YU ISSN 0040-1978
leto xlii, št. 50 Ptuj, 28. decembra 1989 cena 36.000 dinarjev
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Držimo pesti, da bo šlo... (stran 2)
V pričakovanju ptujskih volitev (stran 5)
Pogovor z dr. Vekoslavom Grmičem (stran 6)
Ptujski in ormoški mestni arhitekt (stran 7)
Nagradna križanka (stran 19)
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
28. december 1989 - XEDNIK
POGOVOR S PREDSEDNICO IZVRŠNEGA SVETA
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ MAJDO LUKNER
Občina Ormož ob izteku leta
Leto 1989 se izteka. Ob raz-
mišljanju, kako je potekalo go-
spodarjenje v občini Ormož v
tem letu, se nam spomin povrne
v dni, ko so v občini izdelovali
akt, »Razvojne usmeritve v obči-
ni Ormož za leto 1989«.
tednik: kako so se
uresničile napovedi iz
Časov sprejemanja raz-
vojnih možnosti obči-
ne v letu 1989?
MAJDA LUKNER: z zado-
voljstvom lahko ugotavljam, da
so se napovedi z vidika fizičnega
obsega industrijske proizvodnje,
izvoza, uvoza in zaposlenosti
uresničile kljub izredno zaostre-
nim družbenim in gospodarskim
razmeram, ko se v marsikaterem
drugem okolju spopadajo s pa-
danjem proizvodnje zaradi
zmanjšanega povpraševanja in
prilagajanja gospodarstva tržnim
razmeram. V enajstih mesecih,
letošnjega leta je fizični obseg in-
dustrijsk^e proizvodnje več kot
30-odstoten, izpolnjena je
0,9-odstotna rast zaposlenosti v
združenem delu. Načrtovani ob-
seg kmetijske proizvodnje pa
najbrž ne bo dosežen zaradi ne-
ugodnih vremenskih razmer in
neustrezne kmetijske politike, ki
je bila zastavljena na republiški
in zvezni ravni. Posledice tega
bomo čutili tudi prihodnje leto.
Naložbena vlaganja ormoške-
ga gospodarstva in negospodar-
stva so v primerjavi z lanskim
obsegom manjša, tega pa ne mo-
remo govoriti za njihov obseg na
območju občine. Izredno velika
naložba je gradnja plinovoda,
tretja A faza gradnje in rekon-
strukcije Ogradove opekarne,
naložbe Kmetijskega kombinata
Jeruzalem v obnovo vinogradov,
sadovnjakov in hmeljišč in še ne-
kaj proizvodnih objektov v posa-
meznih organizacijah združene-
ga dela. Uspešno je bila končana
gradnja osnovne šole, pričeli
smo že novo naložbo v širitvi os-
novnošolskega prostora — osno-
vno šolo Ivanjkovci. Izredno po-
membna pridobitev je gradnja či-
stilne naprave za pitno vodo, pri-
dobitev več kot 20 novih stano-
vanj, modernizacija več cestnih
odsekov in še bi lahko naštevali.
Precej je tudi naložb, ki jih go-
spodarstvo financira iz amortiza-
cije, ki pa jih posebej ne prikazu-
jemo. V občini smo veliko načr-
tovali za pospeševanje drobnega
gospodarstva, vendar so koraki
na tem področju zelo počasni.
Ob najnižji stopnji davka in
predvidenih olajšavah pri pri-
spevnih stopnjah ter nižjih cenah
parcel bi potrebovali bolj dode-
lan program, ki bi pospešil odpi-
ranje novih enot drobnega go-
spodarstva zasebnega in družbe-
nega sektorja. Manj zadovoljni
smo na področju prometa in
zvez, saj načrtovanih ciljev ne
uresničujemo, zato se bomo na
tem področju morali prihodnje
leto bolj angažirati.
Vsako okolje mora izredno
preudarno peljati svojo poslovno
politiko, da ne zaide v težave.
Kakšnih posebnih velikih gigantov
v občini nimamo, manjša okolja
pa so po poslovni plati veliko bolj
zdrava in prilagodljiva. Prav v to
so jih prisilile, kar je bilo za "nas
»na periferiji« zelo boleče, vse
institucije, ki posojajo denar. V
hiperinflaciji je opazno poveča-
nje kreditov v ormoškem gospo-
darstvu, temu pa bo seveda sledi-
lo večje plačilo obresti, ki so po-
memben dejavnik v finančni po-
litiki. Zelo težko bi bilo danes
napovedati finančne rezultate ob
tej infiaciji in obračunskem siste-
mu.
TEDNIK: JE MOGOČE KAJ
NEURESNIČENIH ŽEUA?
MAJDA LUKNER: Zagotovo
so. Ob različnih razpravah o ne-
uresničevanju razvojnih možno-
sti naletimo na precej kritike za-
radi neuresničenih obljub več
let. Pri tem pa v različnih oko-
ljih, od organizacij združenega
dela do krajevnih skupnosti, po-
zabljajo na veljavni sistem finan-
ciranja, sprejemanja in uresniče-
vanja planov ter ne nazadnje na
materialne možnosti, na prisot-
nost v delegatskih klopeh in pri-
stojnost za posamezna področja.
tednik: kakšne spre-
membe sta prinesla v
ormoško okolje zakon
o podjetjih in ustavni
zakon?
MAJDA LUKNER: Brez dvo-
ma velike. V prvi vrsti veliko ne-
produktivnih razprav, ki so ver-
jetno nujne v prehodu na druga-
čen sistem gospodarjenja. Temu
so sledile skoraj povsod aktivno-
sti za izvedbo referendumov o
preoblikovanju TOZD in DO v
družbena podjetja. Najbolj pa
nas ob reorganizacijah TOZD v
delovne enote skrbi pri tistih or-
ganizacijah združenega dela ozi-
roma podjetjih, ki imajo sedež
zunaj občine. To sta Droga in
Primat. Tam dela več kot 10
odstotkov delavcev gospodarstva
občine. V zraku je vprašanje raz-
voja v teh okoljih, zaposlenost,
kapacitete in potrebe po višji
kvalifikacijski strukturi, saj se
bolj strokovna in zahtevnejša de-
la vseh poslovnih funkcij razen
proizvodnje in vodenja delovne
enote prenašajo, kar je povsem
logično, na sedež družbenega
podjetja.
Ob tem nastajajo tudi nova
družbena podjetja, kot bo to
Marlesov obrat Notranja opre-
ma iz Središča ob Dravi, mešana
podjetja (v Tovarni Jože Keren-
čič, Tkalnica tehničnih in deko-
rativnih tkanin v Središču ob
Dravi, Sobjur v Ormožu itd), za-
sebno tuje podjetje Constantin
ter obratovalnice v drobnem go-
spodarstvu zasebnega sektorja.
V	skladu z ustavnim zakonom
je predvidena reorganizacija do-
sednajih strokovnih služb SIS
družbenih dejavnosti in material-
ne proizvodnje v smislu prenosa
v upravne organe SO Ormož kot
službe za področje družbenih po-
treb z vključitvijo odseka za
splošno porabo. S tem ko se pre-
naša na republiško raven del fi-
nanciranja in odločanja, bodo na
občinski ravni v skladu z ustav-
nim zakonom približno štirje de-
lavci manj zaposleni, manj bo iz-
gube časa v delovnih okoljih z
zasedanjem njihovih delegatov
na skupščinah, raznih komisijah
in odborih na SIS, ker jih ukinja-
mo.
V	prehodnem obdobju 1990.
leta bomo lahko dodatno spo-
znali pozitivne in negativne plati
spremenjenega sistema za našo
občino.
tednik: kakšne pa so
žeue za leto 1990?
MAJDA LUKNER: Veliko
sreče in uspehov pri preverjanju
naših proizvodnih programov in
poslovne politike z željo, da je
čimbolj usmerjeno v ustvarjalno
podjetniško vzdužje, ter z upa-
njem, da bodo novi ukrepi zve-
zne vlade prinesli več svetlobe v
gospodarsko področje, ki je os-
nova za boljše življenje vseh nas.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Majda Lukner, predsednica IS SO Ormož.
S PREDSEDNIKOM PTUJSKEGA IZVRŠNEGA SVETA
TONETOM ČEHOM O LETU, KI SE IZTEKA
»Držimo pesti, da bo šlo...«
Kako ocenjujete gospodarsko leto
1989?
»Doseženi gospodarski rezul-
tati ptujske občine so zadovolji-
vi. Do novembra se je industrij-
ska proizvodnja povečala za 16,3
odstotka. V devetih mesecih le-
tos je ptujsko gospodarstvo do-
seglo 365 milijard dinarjev aku-
mulacije, izguba pa je v tem ob-
dobju dosegla 115 milijard.
Ocenjujemo, da bo gospodar-
stvo imelo v tem letu za 120 mili-
. jonov dolarjev izvoza. Najboli za-
služna za tako ugoune iczuiiaic
je Tovarna glinice in aluminija,
ki je proizvodnjo v tem letu po-
večala za več kot 36 odstotkov, v
deležu akumulacije ptujskega
gospodarstva je udeležena s 56, v
deležu ptmskega izvoza pa s 83
odstotki. Če upoštevamo akumu-
lativnost kot kriterij poslovne
uspešnosti, je na drugem mestu
Perutnina s 15-odstotnim dele-
žem, na tretjem trgovina, na četr-
tem pa kmetijstvo kmetijskega
kombinata.
Letos smo uspešno sanirali tu-
di nekaj kritičnih organizacij, kot
na primer Agis, IMP, Agrotran-
sport. Upam, da bodo te in še
druge ptujske firme, ki so v tem
letu poslovale na robu rentabil-
nosti ali pa še slabše, v letu 1990
uspešneje poslovale.
Ptujsko gospodarstvo je v letu
1989 z velikim razumevanjem
prisluhnilo tudi nekaterim širšim
akcijam.
Tudi delež sredstev za družbe-
ne dejavnosti je bil zadovoljiv.
Srbska blokada je prizadela
nekatere naše organizacije. Ko-
likšna bo škoda, še ni povsem
znano, največje težave pa ima
tekstilna tovarna v Majšperku.«
Kakšne so napovedi za prihod-
nje leto?
»Najtežje je v negotovih časih
ekonomske reforme napovedati,
kako bo gospodarstvo dihalo v
novem letu. V firmah trenutno
sprejemajo plane za prihodnje
leto in po prvih podatkih je tudi
v tem letu pričakovati nadaljnjo
gospodarsko rast.
Investicije, ki tečejo ali jih
končujemo, bi morale dati pozi-
tivne rezultate in povečati obseg
proizvodnje. Veliko pričakujemo
od nove perutninske klavnice, ki
bo pričela obratovati v začetku
prihodnjega leta. V letu 1990 pri-
čakujem tudi veliko ekspanzijo
novih zasebnih podjetij in obra-
tov drobnega gospodarstva.
Moja velika želja je, da bi se v
novem letu premaknilo tudi na
področju ptujskega turizma. Pri
tem se bom po najboljših močeh
vključeval. Leto 1990 bo ob ures-
ničevanju gospodarske reforme
in zagotavljanju konvertibilnosti
dinarja zahtevalo velike napore v
gospodarstvu in ni pričakovati.
da bi bili lahko vsi uspešni. Za-
dovoljni bomo, če bo uspešna
večina. Pripraviti bo potrebno in
sprejeti nove srednjeročne plane,
kar bo zahtevalo dodatne napore
strokovnih teamov in vodstev
podjetij. Ti plani ne bodo smeli
biti zgolj formalni, temveč pravi
razvojni projekti za vstop v Evro-
po 92.«
Vloga izvršnega sveta po no-
vem?
»Z ukinitvijo samoupravnih
interesnih skupnosti materialne
proizvodnje in družbenih dejav-
nosti prehajajo te službe v upra-
vne organe in pod okrilje izvrš-
nega sveta. To pomeni za izvršni
svet dodaten obseg izredno od-
govornih in očutljivih nalog,' ki
jih bo potrebno opraviti poleg že
obstoječega dela. Z novim siste-
mom občinske samouprave, ko
se glavni del odločanja o vseh
pomembnih odločitvah prenaša
v skupščinske klopi, bo izvršni
svet kot že do sedaj prevzemal
nalogo izvrševalca sprejetih skle-
pov skupščine.
Pred nami je tudi korenita re-
forma občinske uprave. Prizade-
val si bom, da bodo prišli na
ključna mesta pravi in strokovno
usposobljeni kadri, ki bodo kos
zahtevnim nalogam, ki jih bodo
pred njih postavljali občani in
družba. Pri razporejanju kadrov
nas ne bo »motilo«, ali je dela-
vec v občinski upravi že desetle-
tja ali pa je v upravo prišel s pr-
vim januarjem leta 1990 iz preži-
velih sisov. V ospredje morajo
priti strokovne in moralne kvali-
tete ter želja po poštenem delu.
Nekatere kadre bomo morali še-
le poiskati in jih pridobiti od zu-
naj, tudi iz gospodarstva.
Izvršni svet lahko kakovostno
dela le, če ga nenehno »sprem-
ljajo« strokovni in vodilni kadri
upravnih organov. To se bo mo-
ralo v novi organiziranosti izvrš-
nega sveta in upravnih organov
še bolj uveljaviti.«
Po čem si boste zapomnili letošnje
leto?
»Leto 1989 je bilo zame in za
moje sodelavce v izvršnem svetu
izredno dinamično. Menim, da
nam bo ostalo v spominu kot do-
kaj nenavadno leto, polno bur-
nih dogodkov in presenečenj.
Delo občinskega izvršnega
sveta sem spoznal v smislu reše-
vanja težav, ki so jih poskušali
nekateri odpravljati že pred na-
mi, in ker so »zastale«, so prišle
v izvršni svet.
Če pa dobesedno odgovorim
na vprašanje, moram reči, da si
bom leto 1989 najbolj zapomnil
po reševanju Zlatega noja, sana-
ciji poplav v Halozah, onesnaže-
nju vode na Dravskem polju in
gradnji vodovoda od ftuja do
Maribora ter zaokrožanju finan-
čne konstrukcije in pripravah na
gradnjo ptujske porodnišnice.
Upam, da smo bili pri naših
aktivnostih vsaj delno uspešni in
da so bili naši uspehi v zadovolj-
stvo občanov mesta in občine.
Če smo bili na nekaterih področ-
jih svojega dela neuspešni, se
vam, spoštovani občani, opravi-
čujemo. Verjemite, da smo se
trudili po najboljših močeh.«
Ocena Markovičevih ukrepov?
»Ne bi želel biti med številni-
mi ocenjevalci, ki te dni optimi-
stično ali skeptično ocenjujejo
ukrepe. Menim, da so pravi, se-
daj so na potezi državljani. Če
bomo vse sile usmerili v to, da
ukrepe zrušimo, bodo padli in
bo čez leto ali dve ponovno za
nami še ena neuspela reforma.
Verjetno bo res potrebno vsaj do
junija 1990 »zamrzniti« vse sho-
de, štrajke in mitinge ter pošteno
pljuniti v roke. Markovič je s šte-
vilnimi novimi zakoni dal veliko
možnosti za delo v družbenem in
zasebnem sektorju. Vsak, ki želi
delati, ima priložnost. Upajmo,
da bo uspešen, to pa hkrati po-
meni uspeh reforme in naš skup-
ni uspeh.
Ukrepi bodo povzročili težave
tudi v naši občini, o tem ne dvo-
mim. Največ jih bo v tistih fir-
mah, ki so že do sedaj slabo po-
slovale in so delavci prejemali
nizke osebne dohodke. Upam,
da jih bomo v ptujski občini in v
Jugoslaviji uspešno premagali in
končno uspešno zadihali. Drži-
mo pesti.
Ob koncu mi dovolite, cenjene
bralke in spoštovani bralci, dragi
občani, da vam v imenu izvršne-
ga sveta in tudi v svojem imenu
zaželim srečno, zdravo in uspe-
hov polno leto 1990 ter veliko,
veliko konvertibilnih dinar-
jev . ..«	^ . ,
Spraševala:
M. Goznik
Tone Čeh. (Posnetek: M. Ozmec)
Ukrepi so pravi izziv
Za popolnejšo oceno vpliva
novih gospodarskih ukrepov na
vsakodnevno življenje občanov
bi morali natančneje poznati vse-
bino vseh 23 novih predpisov, ki
jih je vlada predložila v sprejem
delegatom zvezne skupščine.
Splošna ocena je sicer ugodna,
vendar je odvisna, kateri del
družbe opazujemo.
V banki gotovo ugodno oce-
njujemo n.pr. denominacijo di-
narja, ki bo našim varčevalcem
in nam poenostavila poslovanje
z gotovino. Bojimo pa se preho-
da, saj je potrebno opraviti vrsto
računskih opravil v poslovodnih
knjigah in bo nato še nekaj časa
potrebno uporabljati stari in no-
vi denar, povrh tega se bomo po-
novno srečali s kovanci — drobi-
žem.
Pomemben dosežek na mone-
tarnem področju je najavljena
konvertibilnost dinarja, kar po-
meni njegovo zamenljivost za
druge čvrste valute. Njegova čvr-
sta vezava na trdno DEM v raz-
merju 7 : 1 bo delovala pomirja-
joče na medvalutne posle. Priča-
kujemo ponovno vračanje deviz
v banko, saj jih bomo lahko spet
devizno obrestovali ne glede na
njihov izvor.
V banki bomo na novo določi-
li obrestne mere glede na druge
ukrepe monetarne politike. Vsaj
nekaj časa ne računamo na reva-
lorizacijske obresti (»R«), ki so
spravljale v obup posojilojemal-
ce. Vse pa bo odvisno od politike
NBJ o eskontni obrestni meri in
seveda od gibanja cen; kot vemo
te niso v celoti zamrznjene, zato
pomenijo potencialno nevarnost
za predvideno 13-odstotno letno
rast.
Na področju gospodarstva je
delovanje teh ukrepov še težje
predvideti.
Trenutna pariteta dinarja je
verjetno pravilna, zato bodo v
nekoliko ugodnejšem položaju
izvozniki. Toda morebitno pono-
vno nekontrolirano naraščanje
cen proizvodom, ki niso pod
kontrolo, lahko že v par mesecev
to izniči in privede v neugoden
položaj. Pričakujemo, da bo vla-
da to budno spremljala.
Kreditno-monetarna politika
bo še dalje spodbujala proizvod-
njo in zaloge kmetijskih pridel-
kov, kar je za naše ptujsko po-
dročje ugodno. Eskontna stop-
nja bo sicer nekoliko višja od
bančnih obresti.
Nekoliko težje je komentirati
zamrznitev OD. To je občutljivo
področje. Lahko vodi v umirja-
nje povpraševanja in s tem izziva
večji konkurenčni boj trgovine
za kupca. Strožja bi morala biti
tudi finančna disciplina, vendar
razni bojkoti tega ne kažejo. Ra-
zrešiti bi bilo potrebno ogromne
medsebojne terjatve in obvezno-
sti itd.
Ker vsi predpisi niso dokon-
čno sprejeti, jih ne bi mogel ko-
mentirati. Omenil bi le, da bo vse
odvisno od izvajanja sicer dobro
zastavljene politike zvezne vlade.
Sodeč po očitni nepripravljeno-
sti dela države za sprejem teh
ukrepov, bo potrebno veliko ča-
sa in napora za izvedbo. Bojim
pa se, da smo se preveč prilago-
dili infiacijskemu načinu življe-
nja, da bi kar na hitro odvrgli
stare delovne navade in razvade.
Potreben bo tudi miselni zasuk v
načinu življenja in gospodarje-
nja. Sedanji ukrepi so za to pravi
izziv.
Franc Lukman
Haloze 1989
Prišli ste k nam, v ilovnato srce naših glot)ač, v gozdnat plašč
naših hribov in spotikajočo še sedanjost naših cest, prišli pa sta
vendarle v bodočnost našega hotenja po vzletu v življenje vštric z
vami in s svetom. Odprli ste molčeče poglede na trpka usta, zrah-
ljali tesnobo manjvrednih občutenj zakotnega Haložana.
Postajamo drugačni, hiteli bomo za vami in nekoč vas — na-
dejamo se — celo dohitimo. In v tem svetlem potovanju ni več, ver-
jemite, ni več omahovanja ali samopomilovanja. Preveč smo se
skrili v globoki molk spoznanj o nemoči, priznamo. Prebudili ste v
nas tisto dobro in plemenito, zato vam hvala za vaše žrtvovanje in
dobronamernost, predvsem človečnost. Od vas smo sprejemali z
odprtimi rokami in vemo, da ne pričakujete vračanja ali ponižne
hvaležnosti. Zato vam izrekamo ob koncu tega napetega in za vse
okrutnega leta prevratov in človeških tragedij iskreni in skromni
— hvala! Hvala predvsem za lepši pogled v bodočnost, v kateri že-
limo skupaj v korak z vami ustvarjati, delati, lepo živeti.
Naj se sklenjene vezi ne pretrgajo ne v naslednjem, ne v kate-
remkoli letu.
SREČNO NOVO LETO!	tcenci in kolektiv
OŠ Stoperce
TEDNIK - december 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
STANKO MEGUČ, PODPREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA
Haloze pol leta po katastrofi
Tovariš Meglic, kako ocenjuje-
te dosedanje posege v Halozah in
ali smo v občini storili vse, kar je
bilo mogoče?
Ali smo storili vse, kar je bilo
mogoče, je težko reči. Lahko pa
rečem, da smo v občini in krajev-
nih skupnostih naredili veliko,
da bi posledice naravne nesreče
čimbolj in čimprej sanirali. V
Halozah niso samo problemi, ki
so posledica te elementarne ne-
sreče, problemi Haloz, ki so pri-
sotni že dalj časa, se odražajo
zlasti v problemu preskrbe s pit-
no vodo, slabih cestah, slabi
električni napetosti, neurejenih
vodotokih, majhnem številu tele-
fonskih priključkov, številnih so-
cialnih problemih, težkih razme-
rah za kmetijsko proizvodnjo in
še bi lahko naštevali. To pa po-
meni, da so vsi ti problemi v tem
času prišli še bolj do izraza in jih
seveda tudi nismo mogli rešiti v
kratkem času. Kljub temu da
smo v tem času v velikem obsegu
sanirali posledice, ki jih je pov-
zročilo neurje, pa smo z razpolo-
žljivimi sredstvi že tudi trajno
uredili nekatere probleme. Pri
tem naj omenim ureditev ceste
Stogovci—Žetale z asfaltno prev-
leko, ureditev električnega
omrežja (napetost, transforma-
torji), ureditev delov vodotokov
(Jesenice, Peklače, Rogatnice),
gramoziranje krajevnih cest, ure-
ditev obcestnih jarkov, mostu na
Dravinji v Doklecah, manjših
mostov na potokih, nadaljevanje
gradnje vodovodnega omrežja
proti Leskovcu in drugo. Pouda-
riti je treba gradnjo stanovanj-
skih in gospodarskih objektov.
Da bi v Halozah ohranili stalež
živine, je bilo veliko aktivnosti
pri zagotavljanju krme za živino
(koruza, seno, silaža). Posame-
zne socialne probleme smo reše-
vali z raznimi oblikami pomoči
(obleka, posteljnina, ozimnica,
denarna sredstva). Težko je reči,
ali so vsa sredstva bila usmerjena
na prave naslove; še vedno se
pojavljajo posamezniki, ki niso
bili zajeti v posamezne oblike
pomoči, prav tako pa obstajajo
žal tudi primeri nevoščljivosti.
Reči moram, da smo poskušali
kar najbolje reševati skupne in
tudi posamezne primere, za kar
smo bili deležni tako pohval kot
tudi kritik. V izvršnem svetu smo
problemu Haloz namenili in še
namenjamo precej časa; to bo
veljajo tudi za prihodnje obdob-
je, pri tem pa ne smemo pozabiti
na vse druge težave, ki jih ima-
mo v občini, in seveda tekočih
aktivnosti, ki jih moramo izvaja-
ti.
Koliko denarja je bilo doslej
vloženega v sanacijo prizadetega
območja? Po kakšnih kriterijih se
je porabljal prejeti denar? Ali je
mogoče, da bi denar namenjen za
Haloze porabili za druge name-
ne? V zadnjem času se namreč o
tem govori.
Ce bi bilo denarnih sredstev
dovolj, bi seveda bilo veliko
manj problemov. Hkrati pa mo-
ram reči, da je bilo sredstev kar
precej, v denarni in materialni
obliki. Če smo na tiskovni konfe-
renci v mesecu novembru govori-
li, da se je zbralo 12,11 % sred-
stev glede na ocenjeno škodo,
potem lahko danes govorimo že
o 25 % sredstev. V tem času smo
namreč dobili dodatna sredstva
republiške solidarnosti v višini
120 milijard din. V tem odstotku
pa niso zajeta kreditna sredstva
in tudi ne sredstva, ki so jih na-
menile posamezne organizacije v
okviru svojih rednih programov
(elektro, vodarji, cestarji). Skup-
na republiška solidarnost je do-
slej dana v višini 20% ocenjene
škode.
Doslej smo sredstva solidarno-
sti porabljali glede na višino oce-
njene škode. V prvem delu deli-
tve sredstev je bil ključ delitve v
celoti upoštevan, enako načrtuje-
mo tudi v prihodnje. Sredstva so
bila že nakazana posameznim
nosilcem dejavnosti tako za vod-
no gospodarstvo, del kmetijstva,
cest, električno omrežje, vodo-
vodno omrežje. Pri tem smo upo-
števali že izvedena dela ali dela,
ki tečejo. S pK)sameznimi nosilci
nalog se v tem času dogovarjamo
za konkretne programe (elektrifi-
kacija, cestno omrežje). Ker vsi
programi v tem času še niso izde-
lani in tudi ne sprejeti, smo del
sredstev vezali, da ne bi zgubil
vrednost. Izdelane in sprejete
programe pa bomo takoj pričeli
uresničevati.
Če obstajajo govorice ali pa bo-
jazen, da bi sredstva, namenjena
za Haloze, porabili za drugi na-
men, so takšne govorice neuteme-
ljene in tudi škodljive. O zbranih
sredstvih obstaja vsa dokumenta-
cija, v krajevnih skupnostih tudi
pregledi po gospodinjstvih, ena-
ko na kmetijski zadrugi, prav ta-
ko vsa dokumentacija v našem
knjigovodstvu in sklepi izvršnega
sveta. Pojavljale so se tudi govo-
rice o posameznih materialnih
sredstvih, češ, da so jih prejeli
posamezniki; ko smo resničnost
preverjali, pa smo ugotovili, da
organizacije teh sredstev niti ni-
so posredovale. Pravim še en-
krat, da si s takšnimi govoricami
delamo veliko škodo, saj je bil
odziv za pomoč Halozam izred-
no velik, zaupanje ljudi tudi, za-
to posamezniki tega naj ne ruši-
jo, ker bomo s tem le škodovali
razvoju Haloz. Če že ne moremo
pomagati, potem vsaj ne škoduj-
mo.
Kakšna bo dolgoročna sanacija
Haloz in od kod bomo dobili de-
nar?
Haloze ne potrebujejo več sa-
nacije, ampak dolgoročni razvoj.
Pred dnevi je izvršni svet sklenil
pogodbo s koroško razvojno or-
ganizacijo RAZOR Ravne na
Koroškem za izdelavo dolgoro-
čnega razvojnega koncepta Ha-
loz. Del sredstev za izdelavo štu-
dije smo dobili iz republiških vi-
rov, del pa bomo zagotovili v ob-
čini. Zraven skupine Razor bo-
mo imenovali tudi delovno sku-
pino s posameznih področij v
občini. Želimo, da ne ostanemo
le pri izdelavi študije, ampak pri
njeni uresničitvi. Za posamezne
razvojne spremembe v Halozah
pa moramo pridobiti seveda lju-
di s tega območja, predvsem pa
sredstva ne le znotraj občine,
ampak republike. Ti programi
morajo najti mesto v planskih
dokumentih že za leto 1990,
predvsem pa v srednjeročnem
planu za obdobje 1991 — 1995,
kjer bo treba nerazvitim območ-
jem nameniti drugačno razvojno
politiko, pri čemer pa ne smemo
pri vlaganju zanemariti ekonom-
skih učinkov.
Spraševala:
M. Goznik
Evropa zdaj
Minulo soboto se je v Ljubljani
končal kongres slovenskih komuni-
stov. Da takšna, kot je bila. Zveza ko-
munistov ni in ne more biti zanimiva
ne za članstvo, kaj šele da bi ji pri-
sluhnili tudi zunaj nje. je pokazala že
konferenca med obema kongresoma.
11. kongres pa je, lahko bi rekli, ude-
janjil prenovo v svojem programskem
dokumentu Evropa zdaj.
Nobenega dvoma ni več, pa tudi
omahovanja ne: Zveza komunistov
Slovenije želi v Evropo, odreka se
monopolu oblasti, ne pa tudi boju za
oblast na volitvah prihodnje leto, a
kol ena od strank. Odločila se je za
enakopravnost lastnin, za napredek
slovenske in jugoslovanske družbe, za
človekove pravice in svoboščine.
Kongres slovenskih komunistov je
dokončno opravil s preteklostjo, za-
vedajoč se storjenih napak v tej prete-
klosti, zavedajoč se, da pot v Evropo
ni brez ovir; z njimi pa se bodo slo-
venski komunisti soočili že na 14.
kongresu Zveze komunistov Jugosla-
vije.
V svoji prenovi slovenski komunisti
nikogar ne ogrožajo, je v svoji uvodni
besedi poudaril Milan Kučan, v pro-
gramu pa se ne prepoznavajo zgolj
komunisti. Slovenski komunisti se za-
vedajo, da lahko na volitvah tudi iz-
gubijo, hkrati pa, da je prav pripra-
vljenost na demokratične volitve, pri
katerih obstaja tudi možnost poraza,
njihova zmaga.
Na kongresu so delegati sprejeli
nekaj resolucij: o preteklosti, o ekolo-
ški sanaciji Zasavja, o slovenskem po-
deželju, o Mariboru. Predsednik cen-
tralnega komiteja ZKS je postal dr.
Ciril Ribičič, sekretarka pa Sonja Lo-
kar.
Kongres je zavestno izzvenel v du-
hu programskega dokumenta, da smo
v Evropi, oziroma da bomo vanjo
prej ali slej prišli kot del Jugoslavije;
na to pot slovenski komunisti ne bo-
do nikogar silili, hkrati pa he dovolili,
da bi jim kdo to preprečil.
NaV
-pismo »od daleč«-
Komunistični RAJ v Romuniji, Albaniji in Jugo-
slaviji se ni sesul, kol bi pričakovali, pri čarki A.
Iem več pri črki R. Demokracija ni hotela upošteva-
ti abecede, toda vsi bomo prišli tako ali drugače na
vrsto, saj zgodovine ni mogoče prelisičiti. Romuni
so demokracijo plačali s krvjo in s tisočerimi žrtva-
mi. in preden bomo po zaporedju črk prišli na vr-
sto, bi se lahko kaj naučili in brez prelite krvi prišli
do resničnih demokratičnih sprememb v državi, ki
bi bila po meri vseh narodov in predvsem ljudi. Ju-
goslavija zaenkrat še ni pripravljena plačati cene.
ki jo zahteva vsaka reforma realnega socializma.
To so potrdila tudi vsa dogajanja okoli Markoviče-
vega programa gospodarske reforme, ki bi ga mo-
rali prejšnji teden sprejeti v kvazi zveznem parla-
mentu. To me skrbi, saj se poglabljamo v vedno
večjo inflacijo in vedno večjo krizo. Prek televizij-
skih ekranov ste lahko videli, kaj vse se je dogajalo
te dni v Romuniji: padec v dno krize, kije ljudje ni-
so več pripravljeni prenašati, je neusmiljen. Ceau-
sescu nikoli ne bi prišel na oblast, če mu tega ne bi
omogočile družbene razmere in predvsem realso-
cialistični .sistem, ki žal tudi v naši državi omogo-
ča, da na politično površje lahko priplavajo oseb-
nosti z izredno makiavelističnimi metodami vode-
nja politike oziroma z načeli: Sredstva opravičujejo
cilj. Takšne osebnosti je potrebno zatreti v kali, je
te dni dejal eden izmed priznanih komentatorjev.
Toda kaj ko za to mlahava birokracija nima moči.
opozicije oziroma kontrole pa ni. saj .so jo v petih
desetletjih dodobra zdesetkali ali pa uničili s politi-
čnimi procesi.
Naj se nekoliko vrnem k programu Markovičeve
vlade, po katerem naj bi že \ prvih šestih mesecih
prihodnejga leta dobiti bitko z inflacijo ter si pri-
pravili teren za demokratične spremembe in izhod
iz krize. Ta ni bil sprejet v bistveni točki, to je pri
šestmesečnem zamrznjenju osebnih dohodkov na
novembrski plači, brez prištete rasti življenjskih
stroškov v decembru oziroma okoli 50-odstotne inf-
lacije v decembru. Popravni izpit bodo delegati zve-
zne skupščine delali v tem tednu, toda mislim, da
bodo še enkrat padti pri izpitu iz radikalne, brezob-
zirne gospodarske reforme v Jugoslaviji. Če se na-
mreč nismo pripravljeni odreči delu osebnega do-
hodka. ki v mnogih kolektivih ni rezultat dela in
produktivnosti, od gospodarske reforme in zmanj-
šanja inflacije ter konvertibilnosti dinarja ne bo
nič. saj bi nam zopet zmanjkalo za okoti 4 milijar-
de dolarjev. Tujina je pripravljena plačati reformo
v Jugoslaviji, ne pa tudi lenobe. Brez zaprtja pip
primarne emisije, iz katere so prihajali svežnji de-
narja brez pokritja, ne bo uspeha.
