GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
15. OKTOBER 1972
Osem novih stanovanj pred dodelitvijo
ElAN
NASA
SMUČINA
LETNIK 11
ŠTEVILKA 4
Pravilnik o delitvi (
Delovna skupnost tovarne »Elan« je po sklepu obeh odborov z dne 14. 9. 1972 dobila v 15-dnevno obravnavo predlog Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. S tem splošnim aktom se zaključuje več kot dvoletno delo raznih ikomisij, ki je bilo poverjeno z zakonom o sistematizaciji delovnih mest.
Z odločbo generalnega direktorja z dne 15. aprila je bila imenovana delovna komisija v sestavi
Frančiška Hribar dipl. oec.
Zofka Godlar dipl. soc. delavka
Marko Bezjak dipl. ing.
Malks Vrečko dipl. ing.
Lojze Pintar ing. — kot predsednik
z nalogo, da pripravi novi Pravilnik o delitvi OD. Prvotno postavljeni rok je bil zelo kratek — 15. maj 1972. Vendar pa je bila dokončna izdelava predloga pravilnika o delitvi OD pogojena s predhodnim sprejetjem kategorizacije delovnih mest na seji DS.
Predlog pravilnika o delitvi OD so pred javno obravnavo obravnavali naslednji organli:
2 x kolegij
1 X 'komisija DS za kadrovsko so. cialna vprašanja
1 X odbor za gospodarjenje in odbor za vprašanje združenega dela.
Vse obravnave naštetih organov so bile temeljite in so veliko prispevale k popolnosti predloga pravilnika.
Delovna ikomisija je glede na sorazmerno kratek rok za pripravo Pravilnika zavzela stališče, da v raz-
položljivem času ni moč pripraviti nekaj povsem novega, ampak ta že obstoječi pravilnik temeljito dopolniti, vnesti vanj vsa določila, ki jih je na osnovi samoupravnega sporazuma že predhodno sprejel DS, kakor tudi ostalo, kar je komisija smatrala, da je nujno spremeniti.
Pri tem je 'komisija upoštevala naslednja izhodišča:
1. Samoupravni sporazum, ki smo ga v lanskem letu podpisali, predpisuje poleg nadomestil in dnevnic tudi, kolikšno maso osebnih dohodkov se lahko v celoti izplača. Iz polletnega obračuna je razvidno, da smo bili samo 1,4% izpod dovolje. ne mase.
2. Naše možnosti:
Z ozirom na situacijo na jugoslovanskem in inozemskem tržišču ne moremo pričakovati, da bi bil rezultat ob koncu leta bistveno ugodnejši od polletja.
3. Kategorizacija delovnih mest bo z uveljavitvijo povzročila 12—13% povečanje mase osebnih dohodkov. Torej je nemogoče osnove povečevati. Po drugi strani pa je popolnoma izključeno, da bi že tako nizke osnove še eventuelno znižali.
4. Delovne norme.
Povprečno preseganje norm v prvem polletju letošnjega leta znaša 30%, po posameznih oddelkih in obratih pa se giblje od 25—50%. To preseganje je že na zgornji meji dopustnega in nam v kolektivu povzroča resne težave, posebno zaradi nesorazmerja med zaslužki delav. cev, ki delajo po normi, do delav-
OD
cev, ki delajo po času. Vendar je bila komisija mnenja, da bi rabila za temeljito ureditev delovnih norm vsaj 2 leti, ker je to vezano na nadaljnjo delitev dela v oddelkih telovadnega orodja in na vpeljavo sistema vnaprej določenih časov.
Zato predlagamo, da ostanejo norme nespremenjene, razen izkustvene norme, ki jih bomo v primerih, kot je navedeno v pravilniku, popravljali.
5. Merilo za delitev OD po doseganju plana proizvodnje na zaposlenega.
Komisija je ugotovila, da bi vsako korigiranje plana proizvodnje na zaposlenega navzdol še povečalo razkorak med zaslužki delavcev, ki
v	isti kategoriji delajo na normo in delavci, ki delajo po času. Zato predlagamo, da v načelu ostane merilo nespremenjeno, korigirali pa bi le faktor, ki pripada delavcem po času od 1,6 na 1,8.
Povprečno razmerje zaslužkov delavcev, ki delajo na normo in delavcev, ki delajo po času, je naslednje: (Glej tabelo na 2. strani).
Razlika med zaslužki delavcev, ki delajo po normi in delavcev, ki v isti kategoriji delajo po času, je torej še vedno 16 % v korist delavcev, ki delajo po normi.
6. Korekcijski faktor
Iz vseh zgoraj navedenih izhodišč sledi, da skupna masa obračunanih osebnih dohodkov lahko preseže maso kalkulativnega osebnega dohodka, kot jo določa samoupravni
(Nadaljevanje na 2. strani)
Delavski svet je že s sklepom z dne 13. 4. 1971 rezerviral 11 stanovanj pri Stanovanjskem podjetju v Radovljici z namenom, da ta stanovanja dobijo prvenstveno strokovni kadri, ozir. da jim damo možnost nakupa, seveda v okviru Pravilnika za dodeljevanje in financiranje gradnje stanovanj Elanovih delavcev. Ta stanovanja so že v končni fazi gradnje in bodo vseljiva v prvih mesecih leta 1973.
Trenutno je na razpolago 8 stanovanj, 3 dvosobna pa bodo dograjena konec leta 1973. Odbor za vprašanje združenega dela je na seji dne 21. 9. 1972 v okviru Pravilnika razpisal natečaj za nakup in dodelitev stanovanj.
Stanovanja so v III. vila bloku v Cankarjevi ulici v Radovljici, trakt »C«.
Cena za kvadratni meter je 3.800 din.
— 2 večji trosobni stanovanji s površino 75.09 m*, skupna vrednost 285.342,— din
— 3 manjša trosohna stanovanja s površino 61,40 m2, v vrednosti 233.320,- din
— 3 enosobna stanovanja s površino 32,82 m2, v vrednosti 124.716,— dinarjev.
Prosilec, član naše delovne skupnosti, mora -biti najmanj eno leto v delovnem razmerju in se mora obvezati, da bo tudi v prihodnje ostal v delovnem razmerju in da bo izpolnjeval pogodbene pogoje.
