SSUtliiii!
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din-Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša.letno 30, pelletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549
Murska Sobota, 12. novembra 1939.
Š?E¥« 35.
Borba za zaveznike
Govor sovjetskega zunanjega komisarja Molotova, ki je razčlenil sovjetsko zunanjo politiko, je vzbudil razumljivo pozornost po vsem svetu. Govoril je o razpadu Poljske, povdaril prijateljstvo do Nemčije ter napadel Turčijo, ki se je vezala z Anglijo in Francijo. Ostre besede je naslovi! tudi na Ameriko, ki se je postavila ob stran Francije in Anglije. Na slednji dve državi je zvalil vso krivdo za sedanjo vojno.
Govor Molotova je v marsičem razbistril sedanji evropski položaj. 1.) Pokazal je cilj sovjetske politike. 2.) Za enkrat je treba še resno računati s sodelovanjem med Nemčijo in Rusijo. 3.) Rusija ne bo nudila vojaške pomoči Nemčiji. S slednjim so bili Nemci razočarani.
V italijanski vladi je prišlo do važnih sprememb. Od prejšnje vlade so ostali le štirje ministri. Največje presenečenje je vzbudilo dejstvo, da so iz vlade izpadli ministri, ki so bili največji zagovorniki zveze z Nemčijo. Tudi v vrhovnem vodstvu oborožene sile so bile izvršene velike spremembe, v škodo dosedanjega zavezništva z Nemčijo.
Vzrok tem spremembam je nevolja Italije, ker se je Nemčija združila z Rusijo. Naraščajoči vpliv Sovjetske Rusije na Balkanu ter nevarnost, da ne prodre do Sredozemskega morja, je odmaknilo Italijo od svoje nemške zaveznice. Da se to prepreči, je bilo treba v vlado novih mož.
Amerika je sprejela končno sklep, da bo dovolila prodajo in izvoz orožja vsakomur, kdor blago takoj plača in ga na lastnih ladjah odpelje proč. Ker sta dejansko le Anglija in Francija zmožni, da naročilo takoj plačate in da blago lahko svobodno pripeljete v Evropo, je ameriška odločitev obema državama odprla neizčrpljive vire ameriškega bogastva. Vsi veliki listi so si edini v tem, da bo ameriška odločitev na vsak način vplivala na končni izid vojne.
Ameriški listi že poročajo, da je iz Anglije in Francije že šlo v Ameriko naročilo za 15.000 letal vseh vrst ter raznega drugega
materijala v vrednosti skoraj 60 milijard din.
Italija razvija veliko diploma-tično aktivnost na Balkanu. Tako bo v kratkem podpisana prijateljska pogodba med Grčijo in Italijo. Končana so tudi pogajanja za sklenitev ne napadalnega pakta med Italijo in Turčijo. Tudi z drugimi balkanskimi državami se pogaja Italija za sklenitev podobnega pakta. V toku so pogovori za sklenitev omenjene zveze med Italijo in našo sosedo Bolgarijo.
Nemška ofenziva na zapadu je baje odgodena, ker so generali prepričali Hitlerja, da bi zahtevala velikanske žrtve, a dala majhen učinek.
Nizozemska je proglasila v nekaterih obmejnih krajih obsedno
stanje. Močno je tudi zavarovala svojo mejo napram Nemčiji, ker se boji, da bi jo ta napadla in izsilila prehod preko njenega ozemlja.
Na vseh bojiščih je v preteklem tednu vladal mir in ni bilo pomembnejših dogodkov.
Gospodarska vojna traja z vso neizprosnostjo dalje. Pretekli teden sta Anglija in Francija zaplenili skoraj 600.000 (60.000 vagonov) raznega blaga namenjenega Nemčiji. Nemčija se bori proti anleški blokadi, ki se oklepa Nemčije kakor jekleni obroč, z vsemi sredstvi. Med tem ko so Angleži do sedaj izgubili le 2 in pol odstotka od vsega svojega trgovinskega brodovja, znašajo nemške izgube že eno petino. Skoraj gotovo je, da odločitev sedanje vojne ne bo padla na bojiščih, temveč na gospodarski fronti.