Markovičev program, zaradi katerega seveda ni
potrebno padati v trans, ki pa je vrnil ljudem nek
optimizem, saj so v Beogradu, kjer hodim v trgovi-
no. na pošto, v avtobus, ljudje bili bolj prijazni, bi
verjetno uspel, če se v njegovo usodo ne bi vmešale
politične strukture, ki bi se jim zamajala tla pod
nogami in ki skoraj nikjer v Jugoslaviji niso legi-
timno izbrane na splošnih, .svobodnih volitvah. Ta-
ko pa lahko v mojem imenu ali, če hočete, v imenu
kogarkoli izmed vas odrečejo podporo žal edinemu
programu gospodarske reforme. Mislim, da bi lju-
dje, če bi jim nekdo program razložil — to je Mar-
kovič sicer storil v televizijskem nastopu — biti pri-
pravljeni sprejeti žrtve, saj lačnih ne bi bilo zaradi
okoti 400 milijonov dolarjev, namenjenih socialnim
programom in prestrukturiranju gospodarstva. Ali
veste, da je bil glavni pogajalec z vlado okoti plač
sindikat oziroma ljudje v zveznem predsedstvu sin-
dikata, ki jim ne bi zaupal, naj mi za ozimnico na-
bavijo svinjsko polovico, kaj šele da odločajo o uso-
di Jugoslavije? Nič nimam proti odlično organizi-
ranemu in sposobnemu profesionalnemu sindika-
tu, ki mora seveda braniti svoje pravice. Toda se-
danja sestava te organizacije tega ne omogoča in
mislim, da ni legitimni zastopnik delavstva. Vsaj
na zveznem nivoju s tako imenovanimi opozorilni-
mi štrajki spretno izrablja delavstvo kot orodje pro-
srbskih idej v zvezni skupščini in še marsikje drug-
je. Sicer pa ko bo ljudem po Jugoslaviji dovolj ma-
nipuliranja, si bodo monopol nad resnico vzeti v
svoje roke in sami razsoditi, komu bodo zaupati in
komu ne.
Ne vem, kaj naj vam še napišem. Samo to, kar
je tudi Ante Markovič predlagal novinarjem: Ku-
pujte devize na črnem trgu, saj so cenejše od urad-
nega tečaja. Glede tega tedna je težko napovedati,.
kaj se bo dogajalo v Beogradu, kjer so vse leto zah-
tevati zmanjšanje inflacije in paket ukrepov, ko pa
so ukrepi prišli, jih žal nočejo sprejeti. Celoten od-
nos do Markovičevega programa, če se izognem
vulgarnemu besednjaku, niti ni podoben ljubezni,
ki jo je Alfred Hitchcock primerjal s partijo kart.
kjer vsi goljufajo: moški, da bi dobili, ženske pa.
da ne bi izgubile. Pri programu bi radi vsi dohiti,
nič pa izgubiti.
Ker je božič že minil, vam žetim srečno novo le-
to.
Vladimir Vodu.šek
Dvignimo kozarce,
polnoč je
Vprašanje je le, čemu nazdraviti. Staremu letu, da se je vse kon-
čalo, kakor se je, ali novemu letu, ki naj bi — zdaj pa zares (če ne bo-
mo poiskali kakšne zakonske luknje) — opravilo z inflacijo? Roko na
srce; ni vzroka nazdravljati minulemu, še manj pa novemu letu.
Kdo je kdo, predvsem pa kdo je strokovnjak, se bo pokazalo v
časih, ki so pred nami. Veliko onih, ki so prišli »s politično podporo«,
bo moralo oditi. Preobrat seveda ne bo prišel čez noč, še posebej v
ptujski občini, kjer imajo poleg župana še nekateri prekleto debelo
kožo in jih ni mogoče spraviti s stola, tudi v imenu znanja in sposob-
nosti ne. Zaenkrat še ne. V bližnji prihodnosti pa bo z njimi opravil
trg, kljub temu da so si nekateri direktorji v samoupravne akte zapisa-
li »čuda« pooblastil.
Nazdravimo! Vino je (še res?) brez vode, ki nam jo je »civilizaci-
ja« v letošnjem poletju odrekla. Čistilna naprava pa »deluje«; po ko-
liko letih? Kmalu boste lahko prespali v Zlatem noju, brez tujega ka-
pitala. Nakupujete lahko v duty free shopu, ob nedeljah pa tudi v pri-
vatnih trgovinah, seveda. Ne boste več v »nemilosti«, če se boste pri-
družili socialdemokratom ali kmečki zvezi ali zelenim. Z rdečo knjiži-
co pa lahko poslej stopite v cerkev skozi glavna vrata.
Jasni se, kljub temu da na »položajih« sedijo (še) »stari« funk-
cionarji. Življenju pač ni mogoče v nedogled zoprvati. Življenje samo
po sebi je nujnost, z notranjo in zunanjo enotnostjo, obzirnostjo ...
Vse drugo smo le ljudje. Dobri, slabi, neučakani, oblastni ... in ven-
dar spet samo ljudje. Bomo vsaj ob zvenu čaš opolnoči nazdravili člo-
večnosti?
Ali je tudi to
praznovanje božiča?
če prelistavamo Delo 24. decembra s kino sporedi po Sloveniji, do-
bimo dokaj zanimivo sliko: večidel praznično naravnani programi. To je
čas božične noči, simbola, ki ga pač razlagamo bodisi z verskega vidika,
kulturnega, evropskega ali civilizacijskega, in če vemo, da je to postal v
Sloveniji nedelavni dan, torej praznik, je težko spraviti v ta okvir predsta-
vo trde erotike (včasih smo temu po domače rekli pornografija), kar bi bi-
lo precej hudo. Je to morda v duhu pluralizma ali tržne usmerjenosti ali
dobička za vsako ceno? Je v duhu pluralizma, da na božično noč, ki je tu-
di simbol materinstva, nečesa lepega, otroškega, vidimo na vsakem
vogalu pano z vsiljivimi in seksualno bolnimi prizori (naslov filma, ki ga
je ptujski kino predstavljal za ob 22. uri, je Debitant u kuči ljubavi; na-
slov je srbski)? To pa je le višek primitivizma, ignoranca plemenitega,
strpnega. In ob prošnji, da bi vzeli s sporeda ali ga prestavili, sem jaz (pi-
sec tega sestavka) perfiden, izsiljen itd. Ali res? Zanimalo bi me mnenje
drugih bralcev.
J. Emeršič
Prireditve ob prazniku občine Slovenska Bistrica
V	okviru praznovanj praznika občine Slovenska Bistri-
ca bo tekla vrsta kulturnih, telesnokultumih in drugih pri-
reditev, ki bodo na sporedu ves januar 1990.
Osrednja je brez dvoma slavnostoa akademija, ki bo v
nedeljo, 7. januarja, ob 18. uri v športni dvorani Slovenska
Bistrica. Doslej so osrednje prireditve, posvečene občin-
skemu prazniku s svojo kvaliteto pritegnile širok krog
obiskovalcev, zato se je tokrat odbor za pripravo in izved-
bo praznovanja odločil, naj bo osrednja prireditev v špor-
tni dvorani, da se je lahko udeleži kar največ občanov.
V	uvodnem delu bo slavnostni govor in podelitev druž-
benih priznanj, v nadaljevanju pa bogat kulturni program.
Solisti, zborov in orkester ter balet SNG iz Maribora, aka-
demski pevski zbor Boris Kraigher ter mladinski pevski
zbor iz Maribora bodo izvedli delo Carla Ortia cakMi-
NE BURANA.
Na dan praznika, 8. januarja, pa bo ob 9. uri dopoldan
najprej sprejem preživelih borcev in svojcev padlih bor-
cev pohorskega bataljona v hotelu Planina Slovenska bi-
strica, ob 12. uri pa bo slovesnost na prizorišču poslednje
borbe bataljona Pri treh žebljih.
V	domu kulture v Slovenski Bistrici pa bo ta dan za
najmlajše lutkovna predstava.
V	torek in sredo bodo potekala razna športna tekmova-
nja, v petek, 12. januarja, bo slovesna otvoritev novega
poslopja postaje milice v Slovenski Bistrici, zvečer pa se
bo v prostorih osnovne šole Kebelj na Pohorju z mono-
dramo Jes sn Vodovnikov Jurij predstavil Marko Cvahte.
Vida Topolovec
4 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
28. december 1989 - TEDNIK
»Zadnjemu dnevu v letu pra-
vijo (...) trdi Slovenci staro leto,
a ne »Silvestrov dan ali večer«,
tako je pribil I. Navratil I. 1886,«
nam piše Niko Kuret v obnovlje-
ni izdaji svoje knjige Praznično
leto Slovencev i Družina, Ljublja-
na 1989). To velja na splošno še
danes. Večer je »drugi sveti ve-
čer«, čeprav se je zanj ustalilo
ime »Silvestrov večer«. S tem so
mišljene predvsem vesele in za-
bavne ure pred polnočjo, kot jih
želimo prebiti ob slovesu od sta-
rega leta.
Če dobre volje !■ sit stopiš v so-
vo leto, boš tak vse leto.
Za potrditev tega reka preidi-
mo k nasvetom o izboru in pri-
pravi kulinaričnih dobrot na sil-
vestrovo, seveda če bomo preži-
veli ta večer doma. Pripravimo
praznično mizo (Tednik št. 47) in
prostor primemo okrasimo (po-
dobno kot za božič — Tednik št.
48). Silvestrovanje je že po nara-
vi veselo in razigrano, zato lahko
uporabimo za pripravb prazni-
čne mize bolj vesele in razigrane
barve. Dekletom, ženam in mate-
ram, na katerih ramenih običaj-
no leži vsa priprava praznovanja,
ponujam, da letošnjo praznično
večerjo pripravijo malo drugače,
tako da bodo tudi same lahko
sodelovale pri veselju in zabavi,
ne pa da bodo tudi zadnji dan le-
ta preživele v kuhinjah.
Predlagam vam, da pripravite
hladni silvestrski bife. To pome-
ni, da posebno mizo obložimo z
lepo okrašenimi jedrni na krožni-
kih ali ploščah — od narezkov
do mesnih jedi, različnih solat in
sladic. Gostje pa si sami izbirajo
jedi z bifejske mize. Jedi lahko
pripravimo že prej. Paziti mora-
mo, da jih dekorativno zlagamo
na plošče in primemo krasimo.
Pri izbiri, pripravi in dekoraciji
lahko pustite svoji domišljiji pro-
sto pot. Za vašo lažjo odločitev
in srečen korak v novo leto 1990
vam za pripravo bifeja predla-
gam naslednje jedi:
UVODNE JEDI:
kraški pršut z olivami in ovčjim
sirom, tatarski biftek, perotnin-
ska mesna solata — pipi;
GLAVNE JEDI:
pečena domača kokoš, nadevana
mrežna pečenka (glej Tednik št.
48, 14. 12. 89);
SOLATE:
krompirjeva majonezna solata.
francoska solata, solata iz rdeče-
ga zelja z grozdjem, figami in
mandeljni
SLADICE:
drobno pecivo, novoletna bovla,
medena orehova potica (glej
Tednik št. 48, 14. 12. 89), slano
pecivo.
Izbor jedi naj bo pester, ven-
dar pri količinah ne pretiravaj-
mo. Jedi pripravimo toliko, da
pride na osebo od vseh uvodnih
jedi skupaj 1 porcija na osebo,
prav tako tudi od glavnih ter
drugih jedi.
TATARSKI BIFTEK
Pripravite ga lahko prej, lahko
pa se potrudite in ga zmešate
pred svojimi gosti. Na mizici ali
na večjem pladnju si pripravite v
manjših skodelicah (najboljše so
steklene) vse sestavine in na
krožniku meso, stekleno skledo
(lahko tudi jušni krožnik) ter je-
dilno vilico in žlico za mešanje.
Če se boste točno držali normati-
va, boste zmešali zelo dober bif-
tek, ne da ga med mešanjem po-
skušate. Po tem receptu je mešal
tatarski biftek pred gostom na
gostinsko-turističnem zboru v
Rogaški Slatini 23. novembra le-
tos Ivan Čuš, natakar iz restavra-
cije Ribič v Huju. V skupnem se-
števku za pripravo pogrinjka in
mešanja bifteka je dosegel odli-
čno uvrstitev in prejel srebrno
kolajno z diplomo.
V skledo vlijemo najprej cca
2 cl belega olja, dodamo rume-
njak in kratek čas mešamo, da se
prične gostiti. Nato dodajajmo
po vrstnem redu začimbe in me-
so (za mero uporabimo žličko za
kavo espresso):
2 žlički soli
I žličko popra
1/4 žličke kumine (mlete)
1	žličko mlete paprike
2	žlički limoninega soka
4 žličke nasekljane čebule
3	žličke nasekljanih kumaric
1	žličko nasekljanih kaper
1/2 žličke nasek. sardelnih file-
tov
1/4 žličke nasek. feferonov
4	žličke gorčice
2	kapljici tabasca (specialna
omaka iz posebnih, ostrih rdečih
paprik)
1 brizg konjaka (cca I cl)
Premešamo in dodamo 16 dag
nastrgane in drobno sesekljane
junačje pljučne. Elegantno, z
umirjenimi gibi ga mešamo toli-
Novoletno praznovanje
ko časa, da se prične ločevati od
posode. Oblikujemo kepo in jo
položimo na krožnik, katerega
smo že prej okrasili z masleno
rožico in zelenim petršiljem.
Oblikujemo biftek in ga ponudi-
mo s prepečencem.
PERUTNINSKA MESNA SO-
LATA - PIPI (za štiri osebe):
Meso narežemo na rezine,
mandarine razdelimo na krhlje,
grah skuhamo v slanem kropu,
ananas pa narežemo na manjše
koščke. Iz ketchupa, smetane,
konjaka, sojine omake in limoni-
nega soka zmešamo solatni pre-
liv, ga začinimo s curryjem, ing-
verjem, soljo, medom in poprom.
Vse sestavine stresemo v skle-
do, jih premešamo, prelijemo z
omako in pustimo, da se sestavi-
ne prepojijo. Preden solato po-
nudimo, jo potresemo z naseklja-
nimi orehi ali arašidi.
Naredili smo jo iz:
10 dag pečenega piščančjega me-
sa
6 mandarin
20 dag graha
2 kolobarčkov ananasa
2 čajnih žličk paradižnikovega
ketchupa
1	del kisle smetane
2	žlic konjaka
3	žlic sojine omake
soka 1 limone
1 čajne žličke curr>ja
1 čajne žličke medu
popra, soli
1	ščepca ingverja
2	žlic orehov
NOVOLETNA BOVLA (iz ana
nasa)
Ananas, svež ali pa iz konzer-
ve, zrežemo na majhne kocke,
polijemo z dvema kozarcema be-
lega vina, kozarcem konjaka in
ga pustimo namakati eno uro.
Medtem raztopimo v malo vode
sladkor, ga prekuhamo in ohla-
dimo. Izreden bovlo postrežemo,
dodamo namočeni ananas v do-
bro ohlajeno stekleno posodo za
bovlo, prilijemo preostalo ohla-
jeno vino, prekuhan sladkor in
steklenico ohlajenega penečega
vina.
Za pripravo smo porabili:
I pločevinko ananasa
5 dag sladkorja
I del konjaka
1 I belega vina
I I penečega vina
Na novoletni dan, po »napor-
ni noči«, se nam bo prilegla do-
bra domača kisla juha. Mimogre-
de naj omenim, da zelo pomaga-
ta pri zdravljenju mačka stari do-
mači zdravili: voda, ki nastaja
pri kisanju zelja (zeljevka), in
sok od rdeče pese.
V	novem 1990 letu vam želim,
da hi se vam izpolnilo vse, kar si
sami želite, predvsem pa zdravja,
razumevanja, ljubefzni in miru.
V	naslednji številki Tednika
I L januarja boste lahko spoznali
nekaj novih receptov za pripravo
cenejših jedi iz časa naših babic.
Vaš Dušan Bombek
V vrtu
Izteka se koledarsko, s tem pa tudi vrti-
čkarjevo leto. Vsem nam, ki imamo opravka
z naravo in urejanjem okolja, narava tako
popestri vsak dan, da kar verjeti ne moremo,
da seje leto spet izteklo. Narava med letom v
vsakem letnem času posebej poskrbi za toli-
ko prijetnih doživetij, pa tudi presenečenj, da
nam že to daje občutek pestrosti in krajšega
časa. Živeti z naravo, se rekreirati z ureja-
njem zelenega okolja in nego pa čeprav še ta-
ko majhnega vrtička lahko imamo za privile-
gij v primerjavi s tistimi, ki te možnosti nima-
jo.
Med letom, ki ga s stališča vrtičkarstva in
zelenega bivalnega okolja ocenjujemo za
povprečno »letino«, smo se redno tedensko
srečevali z nasveti in izmenjavo izkušenj pri
opravilih v vrtu. Če smo z nasveti imeli kaj
koristi in zadovoljstva, predvsem pa če je to
bil tudi prispevek k lepšemu in prijaznejšemu
videzu našega zelenega okolja, je namen teh
prispevkov dosežen.
Naš Radio in Tednik sta pred tedni pri
svojih poslušalcih in bralcih izvedla anketo,
v kateri med drugim povprašujeta, kakšno
vsebino si_ želijo v lokalnih informativnih
sredstvih. Želite si več neposrednih odgovo-
rov na postavljena vprašanja. Med nasvete bi
vključili pisno svetovalnico, v kateri bi odgo-
varjali na pisna vprašanja. Takšna oblika sve-
tovanja je praktična za tista področja, ki jih
ni mogoče pomniti in jih običajno preslišimo.
V anketi je bila dana pobuda in izražena že-
lja, da k nasvetom za opravila v sadnem, ze-
lenjavnem in okrasnem vrtu uvrstimo še na-
svete za nego lončnic. To željo je mogoče
uresničiti, saj ima tudi področje lončnic, ki
cvetijo in zelenijo v stanovanju, pri svojem
razvoju in rasti mnoge skrivnosti in čare, pa
tudi presenečanja in razočaranja, ki jih lepše
doživljamo, pa tudi lažje odpravljamo, če
imamo ustrezno strokovno znanje in se vklju-
čujemo v izmenjavo izkušenj.
Sicer pa — kaj bi lahko na splošno dejali o
lončnicah? Če vrtnarjenje in urejanje zelene-
ga okolja ni omogočeno vsakomur, pa to
omogočajo lončnice, saj zanje ni potrebno
posebej dosti prostora niti niso potrebna veli-
ka sredstva, zadostuje le nekaj dobre volje in
ljubezni. Kaj pusto in dolgočasno je stanova-
nje, če ne najdeš v njem zelene rastline. V do-
movih, ki jih krasijo cvetlice lončnice, se za-
gotovo srečujemo z zadovoljnim in veselim
življenjem, saj ljubezen do cvetlic v domu iz-
kazuje tudi ljubezen do bližnjega.
Prezimovanje sobnih rastlin je brez dvoma
eno zahtevnejših opravil v domačem cvetli-
čarstvu. Izbor lončnic je izredno dolgo selek-
cijsko delo žlahtniteljev okrasnih rastlin z
vseh celin in podnebnih razmer sveta. Od tod
izhajajo tudi različne zahteve v stanovanju. O
tem, kako bomo prezimili svoje varovanke,
moramo misliti že takrat, ko jih nabavljamo.
Izbor sobnih rastlin je velik, zato si bo vsak
gojitelj lahko izbral najprimernejše, ob kate-
rih ne bo pozimi v zadregi, kje in kako bodo
prezimile.
Sobnim rastlinam moramo za prezimova-
nje zagotoviti toploto, svetlobo, vlago in
zrak.
TOPLOTA
Vse rastline ne prenesejo enake zimske
temperature. Rastline, ki izvirajo iz toplih
krajev, tudi pozimi potrebujejo primemo to-
ploto, tiste pa, ki izvirajo iz krajev z zmerno
klimo, pa vzdrže pri nizkih temperaturah. V
stanovanju ločimo po toploti troje vrst pro-
storov:
— hladne prostore z 2 do 6° C. To so
predvsem stopnišča in hodniki, če so svetli in
v niih ni nreveč. nreniha Icipr nrprimliain-
aspidistra, avkuba, agava, ciklame, citronov-
ci, lovor, oleander, pelargonije, rožmarin.
—	srednje tople prostore s 6 do 10° C. To
so nekurjeni prostori, ki jih od časa do časa
ogrevamo posredno z dovajanjem zraka iz
kurjenih prostorov. Tu prezimijo: asparagus,
aralija, azaleja, klivija, sobna lipa.
—	topli — karjeai prostor nad 15° C, ka-
mor sodijo najobčutljivejše, povečini tropske
rastline lončnice: bromelija, fikusi, filoden-
drom, kala, praprot, sanseverija in vodenke.
SVETLOBA
V kratkih in temačnih zimskih dneh jo ve-
čina rastlin bolj pogreša kot toploto. Občut-
ljivejše rastline, posebno rastline z mehkimi
sočnimi listi namestimo na notranje okenske
police ali čim bližje oknom, a čim dlje od pe-
či in radiatorjev.
VLAGA
Zalivanje je zelo važno zimsko opravilo.
Pozimi večina rastlin počiva in zato vode
skoraj ne potrebuje, toda v nobenem primeru
ne smemo dopustiti, da bi se izsušila korenin-
ska grada. Zadostuje, če je prst le toliko vla-
žna, da se rastlina ohrani pri življenju, sicer
pa zalivamo le strogo f>o potrebi posameznih
lončnic.
ZRAČENJE
Zračenje je enako pomembno kot zaliva-
nje. V zaprtih in zatohlih prostorih lončnice
propadejo. Pri zračenju moramo biti izredno
previdni, saj pri trenutnem puščanju hladne-
ga zunanjega zraka rastline prehladimo ali
pa nam pozebejo. Rastline pred hladnim zra-
kom zaščitimo pri zračenju s polivinilastim
cvetličnim klobukom, še bolje pa je posredno
zračenje skozi sosedne prostore.
Miran Glušič, ing. agr.
EPIDEMIJA KOZ
NA SILVESTROVO PRED STiRIDESETIMI LETI
Močna odjuga je sredi decembra pobrala še zadnji sneg, kije zapa-
del konec novembra. V nedeljo. 18. decembra, so bile na območju mari-
borske oblasti volitve v osnovne upravne enote, to je krajevne in mestne
ljudske odbore. Na drugih območjih Slovenije so bile volitve že 11. de-
cembra. Na dan volitev je bilo vreme oblačno, poti razmočene in blatne.
Te volitve so bile ene najslabših po vojni na našem območju, zato podrob-
neje o tem enkrat pozneje.
Naslednjo nedeljo. 25. decembra, je bil božič, vreme lepo in .sončno.
V partijske celice na ObLO v Mariboru je prišla direktiva, da za člane
K P ta da ne sme biti dela prost, čeprav je nedelja. Prek sindikata so or-
ganizirali delovno akcijo — sečnjo lesa na Pohorju za oskrbo članov .sin-
dikata s kurivom. Mirku, načelniku za zadružništvo, ni dišalo delo v goz-
du. zlasti še. ker je imel težave z zdravjem. Pridružil sem se mu z izgovo-
rom na poškodovano roko. Da pa ne bi ostala v celici »črni ovci«, sva
obljubila, da bova to nedeljo delala v pisarni, saj .smo bili na mnogih po-
dročjih v zaostanku. S tem se je strinjal poverjenik in morala se je tudi
sekretarka celice, saj med umskim in fizičnim delom nismo smeli delati
razlike. To je bil takrat nekoliko »malomeščan.sko stali.šče«, vendar je
prevladalo. Mnogi partijski fiinkcionarji pa so takrat dajali izključno
prednost fizičnemu delu. Tudi profesorje in inženirje so bolj ocenjevali po
tem, kolikokrat so se udeležili udarniškega dela, kako so vihteli lopato,
kot pa po tem. kaj so naredili v svojem poklicu.
Lepi dnevi so se nadaljevali tudi proti novemu letu. Na tiste kmete,
ki še niso izpolnili itbvezne oddaje prašičev in masti, je bil posebno mo-
čan pritisk, saj bi morah do konca leta plan izpolniti. V glavah polpisme-
nih birokratov bi se moral ciklus pitanja prilagoditi koledarju. Polprole-
tarci in sploh ljudje v primestnih okoljih so skrivoma redili po enega ali
dva manjša prašiča za lastno oskrbo. Večinoma teh svinj niso imeli prija-
vljenih. Proti koncu leta se je razširila vest, enako v Mariboru kot v A^u-
ju. da se pripravlja akcija odvzema vseh teh prašičev in jih bodo vključili
v družbeno preskrbo.
'Zaradi teh govoric so taki »črni rejci* začeli pred prazniki na hitro
klati svoje »pujceke«, čeprav so bili nekateri še mršavci v polnem pomenu
besede. Delo so navadno opravljati »vaški mesarji«, v glavnem ponoči;
hodili so od hiše do hiše in opravljeno delo dobiti plačano v »naturati-
jah«. Glavni problem je bil v tem. ker je v trgovinah povsod zmanjkalo
soli. saj »garantirana plan.ska preskrba« ni načrtovala tako nenadnega
skoka potrošnje soli. Terenski aktivisti so ob tem škodoželjno govoriti:
»Prav jim je. zakaj pa nasedajo reakciji!«
Na Silvestrovo. bila je sobota, sem bil .službeno v poljčanskem okra-
ju. Drago iz OZKZ me je povabil, da sva popoldne obiskala zadružno
ekonomijo Šmartno na Pohorju. Po naključju je tja peljal kamion z živiti
za brigadirje, ki so bili na sečnji lesa. Kolesi sva naložila na kamion in si
na njem našla tudi primerni mesti, v kabini namreč ni bilo prostora. Dra-
go je bil blizu Šmartnega doma.
Predsednik KZ. mož srednjih let, nama je razkazal vzorno urejeno
zadružno ekonomijo, kije bila usmerjena v živinorejo. Bil je razgledan,
preudaren in je resnično živel s krajem. Poleg živinoreje in gozdarstva je
videl perspektivo razvoja tudi v turizmu. Močno je obžaloval, da je bila
malo pred osvoboditvijo zažgana lepa turistična postojanka v bližini. Ker
me je to zanimalo, sije vzel toliko ča.sa. da je šel z mano na kraj, kjer je
bila ta postojanka, čeprav je imel še obveznosti s pripravo na veselico.
Nizko grmovje in dračje je že močno preraslo prostor, kjer so nekoč
stale lične lesene zgradbe, v katerih je pred vojno »gospoda uživala«. Tu
in tam so se še videti betonski temelji, tam, kjer je bila nekoč kuhinja, je
iz zemlje štrlelo še nekaj ostankov vodovodnih cevi. Predsednik je upal.
da bodo vse to čez nekaj let obnoviti in da bodo sem prihajali na oddih
delavci. Tam v bližini je bila tudi partizanska bolnišnica Jesen.
Drago me je pregovoril, da sem ostal na veselici. On, kije imel tam
dekle, je bil večinoma na plesišču, jaz sem pa nekaj časa sameval, potem
pa se vključil v besedovanje z možaki ob mizi.
Obraz enega od kmetov se mi je zdel nekako znan, tudi on me je
zvedavo opazoval. Ko se je predstavil, sem se .spomnil. To je bil vendar
Vinko, kmetijski referent, kije od jeseni 1944 partizanil na območju gor-
njih Haloz.
Spomnila sva se najinega srečanja na dan starega leta zvečer na-
tanko pred petimi leti. Bilo je mrzlo in pokrajino je pokrival visok, sveže
zapadli sneg. Kmalu .sva bila sredi živahnega razgovora ne o .spominih,
temveč o današnjem času.
Vinko je bil zelo kritičen do tega. kar se danes dogaja s kmetom.
Kot bivši partizan sije upal marsikaj povedati javno, o čemer so drugi le
šepetati. Njegovi znanci pri omizju so mu pritrjevati in mu s kozarci na-
zdravljati. Moral sem mu sicer oporekati, vendar blago in taktično, nekaj
pa tudi pritrditi, da ne hi preveč izzival že precej razgretih duhov.
»Vidim, da nisi tako vnet za te zadruge, kot se delaš. Govoriš to, kar
si se naučil v tečajih, to je sedaj tudi tvoja služba, s srcem pa nisi z njimi.
Ati nimam prav?«
S temi he.sedami me je Vinko postavil ob zid. Nisem vedel, ati resno
misli tako ati pa je morda le provokator. Priznal sem. da s srcem morda
res nisem za zadružništvo, sem pa z razumom. Treba se je vživeti v da-
našnji čas. premagati stare nazore. Vsak kmet ho prej ati slej moral spo-
znati. da je zadružništvo najboljši sistem za pravičnejšo ureditev življenja
na vasi. Poglejte: ko preorjemo ledino, je prvo leto še slab pridelek, drugo
leto je že boljši in .šele tretje leto nam začne polno vračati vloženi trud.
Tako je tudi z zadrugami, sem jim poskuša! dopovedovati.
»Ni res. prav obratno! Prvo leto malo. drugo leto še manj. tretje leto
pa nič. Vsi hi pocrkali. če hi biti odvisni od zadrug. Ati ne vidiš, kako se
dela v zadrugah? Zaradi tega pa je treba terorizirati hr^ta, ropati in
pleniti po njegovih dvoriščih in shrambah,« se je vse bolj razvnemal Vin-
ko in nadaljeval:
»Vsak dan smo bolj revni. Poglej samo po trgovinah. Skoraj prazne
so. potem pa še tisti napisi: Vrečke prinesite s seboj, drugače ne boste po-
strežem. Torej papirja za navadne škmiclje ni več, ker ves papir porabite
v pisarnah za okrožnice in plane___*
»Saj si se tudi ti boril za ta sistem!« ga je opomnil eden iz omizja.
»Da, boril, a boril za svobodo slovenskega naroda, boril za to. da
bo lahko kmet svobodno delal, da ho rezultate svojega dela tudi dobil po-
šteno plačano.«
Še je govoril o svojih bridkih izkušnjah po vojni, ko je bil aktivist,
tudi funkcionar na okraju v Slovenski Bistrici, potem so okraj ukinili,
njega pa odpustiti. Prevzel je očetovo posestvo, na njem bo tudi ostal, če-
prav hi lahko bil na kakem vodilnem položaju, pa je odklonil, ker noče
delati proti svojemu notranjemu prepričanju.
Povedal je še. da je bil danes dopoldne v Slovenski Bistrici. Povsod
tiste bedaste zadružne parole, ki človeka izzivajo s panojev čez ceste, se
mu režijo iz izložbenih oken. Še v gostilni ga je podkuril napis: »Vino za-
družniku. kislo vodo privatniku!«
Res je bilo vse, kar je govoril Vinko o raznih parolah, toda večina
ljudi se za to ni zmenila, hodili so mimo njih. kot da jih ne vidijo.
Še bi se bila razvnemala razprava o tej vroči temi. ki smo jo imeti
sredi vesetičnega trušča, če tega trušča ne bi bil prekinil že omenjeni
pred.sednik. Iztekati so se zadnji trenutki starega leta. zato je bilo ljudi
treba pripraviti na »velik skok v drugo poLivico dvajsetega stoletja«.
Predsednik je imel prisrčen nagovor o prehojeni poti. uspehih, ki smo jih
dosegli, in o težki poti. ki je še pred nami pri gradnji socializma. Posebno
nas skrbi kopičenje vojaških enot na naših vzhodnih mejah, zaradi česar
se tudi med našimi ljudmi pojavlja vojna psihoza.
»... Toda vzdržati bomo. moramo vzdržati v tej herojski borbi za
zmago resnice in pravice v svetu. Zato, tovariši, je vredno živeti, vredno
pa je tudi umreti, če bo treba!« je ponovil besede iz enega nedavnih
Titovih govorov in izrekel toplo željo, da za ideje socializma ne bi bilo
treba več nikoli umirati, temveč bi ga z delom in pametjo v miru gradili.
O tem sva z Vinkom modrovala še rso pot od Šmartnega do Bistri-
ce. ki sva jo. kmalu po polnoči v novem letu 1950. prevozila na kolesih.
Da ne bi uničila zavor, .sva si - po Vinkovem nasvetu in praksi domači-
nov — na kolesi pripela smrekovi veji in ju vlekla za .sabo — korajžno v
drugo polovico dvajsetega stoletja!
Prihodajič: V TEČAJI ZA HSANČSE PLANERJE
TEDNIK - december 1989
NAŠI KRAJI iN LJUDJE - 5
»Trkamo na vrata slovenskega
parlamenta«
»člani Kmečke zveze in naši somišljeniki nad-
vse pozorno spremljamo vsa dogajanja v pripra-
vah na volitve v prvi polovici prihodnjega leta. V
predvolilni kampanji in na voliščih se bomo poja-
vili skupaj z drugimi alternativnimi zvezami. Kan-
didate za občinske, republiško in zvezno skupšči-
no bomo iskali skupaj in tako močni in odločni
nastopili pred slovensko javnostjo.«
Kljub združitvi v slovensko demokratično opozici-
jo pa ostaja Kmečka zveza samostojna stranka?
Žampa: »Ne moremo in ne smemo drugače! Mi
smo stanovska ~ kmečka organizacija, če pa ho-
čemo doseči svoje cilje, se moramo ukvarjati tudi s
politiko. V parlament lahko pridemo skupaj z dru-
gimi alternativnimi strankami. Za svoje kandidate
bomo izbrali tiste ugledne posameznike, ki bodo
za uresničitev naših ciljev, vendar ne samo naših,
pač pa vseh naprednih družbenih ciljev. V opozici-
ji ne vidimo samo enih - svojih interesov. Nam
so pomembni cilji vsega slovenskega naroda,
predvsem pa delavskega razreda, ki mu je potreb-
no v prvi vrsti zagotoviti boljše življenje. Seveda
pa podpiramo napredne intelektualce, podjetnike;
vsi skupaj si moramo deliti dobro in slabo.«
Kmetje, združeni v Kmečki zvezi, torej niste sami
sebi dovolj in ne predstavljate zaprte stanovske or-
ganizacije?
