IZHAJA VSAK ČETRTEK uredništvo tn uprava: 31100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca->ena postale) Trst 431. Poštni Cekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini D N K LIST Posamezna številka 700 lir NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1701 TRST, ČETRTEK 20. JULIJA 1989 LET. XXXIX. Spet v staro ropotarnico! Pred. dvema tednoma smo na tem me-ugotovili, da se je položaj Slovencev v aHji v zadnjih letih hudo poslabšal, in tudi navedli nekaj dejstev, ki takšro Tditev potrjujejo ter jo opravičujejo. Prav Pred nekaj dnevi se je v Trstu zgodilo ve-aj zares nezaslišanega, ki pa spet dokaze, da so bile naše ugotovitve pravdne. redni seji rajonske konzulte za Ske-„erzj in Čarbolo se je namreč javno in c-cuno kršil zakon, saj slovenski svetovalec ni rnogei spregovoriti v svojem materinem leziku, čeprav mu to dovoljujejo obstoječi Podpisi. Tisti, ki so odgovorni za spoštovanje zakonitosti, niso naredili svoje dolžnosti, se pravi, da prizadetemu svetovale i. Riso omogočili, da bi se poslužil ene svoj'h erneljnih pravic. Dogodki, ki so sledili izven sejne dvo-TaUe, pa že spominjajo na čase, ko so na~, n<1 tržaških ulicah klofutali, če smo se drz-ndi izustiti besedo v materinem slovenjem jeziku, in na čase, ko so nas po tr-9°vinah in v javnih lokalih z vsem vidni-jui napisi opominjali, da je treba govoriti e u italijanskem jeziku. Klofute, ki so padale po naših, večino-Uia starejših ljudeh po mestnih ulicah in Udi v nekaterih večjih vaseh na Primorkam, ter zlasti že omenjeni napisi po jav-'Pdi lokalih, so se piscu teh vrstic, ki je bil <■-daj še zelo mlad, najbolj vtisnile v spo-171 in mu še danes vzbujajo grenak pri-kas, saj je šlo dejansko za najbolj prefi-Vlano obliko nasilja in voniževanja ter ža-Knja najglobljih človeških čustev. Kdor izmed nas je takšne čase doživel 117 doživljal, je moral zato naravnost obne-D-eti spričo besed, ki jih je v zvezi z do-v Skednju izustil pokrajinski tain k J-dijanske socialistične stranke v Trs1u. ? Je namreč dogodke označil za »komu-lstično provokacijo« ter pristavil, da bi se korali Slovenci obnašati »odgovorno« brez Vsukršnega »zaostrovanja ali zlorabljanja«. 7Komunistično provokacijo« je ta novore-,eni tržaški politični prvak očitno potegnil lz stare italijanske nacionalistične ronotrr-^Ce, nauke, kako naj se pripadniki sloven-e narodne manjšine v Italiji vedejo, pa nj raje prihrani zase in za tiste svoje vonkine prijatelje, ki so se zavzemali, klepali in blagoslavljali zloglasni pakt z isfo za Trst. Na dlani je, da ta pakt pred-stuvlja v političnem pogledu enega najbolj azornih primerov makjavelizma, kar si e_r utegne na krajši rok roditi kakšne na-^dezne sadove, na daljši rok pa nika-k°r ne. dalje na 2. strani ■ Na vrhunskem zasedanju v Parizu Evropi vrnjena nekdanja vloga Zadnje vrhunsko zasedanje sedmih industrijsko najbolj razvitih držav na svetu (med njimi je Italija), ki se je končalo vj nedeljo, 16. t.m., v Parizu, pojde v zgodo-j vino ne samo zato, ker je sovpadalo z 200-letnico francoske zgodovine, temveč predvsem zato, ker je v samih temeljih zamajalo razdelitev Evrope na dva nasprotujoča si tabora. Se pred nekaj leti si sploh ni bilo mogoče predstavljati, da bi vrh sedmih »ka-j pitalističnih« držav bil predmet pozorno-! sti Sovjetske zveze in njenih zaveznic. To-1 krat se je zgodilo, da je državnikom, zbranim v Parizu, poslal pismo sovjetski vodi-' telj Mihail Gorbačov, v katerem je ponovil svoje ideje o skupnem evropskem do- j mu in o stvarni možnosti sožitja in sode-! lovanja med »kapitalističnim« Zahodom ter »socialističnim« Vzhodom. To pomeni, da »perestrojki« ni poti nazaj in da se bo na Vzhodu in tudi v Sovjetski zvezi nadaljeval proces demokratizacije, v smislu pri-j znavanja in uveljavljanja vrednot liberal-! ne demokracije, ki je — kot zgovorno dokazuje razvoj dogodkov — prvi pogoj vsakega resničnega napredka. Opazovalci soglašajo, da je bila v tem procesu ponovno priznana Evropi vodilna vloga. Združene države Amerike, Japonska in Kanada soglašajo, naj Evropska komisija skrbi za usklajevanje pomoči, ki jo bodo industrijsko razvite države nudile Poljski, Madžarski in tudi Jugoslaviji. V ta namen bo komisija zasedala že septembra v Bonnu in proučila vrsto predlogov, kako naj se nudi pomoč, da se omenjene države rešijo iz hude gospodarske stiske, kar je med drugim pogoj za nadaljevanje procesa demokratizacije. Predstavniki sedmih držav so se sporazumeli, da bodo še dalje nadzorovali gospodarsko rast in da bodo pomagali tudi državam tretjega sveta, o čemer bo razpravljala posebna konferenca Sever - Jug, za kar se je zavzel zlasti francoski predsednik Mitterand. Za pomoč Jugoslaviji se dalje na 2. strani ■ Za boljše obveščanje Na pobudo predsednika slovenske skupščine Mirana Potrča in v sporazumu s predsednikoma deželnega zbora Koroške in deželnega sveta dežele Furlanije-Julijske krajine je bil 15. t.m. v Cankarjevem domu v Ljubljani posvet, ki so se ga udeležili uredniki in časnikarji glavnih dnevnikov in radiotelevizijskih mrež ter drugih sredstev množičnega obveščanja iz Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. Slo je za nadaljevanje rednih letnih stikov med uredniki, katerih glavni namen je omogočiti čim boljše obveščanje prebivalstva treh dežel, ki sodelujejo v delovni skupnosti Alpe-Jadran. Posvet je vodil predsednik slovenske skupščine Miran Potrč ob sodelovanju predsednika deželnega zbora Koroške Un-terriederja ter podpredsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Paola Braide. Miran Potrč je spregovoril tudi o trenutnem položaju v Sloveniji in Jugoslaviji, kjer vlada interes, tako je dejal, za vključevanje v evropske gospodarske in druge tokove. Slovenija je pred kratkim uradno zaprosila predsedstvo Jugoslavije, naj tudi formalno sproži pobudo za vključitev v Evropski svet, oziroma v ustanovo EFTA. Potrč je omenil tudi re- formne procese, ki zadevajo tako gospodarski kot politični sistem v Jugoslaviji. Glavni urednik Naših Razgledov, Slavko Fras, je poročal o stanju informaciie oziroma o sodelovanju na tem področju, se pravi na Koroškem, v Furlaniii-Julijski krajini in v Sloveniji. Ugotovil je, da stiki med časnikarji in uredniki iz treh dežel obstajajo že skoraj deset let in da je trenutno še kar zadovoljiva le stopnja sodelovanja med televizijskimi in radijskimi mrežami, medtem ko se ni nič ali skoraj nič storilo za sodelovanje med posameznimi časnikarskimi hišami. Fras se je zato zavzel za jasno motiviranost v tem pogledu v vsakem uredništvu in za osebno angažiranost nekaterih časnikarjev v okviru lastnih uredništev. Na koncu je opozoril, kako mnogo v tem pogledu lahko naredijo časnikarji, ki obvladajo več jezikov, pri čemer je izrecno omenil časnikarje, ki pripadajo narodnim manjšinam. Sledila je daljša razprava, v katero so posegli številni uredniki. Do izraza so prišli nekateri predlogi, ki naj omogočijo večje sodelovanje na področju obveščanja v vseh treh deželah. Prihodnji posvet bo predvidoma prihodnje leto v Celovcu. RADIO TRST A ■ NEDELJA, 23. julija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Izbor iz Kmetijskega tednika; 9 00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pre gled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski o-der: »Čarovnija-izmišljija« (Radijska igra); 11.45 Ve ra in naš čas; 12.00 »Prežganka« - antologija humorja; 12.40 Godbe na pihala; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na počitnice; 15.30 Počitniški rendez-vous; 17.00 Jožko Lukeš: »Avtobus-potepuh« (Radijska igra); 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PONEDELJEK, 24. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 »Mal položi dar domu na oltar«; 9.15 Otroški kotiček: »Detektiv mojster Blomkvist«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Sonatina za glas in klavir v interpretaciji Adrijana Rustje; 12.40 Tercet iz Roža; 13 03 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 »Utrinki«; 16.00 In ti, kam pojdeš v soboto zvečer?; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Izbor iz Kmetijskega tednika; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ TOREK, 25. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.15 Otroški kotiček: »Detektiv mojster Blomkvist«; 10.00 Porc-čila in pregled tiska; 12.00 Barvne sintonije; 12.40 »Glas harmonike«; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Kresničke; 15.30 Premišljeva nje za današnji čas; 16.00 »Kulturnopolitiki« v kuhinji; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Marko Sosič: »Boginja iz Sesljanskega zaliva«; 19.03 Večerni radijski dnevnik. ■ SREDA, 26. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Iz Dvir-njene zavese; 9.15 Otroški kotiček: »Detektiv n oj-ster Blomkvist«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Moja šola radiestezije in bioterapije; 12/0 Folklorna glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 Iz zemlje gre v trto — o poeziji; 16.00 Pogled v restavratorsko delavnico; 17.00 Poročila in ku -turna kronika; 18.00 Spomini Staneta Kavčiča; 19.03 Večerni radijski dnevnik. ■ ČETRTEK, 27. julija, ob: 7.00 Jutranji radijs'' mo, če bomo enaki med enakimi, skratkh če se bomo tu čutili doma, čutili, da ima' mo tudi mi — pripadniki narodne tnOflV šine — varno streho nad seboj. To je b1' stvo našega boja in v tem smislu je treb^ tolmačiti tudi ravnanje slovenskega svetovalca v rajonskem svetu za Skedenj in čof', bolo. Zato moramo najodločneje zavrnitt izvajanja že omenjenega tržaškega prvcik0 in ga javno povabiti, naj izraze »komun1' stična provokacija« in podobne spet vi v staro ropotarnico, kamor v resnic spadajo. narodnostni spori SE NADALJUJEJO Iz Sovjetske zveze poročajo o novih narodnostnih sporih. Do obračunavanj je Prišlo med Kirgizi in Tadžiki v Tadžikistanu. Med spopadi, ki so se začeli zaradi Pravice uporabe namakalnega kanala, je Pila ubita ena oseba, ranjenih pa je bilo 1® ljudi. Vrhovni sovjet te srednjeazijske republike je zato odredil policijsko uro v krajih, kjer so se pripetili namiri. Stanje nadzorujejo posebne vojaške enote. Tudi iz Gorskega Karabaha poročajo o novih spopadih in še eni žrtvi. Skupina A-serov je pri mestu Stepanakert ubila nekega 44-letnega Armenca. V zadnjih dneh Je bilo med armenskim prebivalstvom Gorkega Karabaha že pet žrtev. Število ranjencev ni znano. Poročajo, da skušajo Armenci, ki živijo na podeželju, poslati svoje otroke in žene v mesta, kjer je stanje faradi prisotnosti vojske pod nadzorstvom. Na podeželju pa je baje v teku pravi po-§rom proti Armencem, ki se zavzemajo, na bi bil Gorski Karabah ponovno priklju-Cen matični Armeniji. PAPEŽ NA POČITNICAH Papež Janez Pavel II., ki preživlja krajan Počitnice v Dolini Aosta, je v nedeljo, 16. ,IT1 obiskal znano Marijino svetišče Oropa v Piemontu. Računajo, da je papeža pričkalo v Oropi okrog dvajset tisoč verni-k°v. Janez Pavel II. je prvi papež na roganj u pri oropski črni Materi božji. Papež preživlja počitnice v strogo za-®ebnem krogu, dnevno opravlja do šest ur l0je. Nekega dne je zvečer obiskal vasico bes Combes in se prisrčno pogovarjal z domačini. Na povratku iz Orope se je srečal s Prebivalstvom vasi Introd, ki šteje 480 duš. Ravnatelj tiskovnega urada Svete stolice Navarro Valls je na tiskovni konferenci na vPrašanje časnikarjev dejal, da so z zadovoljstvom sprejeli med počitnicami vest, a so pomilostili smrtne kazni Paolo Coo-[>.er. da pa je bil papež užaloščen ob usmr-•ttvi kubanskega generala Ochoe in drugih reh častnikov, za katere je zaprosil za pomilostitev iz humanitarnih razlogov. IZREDNI UKREPI PREKLICANI Predsedstvo Socialistične federativne r<5Publike Jugoslavije je odpravilo večino črednih ukrepov na Kosovu, ki so bili u-y®deni dne 27. februarja. Že prej so pre-bcali policijsko uro, odpravili prepoved Portnih in kulturnih prireditev in druge kfepe, predsedstvo pa je končno sklenilo ^Praviti tudi omejitev letnih dopustov po-smneznih zaposlenih, omejitev bivanja vojaških obveznikov in prepoved potovanj v mjino. Delovna obveznost velja le še v sedmih 0rganizacijah, ki imajo izjemen pomen za Neovirano delovanje gospodarstva in normalno življenje na Kosovu. Predsedstvo So-Clalistične federativne republike Jugoslaviji15 je ugotovilo, da so politično - varnostne razmere na Kosovu še vedno zapletene, 2aradi česar še ne kaže odpraviti prepovedi Rajanja večjih skupin ljudi zaradi demon-stracij. Pristojni organi so sporočili pred-Sedstvu Jugoslavije, da nihče več ni v tako ,rtlenovani izolaciji, se pravi konfinaciji. Proti onesnaževanju Poslanska zbornica v Rimu je odobrila zakonski odlok, ki nujno nakazuje 55 milijard lir za čiščenje Jadranskega morja, kjer se je v zadnjem času pojavil pravi ekološki preplah v obliki bohotenja alg. Poslanci so odobrili še dodatno nakazilo 1.300 milijard lir. Ta vsota pa naj bi služila za posege v zaledju, kjer se ustvarjajo pogoji za onesnaževanje Jadrana zaradi raznih kemičnih odplak. Medtem so rezultati analize, ki so jo izvedli pristojni znanstveni organi na številnih področjih Jadranskega morja, po-kazali, da morje v sedanjem stanju ni škodljivo za zdravje. Zaskrbljenost je vladala zlasti v turističnem sektorju, kjer so že izračunali, da bo izguba znašala kakih dva tisoč milijard lir. Turistični operaterji zahtevajo od krajevnih in osrednjih oblasti, da posežejo z učinkovito ofenzivo proti onesnaženju Jadrana. Jadranske obale predstavljajo za Italijo tretjino celotnega vsakoletnega dohodka v turističnim prometu. Med tujimi gosti je že po tradiciji največ Zahodnih Nemcev. Zato so v Italiji še dodatno zaskrb- STAVKAJO RUDARJI V SIBIRIJI V velikem premogovniško-metalurškem bazenu Kuzbas v Sibiriji je že več dni v teku splošna stavka rudarjev. Računajo, da stavka nad stotisoč delavcev. Ti zahtevajo izboljšanje mezdnih in življenjskih pogojev kot tudi večjo zaščito okolja. V Prokop-fjesku so se pred dnevi sestali voditelji stavkovnega gibanja, da bi določili skupno platformo zahtev. Sovjetsko časopisje je obširno poročalo o stavki in izrazilo zaskrbljenost, a tudi na-klonienost. Stavkajoči delavci podpirajo perestrojko. Medtem prihajajo zaskrbljujoče vesti iz Gruzije. V avtonomni republiki Abhaziji je prišlo do hudih medetničnih spopadov. V mestu Sukumi je v dveh dneh izgubilo življenje enajst oseb, 127 pa je bilo ranjenih. ljeni, ker nemški časopisi prikazujejo sedanji položaj na jadranskih plažah v zelo temnih barvah in v mnogih primerih svetujejo svojim državljanom, naj si izbirajo letovanje zunaj jadranskega območja. —o— V BUDIMPEŠTI SO POKOPALI KADARJA V Budimpešti so 13. t.m. pokopali Ja-nosa Kadarja, ki je bil tri desetletja na čelu madžarskega režima, in sicer od dramatičnega novembra 1956, ko je prišel na oblast v trenutku, ko so sovjetski tanki zatrli madžarsko vstajo. Zadnje slovo od Janosa Kadarja je presenetilo domače in tuje poznavalce madžarskih razmer. Nad stotisoč ljudi je šlo v dolgem mimohodu ob krsti s pokojnikom v veži sedeža Centralnega komiteja madžarske partije. To je bil nedvomno spontan mimohod, ki si ga zares ni pričakoval nihče. Po vsej verjetnosti je v ljudski zavesti zbledel spomin na neko nasilno razdobje, ostal pa je spomin na čas po