Domači pregled:
Kmetijski minister je te dni
izjavil, da vlada pripravlja uredbo, s katero se bo razdolžitev kmetov pospešila in izboljšala, da pa bodo pri tem strogo varovane koristi malih vlagateljev in zadružništva.
Nekatere srbske ženske organizacije so se izrekle za žensko volilno pravico.
Vladne stranke so se pred dnevi sestale k važni seji. Sklepale so o občinskih volitvah ter o volivnem zakonu za občinske volitve.
JRZ v Beogradu je na svoji zadnji seji obravnaval ureditev države po drugih banovinah.
O novi stranki na Slovenskem, v znamenju delavsko kmečkega gibanja, se po pisanju „Slovenca", snuje pri nas. Baje sO hoteli delegati tega pokreta zborovati preteklo nedeljo v Ljubljani, pa jim je bilo prepovedano, ker niso prijavili zborovanja. Po pisanju »Slovenca" je bil med delegati tudi naš pisatelj, domačin g. Miško Kranjec.
Vrhovno sodišče se je dne 1. novembra ustanovilo v Ljubljani. Poslovati pa še ne bo moglo takoj. Imenovanih bo še nekaj novih sodnikov.
^Sporazum je z državnega stališča potreben, ker je zaprl vsa vrata vsakemu tujemu posredovanju. Najvažnejše pa je to, da
je bil sporazum sklenjen med nami in na podlagi sedanje ustave". To je rekel minister dr. Lazar Markovič na nekem shodu v Novem Sadu.
2 milijona din je odobril ban Hrvatske za kulturne in prosvetne namene svoje banovine.
Vest, da bi se pripravljalo zvišanje uradniških plač, kakor so to pisali nekateri časopisi, zanika finančni minister dr. Šutej.
Politični voditelj naše madžarske narodne manjšine dr. Imre Varady je izdal proglas, v katerem razlaga svoje mnenje, da je sedaj po sklenjenem sporazumu prišel čas, da naši Madžari osnujejo svojo samostojno politično stranko. Nova stranka bi bila pripravljena sodelovati z vlado že pri prihodnjih skupščinskih volitvah.
Po konferenci ministrov, kateri je prisostvoval tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je bilo izdano poročilo, da so na tem sestanku razpravljali o občin skih volitvah in reviziji zakona o občinah. Prihodnje občinske vo litVe se bodo vršile že pO novem volivnem zakonu, ki bo vseboval
določbe o tajnem in, svobodnem glasovanju.
m
OBČINA MURSKA SOBOTA
RAZGLASI
V soboto, dne 11. t. m. bo Občina Murska Sobota prodajala na javni licitaciji listje v parku in v gozdu Faza-nerija. Zbirališče ob 9. uri dopoldne pred gradom. Prodajalo se bo samo proti takojšnjemu plačilu.
Predsednik občine: HARTNER, 1. r.
Sreski odbor druStva
Rdečega Križa 9 Murski Soboti
namerava prirediti 3 mesečni bol-ničarski tečaj za ženske osebe, stare nad 17 let, ako se jih priglasi zadostno število. Priglasiti se je na sreskem načelstvu soba štev. 18. Ker je tečaj posebno v današnjih dneh velike važnosti, zato sreski odbor Rdečega križa prosi vse, ki imajo veselje in se čutijo sposobne, da se prijavijo za tečaj. Predavanja bodo dvakrat tedensko v banovinski bolnici v Murski SOboti.
Moderne okvirje za slike __ Pust. vližiie — Kolesa
dobite najceneje pri
Nemec J., M Sobota. H
Težai nemščine
priredi letošnjo zimo Prekmursko okrožje kmetskih fantov in deklet v Murski Soboti za kmečko ljudstvo. Poučeval bo ravnatelj trgovske šole g. dr. Makso Kovačič. Zaenkrat je v načrtu, da se bo poučevalo tedensko eno večerno uro in eno uro v nedeljo dopoldne. Učnina od 1—2 din na uro od osebe, kar je odvisno od števila udeležencev. Ustmene in pismene prijave sprejema predsednik Okrožja tov. Rudi Titan, Črne-lavci, najkasneje do 15. novembra. Pouk se bo pričel s 1. decembrom. — Okrožje.
