči. Društvo za ankilozirajoči spon-dilitis Slovenije je nacionalna, invalidska, nepolitična in neprofitna organizacija, ki išče rešitve za socialne in zdravstvene probleme obolelih za spondilitisom, da bi dosegli čim večjo kvaliteto življenja vsakega posameznega bolnika s to kronično boleznijo. Podružnica slovenskega društva je aktivna tudi na Ptuju. Vodi jo Branko Gojkovič, pisarno imajo v Dravski ulici 18. V letošnjem letu je nacionalno društvo za~elo z malo širšim izobraževanjem, ne govorijo ve~ samo o revmi, njenem zdravljenju, tem-ve~ tudi o psihi~nih posledicah zdravljenja. Skozi razli~ne aktivnosti skušajo ljudi pripraviti na aktiven boj z državo, vlado, ministrstvi, zavarovalnico, ki jim v bistvu krojijo njihovo usodo. Glede na novi zakon o invalidskih organizacijah so se v Društvu za anki-lozirajo~i spondilitis odlo~ili, da bodo vrata odprli tudi drugim re-vmatskim bolnikom. V dvajsetih letih delovanja so razvili kvalitetne oblike izobraževanja, osveš-~anja ~lanov, druženja, posebnih socialnih programov in rehabilitacije, ki jih bodo po potrebi širili in dopolnjevali s pomo~jo strokovnjakov. V društvu so izredno kriti~ni v oceni zdravljenja vnetne revmat-ske bolezni v Sloveniji. ^"V nekaterih razvitih državah Evrope je tako, da so pri vsakem prvem pregledu revmatskega bolnika, ob specialistu revmatiku, prisotni še drugi specialisti, fiziater, sociolog in psihiater ter tudi fizioterapevt. Društvo za ankilozirajo~i spondi-litis Slovenije s svojo dejavnostjo dokazuje, da prehiteva slovensko zdravstvo, ko v obravnavo revma-tizma in vseh njegovih posledic še pred poklicanimi in odgovornimi vklju~uje tudi druge profile strokovnjakov po zgledu razvite Evrope," je še posebej poudaril mag. Marjan Hudomalj, predsednik Društva za ankilozirajo~i spondilitis Slovenije. Društvo je bilo v evropskem letu invalidov še posebej aktivno, nekatere aktivnosti je izvajalo v sodelovanju z evropsko ligo za bolj proti revmatizmu. Naslovnica knjige kar ne potolaži ali žalujo~ega celo prizadene ali pa se celo izognemo sre~anja." [t. tednik: In če nam odgovori, da želi biti sam? Marija Cehner: "Sprejmimo in spoštujmo njegovo odlo~itev Ima pravico odlo~iti se po svoje. Ce nam je ta ~lovek zelo blizu, ga recimo ~ez nekaj ~asa pokli~emo, mu povemo, da mislimo na njega, ter ga vprašamo, ~e se vedno želi biti sam. Zelo pa je odvisno, v kakšnem odnosu smo z njim." [t. tednik: Kako pa naj star-sem, ki izgubijo otroka, pomagajo v tistih prvih trenutkih izgube, ki so največkrat naj-hujsi in najbolj šokantni, medicinsko osebje? Marija Cehner: "V takšnem trenutku je prvi stik zelo pomemben. Tudi zdravstveni delavci se morajo u~iti in na podlagi izkušenj pomagati staršem. Potrebno je tudi po~akati, da se starša soo-~ita s tem velikim šokom. V~asih se starši v prvih trenutkih žalosti ne morejo odlo~iti, ~e sploh želijo videti svojega otroka, pa tudi o pokopu in podobnih stvareh. Pozneje pa je njihova bole~ina prav zaradi teh stvari še ve~ja. Zato v nekaterih državah po~akajo nekaj ~asa in starša ponovno vprašajo, ali otroka fotografirajo, da imata starša pozneje možnost videti svojega otroka. Za vsako žensko, ki rodi mrtvega otroka, bi se medicinsko osebje moralo potruditi in ji omogo~iti, da se poslovi od njega . V nekaterih porodnišnicah že to storijo: mrtvega otroka uredijo, ga zavijejo v pleni~ko ter tako mami in o~etu omogo-~ijo, da se od njega poslovita. Ob rojstvu mrtvega otroka naj bi staršem razložili tudi postopek obdukcije in pokopa. Vsi bi se morali zavedati, da sta starša takrat v veliki stiski in da se jima je prav zato potrebno še posebej posvetiti. Ko ti umre otrok, umre staršem tudi prihodnost. Spoštovati je potrebno odlo~itev o individualnem pokopu ali pokopu v skupni grob, za kar se odlo~i veliko staršev. Vsak kraj, ki ima porodnišnico, bi moral imeti tudi skupinsko pokopališ~e. Ce je otrok pokopan v skupnem grobu ali v individualnem, lahko starša obiskujeta grob, prižigata sve~ke in prinašata cvetje. In to je v fazi žalovanja zelo pomembno." Marija Slodnjak Ljutomer • 40 let Sožitja ■ ■ v aVa Najzaslužnejšim priznanja V okviru 40-letnice delovanja slovenske Zveze Sožitje so krajšo slovesnost s podelitvijo priznanj pripravili tudi pri medobčinskem Društvu za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje Ljutomer, ki šteje 88 članov. V Sloveniji trenutno deluje več kot 50 društev Sožitje, v katera je vključeno okrog 5000 ljudi, tokratne slovesnosti pa se je v Ljutomeru udeležila podpredsednica Zveze Sožitje Slovenije Marija Opravs, ki je trem najzaslužnejšim članicam medobčinskega društva v Ljutomeru podelila priznanja Zveze Sožitje. Prejele so jih upokojena special- na pedagoginja Božena Semenič, medicinska sestra Jožica Recek in specialna pedagoginja Irena Cvetko. Praznovanje, ki so ga pripravili v ljutomerskem hotelu Jeruzalem, so zaključili s prihodom dedka Mraza ter z obdaritvijo otrok in odraslih z motnjami v duševnem razvoju. Miha Šoštarič Podpredsednica Zveze Sožitje Slovenije Marija Opravs (skrajno desno) skupaj z nagrajenkami (od leve) Ireno Cvetko, Jožico Recek in Boženo Semenič. Kompot ananas koščki 850 ml, Good Poslovna enota PETOVIA Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel. 788 00 23 oddelek papirnice, tei. 788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE V NEDEUO OD 8.00 DO 13. URE Poslovna enota PANORAMA Špindierjeva uiica 3, Ptuj, tei. 787 10 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE V NEDEUO OD 8.00 DO 12. URE Poslovna enota HIPER CENTER industrijslo\?o\:o med 21. in uro Kdo je glavni igralec v filmu Bilo je nekoč v Mehiki? Odgovor:_ K "n NAGRADNO VPRAŠANJE Ime reševalca: Naslov:_ Davčna številka:________ Nagrajenka prejšnjega tedna je Franc Pernek, Slomškova 20,2250 Ptuj. Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Otfsorare pošljite do ponedeljla, 1. septenàn, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Ralčeva 6,2250 (za Info). Po koncertu Siddharta napolnila dvorano Center Kar dolgo smo ~akali, da se je avtobus turneje Rh- trenutno najpopularnej{e slovenske skupine Siddharta ustavil tudi na Ptuju. Odkar smo jih gostili nazadnje, so stopili se stopničko višje. Tako glasbeno kot poslovno. Četudi razen trenutnega prvega mesta na poljskem radiu v tujini še niso doživeli večjega odziva, lahko trdimo, da so v nekaterih pogledih že dosegli in celo presegli slovenski domet glasbene industrije. Vsekakor so presegli slovensko zaplankanost in reakcije, ki jih ta povzroča. Ptujski nastop je bil po pričakovanjih izpeljan brezhibno. Velik oder, svetlobni park in odlično ozvočenje so zagotovili kakovostno izvedbo programa, ki so jo člani skupine še nadgradili s svojo duhovitostjo pri izvedbi posameznih uspešnic. Zagotovo je njihov nastop iz koncerta v koncert boljši, na Ptuju pa so se morali še posebej potruditi zaradi nekam ■fl Tomi pred morjem Ptujčanov. Foto: Črtomir Goznik hladne publike, česar do sedaj na koncertih nismo bili vajeni. Vsekakor so Tomi, Primož, Jani, Tomaž, Cene in Boštjan slednjič uspeli na noge dvigniti tudi Ptujčane. Polna dvorana je skakala in pela z njimi, posebej navdušeni so bili ob neredkih improvizacijskih vložkih, ki napravijo koncerte v živo še bolj privlačne. Ob koncu smo tako drugič na turneji imeli priložnost slišati pesem s prvega albuma Le mavrica, ki jo je v slogu rockerskih legend še po- sebno zaznamoval Jani z zdaj že znamenitim solom na basu. Pa to niti ni bil vrhunec večera, saj je občinstvo prav vsako pesem sprejelo z enakim navdušenjem, ob pogledu na številna grla smo videli, da poznajo besedila vseh pesmi. Med njimi je zlasti završalo, ko so med koncertom vsi fantje skočili z odra in tako še pobliže pozdravili poslušalce v prvih vrstah. Pa jim tisti, ki so stali bolj zadaj, niso imeli česa zameriti, saj so bile prve vrste najbolj na udaru. Ne le zaradi gneče, ki je tako ali tako stalnica na vseh koncertih, temveč je šlo predvsem za žejo. Kakorkoli, žalostno se sliši, na Ptuju ne premoremo spodobne dvorane, kakršna stoji skorajda v vsaki večji slovenski vasi. Dvorana, ki bi bila dovolj akustična za tovrstne prireditve in bi jo bilo mogoče tržiti na različne načine. Tudi s prodajo pijače ... Pa pri tem ne govorimo o alkoholu, zadostovala bi že voda in podobne stvari, ki bi jih bilo mogoče zaužiti v dvorani. Četudi je za žejne in lačne skrbela Petica, si je namreč težko predstavljati, da bodo mladi zapusti- li težko priborjene prve vrste za kaj tako banalnega kot je kozarec vode. Potem so že raje žejni, pa naj bo še tako težko. Tega so se zavedali tudi siddhartovci, ki so vidno dehidriranim žurer-jem ponujali vodo kar z odra. Po koncertu je sledilo vabilo v zaodrje vsem, ki so to želeli. Fantje so odhajali s podpisanimi plakati, dekleta pa si navadno želijo podpise kar na svoje telo. Četudi prave oboževalke trdijo, da jim je všeč prav vsa skupina, so bili najbolj intimni deli teles vendarle rezervirani za podpis frontmana Tomija. Mitja U~akar CID V soboto, 20. decembra, bo ob 10. uri zadnja ustvarjalna delavnica v tem letu - izdelava okraskov za jelko. V predprazničnih dneh bo CID odprt: 22. in 23.12. od 9. do 18. ure, 24. 12. od 9. do 12. ure. Med prazniki bo CID zaprt od 25. 12. 2003 do 4.1. 2003. Za vse informacije bomo dosegljivi vse delovne dni v tem obdobju med 8. in 12. uro. Kuharski nasveti Majhni prigrizki Kuharski nasveti so danes namenjeni majhnim drobnim prigrizkom, s katerimi lahko za~nemo slavnostno kosilo ali ve-~erjo, lahko pa je tudi ena izmed idej, kako pri~akati novo leto, ki se hitro približuje. Namig za darilo ob bližnjili praznildii I V vrtu Izšla je dopolnjena izdaja kuharske knjige Sodobne domače jedi, avtorjev Nade in Vlada Pignarja. V dopolnjeni izdaji je več kot 200 receptov za pripravo hrane iz živil, ki jih poznamo in so nam vselej na voljo. Knjiga je na prodaj v prodajalnah Era Petlja in v sprejemni pisarni družbe Radio-Tednik Ptuj. Za uvodne jedi si velikokrat lahko pripravimo številne majhne prigrizke, ki so dobrodošli ob kozarcu dobrega vina ali z njimi potešimo uvodno lakoto, lahko pa so tudi popolnoma samostojna jed. Med majhne prigrizke spadajo različno obloženi majhni kruhki, ki jih imenujemo ka-napeji in so ob slavnostnih dneh še posebej skrbno obloženi, na primer s kaviarjem, prekajenim lososom, lahko tudi s prekajeno postrvjo, pršutom, za ljubitelje zelenjave jih lahko obložimo tudi z olivami, artičokami, primerna obloga so tudi kvalitetni siri, siri ki zorijo s plemenito plesnijo ali poljubni namazi, ki jih kar sami pripravimo. Med majhne prigrizke spada tudi slano pecivo, ki ga prav tako lahko po peki polnimo s prej omenjenimi sestavinami ali ga oblikujemo tako, da v sami sestavi že vsebuje eno izmed naštetih sestavin. Slano pecivo lahko pripravimo iz listnatega testa, kvašenega ali iz mešanice krhkega testa in kvašenega testa. Ne glede na to, iz katere skupine testa pripravljamo slano pecivo, je vedno pomembno, da ga razvalja-mo ne preveč na tanko, po vrhu premažemo z mešanico rumenjakov in mleka in po potre-semo z grobo soljo, kumino, parmezanom, sesekljano slanino in podobnimi sestavinami. Seveda pazimo, da slano pecivo ni preslano, še posebej, če ga ponudimo pred začetkom kosila ali večerje, saj ne bomo zaznali milih in nežnih okusov ostalih jedi. Drobne prigrizke si lahko pripravimo tudi iz paljenega ali kuhanega testa, to testo lahko samo domiselno nabrizgamo na pomaščen pekač in dobimo po peki zanimive oblike, po vrhu pa prav tako potresemo s slanimi začimbami. Lahko pa pečeno testo prerežemo na polovico in posamezne košarice napolnimo s poljubnimi sestavinami. Tako plošči razen sirov ne manjkajo jagode, grozdje, koščki svežega ananasa in poljubno sveže sadje, ki ga te dni lahko dobimo. Ravno sirove in seveda tudi mesne plošče so lahko prava paša za oči, pa še prej si lahko vse pripravite, tako da je praznovanje res praznovanje. Kanapeje si pripravimo tako, da kruh narežemo na tanke rezine. Iz rezin narežemo poljubne oblike, kot so trikotniki, kvadrati ali z manjšim kozarcem izreže- jih lahko napolnimo s francosko, rusko ali drugo poljubno solato, pečene košarice lahko nadevamo tudi s poljubnimi namazi iz skute ali kislo zelenjavo. Tako pripravljen prigrizke ponudim kot samostojne jedi. Ljubitelji sira bi bili najbolj veseli, če jim za manjši prigrizek ponudimo sirove plošče, kjer naj bo vsaj 4 do 5 različnih vrst sira in zraven ponudimo sezonsko sadje. Če boste ravno ob sirovi plošči pričakali novo leto, naj na Mokri smrček Bralka Marijana sprašuje, kaj se je zgodilo z njenim 15-letnim mucem; za~el se je namre~ ~udno vesti. Prej ~ist muc je postal ne~ist, svoje iztrebke puš~a kjerkoli, ma~je straniš~e ga ve~ ne zanima. Sprašuje se, ali te spremembe ni morda nehote povzro~ila sama, ko so v hišo pripeljali mladega mucka. Odgovor: Motnje v obnašanju naših hišnih ljubljencev t. i. sociopatije se pogosto pojavijo ob delovanju prikritih stresorjev. Pogosto gre za nevrovegetativne motnje, ki se odražajo na najrazličnejše načine: prenehanje jemanja hrane, močno povečan mo kroge. Nato kruh po potrebi rahlo osušimo, lahko ga tudi v pečici opečemo. Opečeni kruh nato na rahlo premažemo z maslom ali drugim poljubnim namazom in obložimo. Med najbolj cenjene kruhke sodijo kruhki, obloženi s kaviarjem, še posebej vabljive kruhke obložene s kaviarjem dobimo, če uporabimo vsaj dve barvi kaviarja, na primer črni in rdeči. Po vrhu še okrasimo z malo vejico kodrastega peteršilja in ponudimo. Če ima- apetit, agresija - zlasti teritorialna agresija pri mačkah, agresija nasproti drugim živalim (stara muca ne prenaša prihoda novega tekmeca), materinska agresija do lastnih mladičev, praskanje in uničevanje pohištva, markiranje in nekontrolirano uriniranje, iztrebljanje na najrazličnejših mestih v stanovanju, tudi med hojo, spolne motnje, kot so padec libida in masturbacija, samopoškodovanje, prekomerno lizanje, dermatitisi, različne fobije - nenaden strah pred prostorom, ljudmi, prevoznim sredstvom, žalost, tesnoba in še kaj. Večinoma lastniki vedenjsko motnjo opazijo, vendar vzroka za njen nastanek ne znajo pojasniti. V vašem primeru je zagotovo vzročna zveza med nekontroliranim iztrebljanjem stare mačke in prihodom mlade muce v vaše okolje prav v tem. Čas, da se bo vaša muca lahko prilagodila in sprejela mladega mucka, je lahko različno dolg. Se posebej, če imamo v mislih, da je muca že starejša (15 