njem, ko je Kadar spoznal potrebo po strpnosti in je bil celo pobudnik prvih znakov za tiste reforme, ki so se v sedanjih časih na Madžarskem dopolnile še z demokratizacijo, ki preseneča svet. Samo tako si je mogoče razlagati nenavaden ljudski odziv na pogreb, ki časovno ni daleč od še enega pretresljivo doživetega pogreba, namreč pogreba s posmrtnimi ostanki Imreja Nagyja, tragičnega Kadarjevega protiigralca iz časov dramatičnih dni v letu 1956. LAURENCE OLIVIER JE UMRL Dne 14. t. m. so v strogo družinskem krogu na majhnem pokopališču pri vasi Steyning na angleškem podeželju pokopali slavnega gledališkega in filmskega igralca ! Laurenca Olivierja, ki je umrl 11. t. m. v ! starosti 82 let. Ob družinskih članih in sorodnikih so bili na pogrebu še nekateri pri-| jatelji, med njimi italijanski režiser Franco Zeffirelli. Amandma, ki škoduje Jugoslaviji Podobno kot je že ukrepal ameriški1 predstavniški dom, je tudi ameriški senat brez razprave sprejel amandma, ki govori o kršenju človekovih pravic v Jugoslaviji. Dopolnilo se skupaj s kakimi drugimi 60-imi amandmaji drži osnutka zakona o ameriški pomoči tujini. Amandma ni naletel v ameriški javnosti in občilih na nikakršen odmev, zanimivo in hkrati značilno pa je, da o njem tudi ni bilo nobene razprave v kongresu. Dokument ugotavlja, da je več primerov, s katerimi Jugoslavija krši mednarodno sprejete obveznosti o človekovih pravicah. V njem je tudi rečeno, da te kršitve zadevajo nekatere etnične skupine in območja, zlasti Albance na Kosovu. Amandma poudarja, da je treba zavarovati človekove pravice vseh etničnih skupin na Kosovu. Ameriški kongres izraža zaskrbljenost nad kršenjem človeko-, vih pravic in represivnim urejanjem kri- j ze na Kosovu in poziva jugoslovansko vlado, naj v celoti spoštuje obveze, ki izhajajo iz splošne deklaracije o človekovih pravicah in iz sklepne Helsinške listine. Pri tem poudarja, da je treba zaščititi pravice albanske etnične manjšine in vseh drugih narodnosti v Jugoslaviji. Amandma bo ameriški kongres sprejemal na zasedanju obeh domov, ki bo po vsej verjetnosti jeseni. Ameriška vlada ni komentirala izvršitve smrtne obsodbe, do katere je prišlo pred dnevi v okolici kubanske prestolnice Ava-na. Ustreljeni so bili general Ochoa in trije drugi kubanski častniki. Vsi štirje so bili obsojeni na smrt, ker da so prekupčevali z mamili, zlatom in dragulji. Predsednik Fi-del Castro ni sprejel prošnje za pomilostitev, ki mu jo je bil posredoval papež Janez Pavel II. Zakaj se ne uresničuje obrtniška cona pri Nabrežini? Devinsko - nabrežinski obrtniki so že dolgo čutili potrebo, da bi občina določila primerno zemljišče, ki naj bi bilo na razpolago za obrtniške dejavnosti. To se je končno zgodilo z odobritvijo splošnega popravka Regulacijskega načrta leta 1985. Tedaj je občinski svet določil za obrtniško dejavnost področje opuščenih kamnolomov med Nabrežino in Sesljanom. Zanimivo je, da sklepu ni nihče nasprotoval in da ga je deželni nadzorni odbor odobril. Ustanovil se je tako konzorcij obrtnikov, ki potrebujejo primernih prostorov za svoje delovanje. Šlo je za pravzaprav prvo gospodarsko pobudo s strani domačinov v občini. Že od vsega začetka se je konzorcij moral boriti s težavami, ki so bile včasih dejanske, največkrat pa umetne. Njegovi predstavniki so romali od urada do urada in prilagajali načrte željam deželnih ustanov. Medtem je ZAKAJ JE SKLAD ZA TRST ŠE VEDNO BREZ PREDSEDNIKA? Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je pred dnevi objavil poročilo, v katerem ostro graja dejstvo, da je Sklad za Trst še vedno brez predsednika. Pred meseci je bilo na politični ravni rečeno, da bo vprašanje novega predsednika Sklada za Trst uredila večina v tržaški občini in pokrajini. Slovenska skupnost — ugotavlja Brezigar — ni v tej večini zaradi znanega »veta« socialistične stranke, zaradi česar tudi nima nobene odgovornosti za stanje v okviru Sklada za Trst. Svetovalec Brezigar je bil izvoljen v ta sklad v lanskem decembru. V poročilu slovenski poslanec ugotavlja, da je tudi tržaški prefekt s posebnim pismom pozval prizadete, naj se čimprej uredi vprašanje predsednika Sklada za Trst, da bo ta lahko redno opravljal svojo nalogo. Sklad za Trst, ki mu je takrat predsedoval socialist Carbone, nakazal občini precejšnjo vsoto za primarno urbanizacijo področja. Vse je torej kazalo, da se stvari, sicer počasi, a dobro razvijajo in da bodo domači obrtniki končno prišli do prepotrebnega področja za svoje dejavnosti. Zanimanje za pristop v konzorcij se je širilo, zlasti ker je v bistvu manjkala samo še dokončna odobritev deželne komisije za krajinsko zaščito. Vsi so čakali na ta sklep, saj je naravno, da niso marali tvegati novih stroškov. V preteklih dneh pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega, če že ne nezaslišanega: deželna komisija za krajinsko zaščito je sklenila, da omenjeno zemljišče ni primerno za obrtniško cono, ker se nahaja na področju, ki je krajinsko zaščiteno. K temu neobičajnemu ravnanju bi bilo potrebno nekaj pripomniti: 1. neobičajno, če že neverjetno je, da od organa iste ustanove (t.j. dežele) prihajajo o istem vprašanju povsem nasprotujoča si mnenja. Splošni občinski regulacijski načrt je namreč sprejela dežela, zdaj pa se dogaja, da urad te ustanove zavrne del že odobrenega načrta; 2. kako si lahko razlagamo »čudno« vedenje enega najvidnejših deželnih predstavnikov (podpredsednika Carboneja), ki je kot predsednik Sklada za Trst najprej nakazal občini podporo za obrtniško cono, nato pa kot predsednik pristojne deželne komisije ravnal povsem drugače in se pridružil mnenju, da je treba področje zaščititi. Objektivnemu opazovalcu se vsiljuje mnenje, da gre tu v bistvu za medsebojno strankarsko obračunavanje, ali, kar je še slabše, za medsebojna »politična maščevanja« zaradi uspehov enih oziroma neuspehov drugih. Jasno je namreč, da so glavni »akterji« vsega tega dogajanja socialisti o-ziroma njihov najvidnejši tržaški predstav- N*’ Narodna nestrpnost v Skednju V sredo, 13. t. m., se je sestal rajonski svet za Skedenj in Čarbolo, kjer je ponovno prišla do izraza narodna nestrpnost. Ze na prejšnji seji, ko je komunist Igor Pavletič nadomestil svojega tovariša v svetu in je hotel spregovoriti v slovenščini, mu je bilo to onemogočeno, ker je večina rajonskih svetovalcev zapustila sejno dvorano, tako da je predsednik Favretto moral zaradi nesklepčnosti prekiniti sejo. Na naslednji seji pa je prišlo do pravega škva-drističnega napada na našo manjšino. Kakor hitro je Igor Pavletič — med drugim predsednik Partizanskega pevskega zbora — začel svoj poseg v slovenščini, so sejo ponovno zapustili listarji, demokristjani in misovci, tako da je spet zmanjkalo legalno število in se seja ni mogla nadaljevati. Med odhajanjem publike so misovci začeli zmerjati prisotne Slovence in je njihov prvak Laghi tudi fizično napadel prisotnega prof. Pahorja. Ta je na napad reagiral in fašističnega provokatorja brcnil. Morali so poseči karabinjerji. Ta ponovni tudi fizični napad na pripadnike naše manjšine dokazuje, da je sožitje marsikomu trn v peti in da tudi t. i. »demokratični« krogi zasledujejo nacionalistično politiko, nasprotno Slovencem, da bi si zagotovili čimveč glasov Liste, ki je v propadu. Deželni svetovalec Ssk Brezigar je nemudoma vložil interpelacijo na predsednika deželne vlade Biasuttija, s katero ga seznanja z dogodkom in vprašuje, ali ne misli dežela odločno obsoditi tako hudo dejanje političnega ustrahovanja; nadalje a-li ne misli dežela pozvati tržaškega župana, naj poskrbi, da bodo rajonski predsedniki