Posojilo za nakup stanovaj znaša do 75% nakupne cene stanovanja skupaj s posojilom banke na osno-
vi	oročenja sredstev podjetja.
Pogoj za pridobitev stanovanjske pravice je, da delavec pred vselitvi, jo vplača soudeležbo v višini 10% vrednosti stanovanja.
Rok odplačila za posojilo iz sredstev podjetja je 25 let z 2% obrestno mero. Odplačevanje se prične leto dni po plačilu stanovanja. Za bančno posojilo pa veljajo pogoji, ki jih dosežemo na osnovi oročenja.
Vplačano soudeležbo je treba delavcu vrniti v roku 5 let oz. prej, če delavec stanovanje izprazni.
Samski prosilec in taki, katerih zakonski partner je zaposlen v drugi delovni organizaciji, dobijo posojilo za nakup stanovanja v višini 50%
(Nadaljevanje na 3. strani)
UREDNISKO-REDAKCIJSKI ODBOR: dipl. ing. Petriček Peter, dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, prof. Kapus Milica, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk Kranj
Mladince — kandidate ■švedske reprezentance za bodočo olimpiado — smo opremili z našimi smučmi
Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov
(Nadaljevanje s 1. strani)
sporazum. V tem primeru je treba izračunati odstotek presežka in ta odstotek predstavlja korekcijski faktor, ki pove, za koliko se dohodek vsakega delavca zmanjša.
Sam pravilnik sestoji iz:
a) besedila in
b) prilog
Besedni del ima naslednja poglavja:
I.	Splošne določbe
II.	Delovne norme in druga delov, na merila
TABELA
III. Odpravnine, nagrade, nadomestila
IV. Dnevnice
V.Drugii prejemki delavcev v breme materialnih stroškov
VI. Končne določbe
Priloge pa vsebujejo:
1. Seznam delovnih mest s kategorijami
2. Tabela obračunskih postavk
3. Merilo za delitev osebnih dohodkov po kriteriju doseganja plana proizvodnje na zaiposlenega
4. Merilo za nagrajevanje po doseženi kvaliteti pri lepljenju smuči
5. Merilo za nagrajevanje predstavništev
V naslednjih vrstah želimo opozoriti le na najbistvenejše dopolnitve v posameznih poglavjih oz. prilogah.
I.	Splošne določbe
Posamezni členi so dopolnjeni samo s tem, da se navezujejo na samoupravni sporazum, akt o sistematizaciji delovnih mest in pravilnik o delitvi čistega dohodka delovne organizacije.
V 9. členu
razširjamo pravico, da lahko neposredni vodja začasno razporedi delavca zaradi določenih vzrokov na vsako delovno mesto, ki nima nižje kvalifikacijske skupine kot delovno mesto, ki ga zaseda, tudi na po-
dročje delavcev, ki delajo po času. Razlika je le v tem, da za delovna mesta po času pripada kategorija delovnega mesta, na katerega je začasno razporejen šele, če traja nadomeščanje več kot 6 dni, in če je dan pismeni nalog za nadomeščanje.
V	13. členu vključujemo določilo o korekcijskem faktorju, ki smo ga obrazložili že v izhodiščih. Korekcijski faktor bo vsak mesec potrdil odbor za vprašanje združenega dela na predlog finančnega sektorja.
delavci, ki delajo
II.	Delovne norme in druga delovna merila
Poglavje o delovnih normah obravnava temo samo načelno. Vse podrobnosti o postavljanju in reviziji norm bodo razvidne iz Pravilnika o normah, ki pa ga moramo še pripraviti in sprejeti na odboru za vprašanje združenega dela.
V 19. členu
predlagamo dopolnitev, ki predvideva, da so tehnologi GTB vsake pol leta dolžni preverjati preseganje izkustvenih norm. Ce je povprečno preseganje le teh več kot 10% večje kot povprečno preseganje tehničnih norm, je treba izkustvene norme popraviti. Popravki so mišljeni na vzgor in navzdol. Kot tehnične razumemo tiste norme, tki so postavljene za posamezne operacije po pravilih normiranja s pomočjo ure štoparice ali tabel in obstoja za to posebna dokumentacija. Izkustvene pa so vse tiste norme, ki niso zajete v zgornji definiciji, to so predvsem skupinske norme in druge, ki so postavljene na osnovi izkušenj in primerjanj.
V 22. členu
so naslednje dopolnitve:
1.	Za čas priučevanja se obračunska postavka zmanjša tudi premeščenemu delavcu in ne le novospre-jetemu.
2. V I. odstavku delavcem na pretežno fizičnih delovnih mestih smo vnesli novo formulacijo, iki dobo priučevanja definira kot dobo, ko se delavcu, ki dela na normiranem delovnem mestu, učinek še ne obračunava.
3. Ce je delavec razporejen za do. ločen čas na delavno mesto, za katero mu manjka ena oz. dve stopnji izobrazbe, ki jih po določilih akta o sistematizaciji mora v določenem času pridobiti, se mu obračunska postavka kategorije zniža po predlogu tega člena od 5—30%. V tem določilu je zajet tudi primer, če delavec ne naredi izpita za pol-kvalifikacijo.
4. V vseh primerih, ki jih obrav. nava 22. člen, pa bomo vsa ostala merila obračunavali od nezmanjšane obračunske postavke kategorije delovnega mesta.
V 23. členu
predlagamo, da se dodatek na stalnost poveča na 12 din bruto mesečno.
III.	Odpravnine, nagrade, nadomestila
To poglavje zajema določila, ki so bila večinoma že predhodno sprejeta na zasedanjih DS na podlagi samoupravnega sporazuma ali zakona o socialnem zavarovanju.
Enoten za vse člene, ki obravnavajo nadomestila, je predlog, da se nadomestila, če se le da, obračunajo na podlagi povprečne akontacije osebnega dohodka zadnjih treh mesecev.
V 29. členu
predlagamo za praktikante srednjih, višjih in visokih šol mesečne nagrade v višini od 400—700 din, odvisno od letnika.