let) in je bila vseskozi deležna vaše polne pozornosti. Če bi se omenjena motnja (namerno iztrebljanje po stanovanju) nadaljevala, je mo goste, ki kaviarja ne obožujejo, pripravite še nekaj kruhkov, ki jih obložite s prekajenim lososom ali prekajeno postrvjo, lahko pa tudi z rezino pršuta in okrasite z olivo. Med majhne prigrizke spadajo tudi koktajli, predvsem zelenjavni in mesni, ki jih prav tako ponudimo kot uvodno jed v svečanem jedilniku, lahko pa so tudi samostojne jedi. Med mesnimi so posebej cenjeni škam-pov koktajl, koktajl iz morskih sadežev, perutninski in drugi. Svoj čar daje koktajlom tudi poseben kozarec, v katerem ga ponudimo. Skampov koktajl pripravimo tako, da repke škampov skuhamo v slani vodi, ki smo ji dodali krhelj limone, cel poper in lovor. Kuhane odcedimo in ohladimo. Po želji jim dodamo malo na kocke narezane kisle kumare, in prilijemo navadni jogurt ali dodamo majonezno omako. Kozarec obložimo z listi sveže solate vanj sipamo pripravljene škampe po vrhu po-kapljamo z limonin sokom, dekoriramo in ponudimo. Kot majhen prigrizek pa si lahko pripravimo tudi polnjene artičoke, kot podstavek lahko za majhne prigrizke uporabimo tudi trdo kuhano jajce. Prerežemo ga na polovico, rahlo odrežemo dno, da stabilno stoji in nato izdolbemo rumenjak. Rumenjak uporabimo pri nadevu ali kot dekoracijo. V jajčno polovičko lahko prav tako nadevamo poljubne solate, kisle gobice ali pripravimo namaze iz skute. Kot dekoracijo pa lahko pri nadeva-nih jajcih uporabimo tudi prej omenjeni kaviar in dobimo prav tako svečane jedi. Nada Pignar, profesorica kuharstva Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si. smiseln obisk pri veterinarju. Farmacija pozna vrsto primernih preparatov, s katerimi se dajo takšne ali drugačne spremembe v obnašanju živali lažje premostiti in ponovno vzpostaviti ravnotežje. Vojko Milenkovi~, dr. vet. med. w ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI VM-V 8 02/ 771 00 82 Zima v vrtu Pozni jesenski čas in hladnejše vreme se nezadržno približujeta najdaljši noči in najkrajšemu dnevu, začetku koledarske zime. Trajno vrtno rastlinje se je že odpravilo k zimskemu počitku, preden pa bo preko gredic zapihal ledeno mrzel ve-trič in bodo pričele padati snežinke, se za uvod v zimo še sprehodimo po vrtu in v njem postorimo ter odpravimo vzroke, ki bi lahko povzročili nevščenosti. Priprave in opremo, ki nam je med letom služila za zalivanje in šrkopljenja v vrtu - posode, bazeni, cevi, črpalke, razpršilniki, pipe in druga, kjer se nahaja voda - izpraznimo in posušimo, da bi ne prišlo do zmrzali in posledično loma. V SADNEM VRTU prenehamo s predzimskimi opravili -sajenje, zimska rez in obdelava tal - ko zemlja prične zmr-zovati, dnevne temperature pa padejo izpod zmrzišča. Padavine v pozni jeseni so bolj skromne, in če bi se sušno obdobje nadaljevalo, doslej posajene sadne sadike zalivamo, da se bo zemlja bolje sesedla in se oprijela korenin, da bodo v tleh, kjer je več ali manj ustaljena toplota, pričele z rastjo korenine. Ob manjkajoči snežni odeji in ledeno mrzlem vetrovju lahko pride do zmrzovanja tal do globine korenin. Nevarnost zmrzovanja preprečimo s prekrivanjem kolobarjev z različnimi organskimi materiali: hlevskim gnojem, šoto, kompostovko, zasekljanim lesnim lubjem in podobnim. Toplo zimsko sonce na mladem debelnem lubju vzpodbudi v zimskih mesecih pretok drevesnh sokov, kar povzroči v dolgih mrzlih nočeh, ko temperature padejo globoko izpod zmrzišča, zmrzline in nepopravljive poškodbe na drevesnih deblih. Zavarujemo jih s premazom apnenega beleža, ki kot bela barva odbija neposredne sončne žarke. Apneni belež in podobni premazi, ki so na voljo v prodaji, pa so koristni za odvračanje divjadi in glodalcev, ki v zimskem času ogrožajo mlada drevesca in njihovo lubje, uspešno pa s premazi uničujemo razne škodljivce, ki so se za prezimitev naseili v drevesnem lubju. V OKRASNEM VRTU v času sneženja otresemo sneg z zimzelenih listavcev in iglavcev. V primeru, da sneg polomi veje, le-te sproti odrežemo do nepoškodovanega dela, rez-no rano pa premažemo, da preprečimo izsuševanje lesnega tkiva na veliki rani. Predpraznični čas je čas priprav na okraševanje bivališč in okolja z naravnim zelenjem iz okolja, posodovkami in sobnimi lončnicami. Belo omelo, ki se razrašča na starih jablanah, bršljan, gozdno praprot in podobno zelenje naberemo, preden zapade sneg. Mah za jaslice naberemo še pred snegom in ga v plitvih sadnih zabojčkih hranimo v eni plasti na vlažnem, da se ne osuši. Božična smrekica je naravna lepša od umetne, vendar pa z nestrokovnim posekom v naravi povzročimo škodo, zato raje uporabimo posajeno v lonec, ki jo po uporabi vrenmo v naravo. Narezane vejice češenj, jasmina, drena, leske, forsitije, jerebike in podobnih, vložene v vazo, bodo na toplem do prazničnih dni vcvetele. V teh dneh je tudi čas za setev božičnega žita. V ZELENJAVNEM VRTU bo najugodneje, ko ga prekrije snežna odeja. Zemlja pod snegom ne zmrzuje tako globoko in ne izgublja talne vlage, kot je to ob manjkajoči snežni odeji in vetrovnih dneh ob ledenem mrazu. Zaprte grede, namenjene za setev zgodnjih vrtnin, prekrijemo z debelo plastjo listja, gnoja, šote ali slame, s čimer preprečimo globinsko talno zmrzal, zemlja pa bo godna za obdelavo že prve dni po razpadu hujše zime. Miran Glu{ič, ing. agr. 18-četrtek 19-Petek 20-Sobota 21-Nedelja 22-Ponedeljek 23-Torek è 24-Sreda # Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: mačka, obrat, Srečo, teden, ZK, Evi, RU, skalar, ica, esparto, alfasud, Aar, starter, Sereneholt, teta, Hera, Vovk, Maurina, IL, OT, Mediana, Ročev, cmera, etin, očka, okra, Epir, sat, Cmir, Okeanides, oča, fant, kastor, JT Ugankarski slovarček: ERDEVIK = naselje v Sremu, južno od Iloka, KENZINER = finska simfonično progresivna heavy skupina, KOSTREBA = visoka trava s svetlo zelenimi klaski v latu, PRSKALO = hrvaški košarkar (Marin, 1976-), RAIN = kranjska srednjeveška plemiška rodbina, RGOTINA = kraj ob cesti Zaječar-Bor, ob Črni reki, SALAT = v islamu predpisana obredna molitev, TROSK = ljudsko ime za rastlino jagodnjak, ZIVERTS = letonski dramatik (Martinš, 1903-1990). Govori se . eJ.. da se ljudje povsem \neupravičeno jezijo nad novim ptujskim semaforjem, ki vztrajno utripa oranžno. To ni zato, ker še niso kupili rdeče in zelene žarnice, pač pa "strokovnjaki" razmišljajo, kako bi uredili ptujski zeleni val. ... da imajo številke čudno moč. Tako so nas 12. 12. on 12. uri (in še z 12-minutno zamudo) ptujski cestarji povabili novoletno srečanje. 13. 13. ob 13.13 nas bo najbrž kateri od dragih županov, s katerimi smo v "dobrososedskih" odnosih. ... daje urednik [t. tednika v veliki dilemi: potem ko je izvedel iz Dela, da je župan šel med novinarje, ne ve, ali naj mu sestavek v svojem časopisu honorira. Dilema je še večja, ker z županom nima podpisane avtorske pogodbe in gre torej za delo na črno. ... da so v najdražji občini letos za investicije porabili kar 90 milijonov, zato ni čudno, da jim je zmanjkalo denarja za novoletno razsvetljavo, tako da na smrečici pred najboljšim sosedom samevata le dve lučki. ... da so bili vaščani Dražencev in Lancove vasi pri Ptuju odločno proti predelavi gum na njihovem območju. Jih bodo že sami pokurili - vsak dan eno, da bo "užitek" dalj časa trajal. Vidi se ... ... da smo našli fotografijo prvih dveh kloniranih Ptujčanov. Na koledarju ju imajo ptujski kurenti. Še dobro, da ni kloniran tudi hudi-ček! Lujzek • Dober den vsoki den JOj, joj, za bedroj, storo leto beži pred menoj in pred vami, med V ašim i nogami in mogžani. Prihoja cajt, ko bomo obrnoli lista na kolendori, ko bomo boj pametni kak nori in bomo eno leto boj stori. To je ena vejka resnica, hujša kak moja Mica, ki vse ve, pa vsega povedati ne sme. Una je kak naši poslanci, ki sploh ne vejo, kak so globoki naši klanci in ne vejo, kak vejki del našega naroda trpi, da se tisti del boga-tunov masti. Saj ste vena čuli, gledati pa neste smeli, kak so vaši najbojši sosedi mrčkatori vejko gostuvanje meli. V Marprogi so si celi hotel najeli in se tri dni za vaš dnar fajn meli... Gremo delat za iste pare. Ke nebote mislili, da mi, ki vam v totem Štajerskem tedniki kozlarije in resnico stre-lamo, vejke pare mlotimo. Resen je, da se za nekaj špri-carof na mesec nabere honorara, za tabok, o moj bog pa je že premalo in za cuker in sol nede nič ostalo. Zaj pa k resnim zadevam, ki jih ne mislim, da jih kdo pogreva. Mikloš je odiša, kak je priša, tak odiša. Za jego-vim hrbtom prihojata Božiček in dedek Mraz, obedve sta novodobna kapitalista, ki podarita samo tisto, kaj dobita in še poleg kaj v svoj žep skrijeta. Tak je pač to, če si mislimo, da nam bo v domoči novi držovi in evropski zvezi kaj bojše šlo. Nema zime za Eskime in ni Slovencov brez tistega popularnega verza - kdor ne skače, ni Slovenc, jaz pa pravim - skoči, skoči, skoči in malega Slovenčeka naroči. Še malo papira me gleda pred mojo šrajbmašino, ki ma telegenco fino. Obadva vas lepo podavljata, pripra-vte se na slovo od storega leta, od storega teleta, od store krave prejmite pozdrave prave. Vaš LUJZEK. RADIOPTUJ 89,8 »98,2 »10473 PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 18. decembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop (Kakšen dan bo danes). 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: Med pevci v Lovrencu (Tatjana Mohorko in Zvonko Žibrat). 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val). PETEK, 19. decembra: 5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napoved-nik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). SOBOTA, 20. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in POPU- LARNIH 10 (Janko Bezjak in David Breznik). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). NEDELJA, 21. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PONEDELJEK, 22. decembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). TOREK, 23. decembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Za ljudi odprtih src. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). SREDA, 24. decembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtič-karije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 NOČNI PROGRAM. Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si Horoskop OVEN Pred vami je zelo lep in prijeten teden. Prinesel bo izboljšanje vaše vitalnosti in s tem dobro voljo. Slišali ali celo videli se boste s prijatelji iz tujine. V ljubezni bo posvetil žarek sre~e v drugi polovici tedna. BIK V zadevah, ki so povezane s tujino, izobraževanjem ali pravnimi zadevami, boste v tem tednu šli s polno paro naprej. Na malenkosti, na katere boste pri tem naleteli, se boste požvižgali, kar je tudi prav. DVOJČKA ^^ Pred vami je odličen teden, saj boste v sebi začutili f zelo veliko energije in izbo- Ijšanje vitalnosti. Porabite ju pa za druženje s prijatelji, ukvarjanje s športom, fizi~no delo in seveda tudi za strastno ljubezen. RAK To bo teden, ko vas bo "metalo" iz ravnovesja oziroma iz ene skrajnosti v drugo. Pri tem morate paziti, da ne skrenete na stranski tir. Bodite previdni pri naložbah. V nedeljo bo zelo prijeten družinski dan. LEV Poklicno področje vas bo v teh dneh močno zaposlovalo. Možnosti, da uspete, so precejšnje, toda paziti morate na svoje zdravje in energijo. Ugoden dan za vaše osebno življenje bo ponedeljek. Izkoristite ga. DEVICA Pred vami je razburljiv teden. V službi bodo od vas v hipu zahtevali "nemogoče", toda saj veste, kar se mora, ni težko. V četrtek boste preobčutljivi, bo pa zato v ponedeljek boljše. TEHTNICA Pred vami je zelo nemiren teden, zato bodite previdni pri izjavah, saj bi se vam nepremišljenost lahko maščevala. Ves teden bodite močno prilagodljivi, čeprav bo težko. Ne pozabite, da niste sami na cesti. [KORPIJON V naslednjih dneh boste ugotovili, da vaši prijatelji na žalost niso tako zanesljivi, kot ste upali, zato se ne zanašajte nanje. V soboto boste imeli nepričakovane zdravstvene težave, v sredo bo bolje. STRELEC V tem tednu boste imeli energije na pretek, zato le izkoristite ugodne dneve. Glede prijateljstva pa se kažejo nova povezovanja. Vaš srečni dan bo sobota, bolj neugoden dan pa boste imeli v četrtek. KOZOROG Čeprav boste v teh dneh z energijo malo na slabšem, kot ste bili, boste vseeno prijetno vznemirjeni. Zelo dobre novice bodo prišle z zamudo. Najbolje se boste imeli in tudi počutili v nedeljo. VODNAR Pred vami je prijeten teden, v katerem boste ugotovili, da imate res dobre in tudi koristne prijatelje. Pustite jim, da vas razvajajo. Zelo zanimivo bo v ponedeljek, ko boste v središču pozornosti. RIBI V dneh, ki prihajajo, se boste umaknili v "ilegalo" ali pa le ugotovili, da rabite malo več počitka. Le vzemite ga, saj ne boste ravno prekipevali od energije. Četrtek in ponedeljek sta vaša srečna dneva. Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si. ŠPORTNI ZAVOD PTUJ 2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30 www.sportnizavod-ptuj.si ČRNOBELO IN BARVli^ FOTOKOPIRANJE il LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN Vladimir Sifar s.p. (T Info Tel.: 02) 78 78 766 Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si Piše: Jože Mohorič Navijanje za cisto 10 Sobotni lokalni derbi v Veliki Nedelji je za nami, bo pa ostal se dolgo ~asa v prijetnem spominu vsem, ki smo ga doživeli v živo. Ob rokometni predstavi na parketu so svoj del prispevali tudi navija~i obeh moštev, ki so ustvarili odli~no vzdušje, ki ni pustilo ravnodušnih tudi manj zagretih ljubiteljev rokometa. Da je v zraku nekaj velikega, se je dalo slutiti že dobro uro pred za~etkom tekme, ko so najbolj vneti navija~i že sedeli vsaki na svoji strani tribune. Ve~ kot pol ure pred tekmo prostega mesta ni bilo ve~ in napetost je rasla. Olje na ogenj so z navijanjem prilivali eni in drugi; Robi Bezjak, vrni se (Ormožani), malo vas je (Velikonedeljani). Pri predstavitvi igralcev so eni žvižgali, drugi ploskali in seveda obratno. Zeleni baloni so bili v zraku skoraj ves prvi pol~as, saj so doma~i rokometaši ve~i-noma vodili, podobno je bilo v odmoru, saj je minil ob neprekinjenem prepevanju doma~ih navija~ev, ki so skoraj preglasili glasbo iz zvočnikov. Drugi pol~as so odli~no pri~eli Velikonede-ljani in si na polovici priigrali že velikih šest zadetkov prednosti. Takrat seje slavje na tribuni, kjer so sedeli domači navijači, tako rekoč že začelo, s tem pa se niso strinjali gostje, ki so kljub klavrnemu rezultatu še vedno navijali za svoje ljubljence in jim poskušali pomagati v trenutkih krize (lahko je nergati nad slabim igranjem, težje pa je stati ob strani ekipi, ko ji ne gre vse po načrtih). Postopoma je razlika kopnela in obetala se je negotova končnica, kjer navijači enih in drugih niso varčevali z glasom. Na koncu so bili s točko bolj zadovoljni jeruzalemčki, ki so to znali tudi športno proslaviti. Dela za redarje je bilo na tej tekmi malo (takoj na začetku je domači navijač preskočil ograjo ob sporni sodniški odločitvi, a se je vse hitro pomirilo), pirotehnike ni bilo opaziti. Takšni navijači si resnično zaslužijo prvo ligo, to velja za Ormožane in Velikonedeljane. Igralci teh dveh ekip pa bodo podporo še kako krvavo potrebovali tudi v nadaljevanju prvenstva. Foto: Jože Mohorič Navijači Velike Nedelje (zgoraj) in Ormoža (spodaj) si zaslužijo za športno vzpodbujanje vse ~estitke. Judo • Turnir Nagaoka v LJ 4 kolajne za ptujske judoiste V Ljubljani je bil 40. jubilejni turnir v spomin na judoista Ko-kicija Nagaoko. Tekmovanja se je udeležilo 418 judoistov in judo-istk iz petih držav. Sodelovali so vsi najboljši slovenski judoisti, saj tekma šteje za Slovenski pokal in je tudi kriterijska tekma za uvr-šcanje v reprezentanco Slovenije v članski in kadetski konkurenci. V zanimivih in tudi atraktivnih borbah so zmagovali favoriti, pri čemer so se dobro odrezali tudi mladi judoisti ptujske Drave, ki so osvojili dve prvi mesti. Pri čla- nih je v kategoriji do 60 kg Marcel Ognjenovic po treh zmagah dosegel 3. mesto, v kategoriji do 66 kg sta obe peti mesti osvojila Se-bastjan Kolednik in Mitja Horvat s po dvema zmagama. Pri kadetinjah v kategoriji do 70 kg je Lea Murko prepričljivo osvojila 1. mesto, isti uspeh je pri kadetih ponovil Rok Tajhman v kategoriji do 73 kg. V kategoriji do 90 kg je Mitja Jerenko osvojil 2. mesto, Uro{ Tajhman pa v kategoriji do 60 kg 5. mesto. Andrej Čuš Rokomet • 1. A SRL moški 6 golov prednosti ni bilo dovolj VELIKA NEDELJA -JERUZALEM ORMO@ 28:28 (15:11) VELIKA NEDELJA: Kisovec, Gotal 4, R. Mesarec 1, Trofenik 2, Cvetko, Poto~njak, Kumer, Pla-ninc 7 (5j, Kokol, Stojinovi~, Kukec 3, [antl 4, Kozomara 7, Okre{a. JERUZALEM ORMOŽ: G. Čudi~, Bel{ak 5, Horvat, A. Mesarec, Koražija, Bezjak 2, Grabovac 6, Ivanu{a, Kiri~, Dok{a, Hanželi~ 1, Lollo 9 (8), B. Čudi~ 1, Hrnja-dovi~ 1. SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja 5(5), Jeruzalem Ormož 8(8). IZKLJUČITVE: Velika Nedelja 16, Jeruzalem Ormož 12 minut. Zanimanje za rokometni derbi prvoliga{ev iz ob~ine Ormož v Veliki Nedelji je bilo ogromno in mirno lahko re~emo, da se je dogodil rokomet. Trume navija~ev obeh mo{tev so do konca zapolnile {portno dvorano v Veliki Nedelji, k temu pa so po svoje oboji bili zelo glasni. Vse to se je preneslo tudi na parket. Prvi so povedli Ormožani in nato se je samo sre-~anje razgibalo. Prvi ~lovek v do-ma~i vrsti je bil Davorin Planinc. Do trinajste minute je bil rezultat izena~en, nato pa so gostje povedli z dvema zadetkoma prednosti (7:9). V 21. minuti je [antl rezultat izena~il na 10:10, ter že v naslednjem napadu povedel do-ma~ine v vodstvo. Gostje so uspeli izena~iti, nato pa je sledilo {tiriminutno obdobje doma~ih, ki so z delnim izidom 4:0 pri{li do prednosti ob odhodu na odmor z ravno toliko zadetki razlike. Za~etek drugega pol~asa je bil v znamenju rokometa{ev Velike Nedelje, ki so svojo prednost zvi-{ali in vodili za {est to~k (18:12 in 19:13). Vonj po zmagi ob tak-{nem vodstvu je bil seveda blizu in Nedeljani so hoteli {e ve~, toda pri tem so naredili nekaj napak in v 47. minuti je Bel{ak rezultat ize-na~il na 22:22. Vse se je pri~elo znova. Doma~ini so uvideli, da je pot do zmage {e dolga in naporna, vendar so zmogli imeti vse do 53. minute vodstvo z zadetkom, tudi dvema. Dva zadetka kape- Foto: Jože Mohorič Velikonedeljani so v za~etku drugega pol~asa zlahka prihajali do ugodnih položajev za strel na gol tana gostov Grabovca sta prinesla ponovno izena~enje na 26:26. Sledili sta dramati~ni zadnji dve minuti, ko so doma~ini povedli, gostje pa preko Lola iz sedemme-trovke najprej izena~ili, nato pa je bil isti igralec 1,40 minute pred koncem {e enkrat uspe{en iz sedmih metrov, po napaki R. Me-sarca najprej v napadu, potem pa je naredil {e prekr{ek nad Bel{a-kom in bil izklju~en. Z igralcem manj je rokometa{em Velike Nedelje le uspelo izena~iti. Po napaki Ormožanov v napadu so imeli igralci Velike Nedelje celo priložnost za zmago, a so gostje znali obraniti napad in iztržiti to~ko. Sama igra je bila na zavidljivem nivoju, seveda pa tudi brez napak ni {lo. Doma~i so bili po odli~nih obrambah vratarja nekoliko nezbrani, da bi skozi sre~anje ve~-krat lahko izkoristili prepo~asno vra~anje gostov v obrambo, pa tudi gostje so naredili v napadu preve~ napak. DAVORIN PLANINC - KAPETAN VELIKE NEDELJE: »Sami ste lahko videli, da je bilo to pravo srečanje. Mi smo svojo priložnost zamudili, ko smo vodili že s šestimi zadetki prednosti. Nekaj napak in že smo bili skupaj.« MLADEN GRABOVAC - KAPETAN JERUZALEM ORMO@A: »To je bil pravi derbi. Po visokem vodstvu domačih smo se vrnili med žive, bili tudi blizu zmage, na koncu pa smo zadovoljni s točko. Mislim, da so bili številni navijači zadovoljni s prikazanim rokometom. Veliko pa igralcem pomeni, da so igrali pred tako velikim avditorijem.« da ekipa je po začetnem vodstvu preveč popustila, verjetno tudi zaradi pritiska derbija. Za drugi polčas lahko rečem, da sem zelo zadovoljen z borbenostjo svojih igralcev, ki so zmogli dovolj moči za preobrat.« Danilo Klajnšek Foto: Jože Mohorič Rokometaši Ormoža so znali proslaviti osvojeno točko 1. SLOV. ROKOMETNA LIGA MOŠKI REZULTATI 11. KROGA: Velika Nedelja - Jeruzalem Ormož 28:28 (15:11), Trimo - Rudar Trbovlje 26:28 (10:13), Gorenje - Prevent 24:24 (13:11), Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško 21:37 (14:16). Sinoči sta bili odigrani srečanji: Inles Riko - Adria Krka in Termo - Prule 67. 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 11 10 1 0 21 2. PRULE 67 10 8 1 1 17 3. GORENJE 11 8 1 2 17 4. PREVENT 11 8 1 2 17 5. RUDAR TRBOVLJE 11 6 0 5 12 6. TERMO 10 5 0 5 10 7. CIMOS KOPER 11 4 2 5 10 8. TRIMO 11 3 2 6 8 9. JERUZALEM ORMOŽ 11 2 3 6 7 10. ADRIA KRKA 9 2 0 7 4 11. VELIKA NEDELJA 10 1 1 8 3 12. INLES RIKO 10 0 0 10 0 BORIS SKOK - VODJA MOŠTVA VELIKA NEDELJA: »Pred domačim občinstvom smo seveda pričakovali zmago in bili tudi na dobri poti, a so naši igralci po vodstvo s šestimi zadetki prednosti preveč popustili v obrambi. Verjetno so že mislili, da je tekma dobljena, a še zdaleč ni bilo tako.« SAŠO PRAPOTNIK - TRENER ORMOŽA: »To j a za nas zares velika točka, ki nam precej pomeni v borbi za obstanek. Naša mla- AL d.o.o. telefon: 02/799-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEQA OMREŽJA VARGAS -AL, d.o.o. Tovarniška cesta 10, Kidričevo Kolesarstvo • TBP Lenart Vzgajati mlade kolesarje V četrtek, 11. decembra, je kolesarski klub TBP Lenart organiziral tiskovno konferenco, na kateri so predstavili dosežene rezultate leto{nje sezone. Kolesarski klub TBP Lenart je v letošnji sezoni nastopal z 22 kolesarji v ve~ kategorijah. Dva kolesarja v kategoriji de~ki B, dva v pri de~kih A, 6 kolesarjev pri mlaj{ih mladincih, 5 pri starej{ih mladincih in 7 kolesarjev pod 23 let in ELITE. V drugi polovici sezone so v klubu pridobili 8 novih kolesarjev v kategorijah de~ki B in C, tako da so v klubu tekmovalno sezono zaklju~ili s 30 kolesarji. Kolesarji so v leto{nji sezoni opravili 121 startov, od tega 66 v Sloveniji in 55 v tujini. Skupaj so dosegli 24 uvrstitev na zmagovalne stopni~ke, in sicer: 6-krat 1. mesto, 5-krat 2. mesto, 13-krat 3. mesto in {e 36-krat uvrstitev do 5. mesta in 58-krat uvrstitev od {estega do desetega mesta. Tako predsednik kluba in direktor družb TBP Lenart in Prevent Halog (glavna sponzorja kluba) Bogdan Šavli in {portni direktor KK TBP Lenart Ven~eslav Ču~ek sta povedala, da sta z doseženimi rezultati zadovoljna, {e naprej pa bo v klubu prioriteta delo z mlaj{imi selekcijami. ^"V prihodnji sezoni pa želimo z ekipo pod 23 let, dopolnjeno s kolesarji elit, dvigniti rezultate, tako da bi na doma~ih dirkah v pokalu Slovenije dosegali uvrstitve med deset in da bi lahko tekmovali na ve~ eta- pnih dirkah v tujini.", je povedal {portni direktor KK TBP Lenart Ven~eslav Ču~ek in o pogajanjih s KK Perutnina Ptuj dodal: "S KK Perutnina Ptuj je zaenkrat zastoj v pogovorih. V prvotnem predlogu nam je Perutnina ponudila kolesarje s kolesi in opremo, sedaj so si v vodstvu kluba premislili in nam ponudili dolo~ene kolesarje brez opreme. Vzroka, zakaj so odlo~itev spremenili, ne poznam, mislim pa, da je vzrok ta, da na{ klub ni sprejel njihovega predloga o spremembah organiziranosti kolesarstva na regijskem nivoju." Zmago Šalamun Foto: Zmago Šalamun Skupinski posnetek kolesarjev KK TBP Lenart z vodstvom kluba in s pokali, ki so jih kolesarji osvojili v leto{nji sezoni. Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL - moški Velika gneča za drugo mesto 1. B SRL MOŠKI REZULTATI 11. KROGA: Gorica Leasing - Gori{nica 24:31 (14:14), Gold club - Sevnica -31:19 (17:8), Mokerc - Slovan 27:32 (15:16), Črnomelj - Chio Kranj 28:35 (16:16), Grosuplje -Dol TKI Hrastnik 34:32. Sre~anje Mitol Sežana - Sviš se igra danes zve~er. 1. GOLD CLUB 11 11 0 1 22 2. REK. GROSURLJE 11 7 0 4 14 3. GORIŠNICA 11 6 2 3 14 4. GORICA LEASING 11 7 0 4 14 5. SLOVAN 11 7 0 4 14 6. SVIŠ 10 7 0 3 14 7. DOL TKI HRASTNIK 11 5 1 5 11 8. CHIO KRANJ 11 3 1 7 7 9. MITOL SEŽANA 10 3 1 6 7 10. SEVNICA 11 2 1 6 5 11. MOKERC 11 2 0 9 4 12. ČRNOMELJ 11 2 0 9 4 Nogomet • Uroš Veselic Uspešen v reprezentanci in pri Sturmu! Na{e podro~je je znano po tem, da ima veliko kvalitetnih no-gometa{ev, ki so dosegli svoj vrh z igranjem v 1. slovenski nogometni ligi, reprezentanci in seveda v tujini. Ni pa se potrebno bati, da nas mladi nogometa{i, ki prihajajo na povr{je, ne bi razveseljevali. Eden izmed njih je tudi 17-letni Uroš Veselic. Svoj talent, predvsem pa izredno razvit ~ut za doseganje zadetkov, je pri~el dokazovati v mlaj{ih selekcijah Aluminija iz Kidri~eve-ga. Pri starej{ih de~kih in kadetih, ki so nastopali v 2. SKL je bil naj-bolj{i strelec. Dobre igre in predvsem njegov izredni ob~utek za dosego gola so bili njegovo najbo-lj{e priporo~ilo za nadaljnjo pot. V tej sezoni je Uro{ prestopil k ekipi Sturma iz Gradca. Tam je za mladinsko ekipo odigral deset tekem in dosegel devet zadetkov. Njegove dobre igre pa so bile tiste, ki so selektorja slovenske reprezentance do 17 let Milo{a Rusa prisilile, da je mladega Štajerca vpoklical v reprezentanco. Za nacionalno ekipo U-17 je prvi~ de-bitiral v prijateljskem sre~anju s sosednjo Hrva{ko v Brežicah. V drugi polovici tega leta je zbral {est nastopov, dosegel pa tri zadetke. Uroš Veselic, član slovenske reprezentance do 17 let Uro{ Veseli~ je sedaj z vsemi mislimi pri Sturmu. Dobro ve, da samo s strpnim delom lahko uspe{ v povsem drugem okolju, kjer ima nogomet veliko ve~jo vrednost. Tam ni sentimentalnosti, je samo realnost in kaj hitro so Avstrijci v Uro{u videli, da gre za odli~nega nogometa{a, ki z lahkoto dosega tisto, ~emur se v nogometu re~e zlato - gol. Želje in cilji so visoki, vendar ta mladi no-gometa{ najprej želi dokazati, da je iz pravega testa. Danilo Klajnsek Namizni tenis • 1. SNTL Nepričakovan poraz Ptuja 1. SNTL - moški REZULTATI 8. KROGA: Ptuj -Velenje 3:6, Vesna - Maribor E-kompenzacije 1:6, Kema Puconci -MT Sobota 6:2, Lisk Križe - Preser-je 6:3, Maxi Olimpija - Krka 4:6 1. MARIBOR E- KOMR 8 8 0 0 16 2. KEMA RUCONCI 8 7 1 0 15 3. LISK KRIŽE 8 6 0 2 12 4. RS5RJE 8 4 13 9 5. MAXI OLIMRIJA 8 3 14 7 6. RKA 8 3 1 4 7 7. RJTU 8 3 0 5 6 8. MT SOBOTA 8 3 0 5 6 9. VEGRAD VELENJE 8 10 7 2 10. SNA 8 0 0 8 0 PTUJ - VELENJE 3:6 Igralci Ptuja so v doma~em sre-~anju 8. kroga v 1. SNTL proti ekipi Velenja potihoma pri~akovali zmago, ki bi jih zavihtela celo na peto mesto, s samo to~ko zaos- tanka za ekipo Preserja, kar bi na koncu lahko pomenilo borbo za samo uvrstitev med prve {tiri, ki potem v play-offu odlo~ajo o naslovu prvaka. Žal pa Ptuj~ani tokrat niso bili najbolj razpoloženi in so morali po ogor~eni borbi priznati premo~ Velenj~anom. Tokrat je za doma~e dosegel dve to-~ki Danilo Piljak, eno pa Marinko Grbi~, kar je bilo premalo za kaj ve~ kot ~astni poraz. Že to soboto pa Ptuj~ani v zadnjem krogu gostujejo pri Krki v Novem mestu, kjer lahko delno popravijo tisto, kar so zamudili doma. Posamezni rezultati: Pavi~ -Bojani~ 1:3, Grbi~ - Vodu{ek 3:1, Piljak Slatn{ek 3:2, Grbi~ - Boja-ni~ 1:3, Pavi~ - Slatin{ek 2:3, Piljak - Vodu{ek 3:0, Pavi~/Grbi~ -Bojani~/Slatin{ek 0:3, Grbi~ - Sla-tin{ek 1:3, Piljak - Bojani~ 2:3. 1. SNTL - ženske Izidi zaostalih tekem 7. kroga: Merkur - Prevent Marenberg 6:1, Arrigoni - Edigs Menge{ 6:4, Is-trabenz Semedela - Ptuj 6:2, Ilirija - Iskra Avtoelektrika 2:6 Danilo Piljak (NTK Ptuj) 1. ISKRA AVTOEL. 2. EMKUR 3. LIRIJA 4. ISTRABENZ SEMEDE. 5. RRAIGONI 6. EDIGS MENGEŠ 7. RREVENT MAREN. 