spoštovali pravilnik, ki omogoča Slovencem, da se v svetu izražajo v svojem materinem jeziku, ter končno, ali ne bi bilo primerno, da bi dežela prevzela pobudo in organizirala vrsto predavanj v podporo sožitja med tu živečima narodoma, še posebno v Trstu. Dogodek so odločno obsodili še KPI, SKGZ, VZPI, ANED in Vsedržavno združenje političnih preganjancev. nik, ki se mu danes baje majejo tla pod nogami in torej skuša ohraniti in po možnosti celo utrditi svoj položaj znotraj stranke in deželne vlade. V ta namen mu enkrat pr>' de prav napad na Slovensko skupnost, češ da se ni držala dogovora o štafeti za župansko mesto v Nabrežini, drugič snubi li' starje, da bi si z njihovo propagando pridobil kak glas; ko se mu to ponesreči (kot se je zgodilo v Devinu - Nabrežini na zadnjih evropskih volitvah, na katerih je PSI skupaj z LpT dobila manj glasov kot na zadnjih deželnih volitvah PSI sama), pa se ljubkuje z naravovarstveniki in se ne p°' mišlja, izneveriti se že sprejetim odločitvam. Tokrat je torej prevladala volja zele-nih na škodo domačih obrtnikov! Ob koncu samo nekaj ugotovitev: nesprejemljivo je, če skupino obrtnikov, združeno v konzorciju, tako dolgo dobesedno vlečeš za nos, če od prizadetih zahtevaš celo vrsto popravkov, potem pa njihov načrt zavrneš. Kdo bo še verjel ustanovam? Kdo bo nosil za to finančno breme odgovornost- Slovenska skupnost in župan sta se edina javno izrekla proti takšnemu ravnanju-Krščanska demokracija se je pridužila pr0' testu Ssk, medtem ko se krajevni socialist1 skušajo zdaj opravičevati in zvračati krivdo na Slovensko skupnost, češ da ne up0' števa državnih zakonov o zaščiti okolja, p°' zabijajoč da so za določitev sedanjega obj močja obrtniške cone glasovali tudi sami' Takšen je danes položaj naših ljudi, ki želijo nekaj ustvariti. Na eni strani vidimo, da dežela na vse načine podpira vse pobude v Furlaniji, medtem ko se pobude naših ljudi, ki sami nekaj tvegajo, zaradi neštetih ovir v glavnem ne uresničujejo. nk —o— MARINKA BRECELJ JE KONCERTIRALA V LJUBLJANI V Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani je v četrtek, 14. t. m., koncertiral3 čembalistka Marinka Brecelj, ki izhaja iz znane primorske družine. Njen oče pa s_e je po vojni preselil v Božen na Južnem Tirolskem. Mlada glasbenica trenutno živi i*1 dela na Dunaju. V Ljubljani se udeležuje seminarja slovenskega jezika, literature i*1 kulture na Filozofski fakulteti. Na koncertu je izvajala skladbe Bacha, Martinuje Aguilla, Scarlattija, Remeaua in Cima' rose. NADALJUJEJO SE PREDSTAVE »ZUPANOVE MICKE« Po kraških vaseh se v teh dneh nadaljujejo predstave Linhartove komedije »Zupanova Micka«, ki jo uprizarja Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Delo je režiral Boris Kobal. Slovensko stalno gledališče je tako poskrbelo ne le za prijetno poletno razvedrilo, temveč tudi istočasno opozarja občinstvo na 200-letnico Linhartove igre, ki pomeni tudi začetek slovenskega posvetnega gledališča. Prvi namen predstave pa je vsekakor zabava in igral' ci z učinkovitimi domislicami režiserja Kobala nedvomno imenitno pritegnejo p°' zornost občinstva. Odziv občinstva je vsekakor pozitiven. Filipinski zbor najboljši v Gorici V soboto, 15. t.m., se je v deželnem ayditoriju v Gorici končal 28. mednarod-zborovski natečaj Cesare Augusto Se-§nizzi. Zadnji večer so podelili nagrade in Poznanja tistim, ki so sodelovali na tekmovanju priredb ljudskih pesmi. Tudi v ^ej kategoriji se je najbolje odrezal mešani Pevski zbor univerze iz Manile, na drugo ^esto pa sta se ex aequo uvrstila dekliški 2bor »Erevan« iz Armenije ter mešani pev-zbor »Collegium Musicum« iz bolgar-s“-ega mesta Haskov. Med nastopajočimi zbori je bil kot edini slovenski pevski se-sto.i dekliški pevski zbor Heribert Svetel 12 Maribora, ki ga vodi Sonja Kos. Na j^upni lestvici je dosegel sedmo mesto in zato nagrajen s priznanjem za najbolj-Uvrščeni pevski zbor iz dežel Delovne hipnosti Alpe-Jadran. Od deželnih zbo-r°v sta na na tekmovanju sodelovala žen- ski zbor »Jacob Arcadelt« iz Škocjana pri Soči in mešani zbor »Montasio« iz Trsta. Dekliški zbor Glasbene matice iz Trsta je nastop odpovedal. Organizatorji pomembnega mednarodnega tekmovanja v Gorici pozitivno ocenjujejo kvaliteto nastopajočih zborov. Posebno zanimivi so bili sporedi tistega de-dela polifonskega tekmovanja, ko so zbori predstavili vsebinsko zaokrožene programe. Ob koncu tekmovanja so prireditelji ponovno opozorili javnost na nerešena vprašanja. Največje težave so v zvezi s prostorsko stisko, saj pristojne oblasti letos niso dovolile uporabe dvorane Goriškega tekovadnega društva. Težave pa so tudi z zbiranjem denarnih sredstev. Pozvali so zato deželno upravo in druge javne ustanove, da bi finančno podprle zborovsko tekmovanje. »SENJAM« PRI ŠTOBLANKU Stoblaška fara je imela v nedeljo, 16. farni praznik ali Senjam. Zaradi poži-^a zakristije, ki je hudo poškodoval tudi ^erkev, je verska slovesnost bila v farni v°rani. Vodil jo je videmski pomožni škof, ^gr. Brollo, ki se je v pridigi zavzel za .°2'tje in spoštovanje slovenskih vernikov slovenskega jezika. Razstava o Langobardih V Romansu na Goriškem je odprta raz- stav; leti iya o langobardskih izkopaninah. Ze pred so pri Romansu odkrili langobardsko ekropolo, kjer so arheologi našli celo vrsto 2ar>imivih predmetov, nekaj orožja in dru-^e§a materiala, ki priča o langobardski pridnosti v tem kraju. Skupno so doslej prečkali 150 grobov, domnevajo pa, da bo cestno grobišče bistveno prispevalo k bolj-etnu poznavanju zgodovine tega naroda, J je prišel v naše kraje okrog leta 568 po ristusu. Novi župan v gradežu 58-letni krščanski demokrat Mario Cor-jatto je novi župan v Gradežu. Izvolien bil z glasovi krščanske demokracije, ko-J^nistične partije in republikanske Stran- de Te politične skupine sestavljajo nam novo večino v občinskem svetu v Gra Stalni odborniki so Fachinetti in Ca-. uffo od krščanske demokracije, komunist aran in republikanec Sergio Camuffo. Najstnika sta krščanski demokrat Gojach in ^tonio Sedoschi, ki pripada levici. Komi-J*rska uprava v Gradežu je trajala sedem Mesecev. ULICA ŠTEFAN KOCJANČIČ Goriški občinski svet bo v prihodnjih dneh razpravljal o poimenovanju desetih novih ulic. Na seznamu imen je tudi Štefan Kocjančič (1818-1883), duhovnik in veliki jezikoslovec. Bil je profesor v goriškem bogoslovju in istočasno knjižničar, ki je znanstveno uredil in bistveno razširil ter obogatil goriško bogoslovno knjižnico. Kocjančič je bil tudi ploden pisec zgodovinskih in domoznanskih članov. O tem pomembnem Slovencu je bil pred nekaj leti v Gorici zelo odmeven simpozij. KNJIGA O KISU Grof Michele Formentini, lastnik obsežnih vinogradov v Goriških Brdih in znan vinarski strokovnjak, je pred kratkim izdal knjigo o vinskem kisu. V njej je u-vodoma predstavil zgodovinske podatke o kisu ter njegovi uporabi v antiki, srednjem veku in v kasnejših dobah. V knjigi je tudi več podatkov, ki zadevajo naše kraje. Med drugim Formentini poroča, da so briški koloni plačevali najemnino tudi s kisom in da je bila pred dvesto leti v Ore-hovljah zgrajena tovarna kisa. Na začetku tega stoletja pa so v Gorici delovale kar tri tovarne, ki so s kisom oskrbovale tudi notranji avstro-ogrski trg. ČESTITAMO! Na tržaški univerzi je v sredo, 12. t.m., promoviral iz prava Damjan Terpin. Novemu doktorju iskreno čestitamo in mu želimo veliko uspehov. Steverjanska sekcija Slovenske skupnosti NOVICE j Proslav ob 200-letnici francoske revo- J^ije se je v Parizu udeležil tudi jugoslo-a^ski predsednik Janez Drnovšek. Ob tej Složnosti je imel pogovore z mnogimi dr-avniki, med