Žampa: »Nikakor ne! Kmetov nas je v Sloveniji
že zelo malo. Smo pa seveda pomemben del njene-
ga prebivalstva. Smo pa poklicani in odgovorni za
čuvanje narave in vseh njenih bogastev, v precejš-
nji meri tudi za blagostanje naroda. Te tri po-
membne funkcije pa lahko opravljamo le z roko v
roki s slehernim Slovencem.«
Volitve bodo zadnje dejanje boja za oblast. Kak-
šne so vaše možnosti v tem boju?
Žampa: »Mi imamo kar realne ocene stanja,
upamo, da bo čas naša predvidevanja potrdil. Sku-
paj z vsemi alternativnimi skupinami računamo na
dvajset, morda celo trideset odstotkov glasov v
parlamentu. To bi že bila krepka opozicija in nad-
vse učinkovita kontrola vlade. Sicer pa menim, da
si na vladi takrat, kadar si v močni opoziciji!«
Z razmerami v naši državi niste zadovoljni, to vas
je tudi vzpodbudilo k združevanju v stranko in k že-
lji po oblasti. Kako si zamišljate prihodnost?
Zampa: »Prihodnost bo prinesla velike spre-
membe. Toda te ne smejo biti nagle, prenagljene.
Vse moramo dobro preučiti in se z našimi dejanji
približati Evropi. Spremembe bodo gotovo trajale
nekaj let, saj hitre spremembe še nikoli niso bile
dobre. Prva pa je seveda socialna varnost ljudi; mi
kmetje dajemo še poseben poudarek ponovni uve-
ljavitvi slovenske družine.«
Kako kmetje sprejemate Markovičeve ukrepe?
Žampa: »Vse, kar se sedaj dogaja, zaenkrat po-
slušamo, saj ocene še ne moremo dati. Ko bomo
imeli vse karte na mizi, bomo skupaj s stroko za-
devo proučili. Vse, kar je dobrega, odločno podpi-
ramo!«	~ J Bračič
Pri mleku
zaenkrat
po starem
Kmečka zveza zahteva v pri-
hodnje pri oskrbi s hrano čim-
manj posrednikov. Njihove prve
zahteve se tako nanašajo na ne-
posredno sodelovanje kmetov —
proizvajalcev mleka in mlekarne,
torej brez posredništva organiza-
torja proizvodnje (Kmetijske za-
druge).
Pred dnevi se je sestal koordi-
nacijski odbor za proizvodnjo in
predelavo mleka pri ptujski mle-
karni; sestavljajo ga predstavniki
kmetov, zadrug. Obdravskega za-
voda in mlekarne. Med drugim
so ugotovili, da tržna prireja mle-
ka pada; vzrok je v delni preu-
smeritvi kmetij v prašičerejo,
zmanjšanju števila krav, po svoje
pa na to vpliva tudi odkupna ce-
na. Tako so se dogovorili, da je
realno načrtovati prirejo mleka v
prihodnjem letu v letos doseže-
nem obsegu.
Glede prenosa organizacije
proizvodnje na mlekarno in se-
lekcijske kontrole na Obdravski
zavod za veterinarstvo in živino-
rejo so menili, da za to še niso iz-
polnjeni pogoji, tudi izračuni ne
kažejo na prednost take organizi-
ranosti. Tako zaenkrat ostaja vse
po starem: mlekarna sklene po-
godbe z vsemi organizatorji, v
pogodbah pa je določilo o trime-
sečnem odpovednem roku, če bi
med letom prišlo do bistvenih
novosti v katerem.koli členu mle-
čne verige — od kmeta do trgovi-
ne.
JB
, V PRIČAKOVANJU PTUJSKIH SPOMIADANSKIH VOLITEV
Koga bomo volili?
Tedniku seveda Janez Belšak, predsednik občinske konference So-
cialistične zveze, nikakor ne bi mogel očitati tega, kar Jože Smole očita
Delu in RTV Ljubljana. Predvsem Delu, češ da preveliko prostora od-
merja drugim političnim zvezam in strankam. Mi tega zaenkrat še ni-
smo počeli. vedno bi lahko na naših straneh našli predvsem zapise o
Zvezi komunistov. Zvezi združenj borcev in uradnih sindikatih. Le obča-
sno se pojavijo zapisi o novih zvezah, neodvisnih sindikatih in alternativ-
nih skupinah.
S tem zapisom pričenjamo temeljitejši prikaz političnih opredelitev
in simpatij Ptujčanov, Ormožanov in Slovenjebistričanpv. Za začetek
bomo predstavili nekaj novo nastalih zvez in tistih, ki so v nastajanju,
načrtujemo pa tudi, da bomo s kakšno majhno anketo potipali tudi vas,
spoštovane bralke in bralci.
NOVE POLITIČNE SILE
O obstoječih družbenopolitičnih organizacijah torej ne bomo pi-
sali. Le to, da so tako Zveza komunistov kakor Socialistična zveza in
Zveza socialistične mladine svoje poglede že nekoliko modernizirale
in zdi se, da obstajajo jedra, ki bodo najbrž oblikovala kandidatne li-
ste za hitro bližajoče se spomladanske občinske volitve. Komunisti
imajo novo vodstvo. Socialistična zveza včlanjuje svoje privržence po
krajevnih skupnostih. Mladinci pa so zaenkrat še nekako tihi.
Poleg teh so pravzaprav doslej ptujski javnosti svoje poglede
predstavili predvsem vodja ptujske podružnice Slovenske kmečke zveze
in občinske Zveze slovenske kmečke mladine. Slednji sta predvsem lani
v jeseni, ob vinski aferi, in letos ob bojkotu oddaje mleka pokazali že
nekaj svoje samostojnosti in žilavosti. Trenutno sta tako mlada kot sta-
rejša kmečka zveza na prvem mestu po številu članov, ki so podpisali
pristopne izjave, in tudi po tem, da imata že številne krajevne odbore.
Pravzaprav imata že dobro leto delovanja za seboj, kar jima pri Ptuj-
čanih lahko daje neko vrsto prednosti pred drugimi novoustanovlje-
nimi zvezami. Javnost najbrž že dobro pozna prva moža kmečkih zvez
— Janeza Žampo in Janka Zavca.
V javnosti pa so že nastopili tudi ptujski socialdemokrati. Jedro
bodočega ptujskega odbora socialdemokratov je namreč že pripravilo
številne stojnice, med drugim s podpisovanjem majniške deklaracije
in pobiranjem pristopnih izjav k socialdemokratom. Rastko Plohi,
glavni pobudnik novo nastajajočih zvez, predvsem pa neodvisnih sin-
dikatov in socialdemokratov, nam je povedal, da je ta hip v ptujski
občini 54 članov Socialdemokratske stranke. Jedro, ki pripravlja tudi
spomladansko ustanovitev odbora, se dobiva vsako sredo od 18. do
20. ure v prostorih občinske konference ZSMS PTUJ.
Po nam dostopnih informacijah obstaja tudi že iniciativna skupi-
na za ustanovitev odbora Slovenske demokratične zveze, ki pa se zaen-
krat v javnosti ni pojavila, ima pa do 20 članov. Tudi o krščanskih de-
mokratih nismo mogli izvedeti nič določenega. Za obe ti zvezi upamo,
da se bosta kmalu tudi javno predstavili.
Pred kratkim so se ustanovili Zeleni Ptuja. Javno so predstavili
svoj program. Na ustanovnem zboru je bilo okrog 60 obiskovalcev,
njihov predsednik pa je Franc Vindiš. Imajo okoli 30 včlanjenih. Na
prvi seji izvršilnega odbora so pripravili vse potrebno za registracijo,
v skupščini pa se potegujejo za delež finančnih sredstev, ki bo pripa-
dal novoustanovljenim zvezam za predvolilni boj.
Zaenkrat so svoje načrte za spomladanske občinske volitve javno
razložili člani ptujske podružnice Slovenske kmečke zveze. Njihov
predsednik pa je na ustanovnem zboru Zelenih omenil tudi možnost,
da bi Zeleni in obe kmečki zvezi spomladi skupaj nastopili. Ptujskim
socialdemokratom so sicer v predzadnji številki Mladine pripisali, da
se bodo na volitvah najbrž pojavili skupaj z OK ZSMS Ptuj, vendar
član iniciativnega odbora Rastko Plohi pravi, da ni še nič vnaprej do-
ločeno.
Kot kaže, novoustanovljene zveze le počasi dobivajo mesto tudi
med Ptujčani. Vprašanje je, ali bodo na volitvah dobile dovolj podpo-
re, da prevladajo nad že obstoječimi DPO, predvsem Socialistično
zvezo in komunisti. Vsekakor pa bo tudi sedanja občinska uprava,
predvsem tisti, ki upravljajo s proračunom, morali biti pripravljeni, da
bo za predvolilni boj novoustanovljenih zvez in strank kazalo nameniti
nekaj denarja, kot nakazuje nastajajoča republiška zakonodaja o tem.
Bomo videli. Obeta se nam zanimiva pomlad tudi v ptujski poli-
tični sceni, ki šele prav nastaja.
Ob koncu naj zapišemo še, kako je v sosednjih občinah. V ormo-
ški so se na predvolilni boj dobro pripravili mladinci (ZSMS), v bistri-
ški pa vse kaže, da bo imela veliko podporo predvsem Socialdemo-
kratska stranka, ki jo vodi Ivan Pučnik. Pravijo, da bi ga Bistričani ra-
di imeli za župana.
Toliko zaenkrat. Prihodnjič pa o programih obstoječih in nastaja-
jočih političnih sil in mini anketa o vaših političnih pričakovanjih in
opredelitvah.
Darja Lukman
Sindikat postaja delavski
Zagotovo so v teh pretresljivih dneh razha-
jajoče se jugoslovanske stvarnosti oči in uše-
sa ljudi pozorno uprte v izredno pomembni
zadevi. Prva je politične, druga pa ekonom-
ske narave — izid obeh pa bodo zagotovo
odločilnega pomena za bodočnost avnojske
Jugoslavije. Ni težko uganiti, da gre na eni
strani za naravnost revolucionarna in tudi
nasprotujoča si dogajanja na partijskih kon-
gresih posameznih republik ter na drugi stra-
ni za prednovoletni (predbožični) paket Mar-
kovičeve vlade, ki naj bi končno odločno za-
jezil katastrofalno inflacijo in normaliziral
stanje.
In morda prav zaradi tega obsežnega in ži-
vljenjsko pomembnega dogajanja ob prebu-
janju in zatiranju demokracije ter slovenske
pomladi, ki je zagotovo začela taliti led tudi v
nekaterih drugih republikah, ne posvečamo
dovolj pozornosti drugim, tudi pomembnim
dogodkom na domači politični sceni.
Resnici na ljubo je treba reči, da v sindi-
kalnem gibanju na Slovenskem vsaj zadnjih
10 let ni bilo storjenih toliko pomembnih po-
zitivnih premikov kot prav letos. Čeprav se
mnogim zdijo razprave o prenovi sindikatov.
o neodvisnih sindikatih ipd. preveč dolgove-
zne in nezanimive zadeve, je treba ugotoviti,
da pomenijo v življenju delovnega človeka
novo in resnično kvaliteto, saj mu tako odpi-
rajo pot v prebujajočo se Evropo 92.
V teh dneh so v posameznih podjetjih in
drugih delovnih okoljih pripravili sindikalne
občne zbore, ki so bili do sedaj v glavnem
obravnavani kot navadne pogostitve ob kon-
cu poslovnega leta. Letos bi morali biti ti ob-
čni zbori vsaj v prvem (resnem) delu nadvse
pomembni za vsakega zaposlenega. Pa ne le
zaradi priprav na spomladanski kongres slo-
venskih in pozneje še jugoslovanskih sindika-
tov; predvsem zaradi drugih pomembnih sin-
dikalnih nalog, za katere pa je rokovnik za-
gotovo prenatrpan za še tako vnetega in za-
vestnega sindikalista.
Poleg usmeritev, evidentiranj, kandidacij-
skih postopkov, demokratičnih volitev, raz-
prav o novi organiziranosti in novem statutu
sindikatov, o neodvisnih sindikatih, spre-
membah pravil in še o čem je verjetno največ
nejasnosti med zaposlenimi o zasnovi bodo-
če kolektivne pogodbe.
Čeprav je kolektivna pogodba le logična
posledica približevanja Evropi, saj dejansko
usmerja v tržno ekonomijo tudi področje sa-
mostojnega osebnega dela, je namreč zadnje
čase v razpravah o tem pomembnem doku-
mentu čutiti precejšen odpor.
Tudi na minulem posvetu najodgovornej-
ših sindikalnih aktivistov občine Ptuj so deni-
mo nekateri menili, da so razprave o kolekti-
vni pogodbi odvečne, saj prinašajo nemire,
težave in podobno. Res je, da so drugod po
svetu podobne kolektivne pogodbe manj ob-
sežne in bolj konkretne, vendar je z nečim
vendarle treba začeti.
Zato predlagamo sleherni sindikalni orga-
nizaciji in zaposlenim, da se z vsebino zasnov
sistema in elementov za pripravo in sklepa-
nje kolektivnih pogodb, objavljenih v 13. šte-
vilki Sindikalnega poročevalca, ki je izšel 8.
decembra, temeljito in podrobno seznanijo.
V nadaljevanju so namreč zajete še vse druge
življenjsko in politično pomembne sindikal-
ne naloge. In ko jih boste vsaj prebrali, boste
zagotovo verjeli, da sindikat že dolgo ni več
le dežurni za nakup ozimnic.
M. Ozmec
SPOMINI NA BORL
1941 — 1943
11. nadaljevanje
Izkazalo se je, da je zelo
majhno število učiteljev hlap-
čevsko sprejelo okupatorja in
se takoj okinčalo s hitlerjevski-
mi značkami. Ti so po vojni
ostali v Avstriji ali Nemčiji. Po-
znam primer, ko je starejši uči-
telj, dobro vešč nemščine, od-
šel kaj hitro, že sredi aprila, k
šolskemu svetniku (Schulrat),
da bi ga zaposlil na tečajih
nemškega jezika. To hlapčev-
stvo pa mu ni nič pomagalo.
Bil je na seznamu sokolov, ki
so ga bili sestavili že pred voj-
no ptujski kulturbundovci, in
nacisti so ga izselili na Hrva-
ško. Nekaj učiteljev je kot po-
nižnih podanikov novih oblast-
nikov dobilo učiteljske službe
in je po vojni ostalo v Sloveni-
ji. Vsi ti so bili seveda vešči
nemščine. Večina učiteljev pa
je z odporom sprejela okupa-
torja in mnogi so sodelovali v
osvobodilnem boju, nekateri v
prvih vrstah. Naj omenim uči-
telja Viktorja Švajgerja, organi-
zatorja OF na Dolenjskem, ki
so ga Italijani ustrelili leta
1942, učitelja Vinka Šerona, ki
je padel na Kozari junija 1942,
Hermana Stožerja, ki so ga na-
cisti ustrelili 2. oktobra 1942
med talci v Mariboru. Prispe-
vek učiteljev ptujskega območ-
ja v osvobodilnem boju bi bilo
potrebno še podrobneje razi-
skati in objaviti v tisku.
Na tečaj prešolanja so se pri-
javili vsi tisti, ki tedaj niso vi-
deli drugega izhoda. Predvide-
vali so tudi, da bi sledila kazen,
če tega ne bi storili.
PrijavIjence na tečaj so naci-
sti zaprli najprej v kapucinski
samostan v Pluju. Tu so preži-
veli čas do okrog 10. maja
1941, ko so jih premestili na
Bori, kamor so jih prepeljali s
tovornjaki. Namestili so jih v
sobe drugega nadstropja. Po
tleh so v moških sobah spali na
slami, ženske pa na slamnja-
čah.
V novem okolju so se učitelji
in učiteljice počutili veliko bo-
lje kot v kapucinskem samosta-
nu, kajti sveži zrak in prelepa
okolica sta omilila slabo razpo-
loženje brezdomcev.
Hrana ni bila dobra. Eden
izmed učiteljev se spominja, da
so dobivali za kosilo neokusno
zelenjavno juho, največkrat re-
pino. K sreči so jim prinašali
svojci priboljške od zunaj.
Učitelji so kmalu spoznali,
da niso na prešolanju, saj jim
niso poslali nobenega študij-
skega gradiva in nobenega pre-
davatelja. Vedeli so, da jih ne
čaka nič dobrega.
Naj navedem nekaj imen na
Borlu zaprtih učiteljev in učite-
ljic.
Najstarejša med njimi sta bi-
la učiteljica Valentina Kaukler
(65) in šolski nadzornik Jože
Gorup (61). Drago Hasl (41) je
bil učitelj glasbe in risanja na
meščanski šoli v Ptuju. Profe-
sor Jožko Babšek je bil ravna-
telj meščanske šole v Ruju.
Učitelji osnovnih šol so bili:
Andrej Baša (54), Ana Hasl
(46), Franc Hribernik (32), nje-
gova žena Karolina (37), Adela
Ingolič (34), žena pisatelja
prof. Antona Ingoliča, Ciril
Kafol (51), Ljudmila Kafol
(45), Julijana Kancler (41), Ma-
rija Kostanjevec (49), Mirko
Podgornik ^2), Uroš Peček
(59), Pavel Segula (29), Vinko
Serona (32), Elizabeta Zega
(48), Jože Zega (41), Ema Potrč
(31), Dorica Mervič (45).
Brez navedbe starosti imamo
zabeleženih še nekaj učiteljev
in učiteljic, zaprtih na Borlu. Ti
so: Karel Šepec in njegova že-
na Kristina, Adolf Kocuvan
(padel v NOV leta 1944), Ru-
dolf Kodrič, Julij Pavletič, Al-
fonz Mazlu, Peter Kociper,
Mirko Majcen, Ana Poznik,
Jarc in njegova žena, Zvonko
Predan in njegova žena Anica
Brumec.
Navedenih je le za slabo če-
trtino imen na Borlu zaprtih
učiteljev. Upam, da bomo zbi-
ratelji imen na Boriu zaprtih je-
tnikov uvrstili sedaj nenapisa-
ne v skupni seznam borlskih je-
tnikov, objavljen na koncu tega
spisa.
Večina na Boriu zaprtih uči-
teljev je bila od junija do sep-
tembra 1941 izgnana s tran-
sporti izgnancev v Srbijo, na
Hrvaško ter Bosno in Hercego-
vino, kjer so se otroci starejših
učiteljev vključili v osvobodilni
boj, n. pr. Neva Majcen in
Marjan Kveder, ki sta vojno
preživela, ter Marjan Rudolf,
Milivoj Majcen, Branko Pra-
protnik in Dušan Šterk, ki so
padli v osvobodilnem boju zu-
naj svoje ožje domovine Slove-
nije. Tudi večina učiteljev je v
izgnanstvu podpirala osvobo-
dilni boj in nekateri so se boje-
vali v partizanskih vrstah.
Omenili smo že Viktorja Švaj-
terja, Hermana Stožerja, Vinka
erona in Adolfa Kocuvana, ki
so padli za osvoboditev domo-
vine.
Spominski utrinki učiteljice
Učiteljica Ema Potrč, žena
znanega komunista, zdravnika
dr. Jožeta Potrča iz Janežovcev
v Slovenskih goricah, je opisa-
la, kako je potekalo njeno ži-
vljenje na Boriu. Napisala je,
da se je z vsemi učiteljicami
dobro razumela, da je vse po-
vezovalo veliko sovraštvo do
nacističnih zločincev, zmožnih
genocida nad našim narodom.
Napisala je še tole: »Z nami
učiteljicami na Borlu sprva ni-
so postopali kot s političnimi
jetniki. Šle smo lahko v sprem-
stvu stražarja na sprehod po
borlski okolici. Stražarji so bili,
kot se spominjam, vojaki. Ne-
ko nedeljo popoldan se nas je
zbralo precej učiteljic v glasbe-
ni sobi, kjer je stal klavir. Ob
klavirju smo navdušeno pele
slovenske pesmi. Ta naš presto-
pek je seveda zaporno povelj-
stvo obravnavalo, pa smo se
nekako izvlekle.
Med nami je bila menda
najmlajša učiteljica Anica Bru-
mec, pozneje poročena Debe-
nak. Bila je čedna, lepe postave
in vesele narave. Vse je spra-
vljala v dobro voljo. Nekoč se
je našemila v grajsko gospo in
se kot grofica Ankenstein na-
potila po sobah. Iz sob, po ka-
terih je hodila, je odmeval gla-
sen smeh, ki je privabil stražar-
ja. Ker je bila prebrisana in
hkrati prikupna, je spravila v
dobro voljo še švabskega varu-
ha. Smehljaje je dejal, naj bo-
mo bolj tiho, in odšel.
Anico smo učiteljice nagovo-
rile, naj odrine še v bolniško
sobo. In mahnila jo je tja. V
njej je ležala na železni postelji
sedemnajstletna Slavica Zem-
Ijič, pred aretacijo uradnica v
odvetniški pisarni starote ptuj-
skega sokola dr. Šalamuna. Tu-
di ona je bila sokolica in velika
nasprotnica ptujskih nemčur-
jev in hitlerizma. Pozneje se je
na Hrvaškem pridružila parti-
zanom.
Tudi v bolniški sobi so se
»grofici Ankenstein« nasmeja-
li. Ko je Slavica ozdravela, smo
jo učiteljice sprejele v svojo so-
bo.
Večkrat smo slišale iz sobe,
kjer so gestapovci jetnike zasli-
ševali, ječanje. Opazile smo tu-
di, da so hodili zasliševat vinje-
ni in taki še bolj surovo ravnali
z zaporniki. S pretepanjem so
jih hoteli prisiliti, da bi pove-
dali, kdo vse je nasprotnik oku-
patorja.
Nekega dne so iz viteške
dvorane, kjer so zasliševali,
privlekli nezavestnega mlade-
niča. Ko smo učiteljice z balko-
na videle ležati na tleh mlade-
niča, oblitega s krvjo, smo za-
čele glasno mrmrati. Od tedaj
so nam gestapovci prepovedali
zadrževati se na balkonu. Ven-
dar smo še naprej opazovale,
kaj se dogaja v viteški dvorani,
a bolj previdno. Zasliševanja
so bila vedno pogostejša.
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
28. december 1989 - TEDNIK
Vreme v letu 1990
Franc Jeromel s Slovenskega trga 3 v Ptuju opazuje
vreme že vrsto let. S svojimi vremenskimi prognozami se v
našem Tedniku oglasi vsaj enkrat letno. Tudi za prihodnje
leto se je potrudil in sestavil vremensko napoved.
Dolgoročna vremenska napoved za leto 1990 je sestavljena na
podlagi vremenskega ciklusa. Ob luninih menah se vreme obnaša pri-
bližno takole: Ob mlaju se vreme rado poslabša. Rado se poslabša tu-
di po polni luni. Ko luna »gor jemlje«, je vreme navadno bolj sveže.
Ko pa »jemlje dol«, pa se navadno otopli. Dalje: vsakih 33 let se vre-
me ponavlja. Na podlagi navedenega sem sestavil tole vremensko na-
poved:
Januar bo hladen. Snežilo bo okrog 12. in okrog 27. v mesecu.
Februar bo še do okrog 10. tudi hladen. Potem bodo padavine in
postopno se bo otoplilo. V tem mesecu bodo še padavine okrog 25.
Marec bo do okrog 12. v mesecu hladen, nato se bo otoplilo ter
bo lep in topel vse do okrog 27. Takrat bodo padavine in ohladilo se
bo.
Poletje
Jesen
Zima
April bo do 10. deževen in hladen, nakar se bo vreme izboljšalo
in toplejše bo. Okrog 25. aprila bo ponovno poslabšanje in ohladilo
se bo.
Maj bo v prvi polovici svež. Padavine bodo okrog 11. Nato se bo
vreme izboljšalo.
Junij pa bo lep in topel, brez večjih padavin.
Julij bo vroč. Okrog 9. bodo nevihte. Najbolj vroče bo okrog 15.
Okrog 23. bodo ponovno nevihte.
l udi avgust bo vse do okrog 21. suh in vroč, nato bodo nevihte in
ohladilo se bo.
September bo na začetku svež. Okrog 6. bodo padavine. Drugače
pa bo še kar lep.
Oktober bo lep in topel.
November bo v prvi polovici še kar lep. V drugi polovici se bo
ohladilo. Sneg je pričakovati že okrog 18.
Decembra pa je že v prvih dneh pričakovati sneg. Nato bo do pr-
ve polovice še kar topel. Druga polovica pa bo hladnejša.
Tudi v letu 1990 bo zaradi učinka tople grede nevarnost močnih
neurij.
Iz navedenega vidimo, da bo vreme še kar ugodno, le spomla-
danske pozebe in močnih neurij se je bati.
Franc Jeromel
Kolektiv obratne ambulante Kidričevo; na sliki so tudi upokojene delav-
ke in dr. Žlebnik.
Čakalnica
(Posnetka: M. Ozmec)
ZLATI ZNAK ZA ZAPOSLENE V OBRATNI AMBULANTI TGA KIDRIČEVO
Skrb za zdravje sredi tovarne
četudi obratna ambulanta nima najbolj posrečene lokacije, saj »diha« z okoljem, ki ni naj-
bolj zdravo, je njena prva in edina naloga ohranjati zdravje. Tako dela že od leta 1955, 34 let, in
prvič so se je spomnili ter ji dodelili tovarniško priznanje — zlati znak. Kolektiv ambulante šteje
deset zaposlenih: dva zdravnika s podiplomskim študijem iz medicine dela, prometa in športa, dve
medicinski sestri z višjo izobrazbo in opravljenim podiplomskim študijem (podobno kot zdravni-
ka), pet medicinskih sester s srednjo šolo in eno nekvalificirano delavko. Ob našem obisku jih je
bilo več, saj so se skupaj z upokojenimi delavkami poveselili ob prejemu priznanja.
Obratna ambulanta je del Zdravstvenega
centra — njegove temeljne organizacije Os-
novno zdravstveno zdravstvo — službe
MDPŠ. Skupaj z dispanzerjem za medicino
dela, prometa in športa je nosilec celotnega
zdravstvenega varstva delavcev tovarne. De-
lovni čas ambulante je od 7. do 15. ure in ta-
krat s pacienti delata dve zdravniški ekipi —
za preventivni in kurativni del. Prva pomoč
pa je delavcem na voljo preostali čas. Podob-
no je ob nedeljah in praznikih.
Dr. Jokhadar Abbas, vodja obratne ambu-
lante, je povedal, da je lokacija v okviru de-
lovne organizacije sicer ekonomsko upravi-
čena, ker je manj izgubljenega časa oziroma
je pot do zdravnika krajša, manjša je tudi od-
sotnost z dela, vendar ni prava. Ves tovarni-
ški promet je speljan mimo ambulante, kar
povzroča velik hrup in onemogoča normalno
delo. O tem so se z vodstvom tovarne že po-
govarjali in pričakujejo ustrezno rešitev. Naj-
bolje bi bilo, če bi krajevna in tovarniška am-
bulanta^ našli skupni jezik.
Dr. Žlebnik, sicer mentor obratne ambu-
lante, je povedal, da ima ambulanta sredi to-
varne tudi več drugih prednosti. Predvsem
gre za pristno sodelovanje z delom strokov-
nih služb, saj je težave mnogo lažje skupno
reševati. Poznajo delovna mesta, delovne raz-
mere, medsebojne odnose, pri postavljanju
zdravstvenih diagnoz pa so pomembni tudi
drugi podatki, do katerih pridejo lažje kot
zdravstveno osebje, ki ne živi s tovarno. Pri
vsem tem pa je potrebno upoštevati, da
zdravstveno stanje zaposlenih ni odvisno sa-
mo od zdravstvenega dela. Veliko je tudi v
rokah tovarne in delavcev samih. Pri TGA je
V obratni ambulanti vsako leto sestavijo
temeljito poročilo o opravljenem delu. Vanj
poleg podatkov o zdravstvenem delu — pre-
ventivnem in kurativnem — zmerom pripi-
šejo še predloge in ukrepe za izboljšanje
stanja. Tudi za letos so jih zapisali: na prvo
mesto so dali izdelavo analize in zdravstve-
ne ocene delovnih mest, poleg tega potrebu-
jejo podrobno študijo socialnega stanja za-
poslenih, saj želijo zmanjšati poškodbe pri
delu in zunaj dela. ki so velik krivec za od-
sotnost z dela, ne nazadnje zahtevajo teme-
ljito izvajanje ukrepov za zavarovanje
zdravja, na koncu pa postavljajo zahtevo po
uvedbi moderne tehnologije in avtomatiza-
cije dela na vseh delovnih mestih, ki so
zdravju škodljiva.
potrebno omeniti veliko ekološko obremeni-
tev na delovnih mestih. Gre za nekaj starih
obratov, kjer so delovna mesta velika nevar-
nost za zdravje. Kaj bo boljšega prinesla no-
va elektroliza, bo šele pokazal čas.
Delavci v TGA največ obolevajo za bolez-
nimi mišično-kostnega in vezivnega tkiva,
sledijo poškodbe pri delu (pri tem je zlasti
potrebno opozoriti na opekline, pri katerih je
zdravljenje dolgotrajno, saj gre ponavadi za
zelo hude poškodbe), sledijo infekcijske in
parazitske bolezni, na četrtem mestu pa so
poškodbe zunaj dela.
V kurativnem delu ambulante, kjer je dr.
Georgij Hromiiš, je podobna slika kot v vsaki
splošni ambulanti. Ne mine dan, da ne bi bi-
lo od 50 do 90 pacientov. Povedal je, da so
delavci zelo zahtevni pacienti in s storitvami
v glavnem zadovoljni. Zaposleni v obratni
ambulanti pa so najbolj veseli, če bolnika
ozdravijo ter ga zdravega in zadovoljnega vr-
nejo na delo.
Z delovno organizacijo uspešno sodelujejo
pri organizaciji aktivne rekreacije v Ptujskih
toplicah in Crikvenici, kjer gre za posebni
program zdravljenja. Na osnovi zdravstvene-
ga stanja da obratna ambulanta seznam z
imeni kadrovski službi in ta odlpči, kdo bo
šel na zdravljenje v Crikvenico.
Zaposleni v obratni ambulanti si želijo, da
bi lahko še več naredili za zdravje delavcev.
Teh je, upoštevaje tudi druge, ki delajo na
njenih deloviščih, že okrog tri tisoč. Želijo si
novo ambulanto in specialista iz medicine
dela (sedaj jim kot mentor pon-.aga dr. Žleb-
nik). Za uspešnejšo diagnosticiranje pa''jim
manjkajo še podatki o socialnem stanju za-
poslenih, s socialno službo še niso vzpostavi-
li oziroma razvili sodelovanje, kot ga želijo.
Tudi pri opremi niso na vrhu — plan potreb
so sestavili. Uspešnost svojega dela pa bodo
v bodoče gradili tudi s pomočjo računalnika.
»Napolnili« ga bodo s podatki o staležu ter
celotnimi podatki o preventivi in kurativi.
Tako bodo lahko celovitejše spremljali delav-
ca od osnovnega pregleda naprej. Tega opra-
vi vsak delavec pred zaposlitvijo.
MG
Božič je narodni, kulturni in verski praznik
Božič je bil letos po dolgih de-
setletjih dela prost dan. Okoli te-
ga praznika pa se še vedno spleta
vrsta ugibanj — ali je to samo
verski ali kulturni ali pa tudi
ljudski praznik. Da bi odgovorili
vsem tistim, ki mislijo tako ali
drugače, smo vprašali o vsem
mariborskega naslovnega škofa
dr. Vekoslava Grmiča.
TEDNIK: DOKTOR GRMIČ,
ZAKAJ JE BOŽIČ TAKO
GLOBOKO ZAKORENINJEN
V SLOVENSKIH UUDEH?
DR. VEKOSLAV GRMIČ:
Mislim, da zaradi tega, ker ima
ta praznik več razsežnosti. To je
seveda predvsem verski praznik,
in to krščanski. Potem je to ned-
vomno tudi praznik, ki ima po-
sebno kulturno, tudi narodno
razsežnost. Predvsem pa seveda
družinsko razsežnost, ker se ta
praznik na prav poseben način
praznuje prav v družini.
Če bi se sedaj hoteli dotakniti
posamezne razsežnosti, potem bi
morali reči, da je to resnično
predvsem krščanski verski praz-
nik. Nekoč so v tem času v sta-
rem Rimu praznovali praznik
boga sonca, zmagovalca nad te-
mo in zimo, saj se je sonce pono-
vno pričelo vračati na sever. Krš-
čanstvo je to izročilo uporabilo
in nasproti pogramskemu bogu
sonca postavilo Jezusa Kristusa.
Rekel sem, da je to gotovo tu-
di družinski praznik, največ zara-
di tega, ker če se mi spominjamo
rojstva Jezusa Kristusa, potem je
nekako zelo blizu srečnim do-
godkom v vsaki družini, ko se ro-
di novi človek in dobi družina
novega člana. To je brez dvoma
nekaj posebnega, posebna sreča,
ki se nekako povezuje z rojstvom
Jezusa. O božiču bi moral reči še
tole: v resnici ga je lepo prazno-
vati v družini, ko se vsi zberejo
okoli božičnega drevesca, okoli
jaslic in doživljajo tisto medse-
bojno povezanost, ki je v družini
prisotna.
Rekel sem, da je božič tudi
kulturni ali pa civilizacijski praz-
nik. Vidite, zahodnoevropska
kultura sloni na treh temeljih: na
grški filozofiji, ki se je razširila v
tem svetu, na rimski miselnosti
— ali pravni filozofiji in nazad-
nje na krščanstvu. Če pa je krš-
čanstvo sestavni del zahodnoev-
ropske kulture, potem moram re-
či, da je tudi božič last vseh, ki
priznavajo, izpovedujejo to za-
hodnoevropsko kulturo. To pri-
znava danes tudi sovjetski vodi-
telj Gorbačov. In še nekaj: mor-
da bi bilo potrebno povedati tudi
to, da so se pravzaprav vsa giba-
nja — za človekove pravice, za
pravice delavcev — začela na
krščanskih tleh. Ne nazadnje se
je tudi marksistični socializem
začel tukaj in se ne bi mogel za-
četi nekje drugje, če ne bi imel
krščanske podlage, krščanske eti-
ke. Morda jo je premalo upošte-
val in zaradi tega so sedaj tam,
kjer tega niso upoštevali, dožive-
li polom. Moram reči, daje to tu-
di ljudski praznik, ker je tudi na-
ša kultura zahodnoevropska. V
naši umetnosti, besedi in tudi
drugje sta prisotna božič in nje-
govo praznovanje.