8. RJTU 7 0 0 5 1 1 5 1 1 4 0 3 3 0 4 2 0 5 1 0 6 0 0 0 Ajdov{~ina 38:27, Atom Kr{ko -Gramiz Ko~evje 36:21. Sre~anje Drava Ptuj - Radovljica je prelože- 1. DOBOVA 11 10 0 1 20 2. CERKLJE 11 9 1 1 19 3. IZOLA 11 8 0 3 16 4. ŠMARTNO 99 11 7 1 3 15 5. ATOM KRŠKO 11 6 2 3 14 6. ARCONT RADGONA 11 5 1 5 11 7. RADOVLJICA 10 3 3 4 9 8. AJDOVŠČINA 11 4 0 7 8 9. ALRLES ŽELEZNIKI 11 2 2 7 6 10. GRČA KOČEVJE 11 2 2 7 6 11. DRAVA RTUJ 10 1 2 7 4 12. RADEČE 11 0 2 9 2 GORICA LEASING -GORIŠNICA 24:31 (14:14) GORIŠNICA: Valenko Sok, Kor-par 3, I. Ivan~i~, Fištravec, Lozin-šek, Buzeti 3, Šterbal, D. Ivan~i~ 10, Sapa~ 1, Firbas 6, Kumer 1, Pisar 7, Klemen~i~. Trener: Ivan Hrupi~. Rokometaši Gorišnice tudi po zadnjem krogu v prvem delu tekmovanja v 1. B SRL ostajajo naj-prijetnejše presene~enje, saj se iz Nove Gorice vra~ajo s pomembno zmago. Zmaga je toliko bolj pomembna, saj so premagali ekipo, ki je pred pri~etkom prvenstva v tem tekmovanju veljala za ekipo, ki naj bi nadaljevala tekmovanje v 1. A SRL. V prvem pol~asu je bila igra enakovredna. Doma~ini so si res priigrali prednost treh zadetkov (12:9), vendar so bile rumene kobilice iz Go-rišnice zelo negostoljubne in se Foto: dk Matjaž Pisar (RK Gorišnica) niso predale, še ve~, rezultat so celo izena~ili. V drugem pol~asu je prišla do izraza dobra igra gostov v obrambi, v kateri je kraljeval vratar gostov Tomaž Valenko, ki je znal tudi s pravimi žogami zaposliti svoje soigralce, ki so iz nasprotnih napadov dosegali zadetke kot za šalo. Kot obi~ajno je svoj veliki delež k zmagi dodal Dejan Ivan-~i~, seveda s pomo~jo vedno borbenega in neuni~ljivega Matjaža Pisarja, ki je dosegel sedem velikih zadetkov. Naj se vidi, da "žuti" iz Gorišnice znajo igrati rokometa ter so s svojimi uspešnimi igrami povsem zmešali štrene velikim papirnatim favoritom. Trener Go-rišni~anov Ivan Hrupi~ pa se ob takšnih uspehih lahko samo elegantno smehlja. Danilo Klajnšek 2. SRL MOŠKI REZULTATI 11. KROGA: Cerklje - Rade~e 32:22, Izola - Šmartno 99 39:30, Alples Železniki -Dobova 22:34, Arcont Radgona - ARCONT RADGONA - AJDOVŠČINA 38:27 (21:10) ARCONT RADGONA: L. Klun 3, Buzeti 2, Petra{ 6, Hojs 4, Kol-manko 4, Merica 3, Vere{, N. Klun 1, Đuki~, Krajnc, Žinkovi~ 1, Karnet, Pu~ko. V zadnjem dvoboju prvega dela prvenstva so rokometa{i iz Gornje Radgone pred svojimi navija-~i v Apa~ah dosegli visoko zmago proti ekipi Ajdov{~ine ter s peto zmago v sezoni prvi del kon~ali na {estem mestu. Gostje so uspeli na tekmi zadnjega jesenskega kroga voditi le na samem za~et-ku, ko so realizirali prvi napad, sicer pa je bil dvoboj odlo~en že po 25 minutah igre, ko so gostitelji imeli neverjetnih 13 zadetkov prednosti (18:5). V prvi polovici drugega pol~a-sa so sicer gostje po nezbrani igri rokometa{ev Arconta uspeli rezultat znižati na sedem zadetkov zaostanka, kaj ve~ pa jim ni uspelo. Radgon~ani so se spet zbrali in razliko hitro vrnili na deset zadetkov ter tekmo mirno pripeljali do konca. MŠ Danilo Klajnsek Namizni tenis Dva turnirja v Ljutomeru V ljutomerski {portni dvorani sta se preteklo soboto in nedeljo odvijala dva namiznoteni{ka turnirja. V soboto so se pomerili mladi namiznotenisa~i severovzhodne Slovenije, v treh pred-tekmovalnih skupinah pa je nastopilo 63 igralcev. V prvi pred-tekmovalni skupini je slavil Matic Matavž, drugi je bil Luka Matavž (oba Žogica Gornja Radgona), peti pa Jan Žibrat (Cven pri Ljutomeru). V drugi predtekmoval-ni skupini je prvo mesto osvojil Dejan Tomovi~ (Murska Sobota), drugi je bil Tadej Kokolj (Žogica Gornja Radgona), tretji Darko Krajnc (Cven pri Ljutomeru), ~etr-ti Ervin Železen (Kema Puconci), peta pa Anja Garmut (Maribor). V tretji predtekmovalni skupini je zmagal Simon Boži~ko (Ptuj), drugi je bil Aljaž Pisnik (Muta), tretji Sara Tan{ek (Murska Sobota), ~etrti pa Denis Grbi~ (Ptuj). Na tretjem odprtem mednarodnem turnirju za prehodni pokal Ljutomera je v nedeljo nastopilo 65 rekreativcev iz Hrva{ke in Slovenije. Pri ženskah je zmagala Klavdija Koro{ec (Ljutomer), v starostni skupini do 40 let sta si tretje mesto delila Viktor Tkalec (Ljutomer) in Jan Žibrat (Cven pri Ljutomeru), zmagal pa je Bogdan Simon~i~ (Velenje). V kategoriji igralcev starih od 40 do 50 let je slavil Rino Megla iz Čakovca pred Ljutomer~anom Ivom Skli-zovi~em; Megla pa je bil tudi zmagovalec v absolutni konkurenci. MŠ V dveh dneh je nastopilo ve~ kot 120 namiznotenisa~ev. Foto: DK Mali nogomet Poetovio Mila znova zmagovalec V ljutomerski športni dvorani se je v organizaciji kluba malega nogometa Makoter Me-teorplast odvijal IV. turnir v malem nogometu v spomin na preminulega dolgoletnega predsednika kluba Janka Ma-koterja. Na turnirju je nastopilo 20 slovenskih ekip, dvoboje pa si je skupno ogledalo ve~ kot 500 ljubiteljev malega nogometa. Ekipe so se najprej pomerile v sedmih skupinah, po razigravanju pa so se v nalni del turnirja uvrstile tri ekipe. Na koncu so prvo mesto brez poraza osvojili igralci ptujske ekipe Poetovio Mila, ki so tako ubranili lansko zmago ter prejeli veliki prehodni pokal v trajno last. Ptuj~ani so bili na tokratnem turnirju razred zase, saj so poleg pokala v trajno last dobili se pokal za prvo mesto, 150.000 tolarjev, njihov vratar Tomaž Murko je bil izbran za najboljšega na turnirju, njihov igralec Marko Kmetec pa je bil s šestimi zadetki najboljši strelec. Ptuj~ani so v nalnem delu s 4:0 premagali ljutomer- RADIOPTUJ MrUttC 32k;hTune Inl ; mi na idmdu! wwWoif®dln®=]pthiiijoSfl Mali nogomet REKREACIJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA MNZ Ptuj Skupina A Rezultati 6. kroga: NK Stojnci - NK Gere~ja vas 3:1, Zeleni gaj -ŠD Nova Hajdina 5:1; SKEl Talum - ŠD Juršinci 4:4; NK Mark 69 B -ŠD Kozminci 1:5. 1. SD JURŠINCI 6 5 1 0 16 2. SD KOZMINCI 6 5 0 1 15 3. NK STOJNCI 6 4 0 2 12 4. NK MARK 69 B 6 3 1 2 10 5. NK SKORBA 5 2 12 7 6. TOYOTA FURMAN 4 2 11 7 7. SKEI TALUM 6 2 13 7 8. NK GEREČJA VAS 5 2 0 3 6 9. ZELENI GAJ 5 113 4 10. CLUB 13 4 0 0 4 0 11. SD NOVA HAJDINA 5 0 0 5 0 Skupina B Rezultati 6. kroga: Avtoli~ar-stvo Kac - NK Mark 69 A 4:1; Maxi Taxi - ŠD Rim 0:2; ŠD Ptujska Gora - ŠD Bar Korže Cirkov-ce 2:2; KMN Poetovio Ptuj - Klub Ptujskih študentov 2:2; Kerami-~arstvo Koren - Mizarstvo Zupa-ni~ & Simba 3:3; KMN Majolka -Draženci 8:3. 1. KMN MAJOLKA 6 2. SS RIM 6 3. KERAMIČ. KOREN 6 4. KLUB PTUJ. ŠTUD. 6 5. KMN POETOVIO PTUJ 6 6. KORŽE IRKOVCE 6 7. MAXI TAXI 6 8. SD PTUJSKA GORA 6 9. ZUPANIČ & SIMBA 6 10. AVTOLIČAR. KAC 6 11. NK MARK 69 A 6 12. DRAŽENCI 6 5 0 1 4 1 1 4 1 1 3 2 1 3 1 2 3 1 2 3 0 3 2 1 3 2 1 3 2 0 4 0 1 5 0 1 5 ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ORMOŽ 1. LIGA Rezultati 3. kroga: Kog - Pu- šenci 1:8, Petty - Mladost M. 5:6, Trsnica Žiher - Belcont 4:1, Ho-lermuos - Prednost 5:4, Titanik -Nova Slovenija 3:5. 1. TRSNICA ŽIHER 3 3 0 0 9 2. NOVA SLOVENIJA 3 2 1 0 7 3. OHERMUOS 3 2 0 1 6 4. OGK 3 2 0 1 6 5. PUŠENCI 3 1 2 0 5 6. ELBCONT 3 1 1 1 4 7. ITATNIK 3 1 0 2 3 8. MLADOST M. 3 10 2 3 9. PETTY 3 0 0 3 0 10. PREDNOST 3 0 0 3 0 2. LIGA Rezultati 4. kroga: Borec - Akcija S. 4:7, Mihovci - Pušenci vet. 9:4, LDS - Podgorci 3:1, Bambusi - Ormož ml. 1:3, Carrera O. - Joker l. 4:3, Junior T. - Mladost M. ll 3:1. 1. JUNIOR T. 2. DSL 3. IHOVCI 4. AKCIJA S. 5. CARRERA O. 4 3 10 10 4 3 10 10 4 3 0 1 9 4 2 0 2 6 4 1 3 0 6 6. JOKER I. 7. MLADOST M. II 8. PODGORCI 9. PUŠENCI VET 10. OBEC 11. ORMOŽ ML. 12. AMBBUSI 2 0 2 2 0 2 1 1 2 1 1 2 1 0 3 1 0 3 0 1 3 Uroš Kratic MALONOGOMETNA LIGA OBČINE VIDEM 2003-2004 Rezultati 2. kroga: Zg. Pristava - Tržec (vet.) 1:4, Majolka -Videm 6:3, Majski vrh - Lancova vas (vet.) 2:5, Tržec bar Osmica -Pobrežje 3:4, Leskovec - Lancova vas 3:1, Videm - mladi prosti Rezultati 3. kroga: Pobrežje - Leskovec 1:2, Lancova vas -Majolka 2:10, Videm - Zg. Pristava 8:3, Lancova vas (vet.) - Tržec bar Osmica 4:5, Tržec (vet.) - Videm (mladi) 6:2, Majski vrh prost 1. KMN MAJOLKA 2. TRŽEC - VET 3. VIDEM 4. LESKOVEC 5. VIDEM - MLADI 6. LANCOVA VAS 7. POBREŽJE 8. MAJSKI VRH 9. LANCOVA VAS - VET 3 10. TRŽEC - OSMICA 3 11. ZG. PRISTAVA 3 0 2 0 1 0 2 0 2 0 3 Darko LAH Poetovio Mila Ptuj je slavil drugič zapored v Ljutomeru. sko Leono ter s 42 Epsicom gradnje Velenje, v tekmi za drugo mesto pa je bila Leona Ljutomer s 3:1 boljša od Velenj~anov V ekshibicijski tekmi so se pomerili Jankovi prijatelji z nogometnih igriš~ ter veterani Bakovcev, v Košarka zanimivi predstavitvi pa so z zadetkom Milana Veindorferja slavili Bakovcani. Vse dvoboje na turnirju so sodili Štefan Felbar (Hotiza), Dušan Habjanic in Vlado Kristo c (oba Ljutomer). Miha [o{tarié OMREZJE.NET & PARKL Derbi v skupini A sta uprizorili ekipi Majšperka in Oracev. Oraci so povedli z rezultatom 7:2 in v nadaljevanju svojo prednost do polčasa še povečali, saj so s consko postavitvijo nasprotniku uspešno onemogočali mete za tri točke. Domača ekipa se je v tretjem delu igre "prebudila" in pošteno namučila nekompletno ekipo gostov ter se jim približala na vsega štiri koše razlike. V zadnjem delu igre so orači morali "pokazati" vse svoje znanje, saj so gostje držali priključek štirih košev razlike vse do dveh minut pred koncem. Dva neuspešna napada domače ekipe so "kaznovali" in povišali prednost na osem košev, kar je v končnici zadostovalo za zmago. Najboljši strelec pri domačih je bil Aleš Galun (16 košev), pri gostih je bila zaslužna za zmago "celotna ekipa" sedmih igralcev, ki je stopila na parket; izstopala sta Sašo Gailhofer (16 košev) in Andrej Čabrian (15 košev). Derbi v skupini B je potekal med neporaženima ekipama Good guys in Starš. Prvo četrtino so dobili gostje, v drugi se je "tehtnica" nagnila na drugo stran (36:35). Sledila je katastrofalna tretja četrtina domače ekipe, ki je ob koncu tega dela igre izgubljala že za 19 košev, vendar so le uspeli zmanjšati zaostanek na solidnih 12 košev. Nogomet • NK Videm Zadovoljni s prvim delom Nogometaši Vidma, ki nastopajo v 1. ligi MNZ Ptuj, so po prvem delu v tem rangu tekmovanja zelo zadovoljni, saj so osvojili četrto mesto, kar je vsekakor velik uspeh za mlado ekipo. Zato so najbolj Ob dveh tako izenačenih ekipah je prednost gostom zadostovala za mirno končnico tekme in rutinira-no so tekmo privedli do zmage. Obe ekipi je potrebno pohvaliti za izreden fair play in športno vzdušje. Najboljša pri domačih sta bila Aljoša Hodnik s 17 koši in Filip Majal s 16 koši, pri gostih sta izstopala Peter Trifkovič s 24 in Milko Vidovič z 21 doseženimi koši. Rezultati: Bar Holliday Neman - ŠD Destrnik 95:76, ŠD Ptujska Gora - ŠD Kidričevo 74:53, Veterani - ŠD Cirkovce 81:60, ŠD Maj-šperk - KK Orači 58:65, KK Rače -KK Ljudski vrt 0:20 (prekinjeno), Good guys - KK Starše 62:79. Skupina A 1. KK LJUDSKI VRT 4 3 1 +50 7 2. KK ORAČI 4 3 1 +36 7 3. KK RAČE (-1) 4 3 1 +35 6 4. BAR HOLLIDAY 4 2 2 - 4 6 5. SD MAJŠPERK 4 1 3 - 7 5 6. SD DESTRNIK 4 0 4 -110 4 Skupina B 1. KK STARŠE 4 4 0 +110 8 2. GOOD GUYS 4 3 1 + 63 7 3. VETERANI 4 2 2 - 13 6 4. SD KIDRIČEVO 4 1 3 - 29 5 5. SD CIRKOVCE 4 1 3 - 57 5 6. SD PTUJSKA GORA 4 1 3 - 74 5 Lestvica najboljših strelcev: 1. Peter Pesek (Starše) 100 košev, 2. Aljoša Hodnik (Good guys) 97, 3. Andrej Čabrian (Orači) 94, 4. Boštjan Kostanjevec (Veterani) 91, 5. Boris Pukšič (Destrnik) 91. Radko Hojak zaslužni igralci in mladi nogometni strokovnjak Darko Jeza, ki je znal dobro povezati vse stvari. Njihova želja je, da bi tudi v drugem delu prvenstva igrali tako dobro, saj bi tako na tribune privabili še več gledalcev. Danilo Klajn{ek Foto: DK Mali nogomet Furija premo~na Po prvi kvalifikacijski tekmi za SP med Slovenijo in [panijo Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu je po desetih mesecih doživela prvi poraz. Potem ko ji mogle do živega ne Makedonija, Madžarska, Hrvaška, Moldavija, Gruzija in ne Srbija in Črna gora, so ta imenitni niz nepremagljivosti prekinili aktualni svetovni prvaki. To se je zgodilo v dvorani Tabor, kjer so se v prvem srečanju dodatnih kvali kacij pomerili naši in španski malonogo-metaši. Slednji so zmagali s 4:1, čeprav je treba povedati, da so imeli tudi Slovenci svoje priložnosti in so tudi uspeli izenačiti na 1:1. Takšna je žal, navzlic očitnemu vsestranskemu napredku slo- venskega dvoranskega nogometa, še zmeraj kakovostna razlika v primerjavi z mojstri iz dežele, ki premore kar tri milijone igralcev. Selektor Darko Križman je po tekmi povedal: "Rezultat je previsok, saj smo nasprotnike v začetku drugega dela tekme prisilili k obrambi, a žal nismo izkoristili številnih priložnosti. Toda Španci ne bi bili svetovni prvaki, če tega ne bi znali kaznovati. Na povratno tekmo potujemo sproščeni, saj si ne delamo utvar, da bi v španski trdnjavi lahko popravili zamujeno, a bomo skušali znova dokazati, da znamo dobro igrati." Borut Planinšic Sportni napovednik ROKOMET 1. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI Zaostalo srečanje 10. kroga: Adria Krka - Velika Nedelja ODBOJKA 1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - MOŠKI PARI 12. KROGA: Svit - Maribor Stavbar IGM, Calcit Kamnik - Krka, Salonit Anhovo - LIP Bled, Olimpija - Šoštanj Topols~ica, Pomurje Galex - Fužinar Meltal Ravne 1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE PARI 12. KROGA: Avto Prstec Ptuj - Nova KBM Branik (gimnazijska telovadnica v soboto ob 18.00), Luka Koper - Sladki greh Ljubljana, Pre-valje - Benedikt (že odigrano), Formis Bell Miklavž - HIT Nova Gorica, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - TPV Novo mesto. NAMIZNI TENIS V 9. krogu 1. SNTL za moške bodo igralci Ptuja gostovali v Novem mestu, kjer se bodo pomerili z doma~o Krko. MALI NOGOMET - TURNIR V GORIŠNICI V soboto, 21. in 28. 12., bo NK Gorišnica organizator boži~no-novoletnega turnirja v malem nogometu, s pri~etkom ob 9. uri. Prijave so možne pred pri~etkom turnirja. Informacije po telefonu: 041 331 - 983 (Ivan Roškar) in 041 291-600 (Franc Žnidari~) ŠAH - TURNIR V SPUHLJI šahisti iz Spuhlje vabijo vse ljubitelje šahovske igre, da se udeležijo tradiconalnega šahovskega turirja, ki bo v petek, 26. decembra, ob 9. uri v gostiš~u "Pri Majdi" v Spuhlji. Turnir je v spomin na preminula ~lana ŠS Spuhlja oziroma ŠD Ptuj Milana šeruga in Ferdinanda Supan~i~a. Za prve tri so pripravljeni pokali. Vabljeni so vsi šahisti, ne glede na kategorijo. KONJENIŠTVO Konjeniški klub Olymp organizira 20. 12. državni dvoranski boži~ni turnir v preskakovanju zaprek. Tekme se bodo odvijale v jahalni dvorani na obmo~ju Jahalnega centra v Starošincah. Turnir se bo pri~el ob 10. uri. Zanimive športne dogodke bomo podkrepili tudi s kulturnim dogajanjem in sicer z otvoritvijo razstave slikarja Sergia Moga, s prikazom veš~in western jaha~ev na ameriških quarter konjih ter z ve~ernim boži~nim koncertom. Dodatne informacije na 041 617 369. Vabljeni! Danilo Klajnšek Občina Kidričevo Ustanovili [portno zvezo Od ustanovitve samostojne občine Kidričevo je bila dejavnost športa v tej občini izredno zapostavljena, če ne že zanemarjena. Vedno so obstajali nekakšni izgovori glede nanciranja v objekte športa, sicer v škodo dejavnosti športa. Kot da se je v občini Kidričevo pozabilo na Boštjana Simoni-ča, Matjaža Pernata, Saša Gajserja in njegovega brata Damjana, pa Marka Kmetca, Janjo^ Vindiš itd. Prejšnji župan Alojz Šprah ni vedel, kako se tej stvari streže (žal). Važno je bilo vse drugo, samo šport ne. Poleg kulture, gasilstva in še česa je tudi športna dejavnost tista, ki je precej pomembna pri izgradnji človeške kulture. V želji po skupnem in bolj organiziranem nastopu proti lastni občinski upravi je prejšnji petek prišlo do ustanovnega sestanka Športne zveze Kidri~evo. Glavna želja je jasnejša in sistemati~na ureditev nanciranja športa in rekreacije v ob~ini Kidri~evo. Pripraviti je potrebno analizo stanja, izboriti se za sredstva, ki so dostojna klubom in društvom, ter seveda posameznikom, saj komisija za šport ni naredila svojega, saj še v mesecu oktobru županu ob~ine Kidri~evo ni podala nan~nega plana za naslednje leto (kot je to zapisano v uradnem listu) kar je ena glavnih nalog te komisije, imenovane s strani župana ob~ine Kidri~evo. V tej ne ravno majhni ob~ini bi morali biti bolj ponosni na uspehe svojih športnikov in športnic in jim pomagati na njihovi športni poti. Če bo novoustanovljena Športna zveza kaj pripomogla v tej smeri, bo njen namen dosežen. DK Odbojka • 1. DOL (moški, ženske) Benediktu kar dve zmagi, poraz Svita 1. DOL (M) REZULTATI 11. KROGA: Stavbař - Calcit Kamnik 1:3, LIP Bled - Svit 3:1, [o{tanj Topol{~ica -Salonit Anhovo 3:2, Fužinar Mel-tal Ravne - Olimpija 3:0, Krka -Pomuřje Galex 3:2 1. CALCIT KAMNIK 11 10 1 30 2. SALONIT ANHOVO 11 8 3 26 3. ŠOŠTANJ TOPOLŠ. 