V 30. členu
smo na novo definirali pojem »viš-je sile«. Kot višja sila se šteje vzrok prekinitve, ki je izven vpliva delovne enote (delovna enota, kot jo določa statut podjetja).
V 36. členu
smo naštetim primerom, ko ima delavec pravico do nadomestila za OD zaradi odstotnosti z dela, dodali tudi:
—	opravljanje funkcij samoupravnih organov ali organov družbeno političnih organizacij.
IV.	Dnevnice
Določila tega poglavja izhajajo v celoti iz samoupravnega sporazuma in jih je DS že predhodno sprejel. Komisija je dopolnila samo naslednje:
V 48. členu
je dodala drugi odstavek, ki določa, da se 100 % dnevnice prizna tudi za potovanje, ki traja več kot 12 ur in manj kot 20 ur, če je opravljeno v kraj, iki je več kot 250 km oddaljen od sedeža delovne organizacije.
V zadnji odstavek pa se je ponovno vključilo določilo, da brez predloženega računa znaša nadomestilo nočnine 30.— din.
VI. Drugi prejemki delavcev v breme materialnih stroškov
V 57. členu
je določilo o povračilu stroškov pre. voza na delo in z dela nad 20,- din razširjeno s predlogom, da na predlog direktorjev enkrat letno odbor za vprašanje združenega dela lahko odredi povračilo 'kilometrine za pri-
hod na delo in z dela izven rednega delovnega časa.
V 58. členu
predlagamo, da delavcu, ki sodeluje na seji samoupravnega organa izven rednega delovnega časa, pripada sejnina v višini 20.. din in povračilo prevoznih stroškov za prevoz z javnim transportnim sredstvom.
VI.	Končine določbe
Člena tega poglavja so dopolnjeni samo z novimi mazivi samoupravnih organov.
Priloga 3
Merilo za delitev osebnih dohodkov po kriteriju doseganja plana proizvodnje na zaposlenega.
Načelno je merilo ostalo nespremenjeno, torej tako, kot ga zadnji dve leti že uporabljamo. Je pa v primerjavi z merilom, [ki je bilo obdelano v Pravilniku iz leta 1966, precej dopolnjeno z določili, iki jih je razvoj zahteval in jih do sedaj nismo skupaj izdali.
Dodatne dopolnitve komisije so naslednje:
v točki 12 »zaposleni«, kjer navajamo, katere se me štejejo v fond ur posamezne enote, smo dodali:
— ure novosprejetih in premešče. nih delavcev, ki še ne dosegajo norme skladno s členom 22/1. pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
—	ure delavcev, M so delali taka dela, ki se ne dajo vrednotiti in kot proizvodi oddati v sikladišče.
— ure, ko delavci niso mogli delati zaradi vzrokov, iki so izven vpliva same enote.
V 4. točki
predlagamo, da se delavcem, ki delajo po času, faktor povečanja ali zmanjšanja odstotka izvršitve plana proizvodnje na zaposlenega poveča od 1,6 na 1,8.
Priloga 4
Merilo nagrajevanja za doseženo kvaliteto pri lepljenju smuči.
Komisija je omenjeno merilo temeljito analizirala, posebno še, ker je vpeljano samo na ozko področje lepljenja smuči. Z oziram na sklenjeno pogodbo med Zavodom za produktivnost dela Ljubljana in tovarno »Elan«, po kateri nam mora zavod v 14 meseoih na novo organizirati službo kakovosti in v okviru le-te 'tudi enotno nagrajevanje kvalitete proizvodnje, predlagamo, da za ta čas ostane merilo v načelu tako. kot ga zadnje leto že uporabljamo. Korekture, ki so bile narejene, niso spremenile vsebine in načina obračunavanja, ampak samo obliko formulacij.
Priloga 5
Merilo nagrajevanja predstavništev
Merilo je bilo v taki obliki, kot je bilo dano v javno razpravo, sprejeto že 'na DS po uveljavitvi samoupravnih sporazumov in ga komisija ne spreminja.
Za zaključek obravnave pravilnika o delitvi osebnih dohodkov želimo priporočiti vsakemu članu naše delovne skupnosti, da pravilnik temeljito prouči.
Pravilnik, kakršnega obravnavamo, ni nekaj novega, bistveno spremenjenega, temveč le najnatančnejša in dopolnjena verzija vsega, kar se je že dogajalo v praksi in ni bilo v celoti zbrano v aktu.
Manjše spremembe in dopolnitve so še vedno v okviru samoupravnega sporazuma, več pa si zaenkrat ne moremo privoščiti.
inž. Alojz Pintar
Kupci lestev in drugih gasilskih izdelkov na posvetu v Elanu
2 NASA SMUČINA
	delavci, ki delajo po normi	po času
— obračunska postavka	100	100
— povpr. preseg. norme	30		
— povpr. preseg. plana proizvodnje	18 (F = 1)	32 (f = 1,8)
skupaj	148	132
Obrazložitev komisije o načinu vrednotenja dodatkov na delovne pogoje
V	skladu s sistemizacijo v podjet. ju je bila komisija za varstvo pri delu zadolžena, da napravi strokovni predlog za obračun dodatkov na delovne pogoje.
Komisija izhaja iz stališča, da je pri izdelavi predloga najprej potrebno oceniti 5n ramgirati delovna mesta v podjetju na podlagi delovnih pogojev, meritev mikroklime, zdravstvenih pregledov in dokumentacije ter drugih virov, ki so s tem v zvezi na razpolago. Zaradi obsežnosti dela se je 'komisija oziroma vodstvo podjetja obrmilo na Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ki je v mesecu maju in juniju 1972 opravil vse potrebne meritve delovnih pogojev, rangiranje delovnih
prehlad
nevarnost nesreč.
Zavod za varstvo pri delu Maribor je na podlagi celotne dokumentacije izračunal vrednost za ocenjevanje delovnih pogojev.