TEDNIK: ALI BO SEDAJ,
KO JE BOŽIČ DELA PROST
DAN, TO PRISPEVALO, DA
BODO LJUDJE ŠE BOU ZA-
ČUTILI VSO GLOBINO TEGA
DNEVA, TEGA PRAZNIKA?
DR. VEKOSLAV GRMIČ: Vi-
dite, ob tem se zastavlja neko
vprašanje, ali ne bo šlo tudi pri
nas, kot je ponekod v zahodni
Evropi, da je namreč praznik iz-
gubil nekaj tistega čara intimno-
sti in da ponekod sploh ni druži-
na zbrana, da gredo vsepovsod
okrog, samo doma niso zbrani.
Gotovo je nevarnost, da bi prišlo
do tega. Prav gotovo spada k
praznovanju, če hočete k doži-
vljanju nekega praznika, tudi bo-
žiča, da ima človek nekaj več ča-
sa, da se lahko zbere in praznik,
tudi božič globlje doživlja. Težko
bi bilo, če pride nekdo s težkega
dela na večer in bi potem moral
praznovati. Vprašanje je, ali bi
lahko ta praznik doživljal na
enak način, kakor ga bo doži-
vljal, če bo vendarle ves dan
prost.
TEDNIK: ALI NE POMENI,
KER JE BOŽIČ PROST DAN,
NEKEGA NASILJA NAD TI-
STIMI, KI NE VERUJEJO?
DR. VEKOSLAV GRMIČ: Ja,
lahko bi kdo rekel: doslej se je
izvajalo nasilje nad vernimi, ker
nismo praznovali, zdaj pa je dela
prost dan, zdaj se pa izvaja nasi-
lje nad verujočimi. Jaz pa mi-
slim, da ker je to dela prost dan,
ni nobeno nasilje, kajti nihče, ki
noče, ni prisiljen praznovati. Gre
pa za to, da tega dne ni potrebno
delati na delovnem mestu in se
morajo neverujoči s tem, da de-
lajo, prilagoditi — recimo — ver-
nim. Sicer pa za sebe lahko vsa-
kdo dela, saj mu tega nihče ne
prepoveduje. Neverujoči ni prav
nič prisiljen praznovati. Drugače
pa, rekli smo, da je božič kultur-
ni praznik, kar zadeva zahodno
Evropo, je ljudski praznik; ker
pa je naša ljudska kultura zasi-
drana v krščanstvu, potem niti
malo ne moremo govoriti, da ne-
verujočim nekaj vsiljujemo, ker
so tudi oni najbrž del slovenske-
ga naroda. Zaradi tega se ne mo-
rejo čutiti prav nič zapostavljeni
ali pa misliti, da jih s čim posilju-
jemo.
Vidite, sedaj, ko je po tolikih
letih božič prost dan, ga lahko
vsak po svoje praznuje. Prav je,
da skušamo vsak po svoje dati
temu prazniku resnično vsebino,
ki naj ne bo samo nekaj zunanje-
ga-	Vida Topolovec
TEDNIK - december 1989
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 7
POGOVOR Z MESTNIM ARHITEKTOM PTUJA
Arhitektura med znanostjo
in umetnostjo
Arhitekt Gregor Kraševec bo 1. januarja 1990 prevzel dela in
naloge ptujskega mestnega arhitekta. Fakulteto za arhitekturo je
končal v Ljubljani, pri profesorju Ravnikarju leta 1977. Rodil seje
leta 1953 v Gornji Radgoni, živi v Mariboru, pred devetimi leti pa
se je zaposlil v Projekti inženiringu v Ptuju. Pred tem je delal tri
leta v Ljubljani.
Njegovo delo je bolj ali manj vezano na Štajersko. Iz ljubljan-
skega obdobja je treba omeniti sodelovanje pri športni dvorani Ru-
še in drugih športnih centrih v Sloveniji.
Iz »drugega« obdobja, ki traja še danes, naj omenimo nekate-
re pomembnejše realizacije: poštni center v Slovenski Bistrici, za-
družni in družbeni center na Polenšaku, zadružni in trgovski cen-
ter v Cirkovcah ter sodelovanje pri ureditvi nekaterih lokalov v
Mariboru. Udeležil se je tudi nekaterih natečajev za izbiro najka-
kovostnejših arhitektonskih rešitev. Prvo nagrado je prejel za arhi-
tektonsko rešitev gostilne Stara trta v Mariboru in tretjo za grad-
njo stanovanjskega kareja v Cafovi v Mariboru.
kakšna je vloga mestnega arhitekta
oziroma kaj je to mestni arhitekt?
»Mestni arhitekt bo oseba oziroma
osebnost, ki bo na področju urejanja
prostora v mestu Ptuju in ptujski ob-
čini uveljavljal in zagovarjal stroko-
vne ter družbene interese in jih ures-
ničeval z ureditvenimi akti.
Te funkcije doslej nismo poznali.
Urejanje prostora ter urbanistično in
arhitekturno načrtovanje je bilo pre-
puščeno poleg uradno določenih in-
stitucij, med drugim predvsem pro-
jektantskim in organizacijam za inže-
niring, tudi posameznikom. Ti so za-
govarjali predvsem svoje parcialne in-
terese, ki so bili marsikdaj v naspro-
tju z družbenimi interesi pa tudi inte-
resi uporabnikov prostora.
Predvideno je, da bo nekoordinira-
nega in konfuznega ravnanja s pro-
storom ob pomoči mestnega arhitekta
precej manj.
Druga naloga mestnega arhitekta
pa je ta, da uveljavlja stroko in ji za-
gotavlja legitimnost ter zagovarja
strokovne interese v borbi mnenj za
prostorske rešitve. Mestni arhitekt naj
bi skrbel za vse, kar se v mestu in ob-
čini na področju arhitekture in urba-
nizma pomembnega zgodi, ter tako
posredno pomagal, da bi bilo gospo-
darjenje s prostorom racionalnejše. S
tem bo manj napak v arhitekturnem
in urbanističnem načrtovanju.«
UREJENO OKOLJE JE
SKUPNA NALOGA
Arhitekt Gregor Kraševec, vam so
zaupali naloge mestnega arhitekta.
Kaj vam to pomerJ?
»Delo mestnega arhitekta je zelo
zahtevno in odgovorno. Te dogovor-
nosti se dobro zavedam, menim pa,
da se da ob ustreznem profesional-
nem odnosu, z voljo do dela in vese-
ljem premagati marsikatero oviro.
Dovolite mi, da pojasnim nekatere
konkretne vidike svojega dela. Delo
mestnega arhitekta je zelo široko in
obsega mnogo dejavnosti, ki tako ali
drugače prispevajo k urejanju okolja.
Tu gre za projektiranje — idejno in
izvedbeno — za svetovanje in teoreti-
čno delo, pa tudi pisanje člankov in
vključevanje v javna občila ter sode-
lovanje v kritični izmenjavi mnenj.
Cilj vsega tega dela je, da prostor kot
kakovost dobi svojo pravo vrednost.
Zavedati se moramo, da je praznega
prostora, primernega za pozidavo,
vse manj in da je prostor, če je slabo
urejen, dobrina, ki je izgubljena. S ka-
kovostnimi posegi lahko damo pro-
storu novo vrednost. Res je, da je ta-
ko delo postalo in postaja sčasoma
vse bolj kritično in odgovorno, zato
povsod pri nas zahteva novo kako-
vost.
Pomembno je predvsem spoznanje,
ki mora prodreti v vse nas, da je naš
življenjski prostor dobrina največjega
pomena, in da je z njim potrebno tudi
ustrezno in odgovorno ravnati. V
vsem tem se zrcali moja naloga koor-
dinatorja in katalizatorja interesov
posameznikov in skupnosti, ki se po-
javljajo v prostoru.
Mislim tudi, da mestni arhitekt ne
more biti oseba, ki bi bila obremenje-
na s samim seboj in svojim položa-
jem. Poudariti je potrebno predvsem
to, da je mogoče doseči zastavljene ci-
lje le s skupno voljo in pripravljenost-
jo, da si vsi skupaj z mestnim arhitek-
tom prizadevamo za boljšo urejenost
v prostoru.«
Koliko je lahko okolje odločilno pri
nekem delu? Vi niste Ptujčan, pa boste
dihali s tem mestom. Kako?
»Okolje ima vedno pomembno vlo-
go v delu arhitekta, ne more pa biti
odločilen element pri njegovi ustvar-
jalnosti. Vsa okolja, kjerkoli v svetu,
potrebujejo kakovostno urejanje in
načrtovanje, zato lokacija sama po se-
bi arhitektu ne bi smela pomeniti
odločilnega dejavnika pri njegovih
strokovnih opredelitvah za kakovo-
stno načrtovanje.
Res pa je, da so nekatera okolja v
svojem zgodovinskem razvoju dose-
gla tako stopnjo kakovosti, da le-ta
posebej »zavezuje« ustvarjalce na ar-
hitekturnem področju, da dajo kako-
vostne, profesionalne rešitve.
Ptuj je takšen primer. Okolje v na-
šem mestu to še posebej zahteva. Ob
tem naj še dodam, da je arhitektura
stroka, ki je po svojih lastnostih me-
šanica znanosti in umetnosti.
Kot znanost je arhitektura odvisna
od objektivnih metod opazovanja in
jo lahico analiziramo v podrobnostih.
Kot umetnost nudi ustvarjalcu mož-
nost, da prispeva delček svoje oseb-
nosti v delo, ki ga ustvarja. Lahko re-
čemo, da je znanost nujni, umetnost
pa potrebni pogoj kakovosti. To po-
meni, da so nekatere arhitekturne
stvaritve lahko po racionalni teoreti-
čni plati sicer korektne, nimajo pa ti-
stega potrebnega umetniškega nabo-
ja, ki stvaritvi omogoča, da polno za-
živi v prostoru. To se zgodi, če prevla-
da samo znanost v arhitekturi, ki se
izraža kot funkcionalna in tehnološka
rešitev. Ta dvojnost v stroki predsta-
vlja zame določen izziv in upam, da
bom ob pomoči že pridobljenega zna-
nja ter idej, seveda ob razumevanju
okolja, izdelal kakovostne rešitve.«
PTUJ NAJ BO AKTIVNO,
RAZVITO, LEPO MESTO
Kakšna bo bodočnost Ptuja, če upo-
števamo, da bo od prvega januarja
1990 zanj skrbel strokovnjak?
»Upam, da boljša, vendar moram
povedati, da so bile že do sedaj neka-
tere rešitve v njem zelo kakovostne. Z
nastavitvijo mestnega arhitekta se ni
začelo novo štetje. Postavljeni pa so
pogoji, da bo delo na tem področju
postalo bolj profesionalno in boljše.
Za Ptuj so že dosedaj skrbeli stro-
kovnjaki in od razmerja znanja, druž-
benih silnic ter profesionalne angaži-
ranosti posameznih ustvarjalcev je
potekal ta razvoj. Skušal bom ta raz-
voj pospešiti in dodati nalogam novo
vsebino.
Prihodnost Ptuja si zamišljam tako,
da bi ta postal, kolikor to že ni, akti-
vno, razvito in lepo mesto. Pomeni,
da bom skušal vplivati, če bo le mo-
goče, na tista področja arhitekturnega
in urbanističnega razvoja, ki bodo v
novih predstavah pokazale Ptuj v
vseh kakovostih. To pa pomeni razvoj
turizma, kulture, industrije in kmetij-
stva. Menim, da ne more priti do ka-
kovostnih rezultatov, če ne bo uskla-
jenih razvojnih programov vseh de-
javnosti. Zgrešeno bi bilo gledati na
Ptuj kot na primer samo zgodovinsko
mesto ali center agrarne okolice in
podobno, pač pa se moramo zaveda-
ti, da je Ptuj takšen, kot je, rezultat
vseh silnic v prostoru, ki se svojim
vplivom na prostor tudi v prihodnje
ne bodo odpovedale. Zato bi bilo ne-
smiselno ne upoštevti pomena vseh
dejavnikov v prostoru.«
Ali boste naloženi nalogi kos glede
na to, da imate proti sebi 20.000 Ptuj-
čanov in več, vsak pa bi rad nekaj pu-
stil v tem prostoru?
»Vprašanje, ali bom kos tej nalogi,
je gotovo zelo smotrno. Najprej bi
rad povedal, da brez delne pomoči
sodelavcev — strokovnjakov s po-
dročja urbanizma, spomeniškega var-
stva pa tudi projektiranja pri nekate-
rih vprašanjih — ne bo šlo, zato tako
pomoč tudi pričakujem.
Upam pa, da pri svojem delu ne
bom imel proti sebi 20 tisoč in več
Ptujčanov, saj hočem delati v njiho-
vem interesu ter menim, da je potreb-
no upoštevati njihove želje in potre-
be, skladno s strokovnimi rešitvami.
Dejstvo je, da vsak želi vplivati na
razvoj prostorskih in arhitekturnih
elementov v mestu. Upoštevanje teh
mnenj je dobrodošlo in skladno z naj-
novejšimi gibanji v naši družbi. Ta
omogočajo, da se ob najširši javnosti
in nadzoru omogoča strokovno uspo-
sobljenim ljudem, da uveljavijo kako-
vostne poglede na razvoj prostora in
družbe. V tem vidim priložnost, da se
Ptuj in ptujska občina razvijeta.«
Na osnovi česa boste delali in česa
se boste najprej lotili?
»Svojo dejavnost želim usmeriti na
tri ključna prostorska in tematska po-
dročja.
Prvo je stari srednjeveški Ptuj, v ka-
terem že poteka dokaj uspešen pro-
gram prenove, ki pa ga bo treba do-
polnjevati z najnovejšimi spoznanji
stroke.
Ptuj je najstarejše slovensko mesto
in ima izredno lepo razvito srednjeve-
ško mestno jedro. V njem je potrebno
obnoviti in prenoviti stanovanjski
fond ter ga dopolniti s poslovnim
programom. Tej rešitvi mora slediti
tudi ustrezna prometna rešitev.
Sočasno pa se moramo usmeriti na
širše mestno območje. To je druga
pomembna naloga, saj Ptuja kot ur-
banega območja ne moremo obravna-
vati le v okviru starega mestnega je-
dra. Naloga mestnega arhitekta je pri
tem toliko bolj odgovorna, saj so me-
rila kakovosti za gradnjo v širšem
mestnem prostoru nižja (vsaj do se-
daj) in manj sankcionirana.
Tretje vprašanje, ki se mi zdi najte-
žje, pa je stanje arhitekture in njena
sanacija na podeželju. Gre za veliko
laičnih posegov v prostor, pogosto
brez vsakega načrta. Pomoč strokov-
njaka na tem področju bi bila dobro-
došla in je nujno potrebna. Zato me-
nim, daje poglavitna naloga najti tak-
šne načrte, da bodo tudi ljudje na po-
deželju dobili kakovostne projekte,
kar bo v sodelovanju strokovnjakov
omogočilo lepše in čistejše okolje.«
Vaše želje za naše in vaše mesto?
»Vse najboljše.«
Pogovarjala se je:
Majda Goznik
Gregor Kraševec
(Posnetek: M. Ozmec)
Nekateri kritični pogledi na gradnje v Ormožu in okolici
Rojen v Slovenj Gradcu, domačin iz Središča ob Dravi, redni profesor na oddelku za arhitekturo TF v Ljubljani —
njegov predmet elementi oblikovanja in kompozicije. Na podiplomskem študiju predava izbirni predmet humanizacija
grajenega okolja.
1981. so mu podelili Plečnikovo nagrado kot priznanje za ambientalne ureditve in realizacije mestne arhitekture v
Ormožu. V utemeljitvi je pisalo: »V svojem delu si v okviru^kromnih možnosti prizadeva preusmeriti že začete stihijske
procese rasti Ormoža in zavreti tiste posege, ki načenjajo identiteto in razgrajujejo homogenost mestnega prostora.«
Od skupno 22 pomembnejših objektov jih je 13 v Ormožu in eden v Središču ob Dravi. Leta 1982 je bil odlikovan z
redom dela z zlatim vencem za urejanje mesta Ormoža.
Profesor Dušan Moškon je ormoški arhitekt. Stavb in
drugih kompleksov, ki jih projektira, ne pozabi tisti trenu-
tek, ko odda projektno dokumentacijo, temveč bdi nad nji-
mi skrbno kot mati. Ko objekt gradijo, skrbno nadzoruje iz-
vajanje del in ob tem celostno razmišlja o vseh rešitvah. Vsi
projekti, ki jih je izdelal, so zanj zanimivi tudi, ko so že vse-
ljeni. Mogoče se bo kdo vprašal, zakaj si je izbral ravno
Ormož. Brez dvoma zato, ker je domačin in ker ima Ormož
specifično zgodovinsko dediščino. Zanj je značilen prazgo-
dovinski obris, ki mu je v nekoliko manjšem obsegu sledil
skoraj enak srednjeveški. Od srednjeveškega ormoža ima-
mo ohranjena le dva pomembna spomenika — župno cerkev
in grad. Vsa druga stavbna dediščna je v glavnem iz 19. sto-
letja, nekaj primerov tudi iz 18., zato je obnove kulturnih
spomenikov v Ormožu zelo malo. V prihodnjem letu bo ob-
novljena ormoška farna cerkev. Več kot obnove je v Ormo-
žu prenove, preoblikovanja in seveda novogradenj, ki naj se
vključujejo v okvir prazgodovinskega naselja, s čimer lahko
preprečimo ekstenzivni razvoj mesta.
TEDNIK: KAKO GLEDATE KOT ORMOŠKI ARHI-
TEKT NA NADAUNJE UREJANJE MESTA?
DUŠAN MOŠKON: Ne vem, ali lahko velja po neka-
terih nedavnih izkušnjah zame še vedno naziv ormoškega
arhitekta, saj je šlo v zadnjih letih že nekaj gradbenih po-
segov v ormoškem okolju mimo kriterijev, ki smo si jih že
zdavnaj zastavili za ohranitev identitete mesta. Pa naj ne
izzveni ta pripomba kot očitek, ker ne želim, da bi kdo
mislil, da mi pripada za vsako ceno monopol nad ormo-
škimi gradnjami. Žal pa nam izkušnje od drugod kažejo,
daje vsaka kontinuiteta zastavljene istovetne slike nekega
mesta še vedno boljša kot »lepljenka« različnih prostor-
skih, vsebinskih, oblikovnih in drugih prijemov v istem
mestu.
Ureditveni posegi nekega mesta naj bi temeljili na ur-
banistično-ureditvenem načrtu, ki bi bil v prvi vrsti vizija
prostorske pojavnosti mesta, ne pa rutinsko umeščanje
objektov na priložnostnih praznih, zazidljivih površinah.
Zato - ne izraba, ampak oblikovanje prostora.
TEDNIK: VZHODNA MESTNA VRATA V ORMO-
ŽU ZDAJ KONČUJEJO, SO PRIMER NOVOGRAD-
NJE ALI PREOBLIKOVANJA MESTA?
DUŠAN MOŠKON: Moiiv ormoških mestnih vrat me
preganja več kot 10 let. Mestni oziroma Kerenčičev trg je
trapeznega obrisa in je imel na vzhodni strani prekinjeno
stranico. Z mestnimi vrati in mostovžem je sedaj pridobil
sklenjen videz, ki prispeva k mestotvornejšemu značaju
trga. Motivika mestnih vrat se naslanja na znani Vischer-
jev bakrorez iz 17. stoletja. Vrata mestnega obzidja sicer
niso bila točno na današnji lokaciji, vendar pa tako blizu,
da nov objekt nanje spominja, čeprav v posodobljeni
obliki. Na utrdbeni značaj nekdanjih mestnih vrat spomi-
njajo okenske odprtine v obliki srednjeveških lin.
TEDNIK: SO MOGOCE KAKŠNE MOŽNOSTI ZA
GRADNJO ZAHODNIH VRAT?
DUŠAN MOŠKON: Zahodna mestna vrata čakajo v
osnutku že od leta 1985, ko smo pripravili idejno-urbani-
stični predlog za zazidalni načrt jugozahodnega dela Or-
moža. Predvidena zahodna vrata so sprva nekateri na raz-
pravi o zazidalnem načrtu hoteli črtati, češ da do gradnje
teh zaradi kriznih gospodarskih razmer itak ne bo nikoli
prišlo. Zdi se mi, da bi bilo takšno gledanje preveč kra-
tkovidno in pesimistično, zato smo pozneje v urbanisti-
čno-arhitekturnem idejnem načrtu za zazidalni otok med
Ptujsko in Žigrovo ulico predvideli vsaj nastavke za bo-
doča zahodna mestna vrata. Upajmo, da se bo omenjeni
zazidalni otok, ki je še sestavni del mestnega središča in
vsebuje mešan program — od uslužnostnih obrti in go-
stinstva do stanovanj — kmalu realiziral. In morda bo ta-
krat postavitvi zahodnih mestnih vrat čas bolj naklonjen.
V mostovžu teh vrat bi lahko bila kulturna vsebina, ki
je danes v Ormožu dokaj deficitarna, na primer galerija
oziroma podružnica arheološke zbirke glede na bogato
ormoško prazgodovinsko tradicijo z mnogimi izkopanina-
mi, ki jih danes hrani večinoma Pokrajinski muzej v Ptu-
ju.
Hkrati z gradnjo zahodnih vrat bi lahko uveljavili tudi
zamisel, ki se mi prav tako dolgo motovili po glavi: pred-
log o turistični prazgodovinski poti, ki bi potekala iz ar-
heološke zbirke bodočega mostovža proti obrambnemu
nasipu, dalje po okopu do hotela, gradu in nato ob Dravi
nazaj do mostovža.
tednik: zdi se Ml, da se morava iz naji-
nih razmišuanj o tem, kaj naj bi bilo v
ormožu CEZ nekaj let, ponovno spustiti
na realna tla ob koncu 1989. leta, na da-
našnje Črne toCke v ormožu.
dušan moškon: Povedal sem že, daje urejevanje
nekega mesta zelo zamotan in dolgotrajen proces, ker se
ponavadi vizija ureditve ne sklada z realnimi možnostmi.
Večkrat so za to res objektivni razlogi — pomanjkanje de-
narja, spremembna namembnosti, tehnične ovire in dru-
go, večkrat pa je vzrok črnim točkam neke vrste dremavi-
ca tistih, ki jim manjka energija, iniciativnost ali celo inte-
res, da bi pravilno usmerili razvojno vozilo prek vsakda-
njih ovir. 10 je ponavadi popuščanje individualnim inte-
resom brez posluha za celoten videz mestne identitete. Na
takšne pojave naletimo danes povsod in zato tudi v Or-
možu ne more biti izjem. Torej črne točke? Mestni arhi-
tekt, posebno če je še dislociran, ne more reševati situaci-
jo, ko je dejanje že izvršeno, da je na nov objekt ob ustju
mestnega središča že položena temna bitumenska kritina,
s čimer je izničeno prizadevanje dveh desetletij o enoviti
»strešni kritini« ormoškega mestnega jedra. Naslednja čr-
na točka je nedokončana pošta. Za prenovo starega pošt-
nega poslopja, ki je povezano z novim objektom, je ver-
jetno sedaj na vrsti PTT Maribor. Pravijo, da se bo pre-
maknilo v naslednjih mesecih. Od prenove starega trakta
je odvisna ureditev neposrednega okolja, ki je danes v do-
kaj neuglednem stanju. Črna točka je tudi bližnje dvoriš-
če v podaljšku tržnice, dvoriščni prostor med postajo mi-
lice, Mačkovo hišo (danes Zarjo) ter novo poslovno-sta-
novanjsko stavbo ob Vrazovi. Kdo bo rešil ta gordijski
vozel? Na videz manjših, a nič manj pomembnih črnih
točk Ormoža je še precej, predvsem komunalne narave,
do novih zabojnikov za smeti, ko bi jih nujno morali ime-
ti v središču mesta.
TEDNIK: KAJ PA GRADNJA POČITNIŠKIH HIŠIC
PO NAŠIH VINOGRADNIH GRiCiH?
DUŠAN MOŠKON: Lahko bi ponovili znano ugotovi-
tev, s pisano šaro tako imenovanih vikendov smo dodo-
bra uničili kulturno krajino goric. O tem je bilo že dokaj
zapisanega, vprašanje pa je. ali je sploh kaj zaleglo. Ne-
kaj primerov primernih počitniških hišic — novodobnih
klačaj smo res lahko v boljši ali slabši inačici že videli,
vendar — ali lahko nekaj lastovk prinese pomlad?
lEDNIK: KAJ BI OB KONCU ZAŽELELI NAŠIM
BRALCEM OB NOVEM LETU?
DUŠAN MOŠKON: Vsem bralcem Tednika bi želel
predvsem veliko vsestransko dobrega počutja z izdatno me-
ro optimizma za leto 1990. Vsem občanom občine Ormož in
še posebej Ormožanom pa še dodatna želja za dobro sode-
lovanje tudi v prihodnjem letu v prid nadaljnjemu razvoju
našega mesta. Se ena želja — skoraj nemogoča — pa je že-
lja po skorajšnji obvoznici, da bi sr^išče Ormoža zadihalo
in postalo kvalitetnejše tudi v ekološkem in s tem humanem
pogledu. SRECNO 1990.
Vida Topolovec
Profesor Dušan Moškon
8 — OD TU IN TAM
28. december 1989 - TEDNIK
Otrok in šola
Zaradi civilizacijske dirke pre-
živi naš mladostnik pol do tri-
četrt dneva v državni instituciji,
torej zunaj svojega družinskega
okolja. Potemtakem je šola ozi-
roma učenje mladostnikova gla-
vna in nujna vsakodnevna zapo-
slitev. Ali je šola za mladostnika,
ki se uči za življenje in se soča-
sno oblikuje kot osebnost, išče
vzornike in svoj življenjski slog,
doživlja krize je zanj šola pri-
sila in grožnja ali pa pojmuje
učenje kot eno izmed svojih de-
lovnih navad?
To in še kaj drugega nas je za-
nimalo, pa smo podrezali v iskre-
nost učencev nekega sedmega ra-
zreda in s pomočjo njihovih od-
govorov dobili zanimive povrat-
ne informacije.
Učenci se »gulijo« predvsem
tiste predmete, ki se ocenjujejo z
oceno. Največ presedijo ob knji-
gah za slovenski jezik, sledita
zgodovina in zemljepis, nato pa
z malo večjim procentnim raz-
makom učenje matematike, an-
gleškega jezika, kemije, fizike,
biologije. Na vprašanje zakaj se
največ učijo omenjene predmete,
smo dobili odgovore: 1. ker
imam slabe ocene, 2. ker je
ogromno snovi, 3. ker je snov
težka, 4. ker je snov zanimiva.
Vemo, da ni čarobne formule,
ki bi razkrila, koliko časa in kdaj
naj ga otrok porabi za učenje, da
bo uspešen. Da pa na to vpliva
mnogo dejavnikov, nas uči ne sa-
mo teorija, pač pa predvsem
praksa. Bivanje v šoli in učenje
otroka utrujata, čeprav marsikdo
težko prizna, da ima tudi otrok
pravico biti utrujen, saj je veliko-
krat njegov delovni dan daljši od
delovnega dne odraslega člove-
ka. Kakšna pa je biološka zmo-
gljivost enih in drugih, ni treba
spominjati. Ker je vsak otrok
osebnost zase, povsem različna
od vrstnikov, so med njimi tudi
velike razlike v energetski zmo-
gljivosti. Zato ni prav, da nekate-
ri starši zahtevajo, da se otrok
uči takoj po prihodu iz šole, in
prav zaskrbljujoč je podatek, da
se več kot polovica anketiranih
učencev uči kmalu po prihodu iz
šole, 35 % se jih uči zvečer in le
5 % zjutraj. Ce tudi te podatke
povežemo z vprašanjem: Ali te
starši silijo k učenju ali se sam
zavedaš nujnosti učenja, ne mo-
remo trditi, da so napačnega raz-
porejanja časa učenja krivi rodi-
telji. Izvedeli smo namreč, da
45 % staršev otroke sili k učenju.
Torej se 55 % učencev samo
odloča, kdaj se bodo učili. Stop-
nja zavesti do učenja je visoka,
toda nizka je vednost, da bi bilo
učenje efektnejše, če ga ne bi za-
čeli kmalu po prihodu iz šole.
Odgovor na vprašanje zakaj se
učijo prav tedaj dovolj nazorno
pojasnjuje vzrok: »Zato, da se
čimprej rešim učenja in sem nato
prost(a).« Ob tem premlevanju
je zanimiv podatek, da porabi
19 % učencev pol ure, 52 % učen-
cev eno uro, 10% učencev dve
uri in 19% učencev več kot dve
uri za učenje.
Šola je otrokovo delovno me-
sto in ga vsaj osem let ne more
zapustiti. Na uspešnost na otro-
kovem »delovnem mestu« vpliva
tudi pravilno učenje. Anketna
slika dokazuje, da se otroci uče
brez kakršnihkoli pripomočkov
— brez skic, podčrtavanja, aso-
ciacij. Mnogi ne ločijo med pre-
poznavanjem in znanjem, zato so
v šoli hudo presenečeni nad svo-
jim »znanjem«. Dobra polovica
anketiranih učencev se ne uči
glasno niti ne obnovi snovi.
Dvajsetim od anektiranih
učencev starši pomagajo pri uče-
nju, devetim ne. Zakaj da, zakaj
ne? Stališča staršev se razlikuje-
jo. Toda uspešnejši so tisti učen-
ci, ki jim starši pomagajo, ki se
zanimajo za otrokovo šolanje, se-
veda ne v vlogi policaj—zasliša-
nec. Največkrat pomagajo mate-
re (79 %). Ali zaradi propada pa-
triarhalne družine, zaradi indu-
strijske družbe, ki ne potrjuje op-
timističnih pričakovanj o enako-
merni angažiranosti obeh rodite-
ljev pri delu z otroki in v gospo-
dinjstvu?
Prerešetajmo še odgovore na
vprašanje: Ali raje odgovarjaš iz
klopi ali pred tablo? Jasno, iz
klopi (85,2 %). Zakaj? Ker jih je
strah odgovarjati pred tablo, ker
imajo tremo, ker se v klopi lažje
skoncentrirajo in se ne zmedejo,
ker jim lahko kdo kaj prišepne.
Vse našteto seveda ne more biti
izgovor za nepripravljenost.
Strah vpliva na uspešnost, toda
strahu ne povzroča le šola in uči-
telj, temveč tudi starši, če so nji-
hove zahteve do otroka previso-
ke ali pa je strah v otroku — pla-
šen, negotov otrok.
Opisano je le drobec spoznanj
tistim, ki se iz dneva v dan sreču-
jejo z mnogimi otroki ter njihovi-
mi trnovimi ali rožastimi potmi
do znanja.
Sonja Votolen
»Oh, če bi bila zdaj v klopi!«
Pridite z otrokom k zdravniku, pa čeprav se bo obisk končal samo z na-
svetom. (Posnetek: OM.)
Zdrav otrok je živahen. (Posnetek: J. Bračič.)
Kdaj z otrokom k zdravniku
Dispanzer za zdravstveno varstvo predšol-
skih otrok, ki opravlja preventivno in kurati-
vno dejavnost, prevzema za otroke na svojem
območju vso izvenbolnišnično skrb.
Starši, ki imajo majhne otroke, vedo, da so
v prvih letih otrokovega življenja praktično v
stalnem stiku z zdravstveno službo, ne glede
na to, ali je otrok zdrav ali bolan. Izpolniti je
treba dolžnost do vseh osnovnih cepljenj in
sistematskih pregledov, saj spremljamo otro-
kov razvoj od rojstva naprej. Tako deluje v
okviru dispanzerja posvetovalnica za zdrave
otroke, kamor prinesejo starši svoje novoro-
jenčke na prvi pregled, ko dopolnijo en me-
sec starosti.
Ker je prvo leto obdobje izredno hitre rasti
in razvoja, je v tem času otrok tudi največ-
krat sistematsko pregledan; poleg prvega me-
seca še ob tretjem, šestem in devetem ter ob
dopolnjenem prvem letu starosti. Vsak otrok
dobi ob drugem obisku v naši posvetovalnici,
to je v tretjem mesecu, svoj kartonček z datu-
mi pregledov in obveznih cepljenj, ki se v
glavnem ujemajo.
S tako pogostimi pregledi v prvem letu
spremljamo rast in razvoj, zdravstveno stanje
in stanje prehranjenosti, motiviramo matere
za dojenje in pravilno prehrano otroka, pre-
prečujemo različna deficitarna stanja, kot sta
rahitis in anemija, ter skušamo čimprej odkri-
ti različne prirojene okvare in odstopanja od
normalnega razvoja.
Po prvem letu starosti pregledujemo zdra-
ve otroke pred vstopom v vzgojnovarstveno
ustanovo, celotno populacijo pa ob tretjem
letu starosti. Ob oceni telesnega in psihomo-
tornega razvoja odkrivamo zlasti motnje vi-
da, sluha in govora, stanje zobovja, ortoped-
ske nepravilnosti idr.
V dobi dojenčka je vsak za to sposoben
otrok cepljen proti nekaterim nalezljivim bo-
leznim, in sicer pred odhodom iz porodnišni-
ce proti TBC, pri treh mesecih pa se začne še
bazično cepljenje proti davici, tetanusu,
oslovskemu kašlju in otroški paralizi v treh
zaporednih dozah. To cepljenje ponovimo še
v drugem in četrtem letu starosti. Na to zad-
nje cepljenje pred vstopom v šolo starši po-
gosto pozabljajo, morda zaradi odmaknnje-
nega datuma, zato bi nanj še posebej opozo-
rila.