11 8 3 22 4. SVIT 11 8 3 22 5. LIP BLED 11 6 5 18 6. KRKA 11 5 6 15 7. OLIMPIJA 11 4 7 12 8. STAVBAR 11 3 8 10 9. FUŽINAR M. RAVNE 11 3 8 8 10. POMURJE GALEX 11 0 11 2 LIP BLED - SVIT 3:1 (24, 21, -21, 22) Svit: Slatin{ek, Koželj, Bra~ko, Gomivnik, Jurak, Knežević, Lam-pret, Pipenbaher, Miletić, Ber-don. Blejski odbojkarji so imeli tokrat zelo odgovorno nalogo, saj bi v primeru poraza že bolj ali manj izgubili možnosti za morebitno uvrstitev med štiri najboljša moštva DIÎ Z zmago nad Bistri-ćani, ki so tokrat doživeli svoj tretji poraz, so obdržali prikljućek z vodilno ćetverico. Blejci so zaćeli bolje in po peti toćki je Oderlap z moćnimi servisi zapored nanizal tri toćke. Domaći so imeli prednost do 20. toćke, ko so gostje uspeli izenaćiti in s toćko Slatin-ška celo povesti. V konćnici so bili vendarle boljši Blejci in z blokom Božića so prišli do niza. V drugem delu so gostitelji spet povedli z 9:3, z odlićno igro v napadu in polju pa so obdržali prednost vse do konca. Tretji niz so bolj zbrano zaćeli gostje, kar jim je prineslo prednost s 6:3, Blejci pa so z dvema blokoma ujeli priklju-ćek. Po izenaćeni igri do 12. to-ćke so gostje s ćvrstim blokom povedli s 15:12, prednost pa so celo povišali na 22:17. Z napakami so Gorenjcem dovolili, da so znižali na le dve toćki zaostanka, kaj već pa Bledu ni uspelo. Prednost s 6:4 v ćetrtem nizu so Blejci hitro zapravili, gostje pa so s šestimi zaporednimi toćkami povedli. Nato so se domaći le prebudili in izenaćili na 11. toćki. Pri izidu 15:15 so gostitelji zapored dosegli tri toćke, prednost pa so obdržali vse do konca. S 23 toćkami je bil najbolj ućinkovit igralec Svita Slatinšek, Oderlap pa jih je za zmagovalce prispeval 18. sta 1. DOL (Ž) REZULTATI 11. KROGA: Benedikt - Avto Prstec Ptuj 3:0, Nova KBM Branik - Zavarovalnica Maribor Ljutomer 3:0, Sladki greh Ljubljana - Prevalje 3:0, HIT Nova Gorica - Luka Koper 0:3, TPV Novo mesto - Formis Bell Miklavž 3:1. REZULTAT VNAPREJ ODIGRANE TEKME 12. KROGA: Prevalje - Benedikt 1:3. 1. SLADKI GREH LJ. 11 11 0 33 2. NOVA KBM BRANIK 11 10 1 30 3. BENEDIKT 12 7 5 22 4. HIT NOVA GORICA 11 7 4 21 5. TPV NOVO MESTO 11 6 5 18 6. LUKA KOPER 11 6 5 16 7. F. BELL MIKLAVŽ 11 4 7 12 8. ZM LJUTOMER 11 4 7 12 9. PREVALJE 12 1 11 4 10. AVTO PRSTEC PTUJ 11 0 11 0 BENEDIKT - PTUJ AVTO PRSTEC 3:0 (7, 11, 7) J f.^ ; ^ i ' - . —:--ii^ l^i ť i irn^ aiiii^ ifmD niuLU-A-^ Foto: Zmago Šalamun V Lenartu so popolnoma dominirale igralke Benedikta, ki so Ptujčankam prepustile le 25 točk. ^ BENEDIKT: Rajšp, Stumper, Šauperl, Crešnar, Coulter, Krajnc, Noonan. PTUJ AVTO PRSTEC: Zajšek, Mohorko, Resanović, Nimac, Sa-šic, Bilanović, Laćen, Vidović, Vin-diš, Jerenko. Sobotna tekma, ki se je pred 300 gledalci konćala v dobrih 45 minutah, je ponovno pokazala, da odbojkarice Ptuja s takšno igro ne sodijo v prvo državno odbojkarsko ligo. Ptujćanke so v prvem nizu zaćele dobro, saj so v zaćet-ku prvega niza vodile 3:2, potem pa so dokaj hitro prvi niz osvojile domaćinke, saj so Ptujćanke zbrale samo borih sedem toćk. V drugem nizu so gostujoće odboj-karice dosegle 11 toćk. V tretjem nizu so Ptujćanke osvojile samo sedem toćk in tekma se je kon-ćala z rezultatom 3:0. V domaći ekipi je bila s 15 toćkami najuspešnejša Štumperova, pri gostjah pa jih je šest dosegla Šašićeva. Trener odbojkaric Benedikta Zoran Kolednik je po tekmi povedal: "Zmago smo, glede na dosedanji potek prvenstva, dejansko prićakovali. Prićakoval pa sem boljši odpor Ptujćank. To je bil trening za naslednjo tekmo. Ptuj-ćanke niso nudile dostojnega odpora in s tega vidika nisem zadovoljen. Današnjo tekmo težko analiziram, saj bi ekipa s takšno igro težko obstala v drugi ligi. Celo tekmo so gostje naredili eno ali dve svetli toćki." Zmago Šalamun NOVA KBM BRANIK - ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER 3:0 (16, 12, 14) ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Praprotnik, Jozelj, Vrbnjak, Ole-tić, Pirher, Drvarić, Morec. Mariborske odbojkarice so brez težav, kot je bilo tudi prićakovati, odpravile Ljutomerćanke, ki so v slabi uri, kolikor je trajal dvoboj, uspele osvojiti vsega 42 toćk. Kakovostna razlika med ekipama je bila već kot oćitna, nekoliko pa visok poraz ljutomerskih odboj-karic opravićuje odsotnost dveh igralk prve šesterke Sonje Vrban-ćić in Darje Jureš, ki sta imeli študijske obveznosti. Trener Ma-riborćank Dragutin Baltić je tekmo prićel z najboljšo šesterko, ki si je hitro priigrala visko vodstvo, pozneje pa so dobile priložnost nadarjene mlade odbojkarice, ki so opravićile trenerjevo zaupanje. O dvoboju ne kaže izgubljati besed, saj so prleške odbojkarice po svoji zaslugi dosegle le 26 toćk - od tega Oletićeva deset, preostale pa so jim z napakami poklonile domaćinke. MŠ PREVALJE - BENEDIKT 1:3 (-19, -19, 21, -16) BENEDIKT: Rajšp, Stumper, Šauperl, Crešnar, Coulter, Krajnc, Noonan, J. Borko. Prevaljćanke so ugodile prošnji vodstva Benedikta, zato sta ekipi tekmo 12. kroga odigrali predća-sno. V srećanju z izkušenimi go-stujoćimi igralkami je bil viden napredek v igri Korošic, ki pa so v odloćilnih trenutkih naredile preveć napak. Tako so se z dobro igro in predvsem z ućinkoviti-mi napadi Vindiševe in Petrićeve enakovredno kosale z gostjami v prvem nizu, vendar v konćnici moćno popustile. V drugem so se napake domaćih ob odlićnem serviranju igralk Benedikta kar vrstile in po vodstvu 18:10 so gostje tudi v tem nizu oddale Prevalj-ćankam le 19 toćk. Tretjega so z izjemno borbeno igro in uspešnem blokom sebi v prid odloćile Korošice, ki so se zlasti izkazale z odlićnim izvajanjem zaćetnih udarcev. Odbojkarice Benedikta so nato v ćetrtem nizu bistveno popravile sprejem in po vodstvu s 16:8 zlahka prišle do zanesljive in naćrtovane zmage. sta Košarka • 2. SKL Po sestanku z igralci tretja letošnja zmaga KK LASTOVKA SMLEDNIK - KK PTUJ HALOZE 75:83 (24:26, 41:43, 51:70) Haloze-Ptuj: Peter 2, Jagari-nec 7, Gorićan 13, Rojko 7, Bien 14, Petrović 10, Osenjak 4, Sira-ćevski 2, Lovše 24 V zadnjem krogu 1. dela prvenstva so ptujski košarkarji po treh zaporednih porazih zmagali na gostovanju v Domžalah. S tremi zmagami in šestimi porazi so zbrali 12 toćk in imajo le toćko prednosti pred Lenartom, ki je trenutno na 9. mestu, le-to pa prinaša izpad iz 2. SKL - vzhod. Za razliko od prejšnjih tekem je bilo tokrat na igrišću vseh devet igralcev, ki so s kolektivno igro strli odpor nasprotnika. Najboljše so zaigrali po polćasu, ko so igrali zelo borbeno in organizirano tako v obrambi kot v napadu, prednost pa je narasla na 19 toćk. Uspelo jim je zaustaviti njihovega glavnega strelca Štrukla, odlićno opravljenemu delu v obrambi pa je Uroš Gorićan dodal še 13 toćk in je bil tokrat najboljši igralec Haložanov. Kljub petim osebnim napakam štirih ptujskih igralcev v zadnji ćetrtini je ptujska ekipa tekmo rutinira-no pripeljala do konca. Njihov trener je po tekmi povedal: ^"V ponedeljek smo imeli sestanek z igralci, saj smo tekme izgubljali predvsem zaradi premajhne borbenosti. Zaradi tega smo do sedaj le trikrat zmagali in šestkrat izgubili, kar bi lahko bilo s pravim pristopom od zaće-tka ravno obratno. Oćitno je pogovor pomagal, saj so fantje na parketu dali vse od sebe in vesel Bodybuilding Bo{tjan Renko drugi v Parizu Boštjan Renko je postaven 19-ietni Ptuj~an, ki mu je uspelo nemogo~e. Iz sence anonimnosti se je v pi~iih nekaj mesecih prebil na sam vrh bodybuiiderstva v Sloveniji. S svojo zavidljivo postavo je osvojil že kopico laskavih naslovov, 29. novembra pa si je v Parizu priboril naslov, ki mu pomeni najveć. Na svetovnem tekmovanju v bodybuildingu se je namreć uvrstil na odlićno drugo mesto. Pravi, da je zadovoljen z rezultatom, ki ga je dosegel, a še bo potrebno vložiti veliko truda, da bo dosegel zastavljene cilje. Ko sva se nazadnje pogovarjala, si ravno prišel z državnega tekmovanja, ki je potekalo v Kopru. Kako je bilo na svetovnem tekmovanju? Kakšna je razlika med tekmovanjem, ki je potekalo pri nas in svetovnim, ki je potekalo v Parizu? "Razlika je bila oćitna. V Kopru je bilo veliko bolje organizirano. V Parizu so nas na oder klicali kar v francošćini. Velika većina pa je sploh ne razume. Zato se je dogajalo, da so tekmovalca poklicali, le-ta pa ni vedel, da bi moral na oder. Morda bo drugo leto bolje, ko bo svetovno tekmovanje potekalo v Sloveniji." So se priprave na svetovno tekmovanje kaj razlikovale od tistih za državno? "Ne, niso se razlikovale. Priprave so potekale skoraj popolnoma enako. Zadnje tri dni pred tekmovanjem sem jedel le riž in krompir. Tisto, kar pa je bilo najhuje, je to, da nisem smel zaužiti nikakršne tekoćine. Seveda pa je bilo potrebno tudi veliko vadbe. Na dan tekmovanja pa smo le po-ležavali in vadili poziranje." Boštjan Renko (desno) s prijateljem bodybuilderjem iz Francije (levo) Svetovnega tekmovanja v bodybuildingu se je udeležilo šest reprezentantov Slovenije. Kakšne rezultate ste dosegli? "Na tekmovanju smo nastopali v razlićnih kategorijah. Le-to je potekalo dvakrat. Najprej smo nastopali pred sodniki, ki so dolo-ćili rezultate, zatem pa je sledila tekma, kjer smo se predstavili ob-ćinstvu. Prvo mesto v juniorski kategoriji je osvojil Bojan Creš-nar iz Slovenske Bistrice, drugo mesto pa jaz. Zelo dobro sta se uvrstila tudi Zmago Karner in Brigita Brezovac, ki sta v kategoriji parov osvojila naslov prvaka." Je bilo na tekmovanju veliko ženskih tekmovalk? "Bilo jih je presenetljivo veliko. Za njih so organizirali posebno tekmovanje. Imele so tudi ogromno razlićnih kategorij. Mislim, da so imele već kategorij kot moški." Iz katerih držav so bili reprezentanti in koliko vas je bilo na tekmi? "Na tekmi nas je sodelovalo približno 100 tekmovalcev iz desetih držav sveta." Kako ti je bilo všeč na tekmovanju in katera izkušnja se Foto: Črtomir Goznik Lovše (KK Haloze-Ptuj) je bil tudi na tekmi proti Smledniku najboljši strelec svoje ekipe s 24 točkami sem, da se stvari obraćajo na bolje." Rezultati 9. kroga: Janće -Prebold 97:72, Ilirija - Lenart 104:73, Celjski KK - Superga 88:70, Velenje - Ruše 93:71, Lastovka - Ptuj Haloze 75:83 1. JANČE STZ 9 9 0 198 18 2. PREBOLD 9 7 2 149 16 3. ILIRI 9 7 2 79 16 4. RUŠE 9 5 4 -12 14 5. VELENJE 9 4 5 24 13 6. LASTOVKA 9 4 5 -20 13 7. CELJSKI KK 9 3 6 -33 12 8. PTUJ HALOZE 9 3 6 -59 12 9. LENART 9 2 7 -115 11 10. S. GRADEC 9 1 8 -215 10 Uroš Gramc ti je od tam najbolj vtisnila v spomin? "Menim, da je bila to res odlić-na izkušnja. Bodybuilding v Sloveniji še ni tako razvit kot drugje po svetu, zato je bilo lepo videti, kako te stvari potekajo drugje. Kar se pa tiće najbolj zanimive izkušnje, jih je bilo veliko. Najbolj všeć pa mi je bilo to, da sem se na lastne oći preprićal, kako koristen je lahko šport, s katerim se ukvarjam. Na tekmovanju so na-mreć sodelovali tudi izredno postavni in moćni 60-letniki." In koliko let je štel najstarejši tekmovalec "Kolikor se spomnim, je bil najstarejši tekmovalec star nekaj ćez 70 let." Zadnjič si dejal, da je težko najti sponzorje in da so nagrade v Sloveniji za bodybuilderje zelo slabe. So bili Francozi kaj bolj darežljivi? "V Sloveniji je velik problem v tem športu, ker je zelo težko dobiti finanćno podporo in sponzorje. Sam imam srećo, saj me sponzorira Sport studio Popaj. Nagrade pa so bile tudi v Parizu bolj simbolićne. Ce nić drugega, so bili pokali lepši v Franciji." Kako so vas sprejeli Francozi? "Bili so zelo prijazni. Edino, kar ni bilo ravno prijetno, je bilo to, da smo uro in pol iskali hotel, pa ga nikakor nismo mogli najti. A kot pravijo, kdor i{~e, ta najde. Tako se nam je na koncu nekako uspelo sporazumeti in najti hotel." Dženana Beéirovié Streljanje Trije Simonici v reprezentanci Slovenije Pozivno kontrolno tekmovanje V Leskovcu pri Krškem je potekalo kontrolno tekmovanje za sestavo reprezentance v dvoboju z našimi sosedi Hrvati, ki bo to soboto v Ljubljani. V streljanju z zra~no puško je bil prepri~ljivo najboljši naš olimpijec Rajmond Debevec. Streljanje z zra~no pištolo pa je nekako domena tekmovalcev iz našega podro~ja. Prvo mesto je osvojil Peter Tkalec iz SD Janko Poženel Rečica. Drugi je bil Boštjan Simonič, tretji pa Simon Simonič iz SD Kidričevo Tenzor. Oba sta se uvrstila v slovensko reprezentanco. To je uspelo tudi Simonu Si-moniču iz SD Juršinci, ki je v članski konkurenci z 569 nastre-ljanimi krogi osvojil četrto mesto, med mladinci pa prepričljivo prvo mesto. Med mladinci je tretje mesto zasedel še Rok Pučko s 549 krogi (SD Juršinci). Oba sta dobila poziv za reprezentančni dvoboj s Hrvaško, ki bo potekal v soboto, 20. 12. 2003, v Ljubljani. Med mladinkami je nastopila tudi Nina Pavlin in z rezultatom 337 krogov zasedla osmo mesto. Foto: DK Boštjan Simonič (SD Kidričevo) Tekmovanja so se udeležili tudi 3 strelci SK Ptuj: Mojca Lazar, Mateja Levanič ter Franc Bedrač. Povabljena je bila tudi Majda Raušl, ki pa se žal tekmovanja ni mogla udeležiti. Po predhodnem dogovoru s selektorjem je imela mesto v državni reprezentanci že zagotovljeno, saj je na prvem nastopu dosegla celo normo za evropsko prvenstvo. Preboj v reprezentanco se je posrečil tudi Mojci Lazar, ki je s 353 krogi in doseženim 8. mestom (1. v svoji kategoriji!) kot Solski šport Medobčinsko tekmovanje v odbojki UČENKE 7. in 8. razreda (roj. 1989 in mlajše) FINALE (Telovadnica OŠ Videm, izvajalec OŠ Videm): Breg - Kidričevo 2 : 0, Videm - Markovci 0 : 2, Kidričevo - Markovci 1 : 2, Breg -Videm 2 : 0, Videm - Kidričev 2 : 1, Markovci - Breg 0 : 2 KONČNI VRSTNI RED: 1. OŠ Breg, 2. OŠ Markovci, 3. OŠ Videm, 4. OŠ Kidričevo, 5. OŠ Majšperk, 6. OŠ Juršinci, 7. OŠ Dornava, 8. OŠ Hajdina, 9. OŠ Podlehnik, 10. OŠ Olge Meglič, 11. OŠ Žetale, 12. OŠ Cirkulane - Zavrč, 13. OŠ Mladika B, 14. OŠ Cirkovce, 15. OŠ Mladika A. UČENCI FINALE (Telovadnica OŠ Žeta-le, izvajalec OŠ Žetale): Majšperk -Hajdina 2 : 1, Markovci - Žetale 2 : 0, Žetale : Hajdina 1 : 2, Majšperk : Markovci 0 : 2 KONČNI VRSTNI RED - UČENCI: 1. OŠ Markovci, 2. OŠ Majš-perk, 3. OŠ Hajdina, 4. OŠ Žetale, 5. OŠ Juršinci, 6. OŠ Olge Meglič, 7. OŠ Breg, 8. OŠ Podlehnik, 9. Cirkulane - Zavrč Sportni zavod Ptuj OŠ Breg - zmagovalke medobčinskega tekmovanja v odbojki edina mlajša mladinka streljala v finalu skupaj s članicami in mladinkami. Mateja Levanič je dosegla 347 krogov in bila 10. (2.v svoji kategoriji ); nastop v finalu je zgrešila le za dve mesti. Franc Bedrač je v članski konkurenci dosegel 554 krogov in zasedel 12. mesto. 