Omenjeni zavod nam je dostavil celotno dokumentacijo do 11. 7. 1972. Komisija za varstvo pri delu je na svoji redni seji dne 7. 8. 72. to gradivo pregledala ter na podlagi samoupravnega sporazuma za lesno industrijo izdelala predlog za oceno posameznih delovnih mest. Pri ocenjevanju komisija ni upoštevala delovnih mest, ki so bila prenizko ocenjena. Komisija je delovna mesta oziroma operadije razvrstila v
IV	sitopnje. Stopnji I/II in II/III,
Delo na tekočem traku smuči
mest in ocenitev. Oceno delovnih mest je izračunal na podlagi strokovnih analiz in kriterijev, ki veljajo za zapadnoevropske države, članice EGS. Skupno je bilo ocenjeno 279 delovnih mest oziroma specifičnih delovnih operacij.
Pri ocenjevanju delovnih pogojev je komisija upoštevala sledeče kri. terije:
težavnost dela toplotno Okolje razsvetljavo ropot vibracije
aerosole, pline in pare
nesnago
vodo, kisline
I.	stopnja	130 delavcev
I./II.	stopnja	40 delavcev
II.	stopnja	83 delavcev
II./III.	stopnja	23 delavcev
III.	stopnja	50 delavcev
IV.	stopnja	10 delavcev
Skupaj		336 delavcev
Opomba: IJU. in II./III. stopnja pomeni, da imajo delavci, ki opravljajo zunanja dela, ločeno stopnjo delovnih pogojev z ozlirom na letni čas. Višja stopnja bo Obračunana v zimskem času. Zimski čas se šteje 4 mesece in sicer od novembra do konca februarja.
Osem novih stanovanj
sta tudi vmesni, ker pri zunanjih delih ločimo zimski dn letni čas.
Po ocenjevanju delovnih pogojev so delovna mesta v podjetju razporejena v štiri stopnje. Predlog komisije glede višine dodatka:
I. stopnja 3% dodatka
II.	stopnja 6% dodatka
III. stopnja 10% dodatka
IV. stopnja 16% dodatka
Za primerjalni obračun vzamemo povprečno VI. ikategorijo, ki znaša netto 1.009.24 din mesečno.
Povprečno število zaposlenih na delovnih mestih, ki so upravičeni do dodatka na delovne pogoje:
(Nadaljevanje s 1. strani)
ali pa delovna organizacija zakonskega partnerja prispeva k nakupu 50%.
Za stanovanja dodeljena v najem, mora koristnik vplačati 10% udeležbe, če pa je zakonski partner zaposlen v drugi delavni organizaciji, mora praviloma delovna organizacija, v kateri je zaposlen zalkonski partner, prispevati 50% vrednosti stanovanja.
Prod odobritvijo posojila za nakup in dodelitev stanovanj bosta Komisija za kadrovsko-socialna vprašanja in Odbor za vprašanja združenega dela preverila podatke prosilcev in se pri dodelitvi posojil za stanovanja omejila na kriterije, ki jih določajo sklepi delavskega sveta in Pravilnika.
Prošnje je treba vložiti do 31. 10. 1972.
V	prošnji je treba obrazložiti oz. opisaiti način zagarantiranih sredstev, ki jih prosilec mora imeti ob nakupu in dodelitvi stanovanja.
S pogoji za dodelitev ali nakup stanovanja se dobro seznanite. V in. formacijo in lažjo predstavo posredujemo izračun višine lastne udeležbe, kredit podjetja in prispevek, ki naj bi ga prispevala delovna organizacija, Ikjer je zakonski partner zaposlen.
Nadalje podajamo še kratko informacijo o možnosti gradnje v okolici Begunj. Iz urbanističnega načrta, ki rešuje le izjemne lokacije (talko imenovane plombe) je razvidno, da je trenutno na razpolago le še nekaj lokaoij za individualno gradnjo. Medtem novi urbanistični načrt predvideva za stanovanjsko gradnjo v bodoče celoten kompleks na Dobravi od nove šole proti Begunjam ob vznožju gozda. Za ta predel še ni zazidalnega načrta. Po informaciji, ki smo jo dobili pri občini, je le-ta že naročena pri ZU Bled, tako da še rii možno povedati, kakšna vrsta stanovanjske gradnje bo možna.
V bližnji bodočnosti se bo podjetje na podlagi siklepa Odbora za vprašanja združenega dela dogovarjalo tudi z odgovornimi organi SOB in Stan. podjetja za odkup »generalove vile« in pripadajočega zemljišča, kjer ibi bilo možno razviti družbeno gradnjo stanovanj.
V sedanjem objektu stanujejo ve. činoma člani našega podjetja, seveda pa bi bilo treba stavbo nujno adaptirati.
Po informacijah bo za to lokacijo treba dobdti še potrditev od ZU Bled, ker v urbanističnem načrtu ta parcela ni predvidena za stanovanj siko gradnjo.
Kredit In lastna udeležba pri nakupu stanovanja
	25% lastna udeležba	do 75 % vrednosti stanovanja	50 % prispevka druge del. organiz.
3 sobna večja stanovanja 285.342,—din	71.342,-din	214.000,—din	107.000,—din
3 sobna manjša stanovanja 233.320.— din	58.330.— din	174.990,-din	87.495,- din
1 sobna stanovanja 124.716,— din	31.179,— din	93.537,— din	46.769.— din
Lastna udeležba pri dodelitvi stanovanja v najem			
	10% udeležba	sredstva »Elana«	50% prispevka dru-ge del. organizacije
3 sobna večja stanovanja 285.342,— din	28.534,- din	256.808,—din	142.671.— din
3 sObna manjša stanovanja 233.320,— din	23.332.— din	209.988.—din	116.660.— din
1 sobna stanovanja stanovanja 124.716.— din	12.471,-din	112.245,—din	62.358,-din
Seminar z domačimi kupci smuči dn druge zimske opreme
Približne mesečne najemnine stanovanj s stroški za .kurjavo:
3 sobna	večja stanovanja	460.— din
3 sobna	manjša stanovanja	390,—	dan
1 sobna	stanovanja	177.___din
Gradnja skladišča za reprodukcijski material na sedanji
4. REDNA SEJA DS — XI. IX.
1972
Po ugodni bilanci, ki smo jo imeli konec leta 1971, smo se odločili, da pričnemo z gradnjo skladišča za reprodukcijski material.