Cepljenje proti ošpicam in mumpsu ob pr-
vem letu je združeno z obiskom v posvetoval-
nici.
KDAJ JE OTROK BOLAN
Ce imamo zdaj približno predstavo o tem,
kdaj k zdravniku z zdravim otrokom, moram
sedaj odgovoriti še na malo težje vprašanje:
kdaj k zdravniku z bolnim otrokom?
Včasih je staršem težko zanesljivo vedeti,
ali je otrok res bolan ali ne, in mnogi si niso
na jasnem, kateri bolezenski znaki upraviču-
jejo zadostno zaskrbljenost, da poiščejo po-
moč pri zdravniku.
Pri odločanju o tem upoštevajte najprej
otrokovo starost. Na splošno velja, da je vsa-
ka okužba lahko tem resnejša, čim mlajši je
otrok. Podobno na primer bruhanje ali dri-
ska mnogo prej izčrpata organizem enomese-
čnega otroka kot triletnika.
Drugo pravilo, ki si ga morate zapomniti,
pa je, da sta ne glede na otrokovo starost naj-
boljša znaka zdravja dober apetit in normal-
na živahnost. Malo je verjetno, da bi bil
otrok, ki se vam zdi tak kot običajno ter do-
bre volje, lahko resneje bolan. Starši najbolje
poznate svojega otroka, zato tem lažje oce-
njujete vsako spremembo v njegovem obna-
šanju, razpoloženju, ritmu spanja, ješčnosti
in odvajanju. Pri dojenčku in majhnem otro-
ku, od katerega ne moremo dobiti neposred-
nih podatkov, sklepamo na prizadetost zara-
di bolezni prav po teh kazalcih. Ne pozabite,
da sta dzravnikova diagnoza in zdravljenje,
ki ga predpiše, močno oprta na podatke, ki
ste mu jih povedali VI. Zato bodite pri tem
čimbolj natančni.
Najpogostejši simptom ali znak bolezni,
zaradi katerega otroci oziroma starši iščejo
zdravniško pomoč, pa je seveda vročina ali
zvečana telesna temperatura. Običajno je
vzrok vročine okužba, čeprav je lahko to tudi
znak drugih bolezni. Vedeti je treba, da je
normalna telesna temperatura pri zdravem
otroku, merjena pod pazduho, med 36,5 in
37,2° C. Če jo merimo v črevesu, je za 0,5° C
višja, in če jo merimo v ustih pod jezikom, je
za približno 0,6° C višja kot pod pazduho.
Zvišano telesno temperaturo opredelimo
torej kot temperaturo nad normalnim razpo-
nom, to je nad 37,2° pod pazduho, nad 38° v
črevesu in nad 37,8° v ustih.
Vročino moramo zmeraj ocenjevati v sklo-
pu celotne klinične slike. Zdravil za zniževa-
nje vročine ni treba uporabljati nekritično.
Praviloma so antipiretiki potrebni pri tempe-
raturi nad 39° C, merjeni v črevesju, oz. nad
38,5° C pod pazduho, lahko v kombinaciji s
fizikalnimi metodami, kot je na primer otira-
nje z mlačno vodo po zaužitju antipiretika.
F^ nižjih vrednostih bi dajali antipiretik le
posebej ogroženim otrokom, kot so na pri-
mer otroci, ki so nagnjeni k vročinskim kr-
čem. Če je vročina edini simptom, je zdravni-
ški pregled potreben, če imajo otroci vročino
nad 39° C ali vročino, ki traja več kot tri dni
ali če imajo ponavljajočo se vročino, ker je
taka vročina lahko znak hujše bolezni. Ce pa
spremlja vročino tudi bolečina, je treba k
zdravniku prej.
Pri katerih bolezenskih znakih boste čim-
prej poiskali zdravniško pomoč:
—	pri vsaki motnji zavesti, ki je ali ki ni
povezana s poškodbo
—	pri akutni bolečini kjerkoli v telesu, ki
ne popusti hitro
—	pri bruhanju in driski, ki ne prenehata,
tako da otrok očitno izgublja več tekočine,
kot je dobiva (čim mlajši je otrok, tem prej se
dehidrira)
—	pri otežkočenem dihanju, bodisi da gre
za hropenje pri vdihu (t. i. stridor) ali glasno
piskanje pri izdihu ali videz, da otrok ne do-
biva dovolj zraka
~ pri hudem glavobolu, posebno če ga
spremljajo bruhanje, bleščanje pred očmi,
razdražljivost ali čemerna zaspanost
—	pri neobičajnih izcedkih iz telesnih
odprtin ali spremenjenih izločkih.
Ce vaš otrok nima nobenega od naštetih
znakov ali pa so ti izraženi v zelo blagi obliki,
vi pa ste vseeno močno zaskrbljeni, vam ni
treba trpeti zaradi negotovosti. Pridite z otro-
jkom na pregled, pa čeprav se bo obisk kon-
čal samo z nasvetom. Dr. Brigita Habjanič
Društvo defektologov
izdalo brošuro Prizadete osebe
v slovenskem slovstvu
v naši literarni kritiki in literarni zgodovi-
ni je bilo o teh osebah sorazmerno malo po-
vedanega, čeprav so ti liki prisotni in so hkra-
ti klici k lepšim človeškim odnosom in med-
sebojnemu razumevanju med ljudmi.
O problemu prizadetih oseb v slovenskem
slovstvu, ki globoko zadeva sleherno člove-
ško srce, bi se dalo široko govoriti, čeprav je
postal problem najbolj aktulen s Cankarjem.
Duševno in telesno prizadeti so bili »pred-
met« zanimanja in opisovanje že od začetka
človekovega knjižnega delovanja tudi v sve-
tovni literaturi. Kdo naj bo ravnodušen ob
tragičnih opisih pri Homerju? Ali se ni ta vi-
soko omikana družba že v antiki zarekla pro-
ti telesno šibkejšim in zaznamovanim od sa-
mega božanstva? Problem je bil pri različnih
narodih različno pojmovan in reševan. Koga
ne ganejo slepi pevci — trubadurji v sred-
njem veku, pohabljeni vojaki v raznih obdob-
jih zgodovine? Njihov svet, četudi zdravemu
človeku večkrat zaklenjen in zaprt, je toliko
zanimiv, kolikor ga poskuša zdrav človek
doumeti in s tem tudi bolečino duševno ali
telesno prizadetega. Nepozabni so liki duše-
vno in telesno prizadetih oseb v Shakespear-
jevih tragedijah, kjer se človeška resničnost
meša s prividi, z urokom duha. V delih kas-
nejših avtorjev je nepozabna podoba Quasi-
moda (Hugo: Noterdamski zvonar), lik grofa
Miškina v Idiotu, delu Dostojevskega. V taki
luči gledamo tudi življenje težko telesno pri-
zadetega velikega francoskega slikarja Tou-
lousea Lautreca.
V slovenski literaturi naletimo na gradivo
nekako od sredine 19. stol. Pri Jenku je zna-
čilna podoba vaškega fanta, ki se ne more
razviti v pravo zrelo osebnost (Tilka), nadalje
lik zanimivega, čudaškega učitelja (Jeprški
učitelj). Jurčič nam je prikazal galerijo takih
podob iz vaškega in graščinskega življenja.
Tu so trajne vrednosti njegove podobe dese-
tega brata Martinka, čudaškega Krjavlja, gr-
bastega Petra v Juriju Kozjaku, žalostni lik
blazne in nesrečne Vide. Pri Tavčarju zasledi-
mo razmeroma precej prizadetih oseb: v Iva-
nu Slavlju (Saldemov sin). Otoku in strugi
(umobolna Zora), v delu Vita, vitae, meae,
(luteranec Čude). Tavčar se ukvarja z izrazito
takimi osebami, ki jih težka življenjska pot
privede do čudaškega življenja in blaznosti.
V Šarevčevi Meti vidimo tragično podobo
dokončnega propada človekove osebnosti,
kjer se Metina krhka telesna konstitucija
zgrudi v strahu pred tragično perspektivo ži-
vljenja.
Kersnik je v zgodbi »Kmetska smrt« pre-
pričljivo opisal kmeta Planjavca, ki ga duše-
vna bolezen neprestano muči in ugonobi
(Planjavec je epileptik — Kersnik je podal
klasičen primer opisa samega napada in po-
sledic). _
V areno slovenskega naturalizma je stopil
Ivan Cankar, ki je obogatil slov. umetnost z
novimi umetniškimi prijemi, z novim nači-
nom upodabljanja človeka, normalnega ali
pa umsko in telesno prizadetega. Za razume-
vanje teh vprašanj je zanimivo, da se te po-
dobe pri pisatelju pojavljajo v času, ko je v
avstroogrski monarhiji veljal zakon o skrbi
za družino že približno 100 let (1811). Leta
1852 je bil izdan poseben zakon o zaščiti
mladine in njeni vzgoji. Leta 1869 je bil izdan
poseben zakon, ki govori o vzgoji zapuščenih
otrok. Pred tem delujejo že ustanove: Praga
1839, Belrin 1847, Dunaj 1844. Začenjajo se
kongresi učiteljev posvetovalnega značaja;
1907. tema o vzrokih vzgojne zapuščenosti in
reforme zavodov (Dunaj).
Družbena problematika se je zrcalila na
vsakem koraku in zahtevala vse bolj človeško
rešitev. Pisatelj Cankar ni bil gluh za take
razmere. Cankar je v svojih avtobiografskih
zapisih izredno odkrit, zato je možno zasluti-
ti njegovo večno hrepenenje ne samo po le-
poti in dobroti, temveč tudi po svojem oseb-
nem trpljenju, ki izvira iz njegove negotove
življenjske situacije. Cankar je vezal svoje li-
ke na tipično življenjsko okolje, duševno pri-
zadetim je včasih pridal oznako brezdom-
stva, s čimer je povečal tragiko svojih juna-
kov, ker jim je odvzel sleherno upanje.
(»Gorje človeku, ki ni nikjer doma.«) Povesti
in romani, ki obravnavajo duševno ali tele-
sno prizadete: Polikarp, Budalo Martinec,
Bebec Martin, Strah, Aleš iz Razora, Stric Ši-
men. Posebno mesto pa zavzema knjiga Hiša
Marije Pomočnice ter Kralj na Betajnovi
(otrok Francelj).
Cankar je hkrati s svojimi liki analiziral
družbeno stvarnost. Obsodil je zunanjo skrb,
ki je nezadostna, pomanjkljiva in brez čuta
za najobčutljivejša čustva prizadetih in poha-
bljenih. S tem je Cankar razgrudil pred druž-
bo velik koncept dela, ki čak^a bodoče huma-
niste in požrtvovalne družbene delavce, da
ga rešujejo.
Po Cankarju se slovenska umetniška de-
javnost neustavljivo ukvarja z opisi duševno
ali telesno prizadetih. S tem v zvezi ne more-
mo mimo naših zaslužnih pisateljev v dobi
»med obema vojnama«: Prežih, Ingolič,
Krajnc, Potrč.
Za razliko od Ivana Cankarja, ki je svoje
opise prizadetih oseb individualiziral in jih
razkrival v psihološki enkratnosti, je Prežih
prizadete osebe v literarnih delih bolj pove-
zoval z družbenoekonomsko in socialno pro-
blematiko, skušal je delno spremljati genezo
njihove prizadetosti (Neža v Jamnici) in to se
mu dokaj posreči.
Ob analizah prizadetih oseb v našem slo-
vestvu spoznamo, da naši umetniki v večini
govore o njih z neko pieteto, z globokim ra-
zumevanjem in neprikritimi sočustvovanji, še
zlasti če gre za prizadetega socialno ogrože-
nega človeka. Po vrsti prizadetih so številčno
najmočneje zastopani lažje ali huje duševno
prizadeti ter telesni invalidi, po socialnem se-
stavu je največ kmečkih prebivalcev in to iz
revnih, bajtarskih družin, otrok delavcev ali
popolnih proletarcev. S to socialno tematiko,
obravnavo prizadetih oseb, ki jim je kapitali-
zem neredko pokazal vrata, so se široko
odprla vrata različnim problemom »poniža-
nih in razžaljenih«, uzakonila miloščino, v
kateri človeku sploh še moremo reči človek.
Na to zablodo in družbeno krivico so opo-
zarjali osveščeni književniki in tako zgradili
temelje novi družbi, v kateri je človek ne gle-
de na svojo telesno ali duševno pomanjklji-
vost enak človeku, ki ga je prizadetost obšla.
(Avtor brošure: Bogo Jakopič.)
Povzetek pripravila
Hilda Slekovec, defektolog
V NOVEM LETU V PTUJU NOVA POSVETOVALNICA
Kadar ste v stiski
Skupina strokovnjakov se je odločila, da organizira pomoč, sve-
tovanje tam, kjer uradne institucije zaradi pomanjkanja denarja ali
zaradi svoje nesposobnosti puščajo ljudi praznih rok. Za kaj gre?
Imate težave v zakonu, v odnosu do partnerja, ste v stiski, ste prede-
beli, bi se radi odvadili kajenja, prepogosto pogledate v kozarec, ima-
te seksualne probleme ... in še bi lahko naštevali osebne stiske, s ka-
terimi se vsak kdaj sreča. Če pa že sami s seboj živimo v nekem soži-
tju, pa nas skrbijo otroci. Nekateri še vedno močijo posteljo, drugi
jecljajo, tretji so pretirano sramežljivi, imajo težave v šoli, so pretira-
no nemirni. Bi jim radi pomagali, izboljšali njihov učni uspeh, vede-
nje ali pa spoznali otrokove sposobnosti, poklicna nagnjenja?
Za vse te in mnoge druge težave, o katerih pa najraje ne govori-
mo na glas, bo odslej v Ptuju neke vrste posvetovalnica, v kateri vas
bodo sprejeli: magister Miran Kerin, diplomirani psiholog, Danica
Štarkl, diplomirana pedagoginja, Aleksander Solovjev, specialni pe-
dagog, in doktorica Tugomira Mudnič, specialni psihiater. Pomoč bo
individualna ali skupinska, pri delu pa bodo uporabljali psihoterapi-
jo za raznovrstne osebne in osebnostne probleme, družinsko terapijo,
učenje miselnih vzorcev za izboljšanje učnega uspeha, hipnozo pri
odvajanju kajenja, hujšanju, močenju postelje pri otrocih, avtogeni
trening za dosego sprostitve, krepitve samozavesti ...
Naj ob koncu novi dejavnosti zaželimo srečno pot. Vse, ki pa vas
tarejo takšne ali drugačne težave, o katerih bi radi spregovorili s stro-
kovnjakom ali strokovnim teamom, pa informacija, daje pravi naslov
Delavska univerza v Ptuju, kjer vas strokovnjaki pričakujejo. Dodat-
ne informacije lahko dobite po telefonu: 771-539 in 777-361.
NaV
TEDNIK - december 1989
OD TU IN TAM — 9
Zbirka pesmi Puntarji, posvečena
slovenskemu kmetu
A>tor pesniske zbirke Puntarji, ki je razdeljena na sest ciklu-
sov (KMEČKI UPOR, TURKI, OSVOBODILNI BOJ, NOVI
CASI, VRAČANJE in PRIHODNOST), profesor dr. Stanko Ja-
nežič Je doma iz vinorodnih Slovenskih goric. Rodil se je v trdni
kmečki družini v Velikem Brebrovniku 1920. leta. Šolal se je v do-
mačem kraju, Mariboru, Ljubljani, Trstu, Parizu in Rimu, kjer je
doktoriral iz vzhodnih teoloških znanosti. Dalje časa je deloval
kot duhovnik med Slovenci na Tržaškem, od leta 1970 pa predava
na ljubljanski teološki fakulteti (ekumenska teologija — eklezio-
logija), živi pa v Mariboru. Prve pesmi in prozo je pričel objavljati
v revijah Dom ter Dom in svet. Dvojnemu načinu izražanja je ostal
zvest vse življenje. 1977. leta je izšla njegova pesniška zbirka Rav-
novesje, 1980. pa Gorice. Napisal je še veliko drugih zbirk proze in
pesmi. Poleg leposlovja piše Janežič tudi razne duhovne ter teolo-
ške znanstvene razprave, ki jih vzporedno z leposlovnimi stvaritva-
mi objavlja v številnih revijah in listih, zbornikih in koledarjih.
Zbirka Puntarji je razdeljena
na cikle, ki že samo s svojimi na-
slovi pomenljivo začrtujejo njen iz-
povedni prostor: Kmečki upori.
Turki. Osvobodilni hoj. Novi časi.
Vračanje. Prihodnost. Zadnji cikel
znova srečuje prvega, krog je skle-
njen, pesem je v njem čudežna ba-
jalica. Hkrati je zbirka grajena si-
metrično — prvi trije cikli, ki so
tudi tri prvinske »travme« sloven-
skega naroda, korespondirajo z
drugimi tremi cikli, v katerih je
travma poglobljena, pesniško zao-
strena. v jeklorez začrtana in v
granit vklesana.
Ena izmed predstavitev Pun-
tarjev je bila pred dvema tedno-
ma v Veliki Nedelji. Pesmi sta
poslušalcem predstavila člana
SNG iz Maribora Nataša Sirko-
va in Franci Gaberšek. Od pesmi
do pesmi sta mariborska igralca
rasla, vedno bolj je bilo čutiti
moč poezije, ki je resnično pisa-
na za različne čase, še najbolj pa
za sedanjega.
Po končani predstavitvi knjige
Puntarji smo našli tudi čas za po-
govor z avtorjem profesorjem dr.
Stankom Janežičem.
Tednik: Zbirka vaših pesmi, v
kateri opisujete slovenskega kme-
ta nekdanjih, sedanjih in prihod-
njih časov, je izšla lansko leto pri
Mohorjevi družbi. Lahko zaupate,
koliko časa so te pesmi nastajale?
Stanko Janežič: Mislim, da ne-
kaj let, vendar ne predolgo. Ne-
kaj ciklusov je nastajalo prej, ne-
kaj pozneje. Ko je nastal prvi
del, je potem šlo vse zelo hitro.
To so pesmi, ki imajo kratke ver-
ze, ciklusi pa so med seboj pove-
zani.
Tednik: Iz vaših pesmi vejeta
otožnost in upornost slovenjegori-
škega človeka. VI ste po svojem
osnovnem poklicu duhovnik. Od
kod vam na trenutke ta trda upor-
nost?
Stanko Janežič: Zrasel sem iz
trdne kmečke družine, ves čas ži-
vljenja, še posebej pa v mladosti
sem bil tesno povezan z zemljo
in tudi s težkim delom, ki so ga
opravljali tukajšnji ljudje. Pogo-
sto sem se oziral v zgodovino
slovenskega naroda in jo tudi ne-
kako podoživljal. Moram reči,
da smo dejansko v naši zgodovi-
ni mnogo hlapčevali. V zbirki ni-
sem obdelal prve svetovne vojne,
ker je to obdobje literarno precej
obdelano. Kar pa nas še posebej
žuli, sta druga svetovna vojna in
čas |x» njej.
Tednik: Mi lahko poveste ozi-
roma odgovorite na vprašanje, ki
ga zadnje čase pogosto slišimo, da
Slovenci nimamo svoje zgodovine
in se je zelo sramujemo.
Stanko Janežič: Zgodovijio
prav gotovo imamo. Pri temTje
potrebno povedati, da zgodovino
pišejo vsi ljudje, tudi najbolj pre-
prosti. Včasih so zgodovinarji res
govorili samo o velikih osebno-
stih, o carjih, vladarjih in podob-
no. Dejansko pa je tako, da zgo-
dovino piše celoten narod. Mi
zgodovino imamo, nimamo pa
neke nasilne zgodovine. Lahko
smo zelo veseli, da si nismo s
krvjo pridobivali premoženja ali
ozemlja, ampak smo skušali ime-
ti s svojimi sosedi in do vseh dru-
gih dober odnos, kakor poje v
svoji pesmi France Prešeren.
Tednik: Veliko pišete o Sloven-
skih goricah, o lepih gričih, kjer
je doma vino, ob tem pa razmiš-
ljate tudi o ponosnem človeku, ki
je stoletja trpel pod tujo nadvlado
in ob tem.ostal pokončen. Veliko
ste pisali o tem človeku, o malem
človeku pred prvo, med obema
vojnama in po drugi vojni.
Stanko Janežič: Mene je pred-
vsem prizadelo po vojni to, da so
hoteli izkoreniniti kmeta, njega,
ki je bil hrbtenica slovenskega
naroda. Menili so, da kmet pač
ne razume vsega, da je reakcio-
nar, kulak in kaj vem kaj še vse.
Sramotili so ga kmečkim otro-
kom v šoli, češ saj nimate na
zemlji nobene bodočnosti, pojdi-
te raje v tovarno. Vse to je bilo
popolnoma zgrešeno, za naš na-
rod pa je tragičo to, da je v nekaj
desetletjih izgubil toliko vrednot.
Kmet je res že skoraj obupal,
vendar ga na drugi strani rešuje
tista zdrava in trdna navezanost
na zemljo, posebno pa njegov
optimizem in p>onos.
Tednik: Sedaj sva že pri vpra-
šanju velikosti kmečke družine.
Klasična kmečka družina je zače-
la izumirati. Tudi vi izhajate iz
takšne družine.
Stanko Janežič: Ja, naša druži-
na je bila zelo močna, trdna; bilo
nas je 11 otrok, trije so umrli. Ze-
lo radi smo se imeli, bili smo ze-
lo navezani in vsi smo radi in le-
po prepevali. Seveda, tudi časi
so bili takrat drugačni, razmere
so bile takšne, da je kmet moral
imeti večjo družino, da so lahko
obdelovali zemljo.
Tednik: Pri vas niste toliko ob-
delovali zemljo, pri vas je veliko
otrok tudi študiralo.
Stanko Janežič: Več nas je štu-
diralo, to je res, drugi pa so dela-
li doma. Pa tudi tisti, ki smo štu-
dirali, smo prihajali domov na
počitnice. Posebno v poletnih
mesecih smo delali kakor drugi.
Tednik: V zbirki Puntarji je
opisan tudi čas po drugi svetovni
vojni, ki se ga v sedanjem času
sramujemo, ko na novo odkrivamo
liste zgodovine, kot so Teharje,
Kočevski Rog, Pohorje, tezenski
gozd in še kje drugje, česar mogo-
če ljudje ne vedo ali pa si še vedno
ne upajo povedati.
Stanko Janežič: To je resnično
največja tragika naše zgodovine.
Tega se resnično lahko sramuje-
mo, ker smo padli tako nizko, da
so po vojni - rekel bi načrtno
— morili in klali mlade ljudi, ne
da bi jim prej sodili, kakor da
hočejo odstraniti vsakogar, ki
jim nasprotuje. Gotovo je to na
zgodovini naroda velika rana in
jo bomo težko preboleli. Do se-
daj je bilo vse skrito, sedaj priha-
ja na dan, vendar bo trajalo še
dolgo časa, da bomo preboleli.
Tednik: Kaj pa sedaj ustvarja-
te?
Stanko Janežič: Kmalu bo iz-
šla nova zbirka, nadaljevanje
Puntarjev; naslov je Slovenske
žalostinke in hvalnice. Prav tu iz-
povedujem žalost, ki je zajela
slovenskega človeka v zadnjih
desetletjih. In kljub tragiki in ža-
losti, ki mori naše življenje, ima-
mo v sebi toliko dobrega in lepe-
ga, da je ob tem mogoče peti tudi
hvalnice.
Tednik: Kako gledate na bodo-
čnost slovenskega naroda?
Stanko Janežič: Težak je po-
vojni čas pri nas. Mnogi so upali,
da bomo po vojni zaživeli v pra-
vi svetlobi in svobodi, o kateri so
ljudje sanjali. Do tega ni prišlo.
Kljub temu moramo gledati na
prihodnost s svetlimi očmi in pri-
čakovati, da bomo težke preiz-
kušnje današnjih dni premagali
in našli to, kar nas bo povezova-
lo in dalo moč, da bomo začutili
trdnost in suverenost slovenske-
ga naroda.
Ob koncu bi lahko zapisali še
tole: slovenstvo si je danes — tudi
za ceno poguma tistih, ki so izkr-
vaveli v zgodovini ali si danes upa-
jo braniti svojo istovetnost, zgodo-
vinsko in narodno — priborilo ne
samo pesniški, temveč tudi druž-
beni ugled.
»Prižgali bomo kres, sklenili
krog, in zaplesali in zapeli naši de-
ci pesem o pravici, o svobodi, o
davninski sreči in o svetlih dneh
prihodnosti.«
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Dr. Stanko Janežič v Veliki Nedelji ob predstavitvi knjige Puntarji.
Utrinki s folklorne revije
v Seliti
Ali je kaj trden most so se igrali mladi člaal folklora« skapiae z Destr-
nika.
Čevljarski mojster je z vajencem prišel >hui štcro«. Prikaz je z aastopa
folklorne skupine iz Stojncev.
Staro in mlado je uživalo ob nastopih t selski dvoraal.
(Foto: Langerholc)
Zgodovina
ni neživljenjska
v Ptuju je bil seminar o vidi-
kih zgodovinskega razvoja slo-
venske družbe tega stoletja. Or-
ganizatorji — občinska konfe-
renca SZDL Ptuj, občinski svet
ZSS Ptuj, občinski komite ZK
Ptuj ter Zavod za šolstvo, obmo-
čna enota Maribor — so pripra-
vili izredno zanimivo in kvalitet-
no strokovno izmenjavo mnenj.
Predvsem moramo opozoriti, da
so referenti na nekonvenciona-
len, sproščen, toda profesional-
no zelo kvaliteten način govorili
udeležencem seminarja tudi o ti-
stih zgodovinskih dogodkih, ki
jih zgodovinska znanost sicer ves
čas raziskuje, a jih je monolitna
politična zavest še do nedavnega
hotela zamolčali.
Organizatorji so zagotovili
udeležbo najkompetentnejših
znanstvenikov — zgodovinarjev
iz Ljubljane in Maribora: dr. Mi-
roslava Stiplovška, eksperta za
sindikalno gibanje 20. stoletja,
dr. Toneta Ferenca, našega naj-
boljšega poznavalca narodnoos-
vobodilnega gibanja, ki svoje ra-
ziskovalne ugotovitve črpa iz de-
la v domačih in tujih arhivih v
Zvezni republiki Nemčiji, Veliki
Britaniji, Italiji, Združenih drža-
vah Amerike, dr. Milana Ževar-
ta, ki velja za najboljšega pozna-
valca specifičnosti narodnoosvo-
bodilnega gibanja na sloven-
skem Štajerskem in Koroškem in
ki je s svojim 40-Ietnim delom
opozoril na neupravičeno podce-
njevanje partizanskega boja na
slovenskem Štajerskem, kar se je
tako rado poudarjalo še precej
let pK) osvoboditvi, a ni imelo de-
janske osnove v zgodovinskem
razvoju. Ta, za širšo javnost nova
zgodovinska spoznanja pa je dr.
Ljubica Šuligoj, priznana meto-
dičarka pouka ^odovine v Slo-
veniji, pred prisotno publiko,
profesorji in učitelji zgodovine,
povezala z nekonvencionalnim
pojmovanjem pKKlajanja zgodo-
vine učencem, dijakom in štu-
dentom v šolah in na fakultetah.
Poudarila je nesmiselnost togega
in včasih neživljenjskega predpi-
sovanja, kaj mora učitelj pri neki
tematiki početi, ne da bi imel
možnost selekcioniranja tistega,
kar se mu zdi pomembnejše in
kar učenca dejansko zanima.
Popolnoma nov je bil s svoji-
mi idejami svetovalec Zavoda za
šolstvo prof. Ivan Semec, ki je
udeležencem svetoval, da mora
zgodovinar poleg kritičnega po-
znavanja zgodovinskega dogaja-
nja upoštevati tudi metodološki
pluralizem, ki lahko zgodovino
samo bogati, ne pa siromaši.
Na koncu bi navedla samo ne-
kaj misli, ki lahko tudi najhujše-
ga »črnogleda« prepričajo, da je
na Ptuju res šlo za predstavitev
celotnega zgodovinskega dogaja-
nja, tudi s strokovno utemeljeni-
mi tezami o tako imenovanih ta-
bu temah, s katerimi se zadnja
leta ukvarjajo nezgodovinarji.
Če bi se ti problemi tudi pred šir-
šo javnostjo prepustili samo stro-
ki, bi šlo hudo zares, mislim stro-
kovno in brez izrabljanja zgodo-
vine, bolje zgodovinskega doga-
janja v preteklosti, za najrazli-
čnejše »obračune« v sedanjosti.
(Strokovno se je govorilo o napa-
kah na osvobojenih ozemljih, o
tako imenovani pohorski aferi,
domobrancih...) Organizator-
jem veljajo čestitke za uspešno
organiziran in odmeven stroko-
vni seminar o problematiki zgo-
dovine 20. stoletja na Sloven-
skem.
M. Grašič
Božični koncert
New Svving Quarteta
v torek, 26. decembra, je bil bogat glasbeni večer božičnih pesmi,
ki so nam jih predstavili člani popularnega kvarteta New Swing Quar-
tet. To so Oto Pestner, ki poje drugi tenor, prvi tenor poje Dare He-
ring, pred kratkim se je v kvartet vključil novi baritonist Tomaž Ko-
zlevčar, ki je zamenjal dotedanjega člana, in basist Marijan Petan.
New Svving Quartet poje in nastopa že več kot dve desetletji, za
njimi je tisoč koncertov, sedemnajst posnetih plošč, predstavili pa so
se tudi v televizijskih oddajah, posvečenih prav njim.
S koncertom božičnih pesmi, ki ga je organiziral Pokrajinski mu-
?,ej Ptuj, smo primerno zaokrožili jubilejno leto z vrsto kulturnih pri-
reditev, katerih povod je bila visoka obletnica minoritskega samosta-
na na ftuju.
Stanka Firbas,
Pokrajinski muzej Ptuj
O razglednicah Ptuja
Kdor želi kupiti razglednico z motivom Ptuja, bo razočaran. V
ptujskih trafikah, kioskih in na pošti bo lahko izbral le med majhnim
številom stereotipnih posnetkov Ptuja. Prevladujejo posnetki Ptuja z
desne strani Drave, Trga mladinskih delovnih brigad in Slovenskega
trga. Tudi ti posnetki so nastali že pred leti, kar se da spoznati po tem,
daje bilo med tem časom mnogo fotografiranih stavb že obnovljenih.
Da je mogoče videti Ptuj tudi drugače, smo spoznali ob lanskem
simpoziju slovenskih zgodovinarjev v ptujskem kinu. Ob tej priložno-
sti so razstavljali zbiralci starih ptujskih razglednic le-te v avli ptuj-
skega kina. Stare razglednice (nekatere tudi do sto let) so prikazale
Ptuj iz manj običajnih perspektiv in prikazale čudovite podobe tega
najstarejšega mesta na Slovenskem. Menim, da bi Ptuj mnogo prido-
bil, če bi kdo založil reprodukcije najboljših starih razglednic, tako da
bi bile dostopne tudi v kioskih.
Doslej so fotografirali in izdelovali razglednice Ptuja fotografi
od drugod, ki poznajo Ptuj le površno od tod tudi stereotipnost
posnetkov. Na Ptuju imamo uspešen fotoklub, katerega člani dobro
poznajo to staro mesto. Menim, da bi lahko le-ti ustvarili boljše raz-
glednice Ptuja, kot jih imamo danes.
Ptuj se razvija turistično, zato mora ponuditi tunstom tudi kvali-
tetne razglednice, na katere lx>mo Ptujčani lahko ponosni.
Dr.Adolf Žižek
Koncert Novega ljubljanskega
pihalnega tria
Veseli smo lahko, da je postal Ptuj v zadnjem
času zanimiv tudi za izvajalce resne glasbe, ki ce-
nijo ptujsko glasbeno občinstvo. To se kaže v tem,
da se koncerti resne glasbe na Ptuju kar vrstijo in
da lahko poslušamo iste izvajalce, kot jih posluša-
jo v Ljubljani, Zagrebu in drugih glasbenih sredi-
ščih.
Ptujska Zveza kulturnih organizacij je priredi-
la 22. novembra v viteški dvorani ptujskega gradu
koncert Novega ljubljanskega pihalnega tria, ki ga
sestavljajo Darko Brlek klarinetist, Dušan Jova-
novič - oboist in Zoran Mitev — fagotist. Vsi tri-
je pihalci imajo kljub mladosti - odlično glas-
beno preteklost, povezano s študijem doma in v
tujini ter z glasbenimi priznanji. Še vedno se glas-
beno izpopolnjujejo pri svetovno priznanih glas-
benih pedagogih. Razveseljivo je, da se je Ptujčan
Dakro Brlek začel ukvarjati s klarinetom v ptujski
glasbeni šoli. Vsi trije izvajalci so solisti v orkestru
ljubljanske opere in baleta.
S sporedom, ki je obsegal pet daljših glasbe-
nih del, med njimi tudi Mozartov Divertimento št.
4, je trio nastopil še v ljubljanskem Cankarjevem
domu, zagrebški dvorani Vatroslava Lisinskega, v
Celju, Kranju in drugod.
Muziciranje tria je bilo glasbeno usklajeno in
tehnično dovršeno, kar obeta triu uspešno glasbe-
no prihodnost. Poslušalci smo bili s koncertom za-
dovoljni, saj nam je nudil obilo glasbenega užitka.
Dr. Adolf Žižek
10 — OD TU IN TAM
28. december 1989 — XEDNIK
Predstavitev
jeruzalemskih žiahtnin
Ta dežela ima svoje skrivnosti. Človek, ki zna poiskati naj-
boljše, jo bo odkril — steklenico vina jeruzalem. Kot da je v njej
sama duša vina.