2. kolo rekreativne lige s serijsko zračno puško V nedeljo je na mestnem strelišču na Ptuju potekalo 2. kolo rekreativne lige s serijsko zračno puško. Nastopilo je 12 strelcev, ki so sestavljali 4 ekipe (SK Ptuj, SD Kidričevo, SD Dornava ter SD MIP). Posamezno je bil najboljši Zvonko Mlakar (SD MIP) s 184 krogi. Drugi je bil Danilo Janže-kovič (SD MIP) s 179 krogi, tretji Alojz Raušl (SD Kidričevo) s 170 krogi, četrti Bogdan Zelenko (SD Dornava) s 168 krogi, peti Bruno Šincek (SD Dornava) s 165 krogi, šesti Marjan Gril (SK Ptuj), ki je dosegel 164 krogov in sedmo mesto je zasedel Jože Malek (SK Ptuj) s 162 krogi itd. Ekipno so OŠ Markovci - zmagovalci medobčinskega tekmovanja v odbojki Mojca Lazar (SK Ptuj) slavili strelci SD MIP, v sestavi: Mlakar, Janžekovič ter Franc Hrn-čič (161 krogov) s 524 krogi. Drugi so bili strelci SD Dornava, v sestavi: Zelenko, Šincek ter Darko Peteršič (155 krogov) s 488 krogov, tretji so bili strelci SK Ptuj, v sestavi: Gril, Malek ter Nik Gonc (141 krogov) s 467 krogi, četrto mesto strelci SD Kidričevo, v sestavi: Raušl, Franc Novak (144 krogov) ter Konrad Kram-berger (129 krogov) s 443 krogi. 3. kolo tega tekmovanja se bo odvijalo 18. januarja 2004. Vse, ki vas zanima tekmovanje v tej ligi, vljudno vabljeni! DK, PD, SG SD »Katja« Sveti Tomaž praznuje 50 let Leta 1953 je bilo pri Svetem Tomažu v občini Ormož ustanovljeno strelsko društvo. Ob visokem jubileju, ki ga praznujejo letos, je olimpijski in svetovni prvak Rajmond Debevec podeljeval priznanja, ki so jih prejeli: Janez Cimerlajt, Ivan Debevc, Ivan Gedl, Otilija Hojnik, Franc Horvat, Ivan Ivanuša, Mirko Jalšovec, Marjan Janžekovič, Janez Keček, Franc Kovše, Mirko Majcen, Vinko Megla, Zvonko Meško, Stanko Novak, Stanko Pintarič, Marijan Putanec, Jože Rep, Marjan Zelen-jak, Mirko Žinko ter v imenu KS Sveti Tomaž Mirko Cvetko. V imenu občinske strelske zveze Ormož je priznanje domačemu klubu podelil Mirko Lukner. M[ Priznanja ob 50-letnici SD "Katja" Sveti Tomaž je podeljeval Rajmond Debevec (desno). Judo Mladi Ptujcani dobri na novoletnem turnirju Ivo Reya iz Celja je organiziral zadnji turnir za starejše dečke in deklice, ki šteje za slovenski pokal 2003.V konkurenci 233 tekmovalk in tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov so se izkazali tudi mladi ju-doisti Drave. Med dekleti je s tremi gladkimi zmagami v kategoriji +57 kg zmagala Lea Murko. Peti mesti sta osvojili Sanja Jerenko v kategoriji do 52 kg in Urška Urek v kategoriji +57 kg. Sedmo mesto pa je zasedla Helena Lešnik v kategoriji do 57 kg. Pri dečkih se je v finale prebil Ti-len Vidovic, ki je borbo za prvo mesto tesno izgubil. Tretje mesto sta osvojila Jure Božičko v kategoriji do 30 kg in Uroš Tajhman v kategoriji do 60 kg. Matic Horvat je osvojil peto mesto v kategoriji do 27 kg, sedmo mesto pa je osvojil Blaž Klejderič v kategoriji do 38 kg. V kategoriji do 34 kg so nastopili tudi Blaž Bigec, Jure Matijaško in Matic Bedrač, ki v repesažnih borbah niso imeli športne sreče za višjo uvrstitev. Bruno Krajnc Sportno plezanje Mina pri vrhu tudi pri članicah V soboto in nedeljo je potekala zadnja (7) tekma v športnem plezanju za državno prvenstvo v Trž-cu. V soboto najprej za mlajše in nato še za srednje kategorije. Ptujski plezalci so se zelo dobro odrezali. Rezultati: cicicbani: Vili Koder- man je dosegel skupno 5. mesto Gimnastika v DP. Ml. dečki: Antonio Koder- man pa skupno 11. mesto v DP. Kadetinje: Mina Markovič - zmagala in je osvojila 1. mesto v DP Članice: Mina Markovič - na tekmi 4. mesto in še skupno 4. mesto v DP. Ur Tudi dve prvi mesti V nedeljo je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v skokih iz male prožne ponjave. Udeležili so se ga tudi telovadci in telovad-ke iz Gimnastičnega društva Ptuj. Med 350 tekmovalci iz 19 društev iz cele Slovenije so dosegli zelo dobre rezultate. Ekipno: cicibanke 4. mesto, mlajši dečki 2. mesto, mlajše deklice 4. mesto, starejši dečki 4. mesto, starejše deklice 4. mesto. Posamezniki: pri mlajših dečkih je bil Matic Zorko 4.,1. mesto pa sta osvojila Aljaž Horvat pri mlajših dečkih in Ivana Fekonja pri starejših deklicah. Če bi sodniki opravili svoje delo, kot bi ga morali, bi Ptujčani s seboj prinesli še vsaj medaljo ali dve več, vendar so tudi v tej panogi manjši klubi precej zapostavljeni. GD Ptuj Sahovski koti~ek Hitropotezni šahovski turnir v Spuhlji je za leto 2003 končan Tudi letos je med člani Šahovske sekcije Spuhlja potekal vsako prvo nedeljo v mesecu hitropotez-ni šahovski turnir, ki smo ga člani zaključili v decembru. Letnega turnirja se je udeleževalo 12 šahistov - članov Šahovske sekcije Spuhlja. Najboljši po vrstnem redu so bili: 1. mesto Branko Cvetko 157 točk, 2. mesto Bojan Vidovič 118 točk, 3. mesto Mirko Kuhar 112,5 točk ... Točke so se računale po pravilniku Šahovske sekcije Spuhlja. Za prva tri mesta so pripravljeni pokali. Upamo, da bomo naslednja leta na turnirje privabili več mladih šahistov. V Šahovski sekciji Spuhlja že poteka tečaj za mlade šahiste, ki ga uspešno vodi Franc Vidovič. Zanje so organizirane tudi brezplačne inštrukcije iz matematike in fizike. Vsi mladi šahisti bodo ob koncu tečaja, ki je za to leto že končan, dobili priznanja. Tečaj se prične spet spomladi. V Spuhlji zmagali šahisti Destrnika 30. novembra je potekalo v gostišču "Pri Majdi" v Spuhlji prijateljsko srečanje šahistov iz Šahovske sekcije Spuhlja in Šahovskega društva Destrnik. Igrali so na 11 deskah 2x10 minut po sistemu Berger (vsak z vsakim). Rezultat srečanja je bil do zadnjega kroga zelo tesen, in sicer 58:63 za Destrnik. Spuheljski šahisti Destrniku čestitamo za dobro igro in za zmago. Želimo si še nadaljnjih srečanj s šahisti Destrnika. F. P. Planinski koti~ek TRADICIONALNI POHOD IN ZAKLJUČEK LETA 2003 NA DONAČKI GORI Praznični december se vedno bolj približuje h koncu in kmalu bo prišel ~as, ko bomo obrnili nov list koledarja in vstopili v leto 2004. Novo leto je kot nepopisan list knjige življenja. Člani ptujskega planinskega društva vam želimo, da novo leto popišete s srečo, ljubeznijo in veseljem in vas ob tej priložnosti vabimo na že vsakoletni tradicionalni pohod na Donačko goro in v Kočice. Če želite skupaj z nami doživeti čar zimske idile v lepi, morda takrat že beli neokrnjeni naravi, vas vabimo, da se nam pridružite. Zbor udeležencev bo v petek, 26. decembra 2003, ob 7. uri, na ptujski železniški postaji S posebnim avtobusom se bomo zapeljali do Žetal, nato pa bomo pot nadaljevali peš, in sicer po poti Jožeta Žetalskega. Sledil bo vzpon na vrh Donačke gore, nato pa bomo sestopili v Rudijev planinski dom, kjer se boste lahko okrepčali s skodelico vročega čaja, ki se bo po hoji po svežem zraku prijetno prilegel. Po krajšem počitku bomo pot nadaljevali po spodnji poti skozi Pridno vas, ki nas bo popeljala v Kočice do gostišča Gastro. Sledil bo daljši počitek in večerja. Najprej bomo z zdravico skupaj nazdravili prihajajočemu novemu letu, nato pa bomo našo lakoto potešili z okusno večerjo. Po večerji se boste lahko ob prijetni glasbi tudi zavrteli in vaše partnerje ali planinske prijatelje povabili na ples. Približno ob 20. uri pa se bomo v temi v soju bakel vrnili v Dobrino, kjer nas bo čakal avtobus. Vrnitev na Ptuj je predvidena do 22. ure. Če torej želite preživeti zadnji letošnji planinski pohod v tem letu skupaj z nami, vas z veseljem vabimo, da se nam pridružite. Cena pohoda znaša 2500 tolarjev na osebo, vključuje pa avtobusni prevoz, vodenje in večerjo. Ob prijavi je plačilo obvezno zaradi ustreznega naročila števila obrokov večerje. Prijavite se lahko v društveni pisarni, v času uradnih ur, in sicer v torek in petek od 17.-19. ure. Zadnji rok prijave je torek, 23. 12. 2003. Pohitite s prijavami, kajti število mest je omejeno (47 oseb). Potrebna je zimska planinska oprema (kapa, šal, rokavice, topla obutev). Izlet bo vodil Tone Purg s sovodniki. Vabljeni! Barbara Radek RADI0))1TEDNIK Direktor: Jože Bračič Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. V Štajerski J I ri r \ M H \i i ly \ Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec Lektor: Boštjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pih-ler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev. Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nahiralniLr(fí>raHin-tťiHniLr ci PAniOPTlJJ RQR.QR?oin4-^ Odgovorni urednik: Ludvik Kotar Uredništvo: Marija Slodnjak, Anemari Ke- kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredništva: (02) 749-34-25 Vodja studia: Zvonko Žibrat Telefon studia (za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E-mail: nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TRŽENJE Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30, narocila@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si www.tednik.si \AnAnA/ roHi/-»_r\ti li oi -Jercator GlDporaiiifflDflstBa [POniO Ormoška cesta 30, Ptuj sobota, 20. december ob 10.00 ui DOBAVITEU SE PREDSTAVI ■ Za vse sladkoljube je tale prireditev prava rešitev! Napolitanke Manner v vseh oblikah in okusih vas pričakujejo v nagradnih igrah, degustacijah in še kakšni bolj nenavadni obliki. Piko na i bo na sladki Manner zabavi postavila glasbena gostja JASMINA CAFNIK. torek, 23. december ob 17.00 uri PRIHOD BOŽIČKA v Mercatorjevo božično Pravljično deželo se bo z daljnega severa pripeljal tudi Božiček. Veselje otrok bo seveda veliko, saj bo poleg sladkih darilc s sabo pripeljal še svoje zabavne prijatelje. Zapel bo tudi glasbeni gost ANDRAŽ HRIBAR. Doživite skupaj z vašimi otroci čar najlepšega praznika v letu! f^^r^Varnajboljši sosed ZAHVALA Podpisani Rudi Ringbauer se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi dobrohotno stali ob strani pri snovanju knjige Gole resnice in pri njeni promociji. Zlasti Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, Pokrajinskemu muzeju Ptuj, Restavraciji Gastro, Vinarstvu Slovenske gorice-Haloze, Cvetličarni Orožarna, Radio-Tedniku Ptuj in vsem, ki ste s svojo navzočnostjo obogatili nepozaben večer. Rudi Ringbauer ^NOVO NA STAREM MESTUif^ GOTOVINSKA POSOJILA po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice... Mensa d.o.o.. Cankarjeva 21. Maribor ZOBOZDRAVNIK • ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski o.) tel.: 062 786 710 Možnost plačila na obroke, gotovinski dodusI in popust za upokojence Roletarstvo ABA Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj ® 02 771-40-91, 041 716-251 PE Štuki 26/a ® 02 787 86 70 faks 02 787 86 71 Izdelujemo In montlramc PVC OKNA PVC VRATA SENČILA. DO 6 LET za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 1/3, poplačila starih kreditov. VIVA posredništvo, Matej Praprotnik s.p., Pivkovaul. 19,2250 Ptuj, tfil ■ n?/77 m QR.tí fiSM- n4i/ ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 AKTAL d 0.0 Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31 ©CQIK] m Dg nn^ AfioJ] f^[š^(0)f^nfU0)w Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906 izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Pooovič. s.D.. Gaievci 26 a, 2272 Gori{nica VÏNOTEKA Vinarski trg 11, Ptuj Tel. 02 78 798 27 Odpiralni čas: delavnik: od 7 do 19 ure, BUTELJČNO VINO 0,75 RFT n R-Alf nvnsTNO ™n 299,00 - 349,(11) SIT G™CI™EO,75-3E 999,00.3.01)0,OflSIT 575,00 - 660,00 Sn 1.100,0« SIT 499,00 - 595,00 SIT SREČNO 2004 Minister za zdravie ooozaria: Prekomerno nitie alkohola škoduie zdraviu NOBLESSE 0,75 VRHUNSKO POLSUHO VINO NOBLE 0,75 VRHUNSKO SUHO VINO ROYAL RED 0,75 wwTTMQifn unFřTí CENTRALNA KURJAVA VODOVOD do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 G.SM 041 7.30 8.57. GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489 řnned 13. in 15. uro^ REALIZACIJA TAKOJ!! PARADA Z vami bodo: ČUKI NAVIHANKE ALFI IN NJEGOVI MUZIKAN'^" ANS. GAŠPARIČ SLOVENSKI MUZIKANTJE PRIMORSKI FANTJE ANS. ZUPAN ANS. KOMPROMIS KORADO INBRENDI VITO MLINARIC SLAPOVI BOŠTJAN KONEČNÍK ANS. POETOVIO PTUJSKIH 5 YO-ZO POMLAD IDOLI 2003 PIKA BOŽIČ PLATIN MILI KARIZMA MARJAN ZGONC BRATJE IZ OPLOTNICE IGOR IN ZLATI ZVOKI ZRELO KLASJE DAN IN NOČ ANS. EKART MELITA IN KLAVDIJA ŠPELA BRANKO ŠENKIŠ - BALKY LUKA IN PEPI FOLKLORNA SKUPINA itt a ott? T>-r /^TtT7ČKrfT7tT/~< a SimS alaç&b^nc^ z^li^s nZL 1 /818 Uoze Voglar s.p Zabovci 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91. GSM: 041/ 226-204 NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor KREDITI!!! Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Stari kredit ni ovira. Tel. 02/252-48-26, 041 750-560. Prireditvenik vabimo@radio-tednik.s' Četrtek, 18. december 9.00 v OŠ Središče ob Dravi, tečaj za izdelovanje božično-novoletnih aranžmajev 15.30 OŠ Ivan Cankar Ljutomer, Pepelka 16.00 v prostorih Gimnazije Ormož, delavnica Čarobni vonji 17.00 v mladinski sobi Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, praznična pravljica za otroke 17.00 trgovina NES v Špindlerjevi ulici, Štajerski frajtonarji 16.00 v minoritskem samostanu, koncert pevskih zborov OŠ Olge Meglič 16.30 in 18.00 Mestno gledališče Ptuj, Muc vasuje, za izven 18.00 do 19.00 na Mestnem trgu na Ptuju, Pravljično mesto 18.00 v Miheličevi galeriji, odprtje razstave "Treh", Marin Berovič, Bojana Boh in Matjaž Matko, nastopil bo Ljubljanski godalni kvartet 18.00 v glasbeni šoli v Ljutomeru, Božični koncert 19.00 SNG MB, Ples v maskah, VelDvo, za abonmaja Opera in Balet 1, 2 in izven 19.00 dvorana Glasbene {ole Karol Pahor na Ptuju božično-novoletni koncert učencem glasbene {ole 19.30 v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, Pravljični večer za odrasle 19.30 SNG MB, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, StaDvo, za abonma Dija{ki 23 in izven - Do konca decembra si lahko v Galeriji Tenzor ogledate slike Catarine Agnoletto - Slovenska Bistrica, odprtie Centra domačih in umetnostnih obrti Petek, 19. december 10.00 šolski center na Ptuju, odprtje učnih prostorov Ekonomske {ole na Ptuju 12.00 Mestna hi{a na Ptuju, odprtje razstave slikarke Mihaele Omladič iz Ptuja 16.30 in 18.00 Mestno gledali{če Ptuj, Muc vasuje, za izven 18.00 do 19.00 na Mestnem trgu Ptuj, Pravljično mesto 19.00 v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, predstavitev knjige Benke Pulko "Po Zemlji okoli Sonca" 19.00 v vite{ki dvorani ptujskega gradu, božično-novoletni koncert godalnega orkestra Amadeus 19.00 SNG MB, Božične pesmi sveta, KazDvo, za izven 19.30 SNG MB, Sluga dveh gospodarjev, StaDvo, za abonma Dija{ki 1 in izven 21 30 v Kolnki.