Pri sprejemanju investicijskega programa za leto 1972 nismo imeli še nobenih točno izdelanih projektov oziroma koliko denarnih sredstev bo potrebnih za ta objekt. Vedeli smo le, da je gradnja skladišča nujna in da ga bomo zgradili moderno. Na podlagi tega smo pritegnili k sodelovanju 2 projektanta,
čali, toda največjo podražitev je povzročil nasip oz. ureditev terena. To pa je razumljivo že z gradbenega stališča kajti, če hi gradili na boljšem terenu, bi bili stroški manjši.
Na naslednjem delavskem svetu bomo imeli točne številke, seveda pa bomo morali računati še na po. dražitev raznih materialov. Takrat bo tudi finančna služba predlagala, kako izvedemo to investiranje. Računati moramo namreč še ma notranjo moderno opremo skladišča. Vsekakor bomo notranjo opremo napravili doma, kolikor bo le možno. Glede predračuna za notranjo
lokaciji
Dokončna izgradnja in oprema skladišča znašata po definitivnem predračunu projektantov in izvajalcev 687 st. milij. din. Ta znesek pa se bo znižal na cca 600 st. milij din, ker bomo del notranje opreme izdelali sami.
Tudi letos je bil požarno varnostni teden od 24. 9. do 1. 10. 1972.
Namen požarno varnostnega tedna je v tem, da še bolj podkrepimo preventivno dejavnost na področju požarne varnosti ter z vzgojnimi akcijami zainteresiramo ljudi na več-jo budnost pri preprečevanju požarov.
Razne elementarne nesreče, predvsem pa požari, povzročajo iz leta v leto večjo materialno škodo. Predvsem so katastrofalni požari v gospodarskih organizacijah, ko je v nekaj urah uničeno delo in plod naporov in dela naših ljudi in družbe za več desetletij nazaj.
Upravni odbor našega gasilskega društva je na svoji redni seji v skladu s programom Občinske gasilske zveze pripravil poseben program dela, ki zajema sledeče akcije:
1. Okrasitev shrambe gasilskega doma
2. Svečana seja UO društva, kamor so vabljeni predstavniki podjetja,
Letos ne bomo prekoračili vsote 250 milij. din. Lahko pa obračunsko vse zavlečemo. Za letos predvidenih 250 milij din porabimo, v letu 1973 vložimo v objekt še naslednjih 250 milij. din, v letu 1974 pa še 100 milij. din, oziroma ravnamo v skladu s potrebami.
Člani delavskega sveta so soglasno potrdili, da je gradnjo skladišča za reprodukcijski material treba nada-Ijevati in se je strinjal s strukturo oz. z načinom financiranja.
samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij.
Namen sestanka je zainteresirati vse prizadete za večjo budnost pri požarno varnostni preventivi.
3. Požarno — varnostni pregled podjetja po obratih in oddelkih. Namen pregleda je, da ugotovimo določene pomanjkljivosti s področja požarne varnosti ter izdelamo program za odpravo le-teh.
4. Poučevanje zaposlenih o ravnanju z ročnimi gasilskimi napravami. Namen poučevanja je, da zaposleni ponovno osvežijo svoje znanje o ravnanju in delu s temi požarno varnostnimi napravami. Po mnenju požarno varnostne službe z ozirom na nevarnost požara v podjetju mora znati ravnati z ročnimi gasilnimi napravami vsaik član 'kolektiva.
5. Priprava gasilske tekmovalne desetine našega društva za tekmovanje v občinskem in področnem merilu.
Zajc Bojan
Teden požarne varnosti
ki sta izdelala elaborate s področja tehnologije proizvodnega procesa in gradbene izvedbe. Ta dva sta nas seznanila z modernim projektiranjem skladišč. Ostalo pa je vprašanje, kje bi bila najboljša lokacija. Na podlagi tega, kakor tudi na podlagi zazidave kmetijskih površin in izdelanih elaboratov se je pokazalo, da je gradnja možna le na sedanji lokaciji, saj bi ibile druge lokacije povezane še z večjimi stroški. Povečati bi morali ceste do skladišča, širiti in ojačati most itd.
Ko smo na 15. delavskem svetu pri investicijah podali številko 250 starih milij. din, pri tem še nismo vračunali notranje opreme. Pred kratkim pa smo prejeli še predračun za gradnjo tega objekta in tako znašajo stroški gradbenih del okoli 340 st. milijonov din, kar je za 90 milij. več, kot smo računali.
Res je sicer, da smo nekatere prostore kot npr. sanitarije itd. pove-
opremo vas bomo na podlagi ponudb seznanili posebej na DS, seveda pa to ne pride v poštev letos, temveč šele naslednje leto. Vsekakor bomo opremljali skladišče suk-cesivno, to se pravi v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi.
Prednosti gradnje so:
1. z vidika tehnologije samega proizvodnega procesa
2. odpadla bo sanacija hudournika na Zgoši, 'ker celotno škarpo na desnem bregu izdelujemo vzporedno z gradnjo objekta
3. v sklopu objekta bomo dogradili še črpalno gasilsko postajo, zajetje vode za hladilni sistem itd.
4. omogočen normalni razvoj podjetja
če nam bodo vremenske prilike dopuščale, bomo letos objekt zgrau dili samo do 2. faze. Notranja oprema pride v poštev šele v naslednjem letu.
Gasilci smo obiskali Sevnico
Naše gasilsko društvo je organiziralo v soboto 2. 9. 1972 strokovno ekskurzijo v Sevnico. V tem kraju ob Savi smo obiskali Tovarno kopit in pet ter Tovarno ženske konfekcije »Lisco«.
V Tovarni kopit in pet smo videli proizvodnjo lesenih kopit in pet, ki jih uporabljajo v čevljarski industriji. Podjetje ima dolgoletno tradicijo, a se kljub težkočam dobro uveljavlja.
Po zakuski in prisrčnem razgovoru z vodstvom podjetja in predstavniki požarno varnostne službe smo si ogledali še Tovarno ženske konfekcije »Lisca«.
Sama proizvodnja teče v starejšem delu podjetja, medtem 'ko je priprava proizvodnje v novejšem delu. Tu nas je navdušila sodobna organizacija priprave dela ter način skladiščenja materiala in polizdelkov.
Po ogledu obeh podjetij in stare, ga gradu nad Sevnico, smo po kosilu krenili v zdravilišče Laško. Tu so prišli na račun ljubitelji kopanja.