Izpred sodišia
OderuStvo. Golenko Mirko iz bližine Štržgove je prišel v denarne stiske ter je hotel priti na vsak način do gotovine. Ker je pa duševno manj razvit, se je dal pregovoriti od Grubiča Franca, da mu je prodal zemljo, vredno nsjmanj Din 6 000 - za Din 1.800.-' Oblasti so smatrale to dejanje za ode-ruštvo in zato se je moral Grubič zagovarjati pred sodnikom poedincem Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Sodišče je smatralo obdolženčevo krivdo za dokazano ter je Grubiča obsodilo na 1 mesec strogega zapora in 180 Din denarne kazni ter na izgubo častnih pravic za dobo 1 leta.
Preiskava proti Friedrich Štefanu, bivšemu sodnemu oficijalu v Murski Soboti končana in preiskovalni sodnik g. dr. Odon Planinšek bo te dni odstopil spise državnemu tožilcu radi sfettave obtožnice.
M. Sobota, 8. novembra 1939.
Radi pritiska, ki ga izvaja Rusija na Finsko se v zadnjem času mnogo piše o tej mali baltiški državici, ki se krepko upira vsem moskovskim nameram, katerih cilj je spraviti malo Finsko pod svojo izključno kontrolo, kot je to napravila z Litvo, Estonsko in Le-tonsko. Marsikateri naših čitatel-jev se gotovo čudi, zakaj ves svetovni tisk posveča tako živo pozornost rusko-finskemu sporu. Iz navedenega lahko vsakdo sklepa o vzrokih medsebojne diplomatske borbe.
Republika Finska meri 380,000 kv. km. ter ima okoli 4 milijone prebivalcev. Med slednjimi je 10% Švedov, ki tvorijo ostanek nekdanjega vladajočega naroda, nekoliko tisoč Rusov in Nemcev ter manjše število Laponcev. Po veri je okrog 400.000 pravoslavnih, vsi ostali so evangeličani. Spočetka so bili Finci pod švedsko oblast, pred 200 leti pa so jim zavladali Rusi. Med Švedi in Rusi so se stalno bili boji za ta košček zemlje, dokler niso Rusi po stoletni borbi iztisnili Švede z vzhodnega brega Baltiškega morja. Ko je izbruhnila v svetovni vojni ruska revolucija, so prihiteli Fincem na pomoč Nemci. Z njihovo pomočjo so Finci ustvarili svojo samostojno državo. To je bilo 1.1918. Pod nemško zasedbo so Finci izvolili za kralja Friderika Hesenskega, ker so pa kmalu za tem Nemci nagnali svoje vladarje, ni prišlo do uresničenja finskega kraljestva. Med tem se je zrušila tudi Nemčija in deželo so zopet zasedle ruske čete. Te pa je pregnal bivši carski general Mamnerheim. Borba za svobodno Finsko je bila končana šele 1. 1920.
Rusija je bila potisnjena nazaj na konec finskega zaliva, ob katerem leži Leningrad, bivša ruska prestolnica Petrograd. Izhod iz zaliva sta stražili Estonska in Finska ; slednja je postala zaradi svoje členovitosti kaj nevarno zatočišče za podmornice kake velesile in Finci so tudi vodili politiko, ki boljševiški Rusiji ni bila prijazna. Močno razumljivo je, da hočejo Rusi izrabiti sedanjo zmedo za to, da bi si priborili zopet prost izhod iz Leningrada. Na jugu Finskega zaliva se jim je to posrečilo s tem, da so prisilili pod svojo oblast Estonsko.