njimi z ameriškim predsed-lkom Bushem. g .Gospodarski operaterji se hudo prito-l'Jejo, ker na mejnem prehodu pri Ferne- tičih cariniki silno počasi opravljajo svoje delo. Tovornjak rabi tudi 15 ur, da prevozi tistih nekaj kilometrov od Fernetičev do Sežane. Poverjeni ministrski predsednik Andreotti nadaljuje s prizadevanji za sestavo nove vlade. Zdi se, da bo v kratkem lahko predložil predsedniku republike seznam ministrov in se predstavil parlamentu še pred koncem tega meseca. ZADELA GA JE KAP Vladni krogi v Buenos Airesu so sporočili, da je zaradi srčne kapi umrl minister za gospodarska vprašanja Miguel Roig, ki je pred nekaj dnevi nastopil ministrsko službo v novi argentinski vladi. Zaradi hudega pomanjkanja in revščine so v zadnjih dneh večje skupine ljudi v raznih argentinskih mestih napadle in izropale trgovine in veleblagovnice. Stanje je baje še posebej napeto v mestih Tucuman in Cordoba. Argentinska policija skuša nadzorovati trgovine, a brez večjih uspehov. Nova vlada peronističnega predsednika Me-nema se bo torej morala soočiti z zelo težkim stanjem. V zvezi s pomanjkanjem v Argentini je Evropska komisija odredila pomoč v višini 600 milijonov lir, ki naj bi jo dodelili v obliki hrane za argentinsko prebivalstvo. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V ITALIJI Te dni so sporočili podatke o industrijski proizvodnji v Italiji v maju. Razvidno je, da se je industrijska proizvodnja zvišala za več kot dva odstotka v primerjavi z istim mesecem lani, v prvih petih mesecih letos pa se je proizvodnja v primerjavi z istim obdobjem lani zvišala za dva odstotka. V strojni in mehanski industriji se je proizvodnja zvišala za 8,6 odstotka, v industriji papirja in tiska za 8,2 odstotka, tekstilna proizvodnja se je zvišala za skoro 7 odstotkov, avtomobilska pa za več kot 6 odstotkov. Zmanjšala se je proizvodnja sintetičnih vlaken in obutve ter oblačil in preciznih instrumentov. GENSCHER JE BIL V PRAGI Zahodnonemški zunanji minister Gen-scher je bil na krajšem obisku v Pragi, kjer je imel pogovore z glavnim tajnikom češkoslovaške komunistične partije Jake-šem in s predsednikom Husakom. Genscher se je pogovarjal s češkoslovaškimi predstavniki o odnosih med Vzhodom in Zahodom, o stanju v nekaterih vzhodnoevropskih državah in o odnosih med Češkoslovaško in Zahodno Nemčijo. Šef zahodnonemške diplomacije se je srečal tudi s katoliškim primasom, praškim nadškofom in kardinalom Tomašekom in z dramaturgom ter aktivistom Odbora za spoštovanje človekovih pravic Havelom. Še prej se je Genscher sestal z bivšim češkoslovaškim zunanjim ministrom za časa »praške pomladi«, 76-letnim Hajekom. BREZ SENDVIČEV V AVSTRIJO Italijanski turist, ki bo imel ob prehodu meje z Avstrijo pri sebi sendvič z mortadelo, pršutom ali salamo, bo moral plačati globo, v skrajnem primeru nič manj kot tri milijone lir. To je do skrajne natančnosti izpeljana oblika avstrijske prepovedi uvoza mesa in mesnih izdelkov iz Italije. Zadevni sklep je bil sprejet na začetku meseca, povod zanj pa je pojav parkljevke na območju Emilie-Romagne. V Avstrijo je dovoljen izključno le uvoz pršuta iz Parme, ki je zaradi posebnega postopka varen pred okužbo. Avstrija se je hotela na ta način zavarovati in si ohraniti priznani status države, v kateri se še ni pojavila omenjena bolezen. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Iz zadnje številke Primorskih srečanj O naši reviji še enkrat Ponatiskujemo članek z zgornjim naslovom, ki se nam zdi pomemben za poznavanje kulturne stvarnosti na Primorskem. Fontana je naslov nove primorske revije. (Ured.) zili, da Primorska srečanja niso nikoli objavlja-la kongresnih gradiv, volilnih materialov, S° spodarskih elaboratov o sanaciji tega ali onega podjetja itd. In tako smo prišli k branju in k bralcem, k1 so eden izmed temeljnih elementov vsake revije-Kot smo že povedali, je revija vedno komuni*3' cija med ustvarjalci in bralci, med avtorji m publiko. Da revija izhaja, so potrebni tudi bra* ci. Ali prostor Primorskih srečanj premore volj občinstva? Razen Nove revije imajo do- osred- 1500 prispevkov in kvalificiranosti avtorjev v dobršni meri bolj kulturna in literarna revija kot pa nje slovenske revije za kulturo po okrog kakšna druga, čeprav skuša spremljati vsa vpra-( naročnikov, kolikor jih imajo tudi Primorska šanja, ki so značilna za prostor zahodne Slove- ‘ srečanja, ki to številko celo presegajo. Druge nije. Zal se pogosto dogaja, da o marsikate-' primorske revije izhajajo v nekaj sto izvodi-rem vprašanju z določenih področij ni mogoče Med udeleženci ustanovnega zbora Društva Pr’ pridobiti prispevkov. Nekatere moti tudi to, da morskih književnikov je bilo morda deset nar0. revijo izdaja Društvo sociologov in politologov,' nikov na Primorska srečanja, med pesniki in P' kar naj bi dokazovalo, da se za revijo skrivajo satelji, ki objavljajo na straneh Primorskih s določene politične strukture, če že ne udba. Res ^anj, ie komajda vsak deseti njihov naročn pa je le to, da je izdajateljstvo prevzelo to dru-1 ^c'° '30 torej bral še eno revijo? nekako le živi, nekako le izhaja trinajsto leto' štvo Preprosto zato, da se izognemo množici da- j Prav zaradi te stiske in zaradi pomanjkanja in končno opravlja tudi svoje poslanstvo. Prav j®tev, ki bi jih morali plačevati, če bi izdajala publike so Primorska siečanja ohranila šir o Uredništvo Fontane ter nekateri člani ustanovnega zbora Društva primorskih književnikov ponovno načenjajo razpravo o primorskih revijah, oziroma o Primorskih srečanjih, to je o reviji, s katero očitno nihče ni prav zadovoljen, ne sodelavci ne uredništvo ne bralci... čeprav zaradi tega nezadovoljstva si od takšnih razprav veliko obetamo, zato velja stališčem, ki jih beremo v zgornjem prispevku, dodati še nekaj misli, da bi odprli pot novim pobudam. Morda bomo tako pripomogli k nadaljnji rasti revije, tako da bo lahko bolje izpolnjevala svoje naloge. Izhajamo s stališča, da so za življenje revije bistvene tri komponente: avtorji, ki imajo pomembno sporočilo; njihovi naslovniki, ki revijo zaradi tega berejo; finančna sredstva, ki so potrebna za izhajanje revije. S teh treh vidikov je treba torej presojati vsakršno pobudo za prenovo kakšne revije. O vseh teh vprašanjih smo se večkrat pogovarjali, kljub temu naj ponovimo osrednje misli. »Idejni projekt« o razvoju revije Fontana je na pogled zelo odprt in demokratičen, predvideva plodno sodelovanje med uredništvi primorskih revij, kvalitetno rast itd. Ima pa dve temeljni točki: Primorska srečanja naj bi prevzela financiranje tudi revije Fontana, poleg tega pa naj bi sčasoma postala Fontana literarna in splošna kulturna revija, Primorska srečanja pa naj bi bila revija za gospodarstvo in družbena vprašanja. Seveda je vsakomur jasno, da ta dva predloga pomenita uničenje Primorskih srečanj,! pri čemer naj bi ta revija tudi sama plodno so-! delovala. Vsakomur je jasno, da nobena revija ne more zbrati toliko denarja, da bi izdajala dve reviji namesto ene, ampak lahko kvečjemu ukine in reducira del lastne dejavnosti v dobro druge. Seveda se postavlja vprašanje, zakaj je potreben takšen poseg, zaradi koga in česa je potrebno uničiti eno revijo in forsirati drugo. Da bi si odgovorili na to vprašanje, poglejmo drugo stran predloga, ki posega v koncept Primor- i skih srečanj. Predlagatelji trdijo, da so Primorska srečanja »revija za družboslovje, gospodarstvo in kulturo« kar je preprost prepis podnaslova v reviji in ima bolj malo opore v dejanski uredniški; praksi Primorskih srečanj. Tudi trditev, da v Primorskih srečanjih predstavlja »kulturni del' revije le marginalnost«, ni niti z besedico utemeljena, kar pač ne vzdrži kritike, čeprav naj bi trditev slonela na »primerjalni analizi«. Dejstvo je namreč, da so Primorska srečanja po obsegu in številčnosti objav kot tudi po kvaliteti revijo založba, ki je gospodarska delovna orga-, niso šla v ozko literarno vsebinsko zasnovo. * nizacija. Vse te skrbi okrog podnaslova in okrog | nimiva naj bi bila za vsakogar, ki ga zanimal0 izdajateljstva obstajajo le za tiste, ki niso nikoli j življenje, ustvarjanje, snovanje, iskanje. Prevze resno in redno brali revije, sicer bi gotovo opa- dalje na 8. stram Izšla je dvojna številka Ognjišča Dvojna, sedma in osma, poletna številka OGNJIŠČA objavlja na 60 straneh vrsto zanimivih člankov, zapisov, razmišljanj in tudi fotografskih posnetkov. Revija ohranja svojo tradicionalno ureditev in tokrat v povečanem obsegu ponuja bralcu izhodišča za premislek o verskih vprašanjih, a tudi o aktualnih dogodkih v Sloveniji in po svetu. Na prvih straneh revije je objavljen intervju s predsednikom Slovenske kmečke zveze IVANOM OMANOM. V razgovoru s FRANCEM BOLETOM je Oman spregovoril najprej o svoji kmetiji in delu, nato pa razmišljal o kmečkem stanu. Glede KMEČKE ZVEZE je tako dejal »da je mogoče le na organiziran način nekaj doseči. Odločno se je treba vriniti na družbeno prizorišče, je dejal, in si z odločnim nastopom priboriti tisto mesto, ki misliš, da ti tam pripada«. Zanimivo je predstavil tudi svoje že dolgoletno delovanje na področju zadružništva in javnega dela nasploh ter svojo družino. Pohvalne besede ima IVAN OMAN tudi za kmečko mladino in za delovanje včlanjenih kmetov. V tem smislu je predstavil organizacijo in njeno ureditev. Veroučne strani so tokrat posvečene vprašanju svobode. Pri tem na nevsiljiv način, v obliki kratkih misli, ki jih izražajo številni mlajši, ljudje, posreduje stališča Cerkve. OGNJIŠČE je tudi informativni časopis. V krajših zapisih posreduje bralcem celo vrsto -novic o cerkvenih dogodkih po svetu in na Slovenskem. Z živahno uporabo črk so te strani zelo pestre in z lahkoto najdemo na njih novi- nekdaj (zlasti v srednjem veku, posamezniki Pa tudi še pozneje) romali že naši predniki, ki s° to dolgo pot — nad 2.300 km — opravili peS-to so se na to romanje pripravili, kakor na P0*' v večnost«. V prilogi objavlja OGNJIŠČE vrsto zanimivih fotografskih posnetkov, in drugim tudi zemljevid Evrope z glavnimi rotnar' skimi potmi proti KOMPOSTELI. Med številnimi zapisi, ki seznanjajo bralc® OGNJIŠČA z novimi slovenskimi publikacija1111 in knjigami, naj omenimo, da SILVESTER tokrat svetuje v branje tudi knjigo PISMA VE- LJAKOM, ki jih je raznim naslovljencem nap1 sal takrat še beneški patriarh in poznejši PaPe ALBINO LUCIANI. Knjiga je lani izšla kot na knjiga zbirke GORIŠKE MOHORJEVE DflV' ŽBE, sedaj pa kot ponatis pri DRUŽINI v Liu^ Ijani. Knjigo je prevedel predsednik GORlS^ MOHORJEVE DRUŽBE, prof. DRAGO BUT#0' VIČ. Med knjigami, ki jih OGNJIŠČE prip°r°' ča, je tudi svetopisemski vodnik, ki je bil Pr® kratkim ponatisnjen, ter je prva naklada zdavnaj pošla. Med številnimi članki, o katerih ne more111 spregovoriti, naj vsaj opozorimo na članek. 151 je posvečen ustanovitelju »Občestva EMAVS* ABEJU PIERRU, sedaj 78-letnemu kapucinu, je v prvih povojnih letih organiziral skup>n° prostovoljcev, ki je zbirala sredstva za gradnJ preprostih družinskih hišic za brezdomce in re’ veže. Občestvo EMAVS je danes razširjeno P° 40 državah Evrope, Amerike in Azije, kjer zb1 rajo staro obleko in papir, jih prodajajo in ce, ki nas zanimajo. Tokratna priloga je po eni denar gradijo domove ljudem brez strehe Za- Beri - širi - podpiraj »NOVI LIST« strani zanimiv zgodovinski zapis, ki ga je pripravil SILVESTER ČUK, po drugi strani pa nekakšen izziv, da bi se tudi sami kar peš od- j pravili na romanje v KOMPOSTELO. Priloga se' namreč sklicuje na veliko romanje mladih v SANTIAGO DE COMPOSTELA v Španiji, kjer| se bodo mladi iz vse Evrope zbrali 19. in 20. avgusta letos. »Med množico mladih, ki se bodo odzvali papeževem vabilu in bodo romali v to špansko svetišče, bo tudi nekaj Slovencev, ki bodo tja potovali z avtobusi«. V KOMPOSTELO, pravi Čuk, na grob apostola Jakoba, so, nimivo je tudi poročilo o majskih srečanjih ®13 dih. V prispevku poročajo o Tajzejskem sreč3 nju v PECSU na Madžarskem, o glasbeno-m^1* veni prireditvi v Dravljah in o dnevu katolik mladine v Pečnici na Koroškem. Tudi ta dvojna številka OGNJIŠČA objavi3 številna pisma z osebnimi problemi bralcev, k3 terim odgovarja oče urednik, ob tem pa več 1* terarnih prispevkov in pesmi. Poskrbljeno je tlJ di za zabavo. Zadnje strani revije so namenjene novi cerkvi v Škofljici na Dolenjskem, ki je F° svečana svetima bratoma Cirilu in Metodu zgodovina na rešetu Medtem ko izdajanje beletrističnih knjig če-ie bolj peša, se množijo dela iz politične pu-1Clstike in spominske književnosti. Beograjska j^vija DUGA v nadaljevanjih objavlja izvlečke 12 dveh takšnih knjig, in sicer iz dela Pera Sijoča »Ko je Tito prišel na čelo Partije« ter Mi-11 Drobac »Kdo je izdal Imreja Nagyja«. V prvi avtor s pomočjo številnih citatov in avtoriairanih izjav opozarja na številna protina in nejasnosti v zvezi s Titovim prevze- najvišje funkcije v komunistični partiji Ugoslavije. Kot je znano, je njegov predhodnik °rkič izginil v stalinističnih čistkah skupaj s Vlltlimi drugimi jugoslovanskimi komunisti. navaja nekatere Titove in Colakoviceve °lakovid je bil takrat, leta 1937, namestnik ®sneralnega sekretarja) izjave v zvezi s to per-s°nalno spremembo. Ker ne obstajajo skoraj no- beni dokumenti iz tistega časa, je težko dogna- kiči kdaj in kje je Tito izvedel za to, da so Gor- a najprej poklicali v Moskvo in ga tam ne- J tednov pozneje zaprli. Očitno je Gorkič še nekaj časa po vrnitvi v Moskvo deloval kot ge- tleralni sekretar, saj so ohranjena nekatera pi- J1*3. ki jih je od tam pisal svojim tovarišem ^sriz, kjer so takrat živeli nekateri člani central; ne8a komiteja. Milan Drobac je bil v času tako imenovane ^džarske kontrarevoluje leta 1956 vojaški ata-Pri jugoslovanskem veleposlaništvu v Budim-u. Njegovi spomini na dogodke izpred več k°t tri stvih. trideset let so stvarni in temeljijo na dej- I»iti Avtor na več mestih poudarja, da je spo- bri zelo nezanesljiv in da mu ne gre verjeti Pomislekov, da je treba spomin podpreti! Umenti. Navzlic omenjenim rezervam pa j 2 dok '"fsta knjigi Drobca »Kdo je izdal Imreja Nagyja« zanimivih podatkov, ki osvetljujejo tako Madžarov, ki so jo proglasili za kontra-‘v°lucijo, in okupacijo Madžarske s strani sorskih čet. Drobac se ni izognil niti opisu vlo-> ki smo j0 odigrali Jugoslovani v teh usodnih ®nutkih. Takratni predsednik Imre Nagy se zatekel v jugoslovansko veleposlaništvo, 0 so ga po dogovoru z novo oblastjo izpustili, ^Pak Sovjeti niso upoštevali tega dogovora in Nagyja skupaj z njegovimi tovariši obsodili a Sfnrt in umorili. Vstaj0 revoi ,e bil UMRL JE VON KARAJAN V starosti 81 let je na svojem domu v Anifu pri Salzburgu umrl dne 16. t m. eden največjih dirigentov vseh časov Herbert Von Karajan. Študiral je najprej v Mozartteumu, diplomiral pa je za dirigenta na dunajski akademiji leta 1929. Pri 21 letih je že dirigiral v Salzburgu orkester Mozartteuma. Nastopil je nato v Ulm^ in žel pred vojno velike uspehe v Berlinu. Leta 1954 je nasledil Furtvvaenglerju v vodstvu Berlinske filharmonije, kjer je ostali 35 let. Od leta 1956 do leta 1964 je bil u-metniški vodja dunajske Opere. Tega leta je prevzel umetniško vodstvo salzburškega festivala, ki ga je ponesel v vrh svetovnega glasbenega