Ta vina so umetnina, poezija in simfonija vsega najboljšega,
so slavospev narave, tega okolja, teh ekoloških razmer. To je pri-
znanje za vse ljudi, ki se trudijo na koščku ormoško-ljutomerskih
goric, da pokažejo svetu najboljše in najžlahtnejše, kar lahko da
skupno delo vinogradnikov in vinarjev.
Na Maleku, v stari, obnovljeni
gosposki zidanici, ki leži ob vin-
ski cesti med Svetinjami in Jeru-
zalemom, so ob prisotnosti naj-
bolj znanih slovenskih enologov
14. dec. letos predstavili blago-
vno znamko vina JERUZALEM.
Vino so pridelali ormoški vino-
gradniki in donegovali ormoški
vinarji in enologi.
Vino JERUZALEM izvira iz
najodličnejšega, svetovno pri-
znanega vinorodnega okoliša or-
moško-ljutomerskih goric. Vsaka
sorta zase, ki so jim enologi dali
najvišje ocene, med 19,6 in 19,98
(pa tudi 20!), dokazuje plemeni-
tost porekla iz kraja, ki je zanjo
najprimernejši. Vino JERUZA-
LEM sodi med belimi vini v naj-
višji svetovni vrh.
Po besedah dr. Slavice Šiko-
vec, vodilne slovenske enologi-
nje, so vinogradniki in kletarji
Slovinove TOZD Vinogradništvo
iz Ormoža precej časa skrivali
največje žlahtnine, ki so jih pri-
delali v svojih vinogradih.
Predstavitev vina blagovne
znamke jeruzalem na Maleku ni
zgolj naključna, saj so v tej kleti,
kot je duhovito povedal direktor
Vinogradništva Matija Kociper,
ki ni grajena, da bi se v njej do-
bro počutili ljudje, temveč vino,
poskušali take posebnosti že leta
1957, ko so v tej kleti stiskali
mošt suhega jagodnega izbora s
sladkorno stopnjo 58. Strokov-
njaki, ki so vedeli za to posebno
vino, so mu prerokovali nekoč v
bližnji prihodnosti pravi trenu-
tek predstavitve.
Mnogi se sprašujejo, zakaj ra-
vno sedaj ponuja Slovinovo Vi-
nogradništvo posebno blagovno
znamko, ki ima zaradi izredne
kvalitete in zelo majhne količine
visoko ceno in bo dostopna le
redkim izbrancem. Odgovor je
seveda visoka kvaliteta, ki smo
jo v sedanjem času ponovno
»odkrili«. Poznane so nam že
pozne trgatve, ledena vina, po-
sebna vina, pa tudi jagodni izbo-
ri nam niso več tuji, tako da so
potem vina s predikati — kot
srečen splet izjemnih naravnih
danosti in skrbne predelave, za-
radi izjemno zahtevnih pogojev,
v katerih nastajajo — unikati.
Z blagovno znamko jeruzalem
bodo označena vina: rulandec
(letnik 1988) — izbor, traminec
(letnik 1988) — izbor, laški ri-
zling (letnik 1988) — ledeno vi-
no, laški razling (letnik 1987) —
izbor, »vino treh kraljev«, šipon
(letnik 1987) — jagodni izbor, ši-
pon (letnik 1976) — suhi jagodni
izbor, beli pinot (letnik 1988) —
suhi jagodni izbor in šipon (le-
tnik 1983) — suhi jagodni izbor.
Polnijo jih v dvainpoldecilitrskih
steklenicah elegantnega videza
— s črno etiketo in zlatim napi-
som, na vrhu pa je grb Ormoža.
Napovedujejo, da bodo skupno
napolnili samo okoli 15 tisoč ste-
kleničk. Zaradi majhne količine
in izjemne kakovosti bo cena te-
mu primerna. Za stekleničko bo
treba odšteti okoli 120 zahodno-
nemških mark.
Jeruzalem zahteva posebno
pozornost, najlepše mu jo izka-
žemo s tem, da ga okušamo po
malem, z občutkom. Dobiti ga
bo mogoče samo na najeksklu-
zivnejših prodajnih mestih v Ju-
goslaviji.
»To, kar so predstavili ormo-
ški vinogradniki in vinarji, je ve-
liko več kot samo vino,« pravi
profesorica doktorica Slavica Ši-
kovec. »Govoriti o vrhunski ka-
kovosti je zelo relativen po-
jem . . . Izbor, jagodni izbor, suhi
jagodni izbor, ledeno vino — to
so vina, ki praviloma sploh ne bi
smela soditi v kategorijo mirnih
vin. Gre za specialna naravna vi-
na. To ni vino za navadno pitje,
ne za vsak dan niti za praznike.
To je vino za izjemna doživetja;
že pokušanje takega vina je doži-
vetje. Vino zahteva, da se mu po-
svetiš, pustiš, da se razširi, zaživi
v ustih in ga dejansko podoži-
vljaš, tako kot je narava podoži-
vljena v lepem okolju slovenske-
ga prostora, v Ijutomersko-ormo-
ških goricah. Trta na soncu izpo-
stavljenih legah, na razmeroma
siromašnih tleh daje vina, ki so-
dijo v sam svetovni kakovostni
vrh.
To ni vino za aperitiv, ni vino,
ki bi ga pili ob sladici, ker je sa-
mo sebi dovolj. Menim, da bi
morali vsi poznavalci vina, ki
imajo sedaj priložnost v dvain-
poldecilitrskih stekleničkah do-
biti to vino, le-tega nabaviti. Po-
sebno če so imeli v letih 87 ali 88
kak izredno vesel dogodek v dru-
žini. Kaj je lepšega, kot tako ste-
klenico podariti ob izrednem ži-
vljenjskem dogodku? Taka ste-
klenica se lahko podeduje, nosi s
seboj pečat letnika in ima po-
vsod v svetu izredno vrednost.
Steklenic starejšega vina, ki gre-
do skozi več generacij, dosegajo
za naše pojme astronomsko ce-
no. Steklenica vina, ki se je lan-
sko leto po nesreči razbila in je
nosila letnico 1778, je bila vred-
na kar 519 tisoč dolarjev.
Večina Slovencev sploh ne po-
zna vina takšne kakovosti. Sicer
taka kakovost pri nas vsa povoj-
na leta ni bila cenjena niti plača-
na. Zato je razumljivo, da je bila
proizvodnja specialnih vin redka
in anonimna. Sedaj so ta vina pr-
vič prišla pred javnost in menim,
da javnost potrebuje več infor-
macij o tem, kaj so ta vina izjem-
ne kakovosti glede na čas in na-
čin trgatve.
Vida Topolovec
Jože Bračič
Dvainpoldecilitrska steklenička
predikatnega vina jeruzalem.
Slovensko vino ima
svoje prvake
Sekcija kmetijskih novinarjev Slovenije je prejšnji teden v stekleni dvorani
ormoške vinske kleti razglasila slovenske vinske prvake za leto 1989. To so po-
stali REFOŠK 1988 Ivana in Borisa Bordona iz Dekanov, CABERNET SAU-
VIGNON 1987 KK Vipava, RENSKI RIZLING, pozna trgatev 1986, maribor-
skega Vinaga ter RENSKI RIZLING, pozna trgatev 1988, BELI PINO, suhi ja-
godni izbor 1988, in KLUB SLOVIN 1988, zadnji trije iz kleti KK Jeruzalem
Ormož.
Kot je dejal predsednik sekcije kmetijskih novinarjev Branko Vodušek, si
kakovost slovenskega vina zasluži več pozornosti in predstavitev javnosti; ene-
mu in drugemu je namenjena akcija kmetijskih novinarjev. Ker je dobila izje-
men odziv slovenskih vinskjh strokovnjakov, je očitno, da bo izbira vinskih pr-
vakov postala tradicionalna. Letošnja merila (velika zlata medalja ali naziv
šampiona na svetovnem vinskem sejmu v Ljubljani) se bodo v prih^nje verjet-
no spremenila, saj smo slišali na slovesni razglasitvi prvakov množico dobrih
predlogov s ciljem, da v prihodnje dobijo to pomembno priznanje resnično naj-
boljša slovenska vina.
JB
Lidija Roška, vodia onnoške kleti, med degustacijo.
»Go je moj način življenja... rr
Go je miselna igra, pri kateri gre za osvajanje prostora. Nekateri ga ce-
lo zmotno poimenujejo japonski šah, četudi imajo Japonci veliko drugih
iger, ki so bolj podobne šahu kot go. V bistvu nimata igri nič skupnega, ra-
zen da gre pri obeh za miselno igro in boj za prostor. Pri šahu se prične igra
z vsemi figurami na plošči, pri goju s prazno ploščo. Kamne polagata nas-
protnika izmenoma in poskušata osvojiti vsak zase čimveč prostora. Zmaga
tisti, ki je osvojil oziroma ogradil čimveč prostora. Na plošči je 361 sečišč
(19 X 19 linij) in nanje polagata igralca kamne. Kamnov je prav tako 361,
črnih 181, belih 180.
Igoija Bizjaka poznam že dobrih
trinajst let. Igro, kateri se posveča,
poznam le iz pogovora oziroma sko-
pih poročanj iz Dela. Drugi mediji to
igro običajno obidejo. Druga trinaj-
stica je vezana na Igorjevo udeležbo
na republiških prvenstvih. Doslej jih
je bilo 21, »Igorjevih« pa je trinajst;
od tega je osvojil pet republiških na-
slovov, nazadnje letos. Letos je bil tu-
di najboljši ekipni igralec na držav-
nem prvenstvu, kjer igra z manjšimi
uspehi od republiških. Največ, kar je
doslej dosegel na tem prvenstvu, je
četrto mesto.
»Prvič sem o goju prebral v TT-ju
leta 1960. Igrati sem pričel leta 19M.
O goju ni natančnih podatkov,
koliko je star. Ocenjujejo pa, da
ima okrog pet tisoč let. Nekateri tr-
dijo, da se je razvil na Kitajskem,
drugi v Indiji. Ljubitelje je imel
med višjim slojem prebivalstva. V
7. stoletju našega štetja so ga sku-
paj z budizmom prenesli prek Ko-
reje na Japonsko, Iger je doživel ve-
lik razmah leta 1612, ko se je Ieya-
su Tokugava razglasil za šoguna in
začel podpirati go. V Evropo je pri-
šel v prvi polovici 19. stoletja — v
Prešernovih časih. Z Japonske so
ga prinesli Nemci. Prvi zapis igre je
iz časa Konfucija.
Mariborski začetki so bili bolj ali
manj neorganizirani. Igrali smo, pa
nismo vedeli čemu. Šele po prihodu v
Ljubljano se je začela prava igra. V
»zlatih časih« slovenskega goja, to je
bilo v šestdesetih letih, je bilo samo v
Ljubljani okrog tisoč igralcev. Danes
smo zdesetkani, v Sloveniji delajo le
štirje klubi oziroma društva. V Jugo-
slaviji pa je največ ljubiteljev oziroma
igralcev goja v Srbiji, kjer so bili vča-
sih največji nasprotniki te igre. Pri
klubih pa je tako, da imajo več članov
tam, kjer se odločajo za organizirano
vzgojo mladih.
Kot igralec sem se razvil šele po
prihodu v Nemčijo leta 1972, kjer je
bil moj učitelj Japonec. Pred odho-
dom sem osvojil »prvi kyu« — to je
razred tik pred mojstrskim naslovom.
V goju poznamo 31 razredov, od tega
6 mojstrskih pri amaterjih in devet ra-
zredov pri profesionalcih. Mojstrski
naclnv cpm ncvniil Ipta 1079 Tf^oa
ta sem dobil tudi prvi in drugi dan, le-
ta 1973 tretji dan, 74. četrtega in 78
petega. V Jugoslaviji je šest igralcev,
Mariborski go klub je bil na prven-
stvih večno tretji. Pred Igorjevim
prihodom v novomeški klub je bil
ta v drugi ligi. Sedaj so bili že dva-
krat v bitki za najvišji naslov. Le-
tos so bili na državnem prvenstvu
drugi, in to z majhno razliko. Mor-
da bodo že prihodnje leto najbolj-
ši?
ki imajo priboijeni peti dan, moj je
bil drugi. Najboljši igralec v Jugosla-
viji je še zmeraj Zoran Mutabžija.
Največ igralcev goja ima Japonska,
in sicer 12 milijonov, približno toliko
igralcev je tudi na Kitajskem in v Ko-
reji, v Evropi jih je okrog 250 tisoč, v
severni in južni Ameriki 100 tisoč, v
Sloveniji nekaj sto.
Pravila igre so zelo enostavna, vsaj
na začetku. Igra se na čas, podobno
kot pri šahu. Na republiških prven-
stvih igramo dvakrat po uro in četrt
do uro in pol, zatem pa po eno minu-
to za potezo. Na državnih prvenstvih
se igra dvakrat po dve uri, profesio-
nald igrajo dvakrat po deset ur, tako
da ena partija traja dva dni.«
Prvi go klub v Sloveniji je bil usta-
novljen pred prvo svetovno vojno v
Pulju. Podatek je toliko pomemb-
nejši, ker je to bil prvi tovrstni klub
v Evropi. Po prvi svetovni vojni je
prenehal delati. Ponovno je oživela
dejavnost v začetku šestdesetih let
po zaslugi kapitana Ervina Finka,
edinega Jugoslovana, ki je prejel
odlikovanje — priznanje barona
Okurija, ustanovitelja japonske go
zveze in najbolj zaslužnega za raz-
mah amaterskega goja — za za-
sluge pri razširjanju oziroma popu-
larizaciji goja v Sloveniji. Prvi je
tudi zapisal pravila te igre.
Kaj vam pomeni go?
»To je moj način življenja, le da ti-
sti, ki se ukvarjajo z drugimi športi,
morajo prej nehati; telo začne prej
pešati kot glava.
Go in tudi druge miselne igre bi
priporočil mladim, ker razvijajo do
mišljijo. V Jugoslaviji tega ne pozna-
mo, zato tudi nismo inovativna dru-
žba, ker ne znamo razmišljati; smo le
porabniki.
Prepričan sem, da bi razred, v kate-
rem bi se odločili za go, bil tudi sicer
uspešen.
Se vedno nisem opustil misli, da bi
tudi mladim Ptujčanom približal to
igro. Razdalja od Ziherlove, kjer sta-
nujem, pa do centra je majhna. Če
bodo mladi želeli, bom prišel. Igral-
nih priborov imam za majhen klub.«
Igoijeva ljubezen do goja se kaže
tudi v izredno bogati knjižnici stroko-
vne literature. Skupaj ima več kot ti-
soč knjig in revij. Kljub hudim časom
za založniško dejavnost še vedno raz-
mišlja, da bi svoje 25-letno prijatelje-
vanje s to igro prelil na papir. Sloven-
ci namreč v vseh letih nismo zmogli
toliko denarja, da bi izdali vsaj eno
strokovno publikacijo. Imamo pa tur-
nirska pravila. Tudi za igro nismo
navdušeni. Televizija se je v vseh letih
goja sp|omnila le dvakrat, četudi smo
doslej imeli v Jugoslaviji že štiri ev-
ropska prvenstva. Ta pa imajo v zad-
njih letih od 300 do 500 aktivnih ude-
ležencev. Go je v Sloveniji še vedno
igra za »male oglase in osmrtnice«.
Pogovarjala se je:
Majda Goznik
Igor Bizjak je član go kluba iz Novega mesta, kjer ima veliko boljše
razmere za igranje kot v Mariboru. Slika prikazuje prijateljsko sreča-
nje.
Ptujski mag Marlizz
prvi v Budimpešti
Ptujčan Marjan Lizzi, z ume-
tniškim imenom Marlizz, je zad-
nje čase s svojimi iluzijami in
drugimi magičnimi posebnostmi
požel že precej pomembnih pri-
znanj doma in na tujem. Na
mednarodnem tekmovanju ma-
gov (čarovnikov) v Budimpešti
pa je sredi novembra dosegel v
kategoriji iluzij odlično prvo me-
sto. Gre za iluzijo (glej sliko)
pod naslovom CIK-CAK, ki je
precej podobna dosedanjim ilu-
zijam dekleta v zaboju, vendar je
novost v tem, da je Marlizzov za-
boj razdeljen v štiri enake dele.
Ko stopi asistentka v zaboj, jo
Marlizz zapre, zatem pa spodnji
in srednji del zaboja — torej dva
prekata — premakne v desno.
Pred očmi gledalcev je to videti
nekaj neverjetnega, saj z roko ali
posameznimi predmeti pokaže,
da je odrinjeni del zaboja res
prazen, kot da ni telesa asistent-
ke. Drugi in četrti prekat pa od-
pre, da je v njem videti del rok in
glavo asistentke. Zares neverjet-
na iluzija, ki vzame sapo še tako
nejevernemu obiskovalcu. Potem
ko Marlizz vrne posamezne pre-
kate pokončnega zaboja na nji-
hovo mesto, odpre celotno stra-
nico in asistentka stopi ven prav
takšna, kot je bila prej. Za to no-
vost si je Marlizz v Budimpešti
prislužil prvo nagrado med okoli
50 magiki iz vse Evrope, za kar
mu velja priznanje in čestitke.
-OM
Marlizz s svojo asistentko Vero Toplak med izvajanjem prvonagrajeae
iluzije CIK-CAK.
V Vrvici tudi volna
Ptujski zasebniki postajajo iz dneva v dan kon-
kurenčnejši družbenemu sektorju trgovine in dru-
gim dejavnostim. Bogatijo ponudbo in s tem po-
stajajo za kupce privlačnejši. Janko Nahberger iz
Bezjakove ulice 8, ki je pred nekaj leti uredil trgo-
vinico z vrvarstvom, je pred dnevi na prodajne po-
lice zložil prve klobke volne. Za zdaj ponuja asor-
timan vnine in nreiice maišnerške tovarne. V bo-
doče pa obljublja volno iz uvoza ter tovrstne izdel-
ke drugih slovenskih in jugoslovanskih tovarn.
Za ženske vseh starosti, ki rade pletejo in tudi
sicer iščejo izhode iz vedno manjšega družinskega
proračuna, je nova ponudba več kot dobrodošla.
Vrvica je zaenkrat odprta dopoldne, razmišljajo
pa tudi o popoldanskem delovniku.
MG
TEDNIK december 1989
OD TU IN TAM - 11
NISMO TAKO DOBRO PLAČANI. DA 61 TO. KAR POČNEMO^ DELALI LE ZARADI DENARJA
Halo, je tam Oliver Mlakar?
Četrtek minulega tedna je bil sončen in to-
pel, daleč od zime, prej bi lahko rekli, da se
je pričela pomlad. Velemestni vrvež Zagreba
se je umaknil v spokojnost družinske galerije
Mlakarjevih, kjer sva se srečala z Oliverjem,
kljub temu da so naju mnogokrat zmotili nje-
govi mimoidoči prijatelji, znanci, samo toli-
ko, da mu zaželijo dober dan .. . Nekajkrat
pa naju je zmotila vzpenjača, ki vozi iz spod-
njega v zgornji del Zagreba. Galerija ima na-
mreč prostore prav pod to vzpenjačo.
»Sem Ptujčan z napako,« se je ob pozdra-
vu pošalil Oliver. Za vse tiste, ki tega še ne
veste: Oliver Mlakarje nekaj časa v otroštvu
živel v Ptuju in nekaj počitniških dni kasneje,
ko se je družina preselila, preživel ob Dravi,
na Vičavi. Z veseljem se spominja teh dni;
česa vse niso ušpičili, takrat še kratkohlačni-
ki . ..
Tednik: Kako se je pravzaprav začelo vaše
druženje najprej z radiom in kasneje s televi-
zijo?
Oliver Mlakar: Kot študent v Zagrebu sem
si želel kakšen dodaten dinar. Objavljena je
bila avdicija, prijavil sem se in uspel. Res pa
je, da sem že prej bral na kakšnih šolskih in
drugih prireditvah. Običajno so rekli: Mlakar
ti dobro bereš, boš ti...
Napovedovalci izumirajo
Tednik: Vedno več novinarjev je, ki sami
prebirajo svoje prispevke, vodijo informati-
vne in druge oddaje. Se vam zdi, da poklic
napovedovalca izumira?
Oliver Mlakar: Res je. To je neizbežno. V
svetu se je to že zgodilo. Nerodno pri nas je
le to, da tisti, ki zamenjujejo napovedovalce,
niso najbolj vešči tega dela.
Tednik: Vam je žal, da je tako?
Oliver Mlakar: Ne. Že dolgo se ne ukvar-
jam več z napovedovanjem. Našel sem se na
drugih področjih. Vodim kontaktne oddaje,
kvize, zabavne oddaje, vodil sem in bil ured-
nik oddaje Večer v klubu .. .
Tednik: Kako se imenuje vaše delovno me-
sto na televiziji?
Oliver Mlakar: Samostojni voditelj.
Tednik: Začeli ste na radiu, zdaj ste na te-
leviziji. Kakšna je razlika?
Oliver Mlakar: Ogromna. Na radiu je po-
memben glas, samo glas. Napovedovalec ali
voditelj vzpostavlja stik s poslušalci le z gla-
som, zato mora biti veliko sugestivnejši kot
na televizijskem ekranu. Na drugi strani pa
ni pomembno, ali si obrit ali ne, kako si oble-
čen, lahko si pomagaš s čimerkoli, poslušalci
te ne vidijo, le slišijo te. Na televiziji je na
nek način lažje. Slika dopolni tvoj govor, mu
daje poudarke, pomaga približati vsebino
teksta gledalcu. Na radiu pa za vse to ostaja
le glas ...
Tednik: Bi se vrnili na radio?
Oliver Mlakar: Ne, ne bi se vrnil. Le v
skrajni sili, če res ne bi šlo drugače.
Kvizkoteka
Tednik: Kako nastaja Kvizkoteka?
Oliver Mlakar: V kviz je vloženega ogrom-
no dela. Vse je do potankosti predvideno.
Kviz sicer gre v živo, vendar je poprej vse do-
govorjeno. V živo namreč ni mogoče vsega
predvideti. Kviz zahteva od mene izredno
zbranost, koncentracijo, »top formo«. Vpra-
šanja dobim že dva dni prej, tako da se lahko
resnično pripravim. Dopoldne pred kvizom
imamo generalko, ki poteka natanko tako in
prav toliko časa kot oddaja, ki jo potem zve-
čer gledate, le vprašanja so iz prejšnje odda-
je. Nič ni prepuščeno improvizaciji, čeprav
se seveda potem v živo lahko marsikaj zgodi.
Ce imaš dovolj izkušenj in rutine, pa je seve-
da tudi nepredvideno situacijo mogoče rešiti.
Tako mi to ne dela težav, zahteva pa, kot sem
rekel, polno koncentracijo, saj moram sam
odločiti, ali je odgovor pravilen ali ne. Poleg
tega v kvizu sodelujejo mladi, neizkušeni lju-
dje, polni znanja, nimajo pa izkušenj nasto-
panja pred kamero. To so seveda dodatne te-
žave. Doslej smo uspešno premagali vse in
ljudje kviz radi gledajo.
Biti slaven
Tednik: Postali ste »zaščitni znak« kviza.
Vas to kaj omejuje pri delu?
Oliver Mlakar: Ne. Prijetno mi je, da nas
ljudje radi gledajo, da so zadovoljni. Je pa
Kdo ne pozna Olherja Mlakarja? Ker
ga kljub nekajkratnim telefonskim klicem
nisem našla na televiziji, sem poskušala
priti do številke njegovega domačega tele-
fona. Žal mi slovenska informacijska slu-
žba o telefonskih naročnikih zunaj naše re-
publike ni mogla najti njegove številke. Za-
vrtela sem enake informacije v zagrebški
omrežni skupini, pa sem ob nekajkratnih
poskusih v slušalki slišala le glasbo. Kaj
zdaj? Svet je majhen, pravijo. V Štuju ven-
dar živi njegov bratranec Jernej Kostanj-
šek. Do njegove službene številke sem pri-
šla brez težav, po njegovi zaslugi pa tudi do
številke domačega telefona OUverja Mla-
karja.
Znani glas, ki je tudi v zasebnem življe-
nju enako topel, dostopen in prijateljski
kot prek televizijskih ekranov. Preseneče-
nje in zadovoljstvo, da ga želimo predstavi-
ti tudi na straneh našega časopisa.
povsem razumljivo, da so me poistovetili s
kvizom, zakaj zadnjih, mislim da pet let, ga
vodim samo jaz.
Tednik: Ko se začne človek pojavljati na
ekranu, pride slava ...
Oliver Mlakar: Seveda, to je neizbežno.
Fadil Hadžič iz gledališča Jazavac pravi, da
— če bi se njihov vratar nekajkrat pojavil
pred dnevnikom na televiziji, bi postal sla-
ven ...
Tednik: Hoteli ali ne, postali ste »zvezda«,
čeprav pri nas, vsaj pri voditeljih, tega ne pri-
znavamo. V svetu je drugače. Mnoge televi-
zijske oddaje nastajajo prav zaradi slavnih
voditeljev. Zakaj je pri nas drugače?
Oliver Mlakar: Pri nas ni trga. Nimamo ga
v gospodarstvu, tako ga nimamo tudi v na-
šem poklicu ne. Slišal sem, včasih pa tudi kje
preberem, da dobijo v Italiji voditelji za pre-
hod z enega na drugi program veliko denar-
ja. Pri nas to ni v navadi. Ker ni trga, se to
delo ne more dobro prodati. Tudi ni v nava-
di, da bi televizija sama »proizvajala« vodi-
teljske zvezde.	i
Tednik: V oddaji Večer v klubu ste bili vo-
ditelj in urednik. To je bila ena tistih oddaj.
ki naj bi zabavala ljudi. Kako je sploh s to-
vrstnimi oddajami pri nas?
Oliver Mlakar: Veste, najtežje je ljudi za-
bavati. Za take oddaje nimamo scenaristov.
Vzrok je verjetno tudi v tem, da so premalo
plačani. Brez dobrega scenarija pa je težko
narediti dobro oddajo. Kot povsod drugod v
naši družbi gre tudi na tem področju za isto
bolezen — improvizacijo. Gledalci pa so vse
bolj zahtevni, želijo in zahtevajo kakovost.
Drugo so pogoji dela. Glejte, jaz sem sicer
imel oddajo, a za njeno pripravo nisem imel
niti kvadratnega metra prostora, kaj šele kaj
drugega. Z ljudmi, z gosti oddaje sem se do-
govarjal na hodnikih televizije . ..
Kako biti voditelj
Tednik: V kakšnih televizijskih oddajah
voditelju, moderatorju kaj hitro poočitajo, da
daje sebe v »prvi plan«, čeprav naj bi bil si-
cer prisoten in hkrati neviden.
Oliver Mlakar: Pri našem deluje pomemb-
no imeti mero. Samokontrola je še kako po-
trebna. Vedeti je treba, da je kamera veliko
strožja, kot človeško oko. Nič ji ne uide ...
Spoštovati je treba oddajo samo, gledalca,
sogovornika. Cesa takega mi niso nikoli oči-
tali. Mislim, da me ima publika rada, da so
me vzljubili. Sprejmejo me z aplavzom, nji-
hova reakcija je prijateljska in vzpodbudna.
Tednik: Kako se počuti voditelj na raznih
festivalih, ko ima tako malo časa in priložno-
sti, da bi povedal kaj več kot naslov pesmi in
imena avtorjev?
Oliver Mlakar: Res je lahko napovedova-
nje na festivalih sila dolgočasna zadeva in na
prvi pogled se zdi, da res ni mogoče dati ni-
česar svojega v napovedi. Pa je tudi te kratke
napovedi mogoče narediti privlačne, če daš
vanje svoj šarm, dušo, če kaj malega dodaš.
Vedno sem to poskušal in publika zna te
stvari ceniti in nagraditi z aplavzom.
Tednik: Konkurenca in kritika?
Oliver Mlakar: Konkurenca je vedno bila
in bo in prav je tako. Sicer pa pri nas ni take
kadrovske politike, kjer bi bila edino merilo
kakovost. Poleg tega nimamo šol. Kar sem se
naučil, sem se naučil sam, iz lastnih izkušenj.
Pri televiziji sem od njenih začetkov in učil
sem se skupaj z njo in gledalci. Kritika? La-
gal bi, če bi dejal, da me ne zanima. Vedno
rad poiščem tisto časopisno stran, kjer jo je
mogoče najti. V zadnjem času so kritike o
meni dobre in nimam razloga, da bi jim nas-
protoval ...
Oliver
zasebno
Tednik: Je mogoče v vašem poklicu imeti
kaj prostega časa?
Oliver Mlakar: Skoraj ne. Pa vseeno. Z že-
no Dunjo imava konjiček: imava dva majhna
psa šnaucerja. Psička mati, je najlepša v Ev-
ropi, prvakinja Nemčije, šampion Jugoslavi-
je, skratka ima veliko najvišjih priznanj, to
pa zahteva od nas, da se z njo veliko ukvarja-
mo. Potujemo po Evropi z razstave na razsta-
vo ... Hkrati to pomeni velike stroške, nagra-
de pa so žal le listine. S psoma smo seveda
veliko zunaj in to je koristno ne nazadnje tu-
di za nas. Imamo veliko prijateljev in imamo
tole galerijo, ki je sicer na hčerkino ime. Kak-
šen velik posel sicer to ni, je pa majhen pri-
spevek k družinskemu proračunu.
Tednik: Hodite v gledališče, kino?
Oliver Mlakar: Če sem doma, pogledam
dnevnik, tudi kakšno nogometno tekmo. Obi-
čajno pred televizorjem zaspim.
Tednik: Kot voditelja vas mnogi organiza-
torji vabijo na najrazličnejše prireditve. Se
vedno odzovete vabilu ali imate kakšno se-
lekcijo?
Oliver Mlakar: Moram reči, daje vabil, da
bi vodil kakšno prireditev, modno revijo,
dražbo, v zadnjem času veliko, saj nas takš-
nih \oditeljev pravzaprav ni veliko. Je pa to
delo izredno naporno; človek veliko potuje,
in kot sem že rekel, najtežje je ljudi zabavati.
Kar pa se tiče selekcije, v glavnem se odzo-
vem, saj to pomeni honorar, ki pa seveda še
dolgo ne bo takšen, kot bi lahko in bi moral
biti. Edini kriterij, ki ga imam pri takih vabi-
lih, je organizator. Ce zaupam njemu, če me
prepriča, da ve, kaj hoče, potem sodelujem, v
nasprotnem primeru odklonim.
Tednik: Bi lahko in ali si želite, da bi poče-
li kaj drugega?
Oliver Mlakar: Ne (zelo odločno)! Ne
znam si predstavljati, da bi počel kaj druge-
ga. Ne napovedovanje, ampak to, kar zdaj
počnem. V tem sem že 30 let in rad delam
to ...
Poldruga ura z Oliverjem Mlakarjem je mi-
nila, kot bi pihnil. Bil je klepet, ki bi ga novi-
nar z veseljem zavlekel v popoldanske ure,
pa je moral Oliver na letalo za Split, kjer je še
tisti dan vodil dražbo slik. Takšno je pač nje-
govo življenje. Razgibano, zdaj je tu, zdaj
tam, pozna veliko ljudi, še več ljudi pozna
njega. Pa zato ni v njem prav nič »zvezdni-
škega«. Ali pa je prav zaradi tega zvezda ...
NaV
Mestni stolp pred leti...
Mestni stolp je prenovljen
Ptujska znamenitost, pravzaprav naš ponos je poleg belega graj-
skega lepotca zagotovo tudi mestni stolp, ki so ga delavci ptujskih
Gradenj s pomočjo Zavoda za spomeniško varstvo popolnoma preno-
vili in mu vrnili tisti srednjeveški sijaj, ki ga je imel včasih. Pa to še ni
vse, tudi osvetlili so ga na novo, tako da ga je ponoči videti že od da-
leč.
... med obnovo ,
in po njej, ponosen in ves mladosten.	Fotografije: M. Ozmec
12 - NOVOLETNE ČESTITKE
28. december 1989 - TEDMK
TEDNIK ~ december 1989
NOVOLETNE ČESTITKE - 13
14 - NOVOLETNE ČESTITKE
28. december 1989 - TEDNIK
TEDNIK - 28. december 1989
NOVOLETNE ČESTITKE — 15
NOVOST S PODROČJA VIOEOFOTOGRAFIJE
Fovis iz Krapine — kaj je to?
Ponavadi se je dogajalo, da
smo svetovne novosti prinašali v
Jugoslavijo z nekajletno zamu-
do, v primeru FOVIS-a iz Krapi-
ne pa se te slabe navade zagoto-
vo nismo držali. Za kaj gre?
FOVIS je kratica za Foto Vi-
deo Studio lastnika Žarka Koste-
liča iz Krapine, mladega strokov-
njaka s področja videotehnike,
ki je evropsko novost na področ-
ju videofotografije prinesel do-
mov v dobrem mesecu dni. Za-
deva je sicer videti zelo enosta-
vna, saj gre za prenašanje foto-
grafskega in drugega, recimo ar-
hivskega materiala na video ka-
seto. Do sedaj so v FOVlS-u ta-
ko spravili na videokasete največ
filmov in fotografij, niso pa red-
ki primeri, ko presnemavajo ra-
zne zbirke — od znamk do ume-
tniških slik, kipov in drugih
množičnih eksponatov.
Ce še nismo bili dovolj nazor-
ni, vzemimo za pojasnilo še en
primer. Recimo da ste fotoama-
ter in da imate doma nekaj dese-
tin filmov, slabo arhiviranih in
nepreglednih. V FOVIS-u lahko
presnamejo na eno video kaseto
od 1.500 do 3.000 čmo-belih ali
barvnih fotografij, pri čemer
opravljajo direktno presnemava-
nje s filma (negativa) na pozitiv,
torej ni potrebno prinašati slik.
Vsak posnetek v pozitivu traja na
videokaseti v povprečju 10 se-
kund.
Ker pa je izdelava fotografij
— še posebej barvnih — vse
dražja, ponujajo v FOVIS-u tudi
storitve fotoamaterjem, in sicer
tako, da lahko pošljete ali prine-
sete čmo-beli ali barvni film še
nerazvit in ga razvijejo sami ter
na video kaseto prenesejo poziti-
ve, torej slike.