Naš izlet smo zaključili še s kegljanjem v bližini Kranja in tako je bil naš letošnji program ekskurzij zaključen.
Zajc Bojan
Delovanje komunistov v izenačevanju zdravstvenega varstva delavcev in kmetov
V	zadnjem času je CK ZKS dobil več zahtev komunistov s terena, da se Zveza komunistov jasneje opredeli in pojasni svoja stališča o družbenoekonomskem položaju kmetov, še posebej o problemu izenačevanja zdravstvenega varstva kmetov z delavci.
Proces združevanja skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov in delavcev se je pričel v bazi, kar je politično izredno pozitivno. Večina komunistov se je v ta proces aktivno vključila v vseh družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah v občinah. Med komunisti, delujočimi v raznih strukturah, nastajajo razlike predvsem ob vprašanju, na kakšen način in s kakšnim tempom izvesti izenačitev zdravstvenega varstva kmetov ter kako porazdeliti večje ekonomske obremenitve gospodarstva oziroma zavarovancev, t- j. delavcev in kmetov. Ob tem pa se pojavljajo tudi neodgovorne izjave, češ, družba je vseskozi rezala kmetom premalo kruha ipd. Nosilci takih idej pa nočejo upoštevati realnih družbenih možnosti.
Republiški organi in komunisti v njih so v svojih nalogah na tem področju v določeni zakasnitvi, Predvsem pri izvajanju ustavnih dopolnil v zavarovanju, pri izdelavi pravočasnih planskih projekcij ter Pri spreminjanju sistema davkov in prispevkov. Zato je razumljivo, da se celotna akcija odvija še vedno v okviru sedanjega sistema.
Udeleženci v razpravi so ob teh dejstvih istočasno upoštevali tudi sklepe II. konference ZKJ o ekonomski in socialni problematiki kmetijstva, sklepe III. konference ZKS o socialnem razlikovanju in XXXV. dopolnilo k ustavi SR Slovenije.
Bistvo teh dokumentov je kompleksno razreševanje problemov kmetijstva in kmetov. Z ukrepi ekonomske politike podpiramo hitrejšo rast kmetove produktivnosti in mu omogočamo vključevanje v tržišče. Tako imajo na osnovi svojega osebnega dela vsi kmetje v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice kot delovni ljudje v združenem delu. Na podlagi družbene in medsebojne vzajemnosti in solidarnosti imajo kmetje Pravico do socialnega zavarovanja v skladu z zakonom. Zato je potrebno zdravstveno varstvo kmetov izboljšati in ga postopno izenačiti z zdravstvenim varstvom delavcev.
Osnove praktičnega delovanja komunistov so torej jasne:
a) politični vidik problema — v sami bazi se srečujeta delavec in kmet brez arbitriranja političnih vrhov kot enakopravna proizvajalca in upravljalca;
b) socialni vidik — samo v procesu izenačevanja družbenega položaja vseh delovnih ljudi na temelju enakih pravic in obveznosti, pri čemer je primarna lastna (kmečka!) in sekundarna družbena solidarnost;
c) ekonomski vidik — izenačevanje zdravstvenega varstva z združevanjem delavskih in kmečkih skupnosti nedvomno povečuje materialno obremenitev družbe. Ugotovili smo, da trenutno kmetje ne zmorejo bistveno večjega prispevka za svoje zdravstveno varstvo. Pri sedanjem sistemu davkov in prispevkov gredo lahko večje obremenitve gospodarstva samo na račun akumulacije, kar pa je treba vskladiti s težnjami po gospodarski stabilizaciji m razbremenitvi gospodarstva, ki Predstavlja družbeno nujnost. Zato Jc izenačevanje zdravstvenega var-
stva kmetov in delavcev lahko samo postopno.
Prav na področju zdravstvenega varstva kmečkega prebivalstva je v zadnjih letih dosežen velik napredek. Z uvedbo osnovnih oblik zdravstvenega varstva so popolnoma zavarovani kmečki otroci, ravno tako kmetje borci, medtem ko za socialne primere dajejo prispevek občine. Kmetom kooperantom daje z zakonom možnost uveljaviti vse pravice zdravstvenega varstva, kot jih imajo delavci.
Odprt problem je torej neizenačeno zdravstveno varstvo aktivnih kmetov in njihovih odraslih družinskih članov, predvsem starejših in tistih, ki iz ekonomskih razlogov niso sposobni prenesti večjih obremenitev. Tukaj je potrebno omeniti zastarel način obdavčevanja kmetov, ki ne kaže dejanskega dohodka in s tem onemogoča potrebno diferenciacijo.
Tako kmetu kot tudi delavcu mora biti jasno, da se v naših sedanjih pogojih in možnostih ter v sedanjem sistemu materialne posledice ekonomskih odločitev ne morejo prenašati na nekoga tretjega, ampak da je edino realno napraviti premi ke med osebno in skupno porabo, ne pa s sedanjimi odločitvami obremenjevati samo akumulacijo gospodarstva.
Zdravstveni delavci podpirajo izenačitev zdravstvenega varstva kmetov, pri tem pa opozarjajo na premajhne kapacitete predvsem osnovne zdravstvene službe.
Pri združevanju skupnosti oziroma izenačevanju zdravstvenega varstva kmetov ne moremo mimo vpliva, ki ga bodo te odločitve imele na procese v drugih republikah prav zaradi tega, ker je v Sloveniji le 18 Si kmečkega prebivalstva, v nekaterih republikah pa preko 50 %.
Na osnovi omenjenih dejstev in političnih izhodišč skupina za socialno politiko predlaga komunistom, da v svojih sredinah delujejo v naslednjih smereh:
1.
Združevanje delavskih in kmečkih skupnosti zdravstvenega zavarovanja je oblika, v kateri se postopoma izenačuje zdravstveno varstvo kmetov in delavcev. V tej fazi gre le za izenačitev zdravstvenega varstva, ne pa ostalih pravic kot so denarna nadomestila in podobno.
2.