dogajanja. Dirigiral je tudi dunajske filharmonike. Svetovno razsežnosl ima tudi njegovo delo pri snemanju plošč s posebno tehniko. BOŽIDAR JAKAC — 90-LETNIK V Dolenjski galeriji v Novem mestu so 14. t.m. odpdli razstavo grafičnih del umetnika Božidarja Jakca. Ta je 19. t.m. slavil 90. rojstni dan. Razstavo so odprli prav v počastitev tega visokega umetnikovega jubileja. V omenjeni galeriji je razstavljenih okrog sto grafičnih listov, ki so nastali na začetku dvajsetih let. Gre za u-metnine iz takoimenovanega praškega razdobja Božidarja Jakca, prveka rektorja likovne akademije v Ljubljani in enega naših največjih umetnikov tega stoletja. PAPEŽ POJDE V KOMPOSTELO Papež Janez Pavel II. bo od 19. do 21. avgusta v Španiji. V slovitem romarskem kraju Santiago De Compostela bo tedaj »Svetovni dan mladine«. Na letališču v Komposteli bo papeža sprejel španski kralj Juan Carlos, ki se bo s svetim očetom tudi zadržal v zasebnem razgovoru. Glavni namen potovanja pa je srečanje z več tisoč mladimi z vsega sveta, ki bodo tedaj poromali na grob apostola Jakoba. Med množico mladih bo tudi nekaj sto Slovencev, ki bodo tja potovali z avtobusi. KITAJCI PROTESTIRAJO! Kot poroča neodvisni dnevnik, ki izhaja v Hongkongu, so kitajske oblasti sklenile uvesti preiskavo v zvezi z delovanjem sina bivšega glavnega tajnika kitajske komunistične partije Zhao Ziyanga, ki je o-sumljen, da se je bavil z nedovoljenimi trgovskimi posli. »Ljudski dnevnik«, ki izhaja v Pekingu in je uradno glasilo kitajske komunistične partije, je objavil na prvi strani članek, ki pravi, da predstavlja obsodba kitajskih dogodkov na Trgu Tienanmen v Pekingu grobo vmešavanje v kitajske notranje zadeve. SMRT NA CESTAH Konec prejšnjega tedna so prometne nesreče v Italiji zahtevale 37 smrtnih žrtev, ranjencev pa je bilo 975. Prejšnjo soboto je na italijanskih cestah izgubilo življenje 16 ljudi, 473 pa jih je bilo ranjenih. V nedeljo, 16. t.m., se je na italijanskih cestah pripetilo 541 prometnih nezgod, življenje pa je izgubilo enajst ljudi, 502 pa sta bila ranjena. Prometna policija je včeraj ugotovila skoraj 15.000 cestnih prekrškov, od teh 1100 zaradi nespoštovanja o-mejene hitrosti. Prometna policija je odvzela vozniška dovoljenja 20 osebam. NASILJE NA ZASEDENIH OZEMLJIH V Izraelu se zaostrujejo odnosi med Palestinci in judovskim prebivalstvom. Vodstvo palestinske vstaje je oklicalo splošno stavko, da bi tako protestiralo proti nečloveškemu ravnanju izraelskih oblasti. Slednje so še posebej krute s palestinskimi zaporniki in taboriščniki. Iz Gaze poročajo, da so ubili nekega 39-letnega Palestinca, ki je veljal za sodelavca izraelskih oblasti. V taborišču Aka-bat Jaber pa je neki drugi Palestinec, ki so ga tudi osumili, da sodeluje z izraelsko vojsko, vrgel dve ročni bombi proti skupini sonarodnjakov, ki so mu grozili s smrtjo. V eksploziji je bilo ranjenih 20 ljudi. Sveti Frančišek Asiški 0 M. Federerju prir. M. K. -j, »Pripoveduj mu o bitki pri Navas de p°l°sa! Sto tisoč poganov je bilo mrtvih! °Vej mu!« je silil grof Benevent. »Ali o križarskem pohodu v Bizanc!« ^tenil neki flamski baron. ^ Frančišek je spoštljivo in nežno po-§nil nekaj pajčevine s svoje brade in jo na rjave, kodraste in zdaj od umi- je te Položil ‘jlVo vse potne papeževe lase. Tako častit- - m pobožno je storil to, kakor bi bile ste sive nitke nekaj najbolj dragocenega a svetu. »Glejte, gospod papež,« je potem živah-Povzel, »ničesar Vam ne bo ostalo od vlma in posvetnega kraljestva. Da, manj s,artl bo ostalo od vse velike preje in ne-°nčnega tkiva in težkih skrbi, ki ste j ih j Q ^Predali čez Alpe in morja, kakor pa je! ... alo mnipmn bratcu pajku tamle med. — mo ] emu Vlr*ko trto.« »Tako pa že ne boš govoril!« se je razhudil vitez-škof iz Pise. »Govori mu o izobčenju, ki je treščilo čez Šent-Gotthard v nemški sneg! O potolaženih kraljicah v Parizu — in o podobnem mu govori! To zveni lepo za življenje in smrt!« »In vendar,« je radostno nadaljeval Frančišek, ne da bi se količkaj zmenil za dvorjane, »vendar Vam je ostalo nekaj dragocenega, nekaj najlepšega: čisto uboštvo! Pa sprejmite te koščke pajčevine! Tako ubogi ste zdaj! Berač je bogataš v primeri z Vami, gospod papež!« »Basta! ... O zborovanju v Lateranu govori!« je opominjal namestnik iz Spoleta. »O vojni zoper krivoverce pripoveduj!« se je razvnel drugi. Frančišek pa je videl, kako je papež bolj in bolj vesel, kako se sveti kakor sončna nedelja to veselje na njegovem čelu, in je nemoteno kramljal dalje: »Kar pozabite ne vse to, o čemer Vam govoričijo ti Vaši prijazni gospodje! In se rajši povrnite v svojo mladost. Tedaj si ti ...«, in je mahoma pričel tikati papeža, »tedaj si spisal neko drobno knjižico, ljubi moj brat, še veš?« Nič več ni bilo politike in državništva v papeževem licu. Mladosten, prijeten smehljaj je legel na vso tisto trdoto marmorne glave. Kakor otrok je bil videti veliki Inocenc. Zagledal se je, ko je bil še ves ognjevit, prezgodaj zrel dečko. Kako je zbežal od vina in ljubezenskih pesmi iz očetove palače in se skril v vinograd grajskega grička Segni in se zamislil. Tedaj je razmišljal, ali je vendar še kaj večjega na svetu, kakor je polna časa vina in pesem na harfi in živahni, a vendar tako otožni ples s Campagne. Spet se je videl, kako je sedel ponoči v očetovi knjižnici in študiral, ko je bila svetilka že dogorela in so se vračali njegovi tovariši vsi ponočnjaki domov. In se je videl, kako je sedel še v temi in razmišljal o onem, kar je bilo največ in ni izumil noben učenjak iz vseh dob kaj večjega: kaj se pravi, če je človek preprost. In dobro se je še sporni- O naši reviji še enkrat ■ nadaljevanje s 6. strani la so koncept, ki se je v delu povojnih primorskih revij izkazal za najbolj produktivnega. Ce celotna Slovenija namreč ne premore 2000 naročnikov na revijo Sodobnost, Problemi, Dialogi itd., potem verjetno tudi na Primorskem ne zmoremo kaj več. Nimamo dovolj širokega zaledja, da bi uveljavili ozko specializirano revijo, npr. samo za kulturo, pa še to bi zamejili tudi teritorialno. To ni mogoče tudi zaradi tega, ker bi bila takšna revija le ponovitev osrednjih rev'j v pokrajinskih okvirih. In še več, takšna revija bi nujno postala le stopnička na poti uveljavljanja posameznih avtorjev. Postala bi nekakšen mentor, poligon za preizkušanje novih mladih piscev, ki bi si prek nje utrli pot v osrednje revije. Sicer poznamo v bližnji preteklosti in sedanjosti tudi takšne revije (Mladinska revija, Mentor), a nikoli niso bile posebno produktivne, nikoli se niso mogle uveljaviti kot druge, vedno se jih je držal prizvok »začetniške«, predvsem pa so bile izpostavljene pritiskom različnih »mentorjev«. Kaj kmalu tudi avtorjem objava v takšni reviji ni bila več vabljiva, zaradi predznaka začetništva in zaradi omejenega kroga bralcev. Publiko privlačijo tudi, če ne predvsem, zveneča imena, po drugi strani pa si vsak avtor želi čim širšo publiko, tako da takšna revija ne služi publiki ne avtorju. In tako se spet vračamo k izhodišču, k avtorjem, ki potrebujejo revijo za objavljanje svojih del in za komuniciranje z občinstvom. Zanje je najhuje, če nimajo prostora za objavliame, ker potem njihovo ustvarjanje ne najde poti do naslovnika. Razbiti moramo torej pregrade, ki ji preprečujejo dostop do naslovnika. Kako lahko ocenimo s tega stališča Primorska srečanja? Ko odpremo Sotočja, Fontano, Primorska srečanja, vidimo, da se v vseh treh revijah pojavlja skupina avtorjev, ki sestavljajo zaradi naj-frekventnejšega objavljanja jedro sodelavcev vseh treh revij, le Primorska srečanja imajo poleg tega jedra še dokaj