Gotovo vas zanimajo cene. Za
presnemavanje enega filma s 36
posnetki (ne glede na to ali je čr-
no-beli ali barvni) je treba odšte-
ti v dinarski protivrednosti ali v
valuti le 7 DEM. To je seveda
občutno ceneje, kot da bi dali iz-
delati posamezne fotografije. Pa
še zelo primemo je, če recimo ob
obisku prijateljev namesto papir-
natih fotografij sedete pred tele-
vizor, vložite videokaseto in svo-
je spomine prikažete na tv ekra-
nu.
Da so možnosti za presnema-
vanje fotomateriala zelo široke,
da po posebnem naročilu pride-
jo iz FOVIS-a tudi na vaš dom in
sami posnamejo predmete (reci-
mo znamke iz vašega albuma),
tega ni treba posebej poudarjati.
Naj vam ob koncu posredujemo
še njihov naslov: Videofotografi-
je FOVIS, 41230 Krapina. Tele-
fon pa je (049) 71-678.
-OM
Lastnik FOVIS-a Žarko Kostelič
Je svojo novost na področju fotovi-
deotehnike predstavil tudi v na-
šem zavodu. (Foto: M. Ozmec)
V Brstju imajo Venero
Skoraj ne mine dan, vsaj de-
cember je takšen, da v Ptuju ali v
njegovi okolici ne bi bili bogatej-
ši za zasebnika. Angela Bombek
iz Belšakove 30 v Brstju je svoja
in družinska večletna prizadeva-
nja predstavila 14. decembra, ko
je odprla okrepčevalnico Venera.
Po skoraj tridesetletnem delu v
Perutnini se je odločila za delo v
gostinstvu. Pri tem jo je spodbu-
jal mož Franc.
Danes sta vesela, da jima je
uspelo, saj je bilo potrebno naj-
prej poskrbeti za otroke. Renata
in Vlasta bosta z gostinskim po-
klicem v lokalu gotovo najboljši
pomočnici. Angela pravi, da se
bo bolj držala kuhinje in goste
razveseljevala s slastnim doma-
čim kruhom, občasno pa tudi s
krofi. Meso iz tunke s prilogami
pa bo gostom vedno na voljo.
Decembra bodo delali nepretr-
goma — od 7. do 22. ure. V bo-
doče pa bodo še videli, pravijo.
Zadnji mesec v letu je bolj ali
manj prazničen, zato gostov ne
bi smelo manjkati. Angela tudi
ve, da so danes težki časi in da je
vse manj denarja. Pri Bombeko-
vih pa imajo ogromno voljo, ve-
selje do dela z gosti, zato se dela
in morebitnih težav ne bojijo.
Tisti, ki so v Veneri že bili, ve-
do povedati, da je v njej prijetno
in domače.
MG
V Doveiii lokala je aadvse prijetno. Je prostoren in svetel ter privlačno
urejen.
(Posnetek: M. Ozmec)
(Pos*tek: M. Ozmec)
Casablanca je tudi
trgovina
Pri Veseličevih v Spuhlji 91/a so razširili obrtno dejavnost. Pred
štirimi leti so odprli bistro, sedaj pa tudi trgovino z mešanim blagom
z enakim imenom. Bistro je v »lasti« Erike Veselič, v trgovim" pa »go-
spodarita« mož Ivan in hčerka. Trgovina je lepo urejena, s klasičnim
načinom prodaje.
Za kupce se bodo trudili vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah
do 12. Za nedeljski delovni čas se bodo odločili glede na potrebe. Ve-
seličevi so povedali, da si želijo dobro prodajo in da bi bile stranke
zadovoljne.
MG
Prvemu zasebnemu diskontu v ptujski
občini je jme Jama
Brata Vlado in Miran Žnidarič
sta nova zasebna trgovca v ptuj-
ski občini. Ob Železnici II (Haj-
dina) sta uredila prvi zasebni
drobnoprodajni diskont. Prostor
sta najela od zasebnika in ga tu-
di v celoti uredila s svojim de-
narjem. Diskont je samopostrež-
nica in je dobro založen. Za kup-
ce pa je privlačen tudi zaradi
cen. V časih, ko je živilska koša-
rica vedno dražja, se nakup v di-
skontu gotovo obrestuje.
V »Jami« bodo delali od 8. do
19. ure, ob sobotah od 8. do 13.
in v nedeljo od 9. do 12. ure.
Lastnika bosta blago vozila tudi
k naročnikom, vendar šele ko bo-
sta dobila telefon.	mg
16 - STAREMU LETU V SPOMIN
28. december 1989 — XEDMIK
TEDNIK - 2B. december 1989
ZVEZDE SO POVEDALE - 17
v ZNAMENJU
POSEL: V začetku leta
boste nekoliko zbegani, saj
ne boste vedeli kaj početi,
ker ni več nobene inflacije
in človeku ni potrebno teka-
ti z banke v trgovine iskat,
kje je najboljši nakup. Delo
vam bo šlo slabo od rok
zlasti v drugi polovici leta.
UUBEZEN: Za vas je
pravi čas zima, saj se tako
zelo radi stiskate v topli po-
stelji, še zlasti če si jo s
kom delite. Simpatija se bo
začela že na novoletnem
plesu in trajala vse leto z
nezmanjšano močjo. Pazite
se muhastega aprila in de-
ževnega septembra.
NAKUPI: Dobro premi-
slite, ali je res potrebno za-
menjati avto. Morda bi le-
tos še počakali in si raje
privoščili daljši dopust na
morju, saj tam niste bili že
lep čas in ste pozabili okus
slane vode.
POTOVANJE: priporo-
čamo vam pešačenje po
bližnjih hribih, le dobre če-
vlje si morate omisliti in za-
nesljivega vodnika.
POSEL: V novih delov-
nih razmerah ne boste za-
dovoljni, zato boste sredi
leta ravnali kar prav, ko se
boste odločili za drugo de-
lo. Izobraževanje ste na de-
lovnem mestu zanemarili,
zato se odpravite na daljši
seminar in spoznajte nove
ljudi z novimi idejami.
UUBEZEN: Nikar ne
zaupajte ljudem, ki imajo
takšne oči, da vas z njimi
takoj osvojijo. Ti se namreč
zavedajo svoje moči nad
drugimi in jo pošteno izra-
bljajo. Srečanje v poletnem
dopustu bo v vašem srcu
pustilo dolgoročne posledi-
ce in obilico otožnosti.
NAKUPI: Toliko stvari
si boste zaželeli, a vedno bo
težava enaka: ne bo denar-
ja. Pričeli boste varčevati, a
ne boste dolgo vzdržali. Po-
skušajte kakšno koristno
stvar dobiti tudi zastonj.
POTOVANJE: Zelo radi
bi šli v Evropo zdaj, pa ni-
kakor ne najdete prave
smeri, pa tudi energije vam
zmanjkuje že takoj v začet-
ku.
POSEL: Smeli načrti, ki
ste jih sami pri sebi sprejeli
že konec tega leta, bodo od
vas zahtevali toliko energi-
je, da je nikakor ne bo do-
volj za uresničitev. Vzpod-
budil vas bo vaš partner,
vendar bo tudi on obupal
nad vašo lenobo. Poleti na-
daljujte lansko gradnjo.
UUBEZEN: Letos bo-
ste kot metuljček, letali bo-
ste od cveta do cveta in si
nabirali med. Samo pazite
se, da ne boste imeli ob
koncu leta v ustih grenkega
priokusa, saj vsak med ni
sladek. Opekli se boste pri
črnolasi osebi, pa čeprav ste
mislili, da bo enostavno.
NAKUPI: Kaj več kot za
kruh in mleko vam v tem
letu ne bo ostajalo denarja,
pa čeprav bo ta konvertibi-
len. Letos bo pač potrebno
preživeti vse letne čase v
lanskoletnih oblačilih in
stari obutvi.
POTOVANJE: Čeprav
vam bodo nekateri priporo-
čali, da je za vas najprimer-
nejši enosmerni izlet v Or-
mož, raje ostanite doma.
POSEL: Dobro se boste
znašli v novem stanju, v ve-
liko pomoč pa vam bodo tu-
di lanskoletni prihranki, s
katerimi si boste lahko pri-
voščili tudi kaj takšnega,
za kar bodo drugi prikraj-
šani. Ne nasedajte govori-
cam o rasti tujih valut, saj
boste potem samo slabe vo-
Ije.
UUBEZEN: Ste resni-
čno prepričani, da ste nale-
teli na pravo osebo? Dvomi
vas bodo mučili tja do
zgodnjega poletja, ko boste
končno spoznali, kako je,
če človeka ob pravem bitju
stisne v drobovju. Nikar ne
verjemite v ljubezen na prvi
pogled, ker je ni.
NAKUPI: Toliko besed
boste izgubili pred vsakim
še tako nepomembnim na-
kupom, da vam bodo poča-
si vsi privoščili, da bi bili
čimvečkrat brez denarja in
bi jih prenehali moriti. Ku-
pite knjige.
POTOVANJE: Čeprav
sedanji čas ni najbolj na-
klonjen ljudem vaše sorte,
se ne boste spremenili in
boste potovali s sestanka
na sestanek.
POSEL: Šefa boste tako
dolgo spodkopavali in mu
očitali nesposobnost, da bo-
ste nazadnje uspeli izsiliti
njegov odhod. Toda s tem
si boste šele nakopali teža-
ve, saj vam novi prvi človek
podjetja sploh ne bo naklo-
njen in bo še huje, kot je bi-
lo prej.
UUBEZEN: Srečo bo-
ste imel: vse leto, saj boste
nenehno naleteli na ljudi,
ki potrebujejo nekoga, da
jih potolaži. Nekoliko več
navezanosti boste čutili do
svoje jesenske ljubezni in
slovo bo zelo težko. Ne raz-
mišljajte pri ljubezni o de-
narju.
NAKUPI: Vaših pet mi-
nut bo prišlo, ko boste v
službi dobili pošteno plačilo
za svoje pošteno delo. Vse
je odvisno od vas, torej se
odločite dobro delati in ku-
pili si boste lahko nov
plašč.
POTOVANJE: Vaša po-
tovanja si bodo zelo podob-
na, le sopotniki se bodo
večkrat menjali: od šanka
do šanka z vmesnimi po-
stanki.
POSEL: Postali boste
suženj svojega delovnega
okolja in vsi bodo od vas
pričakovali, da še spite za
svojo pisalno mizo. To sicer
^ večkrat počnete, vendar so-
delavci ne mislijo na ta na-
čin izrabljanja delovnega
časa. Pazite se jezikave so-
delavke, ki vsakogar obere.
UUBEZEN: Mislili ste,
da ste srečali osebo svojih
sanj, pa boste že kar kmalu
ugotovili, da sanje minejo.
Zaljubljeno držanje za roke
ne p ris t oj i vsakemu člove-
ku, pač pa le mlajšim. Vedi-
te, da ko se vname stari
panj, tli počasi, a zelo dol-
go. Vročine pa ne da.
NAKUPI: Pretirano ste
se v iztekajočem se letu na-
vadili na to, da morate vse
kupiti danes, ker bo jutri
zagotovo dražje. Navadite
se na nove razmere čimprej,
da se ne boste prevečkrat
opekli.
POTOVANJE: Vaša po-
tovalna tehnika se bo v tem
letu temeljito izpopolnila:
opustili boste pešačenje in
si kupili kolo.
POSEL: Doslej ste na
svojem delovnem mestu
uživali, sedaj pa boste zače-
li delati. Ugotovili boste, da
ste svoje znanje precej za-
nemarjali, zato boste imeli
kar nekaj težav, ko ga bo-
ste želeli obuditi iz podza-
vesti. Nadrejeni vas bodo
končno opazili.
UUBEZEN: Začelo se
bo povsem nedolžno, kaj
kmalu pa boste ugotovili,
da nedolžnosti ni več ni-
kjer. Naj vas to ne zamori
preveč, ker se na človeko-
vem obrazu prav nič ne po-
zna. Opustite misel, da bi
skočili v zakonski jarem že
kar letos; za norije je še
čas.
NAKUPI: Že velikokrat
so vas različni kramarji z
gustobesednostjo pretenta-
li, in čeprav ste si doslej še
zmeraj obljubili, da je bilo
tokrat zadnjič, vas bodo tu-
di letos obletavali kot tečne
muhe.
POTOVANJE: Tako lep
načrt boste imeli, kako bi si
ogledali svet, pa vam bo ne-
ka malenkost vse skazila:
ne boste izžrebani na 3 x 3.
POSEL: Vaš letni čas bo
pomlad. Kot v naravi vse
vzbrsti, tako se bodo v vas
rojevale nove ideje. Vse si-
cer ne bodo naletele na
plodna tla, saj delate v zelo
konzervativnem okolju, ne-
kaj pa vam jih bo le uspelo
pripeljati do uresničitve in
uspešnega dela.
UUBEZEN: Veliko več
vam ho vredna ljubezen do
denarja kot do drugega člo-
veka. To se vam bo mašče-
valo, ko poleti ne boste ime-
li s kom iti na dopust. Poj-
dite sami in preživite raz-
burljive noči z novimi ljud-
mi. Spoznali boste bitje za
vse življenje.
NAKUPI: Končno si bo-
ste lahko privoščili poceni
kredite za drage stvari, o
katerih ste dolga leta samo
sanjali, drugi pa so oh njih
uživali. Pravi čas si kupite
zamrzovalno skrinjo.
POTOVANJE: Vaša po-
tovanja bodo predvsem no-
čnega značaja. Bodo na-
porna, vendar bodo vmesni
rekreativni odmori poživili
vašo kri.
POSEL: Letošnje leto
boste posvetili veliko časa
predvsem fizičnemu delu.
Pri sorodnikih na deželi si
boste morali prislužiti
ozimnico, ki ste si jo doslej
lahko privoščili za denar v
bližnji trgovini. Spoznali
bosta čar vonja sveže poko-
šenega sena.
UUBEZEN: Ne pustite
se osvojiti nadležnežu, ki
vas bo obletaval vso zimo.
Raje odprite svoje srce maj-
ski ljubezni. Čeprav se ne
bo pričelo nič kaj romanti-
čno, pa vas bo z novim člo-
vekom spremljalo veliko ra-
dostnih dni. Vaša ljubezen
bo na preizkušnji konec le-
ta.
NAKUPI: Odločili ste
se, da boste živeli skromno,
v skladu s svojimi zmož-
nostmi. Zapravljivost vam
bo omogočil nenadejan pri-
tok denarja konec pomladi.
Jeseni kupite samo krom-
pir.
POTOVANJE: Doslej ste
se zelo radi potepali z vese-
limi družbami, poslej boste
doma razmišljali o dobrih
starih časih.
POSEL: Že doslej ste bi-
li »deklica za vse«, poslej
bo vaša sposobnost za vsa
opravila prišla še bolj do iz-
raza. Spomladanska utru-
jenost vas bo sicer dajala
kakšna dva meseca, vendar
vas bodo okoliščine prisili-
le, da se spravite k sebi. Ne
odklonite šefu.
UUBEZEN: Tako ste se
že navadili živeti sami, da
vam bo prav nenavadno, ko
boste naenkrat začutili, da
ste pripravljeni svoje življe-
nje deliti še z nekom. Nikar
ljubezni ne podrejajte razu-
mu, kajti to dvoje ne gre
skupaj. Očitali vam bodo
nepremišljenost.
NAKUPI: Toliko denar-
ja ste že zapraviU za nakup
raznoraznih oblačil, da bo-
ste prisiljeni kupiti novo po-
hištvo. Ker pa ga ne boste
imeli kam spraviti, boste
razmišljali o večjem stano-
vanju.
POTOVANJE: Ko vam
bodo kolegi pripovedovali,
kje vse preživljajo proste
dneve, boste storili enako
kot oni: lagali se boste.
POSEL: Najboljše bo,
da se že v začetku leta
odločite, da boste delali ve-
liko manj kot 1989. leta.
Ne sicer povsem prenehati
vseh aktivnosti, vsaj polovi-
co pa jih lahko mirne duše
pustite ob strani, naj jih de-
lajo drugi. Pričnite pri po-
mivanju posode.
UUBEZEN: Da gre lju-
bezen skozi želodec , ste že
velikokrat slišali, ne boste
pa verjeli, dokler ne boste
srečali človeka, ki bo tako
hvalil vaše kuharske spo-
sobnosti, da se vam bo pri-
kupil. Ne jezite se zato za-
radi odvečnih kilogramov;
vsi so znak ljubezni.
NAKUPI: V letošnjem
letu bi bilo dobro, če bi na-
kupe omejili na najnujnej-
še. Toda stanje v vašem do-
mu vas bo prisililo, da se
boste nenehno zadolževali
in upali na boljše čase.
POTOVANJE: Najljubše
potovanje bo za vas vsako-
dnevna pot iz službe do-
mov. Na žalost pa je treba
to pot najprej opraviti nas-
protno.
" POSEL: Ugotovili boste,
da ste sposobni za povsem
druge stvari, kot jih počnete
sedaj. Zato kar pogumno
spremenite delovno okolje,
saj prav gotovo nekje potre-
bujejo prav takšnega člove-
ka, kot ste vi. Ne verjemite
besedam o višji plači; to je
le pesek v oči.
UUBEZEN: Velika ro-
manca se bo pričela zgodaj
spomladi, ko še ni prav to-
plo, zaradi tega boste imeli
nekaj lažjih prehladov. Bo
pa zato zelo prijetno poleti
v dvoje na morju, ko se bo
morje igralo z dvema zalju-
bljenima telesoma, ogoreli-
ma od sonca.
NAKUPI: Ste prepriča-
ni, da res potrebujete vse,
kar vam je v trgovini všeč?
Morda res potrebujete, a
prej kot se boste sprijaznili,
da tega nikoli ne boste ime-
li, prej se boste boljše poču-
tili.
POTOVANJE: Letos si
boste končno privoščili veli-
ko pot: šli boste k mesarju
in si kupili celega pol kilo-
grama mesa. Čestitke!
18 — ZA RAZVEDRILO
28- december 1989 - TEDNIK
Dober den! Zodjič v to t en puklastem leti 1989. Sedim za
mizo in delam analizo: iventure storega leta, ki se poslovla, mi
ne kože preveč jasne slike. Zgodlo se je nekaj dobrega, še več pa
slabega. Bičale so nas cene, inflacija, narova in bičali smo ludi
sami sebe. Letina je bila kejko tejko povprečna razen v Halozah,
ge je tisto poletno neurje vse narobe postavk) in še nekaj hiš po-
drlo. Poleti smo si na Drovskem polji vodo zastrupi i in se po t H z
vejkšo potrošnjo špricarof proti alkoholizmi borili. Na naš Suhi
Breg smo telefonski drot nategnoli. To je praktična in tudi včosik
nepraktična zadeva: če me predugo nega domu, te moja Mica v
vaško gostilno telefonira in me po telefoni tak nadere, ke so žice
in kabli vroči od njenih nežnih izbruhov.
Ptujčani ga lehko zdaj na vej ko ser.... (ke sera sera), saj
je tam v Mestnem logi bila letos kunčno odprta tovarna dreka,
pardon — čistilna naprava, v kero so celo desetletje težke mili-
jarde metali. Strokovnjoki in tudi tisti, ki se na to čista nič ne
spoznamo, provimo, da je bila to v zodjih letih najboj posrana in-
vesticija. Če bo čistilna dobro delala, si zaslužijo nobl nagrodo
vsi jeni načrtovalci, če ne, pa bi jaz predlaga, da bi vsem ta zodje
lukje doj zadelali.
Ubogi naš dinarček, kije celo leto hiral in umiral, je zdaj le
malo k sebi priša. Ata Markovič mu je ta provo injekcijo pod ko-
žo porina in mu za štiri ničle peruti poreza. Ob tem pa je skoro
infarkt trofa vse tiste, ki so do zdaj na vejko z devicami šmuglali
in pri tem mastne pare služili. Zdaj, ko se je naš dinar na sedem
šritof marki približa in bomo lehko device na banki kupili, nema
više šverc-komerc z devicami. Samo, vete, da to še neje rešitev iz
krize, če nemo tudi fsi fkuper pridno delali. Je pa lepo, ke ma
zdaj tudi dinar trdega in bo lehko gospodično marko nategna,
saj do zdaj, ke je bija mehka valuta, toga neje moga nareti. Saj
vete, ke z mehkimi cveki nemreš slike na zid pribiti.
Ker se glih že o tokšnih živlejnskih stvareh zgučovlemo, vam
moren še povedati, kaj se je mojemi znonci zgodilo. To je boj toki
dohtarski vic, podoben tistemi, ki sen vam ga prejšnji tjeden na-
pisa: Priša je možakar Franček v leta in se mu je zgodilo tisto,
da sije namesto ale-luja, začeja prepevati lulek — aja. Odprava
se je k dohtari, da bi mu pomoga iz nevole, pa vse fkuper neje nič
pomogalo. Ker je blo v ordinaciji hoj malo cajta za pogovor, se je
možakar napota direktno k dohtari domu. Meja pa je smolo in
srečo obenem, da gospoda dohtara neje bilo duma, bila pa je v
hiši njegova gospodinjska pomočnica, tokšna greha vredna. Be-
seda do besedo in zgodilo se je tisto, kaj se že dugo neje zgodilo.
Franček ves srečen odide od simptomatične dekline in sreča pred
hišo svojega dohtara, ki ga je pita: »Franček, kak je kaj s tistimi
zadevami?« Franček pa mu ves srečen reče nazaj: »Vredik, go-
spod dohtar. Vseeno pa vas moren malo razočorati, saj sen ugo-
tova, da ma vaša gospodinjska pomočnica več v riti kak vi v glo-
vi...« »Kokšna gospodinjska pomočnica, to je moja žena,« se je
zadrja dohtar. »Če je tak, te pa zamejajta službe, vi duma go-
spodinjite, žena pa naj gre v ordinacijo,« je še vtegna rečti Fran-
ček in odbejža domu k .svoji ta drogi.
Tak, heca je zadosti. Saj ven, ke bode vas nekaj tokšnih, ki
hote rekli, da sen pohujšani, vulgaren in ne vem kaj še vse. Pa
kaj si čemo, tokšno je pač živleje.
Ob kunci totega leta vam želim vsem storim, mlodim, rev-
nim, bogatim, ženskam in moškim, zdravim in bolenim, zelenim
in rdečim, žutim in črnim, prijatelom in sovrožnikom vse tisto,
kaj si tudi sami želite, da bi se dobrega zgodilo v leti 1990. Mir
in pridno delo naj bota naše vodilo, te bo se tudi drugo leto do-
bro jelo in pilo. Srečno! Vaš LUJZEK.
TEDNIK - december 1989
NAGRADNA KRIŽANKA EMONE-MERKURJA - 19
20 — RADIO, TV
28. december 1989 - TEDNIK
TEDNIK - 28. december 1989
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 21
Želje '90 v občini Ptuj
Štefka Pušnik, upokojenka iz
Ptaja: »Kaj si želim? Zdravja,
zdravja, pa zdravo pitno vodo in
čistejši zrak. Vse bolj smo ogro-
ženi. Poleg tega pa me skrbi ne-
gotovost, v kateri živimo vsi dr-
žavljani, še posebej Slovenci.
Mladi rod nima ta trenutek no-
bene svetle perspektive. Želim
jim, tako kot svojemu vnukcu, da
bi težave končno našle pravo
pot. Veste, mi vemo, kaj je hudo.
Pa še to si želim, da bi naš stari
Ptuj še naprej tako lepo urejali
in obnavljali, saj je naravnost
lep.«
Branko Šenkiš, miličnik iz Ptu-
ja: »Ja, veliko vsega si želim.
Najprej, da bi v našem dragem
Ptuju končno uredili vse promet-
ne zagate. Da bi postali vozniki
bolj disciplinirani, da ne bi bilo
nereda. Zehm si tudi, da bi se
dogodki v Jugoslaviji končno le
stabilizirali in da bi Markovičevi
ukrepi rodili zdrave sadove.
Osebno pa si seveda želim zdrav-
ja in zadovoljstva, pa tudi vsem
svojim najbližjim, seveda.«
Fnuc Mlakar, gostilničar iz
KoBgote pri Kidričevem: »Pred-
vsem si želim boljših časov za
vse nas. Poglejte, včasih sem kot
gostilničar imel v Kungoti dovolj
dela, še lepo nam je šlo. Danes,
če hočem zaslužiti kak dinar več,
moram pKJStaviti šank tukaj v me-
stu in trdo delati noč in dan, da
se mi splača. Sicer pa si želim ve-
liko zdravja, vsem svojim stran-
kam in pjoslovnim partnerjem
enako, pa seveda srečno novo le-
to.«
Martin Korez, kmet iz Stoperc:
»Saj človek več ne ve, kaj bi si
zaželel, če pa nam nič ne gre.
Lop po kmetu, to je bila do sedaj
navada; bomo videli, kaj bo čez
nekaj let, ko tudi mestni človek
ne bo imel več takega udobja.
Zase pa si želim predvsem zdrav-
ja in zadovoljstva ter trde volje,
da bom lahko premagal vse teža-
ve. Pa še to: v Stopercah bi radi
kmetje na bregeh dobili kmalu
vodo, tako kot jo imajo kmetje v
grabah. Če bo treba, bomo dela-
li, pa tudi prispevali bomo svoj
delež, le da bi čimprej pritekla.«
Stanko Ljubeč, poštar — doma
iz Nove vasi pri Markovcih: »Če-
prav imamo poštarji največ dela
prav pred prazniki, se jih zmeraj
veselim, ker ljudje pozabijo na
skrbi in žalost. Poglejte, vsi ve-
mo, kako nam je sedaj v Jugosla-
viji, ampak prepričan sem, da bo
za božič ali novo leto v vsaki
družini veselo in brezskrbno. V
letu 1990 želim vsem domačim
ter vsem strankain v mojem rajo-
nu čimveč zdravja in osebne sre-
če.«
Silva Gorjup, komite za druž-
bene dejavnosti občine Ptuj:
»Osebna sreča prihaja vedno še-
le, če je poprej urejeno normalno
življenje in razmere v družbi. Za-
to si želim, da bi naša domovina
nam državljanom nudila vsaj del
tega, kar je potrebno in nujno.
Mir v prvi vrsti, potem pa vse
drugo. Seveda si želim tudi
zdravja in zadovoljstva, ampak
od tu naprej je veliko odvisno od
vsakega posameznika, kako živi
in sprejema svoje okolje in druž-
bo.«	-OM
Želje '90 y občini O mož
Ivan llržič, podpredsednik ob-
činskega sindikalnega sveta Or-
mož, doma iz Velike Nedelje: »V
letu 1990 želim v prvi vrsti zdrav-
ja sebi, svoji družini in vsem, ki
so mi blizu ter jih cenim in imam
rad. Kot sindikalni funkcionar
pa želim, da postane sindikat
končno to, kar naj bi bil de-
lavski in bi se boril za pravice
dobrega delavca. Ce pa gledam
širše, želim, da bi se v letu 1990
Jugoslovani končno dogovorili
in začeli delati kot pravi prijate-
lji.«
Helena Polič s Hardeka, dija-
kinja Srednje glasbene šole Mari-
bor: »Moja največja želja je, da
bi imela v šoli dober uspeh in da
bi bila zdrava. Zdravja želim tu-
di vsem svojim domačim — star-
šem, bratu, ter vsem, ki jih imam
rada. Med moje novoletne želje
spada tudi telovadnica pri novi
šoli na Hardeku. Kot mladega
človeka pa me skrbi vse to, kar
se dogaja pri nas. Želim si, da bi
spore v letu 1990 uredili.«
Marta Bombek iz Podgorcev,
zaposlena v Tovarni sladkorja Or-
mož: »V prvi vrsti želim vse,
>naj< svoji družini — zdravje, ra-
zumevanje; to še posebej velja za
mlado družino. Na delovnem
mestu pa, da bi v tovarni delali
še naprej s takšnim elanom in da
bi bilo v kolektivu še naprej tak-
šno razumevanje. Veliko uspjeha
pri delu želim tudi mlademu ob-
činskemu vodstvu, pa da bi bil
uresničen Markovičev program
in ob tem seveda pošten skok v
Evropo.«
Ivica Lah, kmetica iz Lačavesi
pri Kogu: »Najprej moram pove-
dati, da sem nad vsem, kar se do-
gaja pri nas, zelo razočarana. V
prvi vTsti želim, da se v letu, ki
prihaja, uredijo vse te nevšečno-
sti. Želim si, da bi v naši domovi-
ni zavladali mir, red, pravo soži-
tje med nami vsemi. To je osno-
va za dobro delo. Zase pa zdra-
vje, veliko zdravja. Enako želim
vsem svojim domačim in prijate-
ljem.«
Dalibor ^oštarič z Dehra«, di-
jak Srednje artalarškr im kmi-
aarske šole PtaJ: »Seveda je mo-
ja največja želja, da bi bil v šoli
uspešen. Zdravja in zadovoljstva
pa želim svojim domačim ma-
mi, očetu, sestri ter obema babi-
cama in dedkoma. Za mlade na
Dobravi pa želim, da bi čimprej
začeli graditi vaški dom, kjer bo-
mo imeli svoj prostor, kjer bomo
lahko poslušali glasbo, se pogo-
varjali in tuintam tudi zaplesalL
Moja velika želja je tudi, da bi v
naši domovini končno uredili
vse sporne stvari, ki zelo motijo
predvsem nas mlade.«
Alojz Petek, npekojnec s Har-
deka: »Ja, saj veš kaj: to je zdra-
vje. To nam upokojencem, pa če-
prav smo po srcu mladi, tuintam
vendarle nagaja. 2Ura\ja želim
tudi vsem svojim. Svojemu kra-
ju? Da bi se uredile vse komu-
nalne zadeve. Vesel pa sem, da
bodo naši otroci konoio le imeli
telovadnico. Pa končno uredimo
vsa naša medsebojna nasprotja,
vendar tako, da bomo ob tem za-
dovoljni vsi, tudi mi Slovend.
Vida Topotovec
Foto: Ema Žalar
Pogovor s pisateljem »Pogovorov s pisatelji«
Brankom Hofmanom
(2. nadaljevanje in konec)
V omeujenem Pibernikovem pogovoru se dotikate
svojih razmerij do poezije, proze in dramatike. Iz bi-
bliografije je razvidno, da ste izdajali drame do leta
1971, medtem ko je poezija ostala vaša ljubljenka
do daaes. Tu je še publicistika (npr. Pogovori s slo-
venskimi pisatelji, ki jih je visoko ocenil Bojan
Štih), pa prevajanje (bržčas kot eksistenčna nuja) in
■e nazadnje še mladinska literatura. Kako povezuje-
te to na videz tako raznorodno pisanje?
Mikavnost sveta je neizmerna. Odzivam se ji v
skladu s svojo senzualnostjo in vedoželjnostjo. In
ker je snov tista, ki narekuje pisatelju obliko, se
zatekam k različnim oblikam. V vsaki je nekaj me-
ne.
Imam vtis, da se v vaših delih pojavljajo stereotipi
dnhovnika, katekizma, cerkve, kot smo jih vajeni iz
povojnega anticerkvenega, pa tudi ateističnega be-
sednjaka, čeprav govorite z neko toplino o materini
vernosti. Je to podzavestno sprejemanje nekih pogle-
dov ali vaša nazorska opredelitev ali celo pot a la
Canins, Sartre, čeprav govore nekatere kritike le o
vplivih Krleže, Cehova ...?
Ne vem, na kaj se opira ta vaš vtis. V nobeni
svoji knjigi nisem upodobil nobenega duhovnika,
če sem ga pa kdaj omenil, sem ga dosledno (s ka-
tekizmom in cerkvijo vred) zgolj kot metaforo ne-
ke dogme, kot stereotip konservativne vzgoje, ne-
prilagodljivosti in gluhote za vzgibe srca in duha.
Slovenska Cerkev že zdavnaj ni več mahničevska
Cerkev — to vam bo povedal vsak podeželski ka-
plan. Ozkosrčni janzenizem so zamenjali odprtost,
prilagodljivost, posluh za človeka in institucional-
no naprednejša od mnogih tako imenovanih revo-
ludonamih gibanj levice.
Ce ste kljub temu dobili vtis, da uporabljam po-
nekod anticerkveni in ateistični besednjak, potem
ste iz večpomenskega konteksta potegnili samo
povrhnjico, do bistva stvari se niste prebili. Lahko,
da sem kriv tudi jaz zaradi premalo konciznih in
premišljenih formulacij.
Je vaše zamegljevanja kraja, časa in okoliščin v
vaših dramah posledica strahu pred obtožbo deka-
dentnosti, buržujskosti, ki bi vam jo prišili ali celo
onemogočili objavo, ali pridih profesionalne avto-
cenzure ali celo želja napisati ob^loveško, lokalno
in prostorsko navezano dramo?
Deležen sem bil in sem še vseh mogočih obtožb,
zato tisto o strahu ne pride kaj prida v poštev. Ce
bi podlega] avtocenzuri, bi mi bilo marsikaj pri-
hranjeno. Želja, da bi v svojih tekstih zajel nekaj
občečloveškega, pa je v meni vselej prisotna. Po
vsem tem se morate sami odločiti, kam me boste
uvrstili.
Menite, da so bila moja vprašanja stereotipna?
Ce bi bila, se ne bi tako razklepetal, kot sem se.
Povrh vsega pa ste bili silno korektni, ker ste mi
poslali pisna vprašanja in mi s tem vrnili zaupa-
nje, ki sem ga v zadnjem času zgubil v to zvrst ko-
municiranja z bralci. V beograjski Dugi in NIN-u
sta namreč izšla dva moja intervjuja, ki sem ju te-
lefonično dal dvema dopisnikoma. Oba sta bila
krajšana in akcentuirana tako, da so bistvene trdi-
tve bile bodisi izpuščene ali pa modificirane v svo-
je nasprotje. Upam, da se to pri naju ne bo pono-
vilo.