Finska usoda močno zanima Švedsko in Norveško. Razen tega so Finci po svoji telovadbi in športu zasloveli po vsem svetu. Povrh veljajo za narod, ki je po civilizaciji in urejenosti eden prvih na svetu. Zato vzbuja borba med njimi in Rusijo povsod neprimerno večjo pozornost, kakor pa jo je vzbujal ruski pritisk na baltiške države. Tako moremo razumeti tudi posredovanje predsednika mogočnih Zedinjenih držav Roosevelta v prilog Finske v neizprosni Moskvi.
Siinasu luksuinih predmetov
v smislu profidraginiske uredbe
Uredba o zatiranju draginje določa v svojem či. 1., da spadajo pod uredbo vse najbolj neobhodne življenjske potrebščine razen predmetov, ki so seznamu luksuznih predmetov po zakonu o skupnem davku, davku na po slovni promet. Luksuzni predmeti so s tem jasno določeni. Na željo mnogih naročnikov objavljamo seznam luksuznih predmetov, kakor ga navaja zakon o skupnem davku na poslovni promet:
Ananas in pistacije, presne ali suhe, dateljni, presni ali suhi, granatna ja bolka in banane, pinjole, kokosovi orehi in drugi eksotični orehi za jed.
Cvetice za okras in nakit, natrgane, razcvete ali v popju; listje in vejice s cveticami in plodi, če vse to posamez ali povezano v vence ali šopke presega vrednost 100 dinarjev kos.
Palmove vejice in palmovo Ustje, prirezano ali neprirezano,- morski mah; trave in veje — vse to za okras, za vence in nakite, sveže ali kakor koli posušeno, tudi barvano.
Kaviar in njegovi nadomestki, presni ali nasoljeni.
Močne alkoholne (opojne) pijače, vsa fina vina, ki imajo v sebi nad 15% alkohola ali nad 5% izvlečka (ekstrakta), šampanjec in druga vina, ki se penijo in kipe.
Navadni bonboni, sladkorčki, rat-iuk, alva, sadje, razen južnega, po-vrtnina, semenje, posladkorjeni (kan-dirani), po ceni, večji od 25 din za kg;
fini bonboni (tako zvani svileni), napolnjeni z marmelado, čokolado in drugim; fondanti brez čokolade, marcipan, gelčes, pralines; južno sadje, seme za začimbo, lupine južnega sadja — posladkorjeni (kandirani), vse to po ceni, večji od 45 din za kg.
Čokolada In njeni nadomestki v tablah ali kosih, kakavova masa, tudi blago, popolnoma ali deloma iz ka-kavove mase, čokolade ali njenih nadomestkov, po ceni, večji od 45 din za kg.
Sir, fini: imperial, eidamez, roch-fort, gorgonzola, grana, strachino itd. Trapistovski in emendolski sir se v smislu določb davka na luksus ne smatra t* fini sir.	•
konzerve iz rakov.
Voščeno blago in blago iz cerezina (razen sveč, svečic in voščenih vžigalic).
Milo, izvzemši medicinsko, dražje od 30 din za kg; izdelki iz mila, ste-arina in parafina v zvezi z najfinejšo tvarino.
Umetno dišeče stvari, dišeče tolšče in dišeča rudninska olja; parfumerije
Finska dežela 35.000 jezer in neizmernih gozdov preživlja težke trenutke v borbi za svojo neodvisnost in obstanek. Mogočni sosed steguje roko po njej in vse izgleda, da se bo zgodilo tako kakor se je že neštetokrat v zgodovini: Molče je sklonil slabotni svoj tilnik pod silo močnejšega...
z etrom ali alkoholom; dišeče vode brez etra in alkohola.
Puder, rdeča in bela Iepotila (ru-menila in belila), dišeča; barvila za lase in ostale drugje neimenovane paifumerije in kozmetična sredstva.
Predmeti za umetnt ogenj vseh vrst, rakete, žabice, strelni klobučki in strel ne kapice za otroške pištole, tudina polnjene s pokalnim živim srebrom.
Olja: jasminovo, bergsmotno, iz grenkih mandeljev, rožno, iz šmarnic, vijolic, pomarančnega cveta in temu podobno.