širok krog sodelavcev. Večina teh je tudi tako ali drugače povezana z vsemi tremi uredništvi. Ce se skušamo spomniti, kdo od primorskih avtorjev ne objavlja v Primorskih srečanjih, potem vidimo, da praktično ni nobenega ustvarjalca, ki bi mu uredništvo zavrnilo objavo kakšnega prispevka, ki bi bil tako kvaliteten, da bi ga objavili drugje. Morda je bilo potrebno malo več potrpljenja, da je prišlo do objave, vendar je delo le izšlo. Se več: imamo vrsto uglednih priletnih in celo manj priletnih pisateljev, publicistov, esejistov... ki smo jih vabili k sodelovanju v Primorskih srečanjih, pa se niso odzvali. Nekateri so tudi bolj ali manj naravnost povedali, da so že toliko znani, da se jim ni treba ponižati z objavami v zakotni reviji. Drugi so bili sumničavi, tretji pa bolj vljudni. Imamo pa tudi takšne, ki so hoteli stanovskim kolegom preprečiti sodelovanje pri Primorskih srečanjih, verjetno zato, da bi nastala potreba po drugačni, novi reviji. Vsekakor ob tistih ustvarjalcih, ki že sodelujejo v Primorskih srečanjih, ne vidimo nobenega, ki bi mu bila pot v reviio zaprta. Marsikdaj gre uredniška popustljivost celo tako daleč, da obiavi marsikaj še nedozorelega in s tem škodi tudi avtorju samemu. Najpomembnejše pa je, da Primorskih srečanj nima v rokah nobena skupina, da bi lahko morebiti omejevala ali ovirala objavljanje takšnih del, ki ne bi ustrezala njenim idejno-estetskim pogledom. Potrditev vidimo tudi v dejstvu, da v zadnjem poldrugem desetletju v našem prostoru ni nastalo nič prav pretresljivega, nič prav posebno dragocenega, kar bi šlo mimo Primorskih srečanj. Ne pozabimo pa tudi, da ie vsaj kakšna desetina danes uveljavljenih avtorjev pričela objavljati na naših straneh. Prav zaradi tega je treba ponovno poudariti, da bistveno drugačna revija pri nas trenutno ni možna. Avtorski potencial našega prostora je namreč omejen. Zaradi tega je na tej strani meje tudi moralo priti do združitve treh revij, v zamejstvu pa ima večina obstoječih revij velike težave. Prav v tem je jedro problema. Primorska srečanja bodo polemična, globoka, vrhunska, aktualna, vznemirljiva... ko bomo imeli tudi u-stvarjalce, ki bodo pisali takšne prispevke. Danes so na žalost precej redki, nobenemu pa Primorska srečanja niso odrekla gostoljubja. Namesto da bi podirali že obstoječe, bi torej bilo | bolje, če bi ustvarjali takšna dela, ki bi nas j dovoljila. Sele ko jih ne bomo mogli objavit', j bomo razbijali spone in okvire ter zahtevali nov prostor. Za zdaj pa Primorska srečanja še ved no ostajajo revija, torej tisto, kar izvorno pomeni beseda revija, ki izhaja iz francoske besede revue, pomeni pa pregled (obstoječega). Da izide ena številka takšne revij ice, kot J° ! imamo pred seboj, je potrebno okrog tridese' avtorjev. Letos smo doslej objavili prispevke 0 , krog sto petdesetih avtorjev. Da bomo zapolni'1 I . P0 letnik, potrebujemo okrog dvesto avtorjev, bi torej imeli dve takšni reviji, bi torej potrebo I vali najmanj tristo avtorjev, ki bi jima ostal' . zvesti vrsto let. Naj jih kdo našteje! Ce upošt® varno tisto, kar izhaja v Fontani, Sotočjih, Pfl morskih srečanjih, in prištejemo še tisto, kar 'z i haja s primorskega konca v osrednjih splošn"1 j ter strokovnih revijah, lahko mirno trdimo, da ,rod jih ne bi naštel tristo, saj tudi noben drug na nima tolikšnega ustvarjalnega potenciala (star' Grki so nam npr. na področju dramatike zaPu stili po tisočletnem obdobju ustvarjanja pet, c'e set imen). Prav pri leposlovnih prispevkih Pa se ta ugotovitev kaže enako ali pa še bolj izraz'10-Naj bo izdana skrivnost: gradiva sicer prihaj3 precej, vendar je literarni urednik neprestan0 v zadregi zaradi kvalitete teh prispevkov, vsej kvantiteti komajda zapolni prostor, ki je reviji na voljo. Koga torej ovirajo Primorska srečanja? Ka' ni moglo iziti, kdo se ni mogel razviti zaradi revije? Ce povzamemo teh nekaj misli, lahko sWe nemo, da Primorska srečanja obvladujejo vse tiste elemente, ki so bistveni za izhajanje revije> in omogočajo ustvarjanje avtorjem primorske ga področja. S kvaliteto Primorskih srečanj PraV gotovo ne moremo biti zadovoljni, vendar Pa 'e za spreminjanje revije potrebno imeti najPre1 nova in drugačna dela, ki jih mora kdo tudi n3 pisati. Revije se ne spreminja z javnimi razpra vami, z uničevanjem obstoječega, s premeta?3 njem razpoložljivega, pač pa z objavo novih 'jj drugačnih del, s katerimi bomo lahko doseg kvaliteten skok. Toda nekdo jih mora najPre' ustvariti. In ustvariti ne enega ali dveh, Pa^ Pa vsaj dvesto, tristo na leto. ZOLTAN JAN njal umirajoči, kako se je bil pričel tedaj z vso burno vnemo oblačiti v raševino in je jedel in pil le toliko in samo tisto, da je komaj mogel živeti. In kako se je umikal visokim in mehkim naslanjačem in je pričel pisati skromno delce: »Kako se ne smeš vezati na zemljo.« Ah, zdaj se zaveda, da ni bil še nikoli tako srečen kakor tedaj, ko je pisal to delce in mu je burno utripalo srce. Bolj ga zdaj osrečujejo ti lističi, kakor pa so ga pripognjena kolena kraljev in cesarjev v dobi njegovega slavnega vladanja. To že ni bila več podzemska radost. To je bilo drugačno, zemlji tuie sonce, ki se je svetlikalo z njegovega, bolj in bolj bledega obraza. »Knjižico bodo cenili vsi sinovi uboštva in vse hčere svete skromnosti,« je dejal Frančišek. »A tvoje državne listine se bodo kmalu izkričale in bodo nemo obležale v knjižnicah kakor mrliči v rakvi. Knjižica bo živela, dokler bo vodila pot iz prahu do duha in z zemlje v nebesa skozi sveta vrata uboštva!« Inocenc je ležal, kakor bi bil zamaknjen. »Pa dopolni torej to kraljevsko pot. ti, gospod papež in gospod berač! Le pojdi v miru! Zaradi te knjižice in njene tihote ti bo Bog odpustil veliko hrupa!« In je segel papežu v roko, ki se je že ohlajala, kakor sežemo v roko prijatelju, ki se odpravlja na dolgo, prav važno potovanje, in kakor bi mu hoteli reči, naj nas zaradi bratovske ljubezni vzame iz tega vijugastega dolgočasja na svojo svetlo, junaško in čudovito cesto s seboj. Od glave do končnic postelje je nalahno vzdrhtela vitka postava papeževa, da j e šlo kakor srebrno svetlikanje po sobani. OdDrl je usta in je radostno izdihnil svoj poslednji vzdih. Nihče bi ne bil zapazil smrti na prijaznem obličju in ne bi bil verjel, da ima mrliča pred seboj, če se ne bi bil okrenil Frančišek in skoraj veselo dejal prisotnim: »Poglejte si no našega ljubega gospoda papeža! Nič drugega ni zapustil svojim naslednikom kakor ta smehljaj na čelu in nekaj pajčevine v laseh. A to je dovolj.« In prav tako radostno in z istimi nežnimi in vljudnimi rokami, ki je z njimi stregel slepemu Nazaru, božal paglavčke in pomagal pajčku, je zatisnil oči in ustnice svetega Očeta in se je še pošalil: »Zdaj pa lepo tiho bodi; nagledal si se in nagovoril.« Zmedla in vzvalovila se je vsa palsc£I in prav tako je bilo na cestah mesta Perl^ gie. Nad mrličem so zadonele pozavne sunkovitih glasovih, zatopotali so konji, šle so težke in vzburljive priprave za vol1 ve novega papeža. In v tem velikem dire?}’ daju je zapazilo le nekaj tihih, pobožn1*1 ljudi, kako so zafrfotale perutnice beleg3, nepoznanega golobčka, ki je sedel tik paPe’ ževe glave na mrtvaški oder v San Lore11 zu — kakor nekoč, ko so bili izvolili n1 deniča za papeža. Ko je prišel Frančišek tisti večer po^° v asiški samostan, je dejal: »Naš ljubi brat Inocenc je pravkar uhj j tamkaj v Perugii v tem plašču in je nase mir!« Tedaj so pritekli Frančiškovi bratje poljubljali rjavo raševino. Hoteli so zaPe ti Requiem aeternam za mrtveca. A Frančišek je dodal: »Pa molite torej za dušo — noveg3 papeža!« (Konec) ,