Edina možna pot združitve je referendum — kar predpisuje tudi zakon — saj le-ta omogoča demokratično odločitev vseh zavarovancev. Skupščine zavarovanja ga morajo kvalitetno pripraviti in po pozitivni odločitvi združitev tudi izvesti.
3.
V tej fazi gre za izenačevanje zdravstvenega varstva kmetov v okviru sedanjih skupnosti zdravstvenega zavarovanja, ne pa za izenačitev v okviru enotne slovenske skupnosti.
4. V združenih skupnostih je potrebno ohraniti samoupravno avtonomijo tako delavcev kot kmetov. Vsaka skupnost mora namreč najprej znotraj sebe zagotoviti vzajemnost in solidarnost, na osnovi tega pa lahko zahteva in pričakuje pomoč splošne družbene solidarnosti. Skupna vprašanja je treba urejati z enakopravnim usklajevanjem interesov na samoupravnih osnovah.
5.
V tem okviru je zaradi sedanjega položaja gospodarstva in sistema,
predvsem na področju davkov in prispevkov, potrebno opozoriti, da mora biti izhodišče pri združevanju zavarovanja in pri njegovem nadaljnjem izvajanju predvsem vzajemnost in solidarnost samih zasebnih kmetovalcev. Le na tej osnovi lahko kmetje urejajo svoj družbeni položaj in hkrati upravičeno zahtevajo pomoč širše družbene skupnosti. Zato je potrebno izpopolniti davčni sistem, ki bo omogočil ugotavljanje dejanskega dohodka in s tem objektivne obremenitve kmetov, upoštevajoč tudi pravice in obveznosti v zdravstvenem zavarovanju.
6.
Družbenopolitične skupnosti morajo biti še nadalje prisotne pri dodatnem financiranju zdravstvenega varstva kmetov. Združitev skupnosti ne more pomeniti njihovo razbremenitev in usmeritev teh sredstev na druga področja potrošnje.
7.
Izenačitev zdravstvenega varstva kmetov z delavci pomeni premik, ki se nanaša na narodnogospodarske proporce delitve. To morajo upoštevati planski in družbeni organi in odgovoriti na to vprašanje v srednjeročnem družbenem načrtu 1971—1975. Povečane potrebe je treba ustrezno obravnavati tudi pri planiranju razvoja zdravstvenih kapacitet.
8.
Skupina je v razpravi obravnavala tudi nekatere predloge za združitev vseh skupnosti zdravstvenega zavarovanja v enotno skupnost zdravstvenega zavarovanja Slovenije. Ob tem so ugotovili, da bo združitev delavskih in kmečkih skupnosti še ostreje potrdila sedanje regionalne razlike, ki se kažejo v možnostih prebivalstva za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva. 2e po sedanjih, še bolj pa po predvidenih ustavnih dopolnilih, bo zaradi tega treba zagotoviti potrebno prelivanje sredstev med takšnimi samoupravno preoblikovanimi skupnostmi. To pa je mogoče le z neposrednimi sporazumi samoupravnih skupnosti, ne pa s centralizacijo samoupravljanja na republiški ravni.
9.
Združevanje kmečkega in delavskega zavarovanja je ena najpo-
membnejših akcij za uresničevanje ustavnega načela, da delavci v združenem delu sami usmerjajo svoj dohodek. Vendar pa komunisti, ki na tem področju delujemo, nismo nakazali vseh zgoraj omenjenih posledic, ki iz združevanja izvirajo. Zato je akcija dobila predvsem socialen značaj, zapostavljeni pa so bili politični in gospodarski vidiki. V prihodnjem obdobju je potrebno hitreje reševati omenjene probleme, za kar pa so odgovorni predvsem komunisti.
Razgovor je posebej podčrtal odgovornost:
— komunistov v republiških organih in organizacijah, ki naj bi bili v bodoče bolj dovzetni za spremljanje politične akcije na terenu ter sposobnejši za njeno učinkovitejše in načrtnejše spremljanje oz. usmerjanje. Na ravni republike je treba rešiti vprašanja srednjeročnega družbenega načrta in tekoče ekonomske politike, kot tudi sistem in način financiranja zdravstvenega zavarovanja, hkrati pa zasnovati samoupravne interesne skupnosti v skladu z ustavnimi dopolnili;
— komunistov v zdravstvenem zavarovanju, ki morajo zavarovancem predočiti ne samo čim boljše kvantitativne podatke za odločanje, marveč tudi utemeljevati in spodbujati razprave, predvsem z družbenih
in ekonomskih vidikov, ter sodelovati pri usmerjanju in koncipiranju bodočega razvoja družbenoekonomskih odnosov na tem področju;
— komunisti v zdravstvenih delovnih organizacijah si morajo prizadevati, da se bo zdravstvena dejavnost razvila in izpopolnila predvsem v osnovni dejavnosti ter da se bodo v nadaljnjem razvoju zmanjševale regionalne razlike v možnostih za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva;
— vseh komunistov, ki se morajo aktivno vključevati v te procese ter doseči v svojih sredinah enotnost in kvalitetno razreševanje problemov, upoštevajoč že sprejete sklepe Zveze komunistov.
Skupina za socialno politiko pri komisiji CK ZKS za družbeno ekonomske odnose in socialno politiko
čoln, s katerim je novinar Tone Fornezzi g kolegom »premeril vodo« lz Ljubljane do Dunaja
Oblikovanje pokojninskega in invalidskega sistema SRS
ZAHVALA Ob težki izgubi drage mame
MARTE S RAJ
se iskreno zahvaljujem vsem za sočustvovanje, najožjim so. delavcem pa še prav posebej za podarjeno cvetje.
Žalujoča hči Majda Berce
ZAHVALA
Ob nenadni smrti drage mame
MARIJE MAVRER
se vsem zahvaljujem za izrečeno sožalje, prav posebno pa sodelavcem metalnega obrata za podarjeni venec.
Žalujoča hči Polončič Marija
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
JOŽETA URHA
se vsem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem sodelavcem za podarjeni venec.
Žalujoči sin Jože z družino
Nemci kupujejo stanovanja v Švici
Nekatera mnenja sindikatov
Pokojninska osnova
Osnutek republiškega zakona na. kazuje tri možne rešitve, kako naj bi osebni dohodek upoštevali pri oblikovanju pokojninske osnove.