Ko ste pisali oziroma vodili dilog s slovenskimi
pesniki in pisatelji ter pisateljicami, ste pomislili
kdaj, da bi napisali intervju s samim seboj? Katera
vprašanja bi si postavili, pri njih vztrajali in spei in
spet vrtali v sebe?
Vsaka knjiga, ki jo piše pisatelj, je v nekem smi-
slu intervju s samim seboj. To velja tudi zame.
Vpra.šanja, ki si jih postavljam in z njimi vrtam
spet in spet v sebe, so moralno akcentuirana in
razvidna iz vseh mojih knjig.
Spraševal : JAKOB Emeršič
Politični marketing
Ko mi ponujajo zobno pasto, mi jo ponujajo ne
samo na policah trgovin, ampak tudi v časopisu,
na radiu, televiziji, na panoju sredi mesta ... Že
od nekdaj.
Partija, sindikat, fronta, mladina so me do letos
spomnili, da obstajajo, le z vabilom na sestanek,
na konferenco, kongres (če so me sodelavci v mo-
jem okolju izbrali za to poslanstvo). No, nekateri
od njih so me spomnili na svoj obstoj ob izplačilu
osebnega dohodka, ki ga je bilo zaradi članarine
nekoliko manj. Nihče me tudi ni vpra.šal, ali želim
biti član mladine, sindikata, socialistične zveze; to
je bil avtomatizem in uprati se temu, vsaj naglas,
ni prišlo tako rekoč nikomur na misel. Biti član
partije, to je bilo že nekaj drugega. Dobro je bilo,
če si imel predigre, potem je šlo tudi tu največkrat
za avtomatizem, sicer pa si se moral »izkazati« in
biti predlagan.
Pa pustimo zgodovino upajmo, da je res že zgo-
dovina. Prihaja obdobje strank. V kateri stranki
bom v bodoče, bo povsem moja odločitev. Bom pa
član stranke (ali pa tudi ne), ki bo po moji meri.
Stranka bo morala vzbuditi moje z.animanje, moj
interes, morala bo biti prekleto zanimiva, da bom
pripravljena v njej delati in jo tudi denarno podpi-
rati.
Politični marketing je torej na f>ohodu. Skoraj
bi si upala trditi, da je partija v tem trenutku najd-
lje in da ji sledi ZSMS (Za svobodo mislečega sve-
ta). Partija se je v likovni podobi za kongres celo
odpovedala rdeči barvi in tudi na ta način podpria
besedilo gradiva Evropa zdaj. Na politični oder
stopajo tudi drugi, za zdaj še brez kakšnega znaka
ali pKjdobe, ki bi simbolizirala njihov program, ki
bi vzbudila željo, da postanem njihov član. Toda
prej ali slej bodo morali v politični marketing za-
gristi tudi drugi, ki pač želijo biti stranka in se kot
stranka vključiti v boj za oblast. Za nastop na trgu.
pa četudi gre za politični trg, pa je potrebno imeti
denar. Nekatere od strank ga v tem trenutku ima-
jo, ne samo denar iz članarine, ampak tudi »držav-
nega«, drugi nimajo nič. V svetu se ve; lahko se
organiziraš, tudi politično, če imaš kapital. In če
vložiš kapital, hočeš imeti profit (v politični orga-
niziranosti oblast).
»Pomlad«, ki naj bi se potrdila prihodnjo kole-
darsko pomlad na volitvah, naj bi, vsaj tako zaen-
krat kaže (pri nas pa se nikoli ne ve), CMnogočila
boj za oblast vsem strankam; nihče pa v tem tre-
nutku še ne ve, kdo bo plačal predvolilni boj. So-
cialistična zveza si »izvedbe volitev« ne da vzeti,
volilni zakon je v pripravi in tako v tem trenutku
še nihče ne ve, kako bo to prihodnje leto pravza-
prav videti. Upajmo, da vsaj tokrat ne bo ostalo na
polovici poti.
NaV
22 - ŠPORT IN ŠE KAJ
28. december 1989 — TEDNIK
Občini Ptuj velika plaketa oboroženih sil
v počastitev 22. decembra dne-
va juge slovanske ljudske armade -
je bilo v ptujski obdni več prireditev.
Predstavniki ptujske gamizije in SO
Ptuj so obiskovali posamezne kraje-
vne skupnosti in delovne kolektive,
potekalo pa je tudi več športnih sre-
čanj.
Osrednja občinska slovesnost pa je
bila v četrtek, 21. decembra, zvečer v
avli srednješolskega centra Ptuj.
Zbranim pripadnikom JLA in drugim
občanom je govoril Janez Belšak,
predsednik občinske konference
SZDL, ki je posebej poudaril današ-
njo povezanost armade z ljudstvom
ter se zahvalil za izreden prispevek
vojakov pri odpravi posledic v opu-
stošenih Halozah.
Zatem je republiški sekretar za
ljudsko obrambo Janko Kušar izročil
predsedniku SO Ptuj Gorazdu Žmav-
cu veliko plaketo oboroženih sil, s ka-
tero je zvezni sekretariat za ljudsko
obrambo odlikoval občino Ptuj. V na-
daljevanju so izročili priznanja repu-
bliškega in občinskega sveta za ljud-
sko obrambo, slovesnost pa so skleni-
li s kulturnim programom ženskega
pevskega zbora DPD Svoboda Ptuj,
učencev OS Olge Meglič ter vojakov
ptujske gamizije.
Na sam praznični dan so se zbrali
na svečanem zboru vojaki in starešine
ptujske gamizije. V imenu maribor-
skega korpusa je zbranim govoril sta-
rešina Kazimir Strojar, ki je po pred-
stavitvi današnjih razmer poudaril,
da so vojaške enote letos obnovile več
kot 20 km cest, 5 km vodovodne in te-
lefonske mreže, v sanaciji v Halozah
ob poletnih neurjih pa so opravili več
kot 40 tisoč delovnih ur ter obnovili
10 stanovanjskih objektov.
V imenu občanov Ptuja in Ormoža
se je vojakom in starešinam za vse
opravljeno delo in sodelovanje zahva-
lil Tone Ceh, predsednik izvršnega
sveta SO Ptuj, zatem pa so izročili
priznanja in pohvale ter objavili na-
predovanja starešin in vojakov.
V imenu občine Ptuj je veliko plaketo oboroženih sil iz rok Janka Ku-
šarja sprejel župan Gorazd Žmavc. (Foto: M. Ozmec.)
Srečanje v počastitev
dneva JLA
v krajevni skupnosti Jožeta Potrča Ptuj je bilo tudi letos že tradicionalno
skupno srečanje članov samoupravnih in političnih organizacij v KS, članov
ZZB NOV ter upokojenih in aktivnih vojaških starešin JLA v počastitev 22. de-
cembra — dneva JlA. Značilnost za to krajevno skupnost je, da je na njenem
območju precej stanovanj za vojaške starešine. Hišna in krajevna samouprava
vojaške starešine povezujeta s krajani, saj so jim skupni interesi enaki. Mnogi
starešine JLA ostajajo v teh stanovanjih tudi po upokojitvi in tako postajajo
»stari Ptujčani«.
Na letošnjem srečanju, bilo je v petek popoldne v domu krajanov, Potrčeva
34, je zbranim najprej govoril Franc Klemenčič, predsednik skupščine KS, in
predstavil uspešno izveden program dela KS v letošnjem letu ter nakazal najpo-
membnejše naloge v letu IS^. To ne bo samo izvedba volitev, temveč tudi pri-
prava programa razvoja 1991—95 in s tem referenduma za nov krajevni samo-
prispevek.
O delu borčevske organizacije je govoril njen predsednik Cvetko Pantar.
Pri tem je posebej omenil 70-letnico Skoja, ki je nekako pozabljena šla mimo
nas. Govoril je tudi o pomenu JLA in njeni povezanosti z ljudmi, zato je dan
JLA tudi praznik vseh delovnih ljudi in občanov.
Oba govornika sta poudarjala vzorno sodelovanje in prijateljstvo med vse-
mi krajani ne glede na narodnostno pripadnost ter pomemben delež pripadni-
kov JLA, ko je bilo treba pomagati prebivalstvu. Pomoč prizadetim po vremen-
ski katastrofi v Halozah in pri oskrbi prebivalstva z zdravo pitno vodo v letoš-
njem letu sta dva svetla primera pomoči JLA ogroženemu prebivalstvu. FF
Ob dnevu JLA na Polenšaku
Z željo, da naj v novem letu orožje počiva, je Majda Lukner, predsednica
izvršnega sveta občine Ormož ob čestitkah pripadnikom JLA sklenila svoj na-
govor na osrednji občinski proslavi ob dnevu JLA. Na njej so podeUli številna
priznanja. Pohvalo republiškega komandanta za TO Slovenije je prejel rezervni
kapetan Ivan Kuharič. Komandant pokrajinskega štaba TO vzhodnoštajerske
pokrajine je izročil pohvalo petim posameznikom, za najboljšo je bila proglaše-
na enota protidiverzantskega voda TO in so ji podelili prehodno zastavico. Po-
hvalo občinskega štaba TO so prejeli še občinski štab TO Varaždin, Klub radi-
oamaterjev Ormož, krajevne skupnosti Velika Nedelja, osnovni šoli Runeč in
Ormož ter sedem posameznikov.
Ob dnevu JLA podelijo tudi priznanja ZRVS. Zlato značko ZRVS Jugosla-
vije sta prejela dr. Peter Gašparič in krajevna organizacija ZRVS Ormož, plake-
to ZRVS je prejel Jože Kort»an in krajevna organizacija ZRVS Ormož. Znak
ZRVS Slovenije je prejel Ivan Ivanuša od Tomaža, plaketo pa Jože Budja in
krajevna organizacija ZRVS Ormož. Ob tem so bile podeljene še pohvale repu-
bliške konference ZRVS Slovenije.
Prireditve ob dnevu JLA so se letos vrstile že dobra dva tedna pred prazni-
kom. Na vseh osnovnih šolah občine Ormož so pripravili spominske razredne
ure, ki so se jih udeleževali borci, predstavniki mladine, ZRVS in JLA. Pisali so
tudi spise na temo NOB in JLA. Ze vrsto let pripravita ob 22. decembru odde-
lek za ljudsko obrambo in občinski štab teritorialne obrambe Ormož spominsko
razstavo. Sprejem za pripadnike JLA ter predstavnike družbenofKilitičnega ži-
vljenja in skupščine ter izvršnega sveta obeh sosednjih občin Ormoža in Ptuja je
bil letos v Ormožu.
Vida Topolovec
NAMIZNI TENIS
Odlični rezultati
odlično sodelovanje s starši
Plod res odličnih rezultatov v klubu so odlični medse-
bojni odnosi na relaciji trener-uprava-starši ali kakorkoli
želi kdo postaviti vrstni red teh treh dejavnikov v klubu.
Da je to res, je priča najnovejša dejavnost staršev in
uprave kluba, ki so na pobudo trenerja res složno pristo-
pili k izdelavi sodniških mizic. V ilustracijo: ena sodniška
mizica stane v prodjai 3.500.000 din. V klubu postavljamo
devet miz za tekmovanje, torej mora biti prav toliko sod-
niških mizic in ni težko izračunati, kolikšna vsota bi bila
potrebna zanje. Pa so starši in uprava rekli svoje ter ob
podpori ZTKO Ptuj realizirali cilj: mizice smo napravili
sami. To je ob prevozih, ki jih opravljajo starši zastonj, še
lepša gesta tako predsednika kot vseh drugih članov
uprave in staršev. Upam si trditi in dokazano je (z rezulta-
ti), da ima klub ob svoji petnajstletnici izredne rezultate
predvsem v mlajših kategorijah pri pionirkah, mladinkah
in mlajših pionirjih vse do mladincev. Takih rezultatov pa
gotovo ne bi bilo brez izrednega sodelovanja s starši.
Zelo dobro sodelovanje tudi z drugimi strukturami se
je izrazilo ob tekmovanju z garnizonom JLA v Ptuju. S
pripadniki JLA smo odigrali prijateljsko srečanje v poča-
stitev dneva armade. Rezultat ni pomemben, pomembna
sta navezava resnično prijateljskih stikov in druženje.
Najlepše darilo za novo leto pa so dekleta dala pred-
sedniku kluba in vsem prijateljem športa z zmagama na
gostovanju pri Maratonu v Zagrebu ter Iliriji v Ljubljani.
Ob odlični igri Marinkovičeve so ji odlično asistirale Kar-
ničnikova, Mlakarjeva in Cegnerjeva. Rezultat je bil v
obeh tekmah 6:3 za Petovio. Izredno težka je bila tekma
proti Iliriji, saj so za to ekipo ponovno zaigrale nekdanje
odlične igralke Olimpije Čodeževa (r^rezentantka in pr-
voligaška igralka še pred par leti) ter Cernetova. Naša de-
kleta so zares z odlično igro in borbenostjo zasluženo sla-
bila.
Ob novem letu želimo vsem športnikom, športnim klu-
bom ter vsem občanom srečno in uspešno leto 1990.
Pšajd
Ptujski šahisti vabijo na
novoletni turnir
Člani šahovskega društva Ptuj so po prihodu z republi-
škega prvenstva, kjer so osvojili prvo mesto, odigrali še
dva hitropotezna turnima v ciklusu 12 turnirjev za leto
1989. Na 10. je zmagal Marko Podvršnik z 9 točkami pred
Jankom Bohakom in Jožetom Cičem — 7,5 točk. Na 11.
pa je bil najboljši Janko Bohak z 11 točkami, drugi Rado
Brglez 10 in tretji Jože Cič 8.
Pred zadnjim turnirjem tako vodi Jože Cič s 141 točkami
(sodeloval je na vseh 11 turnirjih), drugi je Janko Bohak
136 (9), 3. Marko Podvršnik 123,5 (7), 4. Igor lljaž, 102,5
(I I), 5. Rado Brglez 89 (7) itd. Tako bo najbolj zanimivo
na 12. turnirju, ki ga bodo šahisti odigrali 2. januarja ob
9. uri, saj bo dal končnega, skupnega zmagovalca v hitro-
poteznem šahu, obenem pa je tudi nagradni novoletni in
zmagovalec tega turnirja prejme posebno nagrado, manj-
še praktične nagrade pa so pripravljene za vse udeležnce.
Ljubitelji šaha, dobimo se 2. januaga 1990 na novolet-
nem nagradnem turnirju v prostorih SD Ptuj, Muršičeva
ulica.	Silva Razlag
Nova avtomatika na
ptujskem kegljišču
Kot je v navadi, ob koncu leta ocenimo (ne)uspešnost.
Ugotovitvi sta samo dve: slabo ali dobro. Kar se tiče ptuj-
skih kegljačev, lahko povzamemo, da boljše ni moglo biti.
Znano je, daje bila avtomatika na edinem ptujskem ke-
gljišču montirana pred šestnajstimi leti. Ni potrebno po-
sebej omenjati, da se je v svetu elektronike veliko spremi-
njalo na boljše, le ptujsko kegljišče je »vztrajalo« pri sta-
rem. Vemo, da zaradi pomanjkanja sredstev. Ker je bilo
do skrajnosti dotrajano, so se vodstvo in kegljači KK
odločili, da zaprosijo za pomoč ptujsko gospodarstvo.
Sredstva je uspelo zbrati, za kar bodo ljubitelji kegljanja
darovalcem vedno hvaležni. Z veliko prizadevnostjo taj-
nika Plajnška in ZTKO je bila s pomočjo prostovoljnega
dela kegljačev in delavcev Elektrovoda iz Ljubljane avto-
matika menjana z novo. Torej bo ptujsko kegljanje z eki-
po Drave nadaljevalo svojo množično in uspešno pot.
Še en dokaz, da se da z združenimi močmi veliko nare-
diti.
S. Vičai
Ob dnevu
JLA v
občini
Ormož
Ob dnevu JLA je bilo na Polenšaku
zelo slovesno. Krajevni štab za civil-
no zaščito je pod vodstvom Janeza
Starčiča organiziral proslavo, ki se je
je udeležilo lepo število krajanov.
Učenci podružnične šole in mešani
pevski zbor Polenšak so izvedli zani-
miv in lep kulturni program. Zasluž-
. nim so podelili priznanja. Prejel ga je
tudi mešani pevski zbor Polenšak, ki
vsako leto ob dnevu JLA izvaja pester
program ljudskih pesmi.
Delegacija občine Ptuj v sestavi
predstavnikov gamizije Dušana Kve-
dra-Tomaža, Socialistične zveze in
oddelka za ljudsko obrambo občine
Ptuj se je o proslavi pohvalno izrazi-
la, izvajalcem programa in vsem kra-
janom te marijive krajevne skupnosti
v Slovenskih goricah pa zaželela
uspešno in srečno novo leto 1990!
FB
Štirideset let dela
(ob 40-letnici Ribiške družine
Ptuj)
štirideset let r službi prirvde.
Truda in želje za čiste vode.
Imeli nekoč smo čisto Draro.
Kogoznico zdravo, šumečo Pobkavo;
I zrekli hvalnice pesniški strugi.
Danes prišli pa so časi drugi.
Erupcija sirupov modernega sveta
Spreminja okolje že dolga leta.
En dan več ne mine brez strupov.
propada.
Torej naj le poguba naravi vlada?
Leta so tekla in štiri dekade
Enotnost je družila stare in mlade:
Trud II« je bil dan za narave zaklade.
Delo r naravi je moč za rodove.
Edinost r varstvu rodi le sadove.
Le naj se reka čez breg prepogiba.
A dobro bo. dokJer bo r r^ riba.
S. Vičar
GIMNASTIKA
Srečanje veteranov v Zagrebu
Kar dva Ptujčana sta se udeležila
tekmovanja veteranov za memorial
Stjepana Baltižarja v orodni telovad-
bi, ki ga je organiziralo Gimnastično
društvo Zagreb v soboto, 16. decem-
bra.
Bilo je to resnično prisrčno tekmo-
vanje veteranov devetih jugoslovan-
skih društev, ki so tekmovali v petih
disciplinah. Člana Gimnastičnega
društva Ptuj Oto Mesarič in Marjan
Vidovič sta se odlično uvrstila v tretji
kategoriji, kjer so tekmovali veterani
med 35 in 55 let starosti: Oto je bil
drugi, Marjan pa tretji. Pred njima je
bil ponovno Drago Šoštarič, bivši
olimpijec iz Maribora.	l.estan
TEDNIK - 28. december 1989
OGLASI IN OBJAVE - 23
KRAJANI TURNIŠČ
Žrtev politi-
čnih obljub
Zgodba o gradnji kanalizacije
in telefonskega omrežja, ki smo
jo slišali pred štirinajstimi dnevi
na zboru krajanov v Turnišču, je
zamotana in dolga. Zato napove-
dujemo, da jo bomo obširneje
obdelali v naslednji številki Ted-
nika. Z zbora krajanov se je dalo
jasno razbrati, kje je vzrok za to,
da so krajani Turnišč, ki so od le-
ta 1986 kar 44% krajevnega sa-
mopnspevka zbirali za gradnjo
kanalizacije, ostali praznih rok:
napačno planiranje, prazne
obljube in naivnost vodstva kra-
jevne skupnosti. Nihče nima pra-
vice krajanov brez argumentov
prepričevati, naj se odločijo za
samoprispevek, če nima projek-
tov, pogodb in jasnih finančnih
zagotovil. Kot smo od predsed-
nice sveta te krajevne skupnosti
izvedeli na zboru, sta Perutnina
in Kmetijski kombinat odstopila
od načelno dogovorjenega raz-
merja plačila za gradnjo kanala
D, ki je osnova za kanalizacijsko
omrežje v Turnišču. Zakaj se ta
dva gospodarska velikana, ki
povzročata precejšnje onesnaže-
vanje, nista odločila za gradnjo
kanala, ni povsem jasno, ali pa
vsaj to, zakaj ju'nihče v to ni mo-
gel prisiliti. Dejstvo pa je, da na
razmerje 80 % sredstev za kanal
od njiju in 20% komunala in
krajevne skupnost, nista nikoli
pristala in sta po dolgem trudu
dosegla razmerja 40% zase in
60 % za krajane in komunalno
skupnost. O tem, da Kmetijski
kombinat ne namerava dati sred-
stev po vnajprej dogovorjenem
razmeiju, je ta vodstvo krajevne
skupnosti obvestil tik pred pri-
četkom referenduma. To pa se
je, po daljšem prepričevanju s
strani občinskih mož (1986),
kljub temu da razen ustnih
obljub ni imelo nič oprijemljive-
ga, odločilo za prvotni program.
To je seveda zavajanje ljudi, a je
pri nas tako, da najbrž nihče za
gospodarsko škodo, ki jo je pov-
zročil na tak način z dajanjem
praznih obljub, ni odgovoren.
Ko pa je enkrat program sprejet,
ga ni mogoče kar tako samovolj-
no spreminjati. Krajani so seve-
da ogorčeni, saj bi z denarjem, ki
'jV "stiicij tgdviii »TCvjiioai, 'rJiJKu
postorili marsikaj drugega, na
primer zgradili telefonsko omre-
žje, za katero sedaj sami plačuje-
jo astronomske vsote. Izhod bo
potrebno najti, zaupanje pa je se-
veda povsem zapravljeno.
D. Lukman
Nove rdeče vrtnice
2je petič je občinski odbor siadikata delavcev trgovine občine Ptuj vo-
di! in usmerjal akcijo za izbiro najboljše oziroma najboljših trgovin,
kjer se še posebej trudijo za kupce in tudi sicer skrbijo za dobro oskrlto
oltčanoK
Lani so akcijo nekoliko spre-
menili, prvič je najboljše trgovi-
ne izbirala posebna komisija. Le-
tos so naredili korak dlje in
vključili tudi predstavnike sveta
potrošnikov, ki je do letošnjega
leta stal ob strani. Komisijo, kjer
so poleg trgovcev sodelovali sin-
dikalni delavci, sta letos okrepila
člana potrošniškega sveta (dele-
girala ju je Socialistična zveza)
Štefka Pušnik in Jože Sotler.
Pri živilskih trgovinah so s«* ta-
kole odločili: Živila, Koloniale,
bratov Reš in Rimska peč; pri
tekstilcih: Tekstilna hiša Emona-
Merkur, ženski, moški in otroški
oddelek Mercatorjeve blagovni-
ce in Zarja; pri trgovinah s tehni-
čnim blagom pa je bil vrstni red
naslednji: Metalka, Emonini
Tehnika in Oprema.
Kot je povedal predsedik ob-
činskega odbora sindikata delav-
cev trgovine občine Ptuj Marjan
Ber, so ugotovili, da je akcija pri-
merna in da ima pozitivni odziv.
Zanimivo pri tem je, da se je že v
prejšnjem letu nekaj trgovin
odločilo in sprejelo izziv, da bo
konkuriralo prejšnjim prejemni-
kom rdečih vrtnic.
Akcija bo v bodoče celoletna,
tako da bo postrežba in vse dru-
go, kar sodi v trgovino, na »pre-
pihu« vse leto. Za akcijo ptujske
rdeče vrtnice se zanimajo tudi
drugi trgovinski delavci, pred-
vsem iz Ljubljane. Pričakovati je,
da bodo že v prihodnjem letu v
tem tekmovanju sodelovali tudi
gostinci, saj bodo trgovci in go-
stinci v bodoče imeli skupni sin-
dikat.
TRI NAGRADE ZA BUTIK
M -I- M
Med dobitniki letošnjih rdečih
vrtnic je tudi 30. marca letos
odprti butik M -h M. Priznanje
je prejel »zunaj konkurence« saj
je komisija ocenila, da v družbi
drugih trgovin nima kaj iskati:
po svoji opremljenosti in ponud-
bi odstopa od povprečnosti. Člo-
vek bi želel, da bi bile takšne vse
naše trgovine.
Kolektiv butika šteje 5 delavk,
poslovodkinja je Jelka Ploh.
Obiskali smo jih tudi zato, ker so
letos prejeli visoko Murino pri-
znanje — za najlepše urejeno iz-
ložbo z izdelki kolekcije galus, ki
se je letos prvič pojavila na tržiš-
ču in obsega srajce in kravate iz
prave svile.
Murino priznanje jih je prese-
netilo in hkrati razveselilo. Vese-
lje je toliko večje, saj je butik
prejel tudi priznanje za urejeno
okolje. V kratkem času so tako
prejeli kar tri priznanja.
Na koncu dajemo v premislek
tudi predlog, da bi v prihodnja
tekmovanja za rdečo vrtnico
vključili tudi zasebnike. Teh je v
ptujski občini že precej.
M. Goznik
Butik M -I- M. (Posnetek: M. Ozmec)
Obrtniki za Haloze
Ptujsko obrtno združenje je prevzelo patronat nad družino
Fideršek iz Kočic 60. 22. decembra so jim izročili prvo pomoč —
16 palet opeke, darilo ptujskega obrtnega združenja, ki je k so-
delovanju pritegnilo obrtni združenji iz Gornje Radgone in Lju-
tomera. Zbrali so 120 milijonov dinarjev in kupili gradbeni ma-
terial. Odpeljali so ga na Dravinjski Vrh 8 a, kjer Fiderškovi gra-
dijo novi dom, ki bo varnejši od prejšnjega.
V torek pa so obrtniki oziroma obrtno združenje iz Gornje
Radgone pripeljali še nekaj obleke in rabljene gospodinjske
opreme. Kot je povedal predsednik združenja Alojz Kaučič, pri-
čakujejo, da jih bodo podpria še druga slovenska združenja, ta-
ko da bodo Fiderškovi čimprej v novem domu.
MG
Rodile so:
Slavica Žnidarič, Tibolci 21/a
—	dečka; Sernet Saligaj, Dor-
navska 8 — Lindo; Irena Vuk,
Strmec 9 pri Vel. Nedelji — Ka-
tjo; Leonida Mohorko, Podleh-
nik 8 — Uroša; Marica Roškar,
Bratonečice 14 — Matjaža; Ne-
venka Klajderič, CMD 8 — de-
čka; Mila Saftič, Goričak 7 -
Bojana; Marija Meznarič, Ljuto-
mer,, J. Ribiča 13 — deklico;
Leonida Gregorič, Kostanjevec
pri Slov. Bistrici 56 — deklico;
Maja Kocbek, Kuršinci 35 — de-
čka; Dušanka Pešec, Kajuhova 5
—	dečka; Olga Emeršič, Cirkula-
ne 79/a — dečka; Milena Rojko,
Zabovci 33 — deklico.
Poroke:
Janez Bezjak, Spuhlja 115, in
Jožica Majcenovič, Hrastovec
61; Vojko Butolen, Jelovice 45,
in Stoja Mihajlovič, Jasenica;
Branko Dovečar, Šardinje 7, in
Marjana Žunko, Stritarjeva pot
12; Marjan Ratek, Dornava 99,
in Vera Horvat, Krčevina pri
Vurberku 36.
Umrli so:
Ivan Sok, Formin 61, roj.
1910, umri 17. dec. 1989; Janez
Pušaver, Zg. Sveča 1, roj. 1932,
umri 18. dec. 1989; Ivan Štegar,
Mestni Vrh 6, roj. 1924, umri 19.
dec. 1989; Otilija Debelak, Sene-
šci 33, roj. 1913, umrla 15. dec.
1989; Rudolf Golob, Dornava
142/b, roj. 1941, umri 15. dec.
1989; Franc Vek, Šikole 63, roj.
1900, umri 20. dec. 1989; Matija
Rotar, Obrež 29, roj. 1913, umri
17. dec. 1989; Terezija Ivančič,
Dom upok. Ptuj, roj. 1921, umrla
21. dec. 1989; Janez Verden,
Tomšičeva 24, roj. 1909, umrl 21.
dec. 1989; Juliana Cebek, Ul. B.
Kraigherja 16, roj. 1908, umrla
21. dec. 1989; Peter Stotzer, Štu-
ki 19, roj. 1914, umri 20. dec.
1989; Mihael Čuš, Bresnica 13,
roj. 1910, umri 23. dec. 1989; Te- j
režija Fajfar, Vel. Brebrovnik 47,
roj. 1921, umrla 23. dec. 1989.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-1
TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO:
Franc Lačen (direktor in I
glavni urednik), Ludvik KotarJ
(odgovorni urednik), Jože]
Smigoc (namestnik odgovor>|
nega urednika in lektor), Šte-]
fan Pušnik (tehnični ured-l
nik), Jože Bračič, Ivo CianiJ
Majda Goznik, Darja Luk-|
man, Martin Ozmec, Vida To-I
polovec, Nataša Vodušek ini
Milena Zupanič. NASLOvJ
Radio-Tednik, Raičeva 6j
62250 Ptuj, p.p. 99; teli
062/771-261 in 771-226. CeloJ
letna naročnina 1,800.000 diJ
narjev, za tujino 3,400.000 dil
narjev. ŽIRORAČUN pri SDM
Ptuj: 52400-603-31023. Tiski
ČGP Večer, TOZD Mariborski
tisk, Maribor. Na podlagi zal
kona o obdavčevanju proizl
vodov in storitev v prometil
je TEDNIK uvrščen med proj
izvode, za katere se temeljni
davek ne plačuje.	I
Uspelo srečanje slovenskih zdomcev
Po božičnih praznikih je bilo v
torek, 26. decembra — na Štefa-
novo, v Ptuju tradicionalno sre-
čanje slovenskih zdomcev; več
kot 150 se jih je zbralo iz razli-
čnih koncev sveta, topel sprejem
pa smo jim pripravili že zjutraj v
srednješolskem centru Ptuj.
V mali dvorani za odrom jih je
pozdravila Zora Tomičeva, pred-
sednica koordinacijskega odbora
za vprašanja naših zdomcev pri
republiški konferenci SZDL, ki
je bila tudi organizatorica sreča-
li/a,	'ijilvtjlC, picu^toiiiK tc-
publiške konference SZDL, pa
jih je seznanil z aktualnimi druž-
beno-ekonomskimi in politični-
mi razmerami v Jugoslaviji.
Zatem so v »učni uri« prisluh-
nili dr. Borisu Kuharju, ki je go-
voril o šegah in navadah na Slo-
venskem. Andrej Brence (etno-
log) je predstavil še maske s ptuj-
skega območja, nakar so zacin-
gljali koranti iz Markovcev.
Zdomci so si z zanimanjem ogle-
dali film o peki kruha v Halozah,
po domači malici pa so nadalje-
vali delo v štirih skupinah. Go-
vorili so o delu slovenskih dru-
štev v letu, ki je pred nami, o do-
mačih jedeh in njihovi pripravi,
o slovenskem ljudskem izročilu v
šalah in pesmih ter o organizira-
nem preživljanju prostega časa.
Po skupnem kmečkem kosilu
v Domu učencev so si naši gostje
ogledali znamenitosti in muzej-
ske zbirke Ptuja, poskusili so tu-
di našo kapljico, po obisku v mi-
noritskem samostanu, ki je letos
slavil 750-letnico obstoja, pa so
se zvečer odpravili v veliko dvo-
rano TGA Kidričevo, kjer so se
poveselili na Štefanovi veselici s
fureževo pojedino.
-OM
Naše zdomce je nagovoril tudi Jože Smole, predsednik republiške kon-
ference SZDL.	(Foto: M. Ozmec.)
Nadaljevanje samoprispevka
v krajevni skupnosti
Tomaž pri Ormožu
v nedeljo, 7. januarja, se bodo krajani krajevne skupnosti To-
maž pri Ormožu odločali o nadaljevanju krajevnega samoprispev-
ka za obdobje petih let.
Z zbranim denarjem bodo urejali in vzdrževali krajevne ce-
ste in objekte ob njih. Sofinansirali bodo krajevne ceste Mala
vas—Sejanci, Senik—Ključarovci in Rakoci—Trnovci, po
1,5 km na vsaki cesti. Sofinasirali bodo tudi cesto Tomaž—Brati-
slavci, izvajali zimsko službo, postopno urejali odlagališča od-
padkov ter opravili še druge nujne, nepredvidene naloge. Z
zbranim denarjem bodo sofinansirali gradnjo petih učilnic pri
osnovni šoli Tomaž, urejali športno igrišče ter vzdrževali objekte
in naprave, ki jih uporablja krajevna skupnost. Del referendum-
skih sredstev bodo namenili tudi za delovanje krajevne samou-
prave ter pomagali pri delu organizacijam, društvom in združe-
njem, ki so skupnega pomena.
Samoprispevek bodo plačevali krajani, ki imajo stalno biva-
lišče na območju krajevne skupnosti Tomaž — delavci 2 odstot-
ka od neto osebnih dohodkov, upokojenci od pokojnin 2 odstot-
ka mesečno, kmetje 7 odstotkov od katastrskega dohodka in
obrtniki 2 odstotka od davčne osnove, zdomci, ki imajo sicer
stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Tomaž, pa dva
krat po 75 DEM v dinarski protivrednosti na leto.
Glasovalna mesta bodo odprta od 7. do 19. ure na že znanih
mestih.	Vida Topolovec
MOPEDISTKA TEŽJE POŠKODOVANA
V sredo, 20. decembra, seje Frančiška Lah iz Sodincev 43 peljala
z mopedom po lokalni cesti od Podgorcev proti Spuhlji. V križišču pri
Osluševcih je nameravala zaviti, in ni upoštevala prednosti nasproti
vozečega osebnega avtomobila, ki ga je vozil Dimitrij Simeonovski iz
Ptuja. Kljub zaviranju voznik trčenja ni uspel preprečiti. Lahova je
padla in se pri tem hudo ranila, prepeljali sojo v ptujsko bolnišnico.
MOPEDIST PADEL
Zlatko Fuks iz Juršovcev 69 se je v torek zvečer peljal od Mestne-
ga Vrha proti Jiršovcem. Na kolesu z motorjem je imel tudi sopotnika
Vinka Pondeiaka. Pred domačo hišo je v ovinku na gramozu padel.
Pri tem se je Fuks težje poškodoval, sopotnik pa je dobil le lažje po-
škodbe.	FF