{ti na Ptuju Večer za dekleta in žen.ske z mi.{iča.stim Rickvem Sobota. 20. december 10.00 11.00 14.00 19.00 19.00 19.00 19.30 on nn oo nn v CID-u na Ptuju, ustvarjalne delavnice za otroke in star.e SNG MB Cesarjeve preobleke, KomOd, za izven kulturna dvorana Sela, veseloigra "Dve nevesti" v dom kulture Ormož, komedija "Kako bi se znebili tujca" v prostorih OŠ Kidričevo, dobrodelni Božični koncert SNG MB, Ples v maskah, VelDvom, za abonmaja Opera Sobota 1, 2 in izven SNG MB Sluga dveh gospodarjev, StaDvo, za izven SNG MB, Vrane, MalOd, za izven "Svet pravljic na ptujskem gradu" od sobote, 20., do torka, 30. decembra, razen 24. in 25. decembra, prijave obvezne na telefon 778 87 80 \/ k^nlnkičti na Ptiiiii \/mňa nmHnnunIPtna latinn akniia Nedelia. 21. december 15.00 v kulturni dvorani v Domu Slovenskogori.ke čete na Rogoznici, božično-novoletni koncert 17.00 SNG MB, Ples v maskah, DelDvo, za abonmaja Opera Popoldanski 1, 2 in izven 18.00 v cerkvi na Ptujski Gori, koncert ptujskega Noneta 18.00 v dvorani glasbene {ole Karol Pahor na Ptuju, koncert mandolinske skupine Amos 18.00 v cerkvi sv. Martina na Hajdini, božično-novoletni koncert, nastop Kvarteta Vita iz Celja 2100 v Kolnki{ti na Ptuju Mo{ki ženske - projekcija filma Ponedeljek. 22. december 18.00 v Stari steklarski delavnici, Babica mraz in Dedek mraz, Teater II 19.30 SNG MB, Čaj za dve, StaDvo, za izven on nn CMn r/id nr,kr,i..h; ,, R/i-^inri Torek. 23. december 19.30 SNG MB, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, StaDvo, za abonmaje Drama Torek 6, 7, 8, 9, 10 in izven on nn omo r/id r/i-^in^^ Sreda. 24. december m nn m r^on+ni moo+t D+iii ni-oH ft/loi-r^o+ni-ioiin Dlonniínir^n \/qoqIí DnŤiřol/ KINO Ptui 18., 19., 20. in 21. december, 18.00, Od{tekani petek. 20.00, Kill Bill: Ubila bom Billa oo On nn Clryr^ryryA^.^ In knlr-wnll^ T%# DTII I Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Kako do zdravja, srečne in blagostanja, hitrega učinkovitega in enakomernega gospodarskega in kulturnega razvoja Slovenije in Evrope, pogovor z biokibernetikom ing. Slavkom Gorencem. Predstavlja se i#/^lxolr»o nlxiii-\lr»o \/vr\C'r\\r\r\ l\/lo»-lK/^»-o D/^lliiHr»o /^HHolo V/-i/^H/M#lr»o CI/M#r\r»/^r\i Mali oglasi KMETIJSTVO Prodajo domače purane, črne in sive, za zakol. Tel. 041 674 891. BUKOVA kalana drva v okolici Ptuja prodam. Tel. 031/763-435. PRAŠIČE DOMAČE reje, težke 150, 170 in 200 kg, prodam. Tel. 751-18-01. PRODAM trosilec hlevskega gnoja, samonakladalko SIP 10 m3, tračni obračalnik 220, puhalnik z motorjem, reporeznico. Tel. 02/792-10-41. DVE SVINJI za zakol, težki okrog 170 kg, prodam. Tel. 719-81-98. DVE SVINJI težki 180 kg prodam. Tel. 764-51-81, popoldan. SVINJO, domače reje, 150 kg in kotel za žganjekuho prodam. Tel. 780-10-63._ PRODAM sadni mlin za mletje jabolk. Tel. 746-04-21._ Po naročilu naredijo kostanjevo ali akacijevo kolje ter floke za ograjo koz. Leopold Lorber, Čermožise 64, Žetale. 14 dni staro teličko in bikca, črno-bela, prodam. Tel. 719-70-93. PRODAM plug Olt, telico staro 14 mesecev in eno staro en teden ter traktorski sedež za Deutza. Tel. 719-51-47. DVA PRAŠIČA domače reje, težka 200 kg, prodam. Tel. 757-47-21. PRAŠIČE domače reje, mesnate pasme, težke okrog 150 kg, po 300 SIT/kg žive teže, prodam. Tel. 783-32-41. KUPIM BIKCE simentalce od 100 do 150 kg. Tel. 031 443-117._ PRODAM 180 kg svinjo domače reje ter kupim slamo v balah. Tel.768-54-71. Prodajo svinjo, težko 190 kg, samo domača reja, lahko tudi polovico. Tel. 751 52 11. V SOBOTO, 20. DECEMBRA, začenjajo prodajo belih piščancev domače reje: Irgolič, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji, tel. 713-60-33. AKCIJSKA PRODAJA belih petelinov težkih od 4 do 5 kg po 550 SIT za žival. Naročila po tel. 688-13-81 ali 040 531-246._ BELE KOKOŠI težke 3,5 do 4 kg po 800 SIT za žival prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 688-13-81 ali 040 531-246._ Ob asfaltni cesti na relaciji Strnišč-e-Župečja vas prodajo njivo v izmeri 55.42 arov. Tel. 040 804-875. PRODAM SVINJE od 80 do 120 kg. Tel. 051 334-656. STORITVE TRGOVINA Z LESOM, ŠKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D, Rogaška Slatina. Odkup hlodovine. Vse informacije vam posredujemo na telefonski številki 041 326-006. PONOVNO z vami jasnovidec ALEXANDER (Arion LTD, d.o.o., Cankarjeva 8, Celje). Točna napoved razrešitev nejasnosti, odprava blokad v ljubezni, zdravju in poslu. GSM 041 467 535. GSM in RTV servis, baterije, odklep in vgradnja slo. menuja, TV-piloti. Branko Kolarič, s.p., PE.,Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti. Tel. 041 677-507. BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20, 25 in 30 v akcijski ponudbi DECEMBER 2003. Cementninarstvo Bruno Šurbek, s.p., Bistriška c. 30, 2319 Poljčane. Tel. 02/80-25-303. Pričela se je TRADICIONAIJ4A NOVOLETNA AKOklA opekarne Opte Ptuj, d.o.o. T^di letos so za vas pripravili izjemne popuste 30% za vse opečne izdelke: OPEKA * OPEČNA POLNILA * MAP nosilci * OPEČNE PREKLADE OPEČNE ZDROBE (za športna igrišča, hleve in bivalne prostore) * BETONSKE ZIDAKE v času od. 8.12. do 24.12.2003 oziroma do razprodaje zalog se oglasite v naši prodajni enoti na Ptuju. 30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si_ POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC ra~unalnikov Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s.p., Borovci 56/b, tel.755-49-61, GSM 041 631-571. DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190. ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj. TESARSTVO BRUNARICE KNA-UF ADAPTACIJE Šešerko Silvester, s.p., Senešci 2 a, 2274 Velika Nedelja, 031 810 346. AGRILIA FRS, d.o.o., Trstenjako-va 5 a, Ptuj: računovodstvo, fi-nančništvo, svetovanje. Tel. 041 440-754. ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojniko-va 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56. TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938. ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406. ONE MAN BAND,duo ali trio, vas zabava na zaključnih prireditvah, obletnicah in popestri s humorjem. Silvestrski termin še prost. Vse informacije pri Lidiji Krepša, s.p. GSM 041 456 703 ali 041 412 310. Razpored dežurstev zobozdravnikov 20. 12. 2003 Ivana Komes, dr. stom. ZD Ptuj Opte Ptuj, d.o.o., Žabjak 1, 2250 Ptuj Telefon: 02/ 745 9000, Faks: 02/ 745 9020 POHITITE, DA ME ZAMUDITE! Zaloge so omejene Opd. Nove Id^, cMonwbm. Ne zamudite priložnosti STARe zo NOV® kjer vam Opel ponuja za vaš rabljeni avtomobil do 530.000 SIT več !* Zamenjajte svoj rabljeni avtomobil ne glede na znamko In starost 1V akciji Staro za novo prihranite pri nakupu modelov Corse, Agile in Combo Tour do 200.000 SFT in pri nakupu Merive do 250.000 SiT. Pri nokupu Zafire in Astre znaša vaš prihranek do 400.000 SIT, pri nakupu Vectra ali Vectre GTS pa do 530.000 SIT. Obiščite pool3laSčenega trgovca z vozili Opd, seznanite se s podrobnostmi akcije in spoznajte številne novosti v naši ponudbi ! Nova Agila in Corsa zapeljujeta z atraktivnim dizajnom. Novi, varčni bendnski Twinpořr Ecotec® motorji in dizelski motorji s tehnologijo skupnega voda so v skladu z normo EUR04. Servisni interval za omenjene motorje je podaljšan na 2 leti oz. na vsakih 30.000 km za bencinske ali no vsakih 50.000 km za dizelske motorje (Agila -30.000 km). Oplova novo ponudba dizelskih motorjev se nadaljuje z Merivo 1.7 DTl in 1.7 CDTl ter Vedro 3.0 VĆCDTl 130 KW/I 77 KM. Dodaten prihranek vam omogočajo ugodne cene paketov dodatne opreme. AVTOHrŠA HVALEČ, Kidriievo, 02/ 796 33 33 •Cenitev potelca po sistemu Eurtïtox. AIccîJq ne velja za modela Speedster în Signum. Ponudba velja za omejeno količino vozil. gPELj Astrologija, regresija, bioterapija. Odprava blokad ASTROLOGINJA GORDANA 041 404-935, GORDA-NA - ALENA 090-41-26. JASNOVIDNOST. DELO ŽENITNA POSREDOVALNICA "VITA", Meri Raščan, s.p., Tomšičeva 2 v Lendavi deluje zelo uspešno. Pokličite in se prepričaje 02/ 575-17-29 ali 031 438 496. FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61. NEPREMIČNINE Prodamo STANOVANJA: Kidričevo - 4-sobno stan. takoj vseljivo; nova stanovanja v Drava centru in parkirne prostore; sprejemamo naročila za nova stanovanja vseljiva julija 2004 v Rabelčji vasi (omejeno št. še prostih stan.) in poslovne prostore. POSLOVNI PROSTORI: Osojni-kova c.- 87 m2 v I. nad. in 315 m2 v III. nad.; Panonska ul.- 131 m2 v prtličju - možnost najema. POSLOVNI OBJEKTI: Lenart (motel); Grajena; Dolič; Hajdoše; Ptuj - staro mestno jedro; Mariborska c. STAN. HIŠE: Tržec; Zagojiči; Prerad; Zg. Pristava; Sakušak; Vintarovci. Vse inf. dobite v Agenciji VIKEND, Biš 8b 02/757-1101, Ptuj - Trstenjakova 5, 02/748-1013, GSM 041-955-402, fax 02/748-1014. LOKAL v izmeri 44 m2 v Drava centru Ptuj nad A banko prodamo. Tel. 748-14-90._ Prodajo 3400 m2 zemlje na parceli v Dolanah pri Ptuju. Tel. 05 678 22 73, zvečer ali zjutraj, 05 678 21 62. Vzamem v najem zemljišče(lahko zapuščeno z dovozno potjo) nad 2000 m2 v bližnji okolici Kidričevega, Hajdine ali Tržca. Tel. 041 898-589. V Ptuju oddajo v najem 120 m2 (možnost 2 x 60) poslovnih prostorov, primernih za storitveno dejavnost, predstavništvo ali pisarne. Tel. 745 26 51._ ZAMENJAM dvosobno neprofitno stanovanje na Rimski ploščadi (60 m2, balkon, klet, priključek za telefon in KTV) za manjše. Tel. 778-23-71, zvečer. ENOSOBNO STANOVANJE prodam v centru Ormoža. Tel. 051 207-764. NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ročnih del. Material dobite domov. Izplačilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121. Inštrukcije iz MA in AN za osnovne in srednje šole. Tel. 041/753-321. Irena Veselič, s.p., Kraigherjeva 25, 2250 Ptuj. MOTORNA VOZILA BMW 318 IS coupe, let. 93, cena 1.150.000, VW passat 1,9 TDI karavan, let. 98 , cena 2.280.000, prodam. Tel. 040 364-201. VOZILA NA POLOŽNICE! Po vaši izbiri! Hitro enostavno in z min. pologom. INTERA, Borut Erhatič, s.p., Mariborska cesta 33, Ptuj. Tel. 040 364 201. PRODAM 268-650. pralni stroj. Tel. 040 FIAT TIPO, letnik 91, 1.4, v celoti ali po delih prodam. Tel. 766-37-61. RAZNO Vabljeni na koncert glasbene skupine Sathya v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri v Narodnem domu na Ptuju. KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10. BUKOVA DRVA prodam. Tel. 031 623-356. PRODAM ALI MENJAM - KUHINJO Orhideja, trosed, posteljo in hladilno skrinjo za dobro belo vino. Tel. 02 685-50-71, po 15. uri. Prodajo televizor. Mirko Širovnik, Videm pri Ptuju 77, Videm. Prodam bukova drva z dostavo. Tel. 041 544-270._ Diatonično HARMONIKO prodam. Tel. 041 579-714. V mesecu decembru vam nudimo božično-novoletne gotovinske popuste na vsa kolesa in opremo! Novo: Hitri kredit NLB. Tisoč idej za najlepša darila! Kolesarski center Bike ek, Jadranska 20 Ptuj. Tel.: 771-24-41 MESTNA OBČINA PTUJ URAD ŽUPANA Mestna občina Ptuj na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur.l. RS, št. 22/1998, 27/2002 Odl.US: U-I-210/98-32, 15/2003) in Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/02, 9/03) objavlja JAVNI RAZPIS za pripravo letnega programa športa v Mestni občini Ptuj za leto 2004 I. PROGRAMI VADBE IN TEKMOVANJ Programi morajo vsebovati: 1. naziv izvajalca z navedeno odgovorno osebo 2. vsebino za populacijo, kateri je vadba namenjena (skupino, ekipo ali posameznika) 3. kadrovsko zasedbo z navedbo strokovne kvalifikacije 4. urnik in kraj vadbe 5. poimenski seznam vadečih Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri sofinanciranja. II. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE Vsebina vloge: - naziv predlagatelja - predvideno število kandidatov za šolanje za pridobitev strokovnih nazivov (vaditelj, instruktor, trener) - predvideno število strokovnih delavcev za predvidena spopolnjevanja (potrjevanje licenc) III. ŠPORTNE PRIREDITVE, AKCIJE IN MEDNARODNI NASTOPI Vloga mora vsebovati: - naziv izvajalca - naziv prireditve - namen prireditve - kraj, čas in okvirno število udeležencev prireditve - finančna konstrukcija prireditve in viri sofinanciranja Rok za prijavo športnih programov je do petka, 23. januarja 2004, na naslov Športni zavod Ptuj, Čučkova 7, p.p. 81 - 2250 Ptuj, v zaprti kuverti z napisom "JAVNI RAZPIS - ŠPORT 2004". Odpiranje vlog bo v torek, 27. februarja 2004, ob 12. uri v prostorih Športnega zavoda Ptuj. Prijav, ki bodo prispele po roku za prijavo, ne bomo upoštevali! Dodatne informacije in formularje dobite v času uradnih ur na sedežu zavoda ali na tel. št. 787 76 30 (ga. Marjana Cafuta). Obvestilo o višini odobrenih sredstev, ki morajo biti porabljena v koledarskem letu 2004, bo vlagateljem dano v roku 60 dni po odpiranju ponudb. Z izvajalci športnih programov bodo sklenjene pogodbe. dr. Štefan Čelan, l.r. župan Mestne občine Ptuj REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA PTUJ Slomškova ulica 10, 2250 Ptuj Na podlagi 47. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/02), 5. ter 9. člena Uredbe o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 21/2001) in 10. člena Pravilnika o sklepanju zakonskih zvez (Uradni list RS, št. 71 /03), izdaja načelnik Upravne enote Ptuj naslednji SKLEP o spremembi sklepa o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v Upravni enoti Ptuj 1. ~len V Sklepu o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v Upravni enoti Ptuj, št. 152-1 /01 -01, z dne 21. 6. 2001, (objavljen v časopisu Tednik, dne 19. 7. 