— da vzamemo za pokojnnsko osnovo poprečni in dogovorjeni osebni dohodek zavarovanca. Višina tega korektiva zavisi tudi od tega, koliko procentov enega in koliko drugega naj bi upoštevali.
Dopisujte v IMašo smučino!
— da vzamemo v vsaki kvalifikacijski skupini najvišjo in najnižjo pokojnino. Upoštevaje pri tem poprečni mesečni osebni dohodek posamezne kvalifikacijske skupine bi v razmerju obeh določili individualno pokojnino.
— da pri odmeri pokojnine vzamemo degresivno lestvico. Tako bi bil odstotek pokojnine manjši pri višji pokojninski osnovi, oziroma višji pri nižji pokojninski osnovi, vendar ta razlika ne sme biti manjša od 5% in višja od 10%.
Sindikati soglašajo s tako politiko, kjer se pri določanju pokojninske osnove upoštevajo korektivi. S tem se bodo vsaj nekoliko ublažile pretirane razlike, ki imajo svoj izvor v pomanjkljivi delitvi osebnih dohodkov, poleg tega pa se bo okrepila socialna varnost upokojencev. Kakšni naj bodo ti konkretni instrumenti, pa bo pokazala nadaljnja javna.razprava še pred konkretizacijo republiškega zakona in aktov samoupravi j an j a.
Prejemanje pokojnine med ponovno zaposlitvijo
Osnutek republiškega zakona predlaga razne variante, kako naj se pokojnina zniža oziroma popolnoma ukine, če se upokojenec ponovno zaposli. V celoti naj bi po. kojnino izplačali le v primerih, ikjer osebni dohodek iz ponovnega delovnega razmerja skupaj s pokojnino ne bi presegal poprečnega osebnega dohodka v republiki, povečanega za 50%.
V sindikatih se bodo zavzeli za takšne rešitve, ki bodo omogočale medsebojno odvisnost pravice do prejemanja pokojnine in osebnega dohodka zaradi ponovne zaposlitve upokojenca. Pri tem so menili, da bi oba vira dohodkov morali omejiti tako daleč, da bi pravica do pokojnine počivala npr., če bi prejemki presegali najvišji osebni dohodek po samoupravnem sporazumu.
Švicarski listi so ponatisnili iz lista »Die Welt« (Hamburg), Ikako Nemci iz Zahodne Nemčije silijo v alpske kraje, tako tudi v Švico, da bi si tam postavili svoje vikende. Od petih Nemcev goji vsaj eden takšno željo in brska po oglasih, ali je morda v švicarskih planinah nekje naprodaj ustrezno zemljišče. Tako se Nemci zanimajo za obširen načrt za gradnje v Torgonu v pokrajini Bas-Valais; tam bodo zgradili 450 stanovanj, ki jih bodo prodali prihodnje leto. Neki švicarski list pripominja, da silijo Nemci v Švico 'tudi zato, ker bi se radi izognili višjim davkom za gradnjo vikenda v svoji domovini. Neki oglas podiva kupce, naj pohitijo, dokler ne bodo Švicarji prepovedali podobne nakupe zemljišč.
Neki švicarski podjetnik ponuja stanovanja v švicarskih planinah 1100 m visoko po 1200 do 1800 frankov za kvadratni meter stanovanjske površine. Ponudnik v listu »Die Welt« naglaša, da so te cene zmerne ter poziva morebitnega kupca, naj vplača denar na blolkirani račun neke velike švicarske banke.
Tudi zahodnonemški tednik »Spiegel« poroča o pravem lovu na švi-
NA CESTI
Miličnik: »Fantek, ali bi rad pozvonil?«
Fantek: »Seveda, pa sem premajhen!«
Miličnik dvigne fantiča, ki ves vesel pozvoni na zvonec enega od stanovanj v bloku.
Miličnik: »Kaj pa sedaj, fantek?«
Fantek: »Sedaj pa hitro beživa!«
KRAVJI BAL — ORIGINAL
»Včeraj se je moj ta stari tako »nakravil« na kravjem balu, da je imel fiksno idejo, da je plemenska krava«, razlaga Franca svoji sosedi.
»To je pa res strašno! Ali je že ta kompleks izgubil?«
»Seveda ga je, takoj potem, ko ga je naš hlapec Jaka zvečer v hlevu privezal.«
carske kondominije, ki so ga uprizorili Nemci. Revija pripominja, da pripada tri četrtine stanovanj in vikendov v okviru načrta »Thyon 2000« Nemcem. Samo stanovanjski agent Egon Schneider iz Fenburga naj bi bil kupil za 4 milijone frankov stanovanj v sklopu načrta »Thyon 2000«.
<%»^l
Kadri v septembru
Delovno razmerje v podjetju so prekinili:
Kenda Jožef — delavec v obratu smuči — sporazumno Pogačar Božidar — KV klepar v pomožnem obratu — sporazumno Ambrožič Kosa — PK delavka v obratu smuči — sporazumno Šlibar Marjan — PK delavec v obratu smuči — sporazumno Demšar Drago — KV električar v pomožnem obratu — sporazumno Zupan Ivana — PK delavka v obratu smuči — sporazumno Cigan Vera — delavka v slldadišču gotovih izdelkov — sporazumno
V KUPEJU
V kupeju vlaka sedita starejša gospa in gospod. Gospod je nenadoma strokovno ugotovil, da je nekaj sumljivega zasmrdelo, zato je vprašal gospo:
»Gospa, ali Vam je malce ušlo?«
»Seveda mi je, ali pa ste Vi mor. da kaj ujeli, gospod?«
»Ne, to pa nisem?!«
»No vidite, potem je pa Vam tudi ušlo!«
DOLGI LASJE
Tine: »Bine, včeraj sem v kavarni videl tipa, ki se po izjavi očividcev, že ni strigel 14 let.«
Bine: »Oh groza, sigurno so se mu lasje vlekli po tleh.«
Tine: »To ravno ne, bilje pleša9t!«
zaMU]AJ
y w -Tp^fkižiio' Pr;
Nova ura za zamudnike Čeprav Je karikatura Iz drugega podjetja, velja tudi za nas.
6naša smučina