2001), se 6. člen spremeni tako, da se glasi: Uradni čas za poroke "Zakonske zveze se sklepajo: - ob sobotah, praviloma od od 11. do 15. ure, - ob sredah, v času uradnih ur, od 13. do 16.30 ure. Če je na predvideni dan za sklenitev zakonske zveze praznik Republike Slovenije ali dela prost dan, se zakonske zveze sklepajo dan pred praznikom. Izjemoma se lahko iz upravičenih razlogov zakonska zveza sklene ob drugih delovnih dneh, če to na utemeljeno prošnjo strank odobri načelnik upravne enote." 2. ~len Ta sklep velja od dneva izdaje, uporablja pa se od 1. 1. 2004 dalje. Sklep se objavi na oglasni deski Upravne enote Ptuj in v sredstvih javnega obveščanja. Štev: 152-3/2003-01 Datum: 15. 12. 2003 Načelnik mag. Metod Grah Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10 Svet javnega zavoda CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI - CID razpisuje delovno mesto: DIREKTORJA -KOORDINATORJA Kandidat/ka mora izpolnjevati naslednje pogoje: - visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri, - najmanj pet let delovnih izkušenj, - vidne dosežke na področju dela z mladimi, - organizacijske in vodstvene sposobnosti, - predložitev programa organiziranja interesnih dejavnosti. Direktor bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela ter dokazila o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa s priporočeno pošto na naslov Center interesnih dejavnosti, Dravska ul. 18, 2250 Ptuj z oznako "za razpis — ne odpiraj". O izidu razpisa bodo obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri. Skromno si Uvela, mnogo delala, trpela, zdaj mirno pri Bogu spi in si odpo~ij. ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, babice, prababice in tašče Marije Čus 1914 - 2003 IZ DORNAVE 112 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremljali na zadnji poti, darovali za sv. maše in sveče ter prelepo cvetje. Hvala g. župniku, pevcem in govornici gospe Mariji Veliko-nja. Iskrena hvala družinama [pes in Krajnc za nesebično pomoč. Vsem in vsakemu posebej HVALA. Žalujoči: vsi njeni Ne jokajte ob grobu mojem, raje tiho k meni pristopite, le spomnite se mojih bole~in in ve~ni mir mi zaUelite. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, tete, tašče, babice Štefanije Ribic IZ MAJSPERKA 113 roj. 1925 - umrla 2003 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem žel. postaje Kidričevo za darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala govorniku in gospodu župniku za lepo opravljen pogreb. Žalujoči: sin Zvonko z ženo Branko in vnuk Zvonko Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka Mihaela Rojka IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 54 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala pevcem, gospodu župniku, govornicama Veri Kokol in Jožici Rojko ter pogrebnemu zavodu Maher. Žalujoči: vsi njegovi Skrivnostno si Uivel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le duša in srce ve, kako boli, ko te ve~ med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka, brata in strica Jožefa Ogrinca IZ SPUHLJE 82, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrekli pisno ali ustno sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, govorniku g. Paternostu, godbeniku za odigrano Tišino, podjetju TAMES in pogrebnemu zavodu Komunala. Zahvaljujemo se tudi internemu oddelku Bolnišnice Ptuj, še posebej pa dr. Popovičevi. Vsem, ki ste pripomogli, da v težkih trenutkih nismo ostali sami, še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Skrivnostno si živel, v življenju mnogo delal in trpel, le duša in srce ve, kako boli, ko te ve~ med nami ni! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka Feliksa Puksica 26. 10. 1910 - 11. 12. 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše in v druge dobre namene. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, g. Zorcu za opravljene molitve, cerkvenim pevcem za odpete žalo-stinke, govornikoma g. Vurcerju ter gospe Černezel za ganljive besede slovesa. Hvala pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: tvoji najdražji Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me ve~ ni, me v spominu nosite vi. V SPOMIN Jakobu Krajncu IZ GRADIŠČA 32 PRI ZG. LESKOVCU 17. decembra mineva 10 let, kar nas je zapustil mož, oče, dedek, pradedek, stric in brat. Hvala vsem, ki mu prinašate rože in prižigate sveče. Žalujoči: otroci z družinami Tebe ni, srce boli, biserna solza po licu polzi, ostaja še spomin na tiste dni, ko med nami bila si ti. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, babice, tašče Nežke Topolovec IZ @ABJAKA 12 21. 01. 1929 - 5. 12. 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za številno spremstvo na njeni zadnji poti, za darovano cvetje, sveče, svete maše ter ustno in pisno sožalje. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, ge. Veri Kokol za besede slovesa, godbeniku za odigrano melodijo, kolektivu TAHOGRAFI, d.o.o., in Komunalnemu podjetju Ptuj. Vsem še enkrat iskrena HVALA. Morali se bomo naučiti živeti brez tebe, ljuba naša MAMA! V tihi žalosti in z bolečino v srcu hčerki Marjana in Silva z družino Kako rad si živel, mnogo radosti in gorja si preživel, še bi rad živel, toda usoda kruta je, ne oziraje se na želje te. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, ateka, dedka, brata in strica Antona Turkusa IZ MAJŠPERKA ŠT. 49 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Frangežu za opravljen cerkveni pogreb, govornikoma g. Jožetu Rakovcu, Milanu Erbusu, RD Majšperk, pogrebnemu podjetu MIR, pevcem DS Majšperk in g. Dasku za odigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi Skromno si živela, v življenju mnogo delala in trpela, srce tvoje ve~ ne bije, bole~in ve~ ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz o~i, le srce in duša ve, kako boli, ko te ve~ med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene in ljubeče žene, mame in babice Ivane Kaisersberger IZ ZG. PRISTAVE 48/a se iskreno zahvaljujemo prav vsem, ki ste kakorkoli stali ob strani njej in vsem njenim v času njene težke bolezni, ji dajali moči in upanja. Posebno zahvalo namenjamo dr. Vakselju in dr. Frasu z Onkološkega inštituta Ljubljana ter osebju Ginekološkega oddelka Ptuj in patronažni sestri Jožici. Protibolečinski ambulanti se še posebej zahvaljujemo za lajšanje trpljenja v najtežjih trenutkih bolezni. Prav tako se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, še posebej Mariji Kavčevič in Idi Kojc, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali sveče, cvetje, za svete maše, nam pa pisno in ustno izrekli sožalje. Hvala patru Benjaminu za opravljen obred in sveto mašo, govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, hvala tudi godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči: mož Ivan, hčerka Ivica z družino, Jožica z družino in sin Milan Policija opozarja • Pazljivo v prazničnih dneh! "Užitek" za sto jurjev Pred nami so božična in novoletna praznovanja, ki jih na žalost vse pogostje spremlja tudi uporaba najrazličnejših pirotehničnih izdelkov, od petard do raket in ognjemetov. Zato naj opozorimo vse, ki se bodo s tem "veselili", naj bodo previdni, kajti veselje se lahko hitro preobrne v bolečino ali celo žalost. Dejstvo je, da so pirotehnični izdelki v osnovi namenjeni zabavi, žal pa so pogosto rabljeni nepravilno ali celo nezakonito, zato lahko poleg vznemirjanja in kaljenja miru povzročijo tudi telesne ali druge poškodbe, ogrožanjo druge ali povzročajo splošno nevarnost. Zaradi vsega tega so se v Slovenski policiji odločili, da bodo ob letošnjih praznikih na tem področju delovali odločno, preventivno in tudi represivno. V drugi polovici decembra ter v začetku januarja prihodnje leto pričakujejo v zvezi z uporabo pirotehničnih izdelkov podobno problematiko kot prejšnja leta, a vendar bi jo radi zmanjšali. Opažajo pa predvsem, da zadnje čase poleg poka-jočih petard narašča predvsem uporaba drugih sredstev, ki povzročajo poleg pokajočih še svetlobne efekte. V Sloveniji ureja promet in uporabo pirotehničnih sredstev Zakon o eksplozivih (Ur. list št. Le koga veselijo pokajoče »radosti«? 96/02). V njem je med drugim določeno, da je možno pirotehnične izdelke prodajati v specialnih trgovinah, ki izpolnjujejo vse pogoje in imajo izdano ut-srezno dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov. Prodaja pirotehničnih izdelkov 1. in 2. razreda, ki imajo le pokajoč učinek, je dovoljena v času od 1. do 31. decembra, uporaba teh pirotehničnih izdelkov pa je dovoljena v času od 26. decembra do 2. januar- ja, vendar pa ne v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi in javne prireditve. Mladoletnikom do 15. leta starosti sta dovoljena prodaja in uporaba le pirotehničnih izdelkov 1. in 2. razreda oziroma le petard in to le, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Uporaba vseh pirotehničnih izdelkov pa je dovoljena samo v skladu z navodili proizvajalca. Strogo je prepovedana predelava pirotehničnih izdelkov zaradi večjega učinka poka, prepovedana pa je tudi uporaba v drugih predmetih ter izdelava lastnih pirotehničnih izdelkov ali zmesi! Ravnanje v nasprotju s temi določili se kaznuje, denarne kazni pa so precej visoke, saj se gibljejo od 100.000 tolarjev navzgor! -OM Zabovci, Beltinci • Društveno in državno tekmovanje ptic Volgemut - najboljši gojitelj Društvo za varstvo in vzgojo ptic "Zabovci" Ptuj je zadnji novembrski vikend v Zabov-cih organiziralo drugo odprto prvenstvo ptic z mednarodno udeležbo. Najboljsemu gojitelju razstave v Zabovcih Milanu Volgemutu sta ~estitala župan Franc Kekec in ~lan sveta ob~ine Markovci Branko Kodri~. Tekmovanje je bilo v prvi vrsti namenjeno ugotavljanju tekmovalne kvalitete papig standard. Zaradi pestrosti in primerjave kvalitete so bili k ocenjevanju povabljeni tudi gojitelji iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Ocenili so 69 papig standard, pet srednjih papig in pet kanarčkov. Za najboljšega gojitelja razstave so imenovali Milana Vol-gemuta, ki je osvojil kar tri šampione: modri normal — samec, zeleni opalin — samica in zeleni normal — kolekcija. Vol-gemut se je s tem rezultatom uvrstil na 13. državno prvenstvo ptic v Beltincih, kjer je z nekaj več kot 13.000 pticami sodelovalo 22 društev iz cele Slovenije. Milan Volgemut je v kategoriji papig osvojil dve drugi ter eno prvo mesto. Prvo mesto je osvojil s kolekcijo papiga standard — domorodni avstralski šejki, drugi mesti pa sta mu prinesli kolekciji favna Evrope in papiga standard — zeleni in modri opalin. Mojca Zemljari~ "vumnE Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_ - garažna in dvoriščna vrata - daljinsld pogoni - kljnčavničarska dela - manjša gradbena dela Osebna kronika Rodile so: Alenka Žirovnik, Mestni Vrh 66/d, Ptuj - Gala; Marija Ku-kovec, Kraljevci 16/a, Sv. Jurij ob [~avnici - Barbaro; Mojca Čer-nivec, Mestni Vrh 95, Ptuj - Dominika; Tanja Zelenik, Drbetinci 8, Vitomarci - Ticiana; Monika Anderli~, Krapje 67, Ljutomer - Katjo; Vida Bojnec, Langusova 26, Ptuj - Gajo; Danica Plajnsek, Apa~e 232, Lovrenc - Moniko; Petra [kvorc, La~aves 33/a, Ormož - Lino; Viktorija Cep, Sestrže 48, Majsperk - Petra; Simona Krajnc, Dorna-va 114, Dornava - Jakoba; Natalija Horvat, Markovci 10 - Laro; Kla-udija Pernek, Trdobojci 17, Zg. Leskovec - Niko; Jasna Hubernik, Zg. Voli~ina 110 - Kajo. Poroke - Ptuj: Branko Kurbos in Marija Kerle, Slape 22; Robert Bali, Osijek in Adela Pislak, Apa~e 303. Poroka - Majsperk: Sre~ko Valenko in Brigita Golob, Dornava 32. Umrli so: Zvonimir Holjevac, Volkmerjeva c. 7, Ptuj, rojen 1924 - umrl 4. decembra 2003; Neža Topolovec, rojena Brmež, rojena 1929 - umrla 5. decembra 2003; Franc Simeonov, Vintarovci 49/b, rojen 1929 - umrl 6. decembra 2003; Marija Lampret, rojena Be-dni~ki, Cesta v Njiverce 17, Njiverce, rojena 1922 - umrla 7. decembra 2003; Anica Nahberger, rojena Malinger, Gere~ja vas 2/c, rojena 1948 - umrla 7. decembra 2003; Jožef Ogrinc, Spuhlja 82, rojen 1926 - umrl 6. decembra 2003; Friderik Klan~nik, Jadranska ul. 2, Ptuj, rojen 1920 - umrl 5. decembra 2003; Ivana Kaisersber-ger, rojena Sakelsek, Zg. Pristava 48/a, rojena 1941 - umrla 8. decembra 2003; Fran~iska Indi~, rojena Banfi, Prežihova ul. 14, Ptuj, rojena 1930 - umrla 2. decembra 2003; Marija Kornpihl, rojena Hojker, Vi~ava 61, Ptuj, rojena 1919 - umrla 5. decembra 2003; Anton Bauman, Lovrenc na Dravskem polju 29, rojen 1937 - umrl 7. decembra 2003; Franc Slati~, Gregor~i~ev drevored 1, rojen 1940 - umrl 8. decembra 2003; Angela [prah, rojena Pulko, Kraigherjeva ul. 16, Ptuj, rojena 1934 - umrla 19. decembra 2003; Marija Zemlji~, rojena Fridauer, Podgorci 33, rojena 1923 - umrla 10. decembra 2003; Mihael Rojko, Kr~evina pri Vurbergu 54, rojen 1926 - umrl 9. decembra 2003; Feliks Puksi~, Biš 12, rojen 1910 - umrl 11. decembra 2003. Crna kronika Trčil v delavca ne neoznačenem gradbišču 10. decembra ob 13.15 uri se je na parkirnem prostoru podjetja Ta-lum Kidri~evo, na delu, kjer opravljajo obnovitvena dela parkirnega prostora, zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila Fiat bravo R.I., star 34 let, iz Kidri~evega med vožnjo po parkirnem prostoru trčil v delavca V.C., starega 41 let, iz Ormoža. V.C. je opravljal gradbena dela v betonskem kanalizacijskem jašku in na vozišču ustvaril delovišče, dela pa niso bila označena s predpisano prometno signalizacijo. Voznik je trčil v delavca. Zaradi poškodb je bil odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj, kjer je ostal na zdravljenju. V trčenju sedem poškodovanih 13. decembra ob 10.10 uri se je na regionalni cesti Slovenska Bistrica — Pragersko izven naselja Sp. Nova vas zgodila prometna nesreča zaradi neupoštevanja prednosti. Voznik os. avtomobila L.V. iz Maribora je vozil po izvozu z avtoceste Slovenska Bistrica - sever v smeri regionalne ceste. V križišče je zapeljal v trenutku, ko mu je z leve strani pripeljal voznik os. avtomobila A.M. iz Ptuja. V trčenju sta bila poškodovana oba voznika, poleg njih pa še pet potnikov v obeh vozilih. Vse poškodovane so odpeljali v mariborsko bolnišnico. eÁg^ d.o.o. • TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD »PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812 STE BILI POŠKODOVANI ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PTUJ, Vodnikova 2 TElTI^^LiSi 080 1 3 14 Û Z novimi premoženjskimi zavarovanji 3 x VEČ za vas K Večja varnost vašega premoženja, več rizikov, ki jih zavarovanja itrijejo, in več variant 1 zavarovanj, med l