Vezenine na bombaževi tkanini, tudi z aplikacijami, izdelane s svileno prejo.
Preproge, fine, orientalske, Iz volne ali živalske dlake, kakor: perzijske, smirnske in tem pod., izvzemši grobe, ročno vozlane perzijske preproge s štirimi vozli na cm2, kakor tudi smirnske preproge z dvema vozloma, izdelane na roko.
Čipke, volnene.
Svilena preja za nadrobno prodajo (za šivanje, pletenje, vezenje) na lesenih vretencih, papirju, v klobčičih itd., za izdelavo mrež in pozamenta-rij, enonitna ali večnitna: surova, prekuhana, beljena, barvana tiskana.
Goste svilene In polsvllene tkanine, če se ne uporabljajo za izdelavo in popravilo: padal, aeroplanov, aero-statov, zrakoplovov in prahovnic za potrebe narodne obrambe.
(Konec prihodnjič.)
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI
Važni sklepi.
Na dokaj dobro obiskanem članskem sestanku, ki se je vršil v ponedeljek dne 6. novembra t. 1. v posebnih prostorih restavracije g. Ludvika Baca v Murski Soboti so biii sprejeti sledeči važai sklepi, ki jih objavljamo članstvu radi ravnanja.
Uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije.
Predsednik združenja g. Franjo Čeh je navzočim obrazložil namen predmetne uredbe in dalekosežne posledice prestopkov in prekrškov te uredbe. Po zanimivi debati so bile sprejete smernice, ki naj služijo članom odbora za pobijanje draginje pri delu razčiščenja eventuelnih sporov. Te smernice se glasijo:
1.)	Združenje trgovcev ugotavlja, da v srezu mursko-soboškem v trgovini na drobno ni nastopila prodraži-tev blaga radi zunanje-pelitičnih dogodkov. Tudi niso bili ugotovljeni ni-icaki slučaji kopičenja blaga v svrho špekulacije ali veriženja, kot so navedeni v uredbi za pobijanje draginje.
2.)	V kolikor bi se ugotovili prekrški oziroma prestopki proti gornji uredbi, je potrebno, da se za vsak posamezni slučaj glede višine čistega dobička, ki je običaj za tozadevno stroko in kraj, izjavi pristojno Združenje trgovcev in Zbornica za TOI.
3.)	Za obtožbo po gornji uredbi mora biti merodajna cena, za katero je bilo blago prodano, nikakor pa ne cena, označena na blagu bodisi v lo-
kalu, bodisi v izložbah. To pa radi tega, ker je tu udomačeno trgovanje, oziroma takozvano „glihan|e" s strani odjemalcev, zlasn še v nekaterih strokah tako, da to onemogoča trgovino s stalnimi cenami.
4 ) Z ozirom na ugotovitve pod točko 3.) smatra Združenje za potrebno, da oblast prepove mešetarenje oziroma tg it ha nje* s strani odjemalcev. To bo omogočilo stalne cene, točno kalkulirane cene. Prav tako naj se prepove vsako popuščanje teh stalnih cen s strani prodajalcev.
5.) Za majhne prekrške in prestopke po gornji uredbi in za take prekrške in prestopke, za katere ni dokaza, da so bili storjeni namenoma, naj se izreka le opozorilo.
6) Za izračunavanje čistega dobička naj bodo poleg režijskih stroškov merodajni tile vidiki: pokvara blaga v izložbah, kalo, lom, razvrednotenje radi barve vzorca, radi kroja, riziko dubioza i. t. d.
K gornjim smernicam opozarja združenje vse člane, naj si takoj po objavi teh, uredijo prodajo postainih cenah in da že takoj pričnejo odpravljati takozvano Kgllhanje". Po izložbah in po trgovinah naj razobesijo opozorila, da se vrši prodaja izključno po stalno fiksiranih cenah. Člane, ki se bodo ravnali po teh navodilih, bo tudi mogoče uspešno zagovarjati v slučajih, kjer se jih bo po uredbi o pobijanju draginje preganjalo. Ta navodila veljajo za prodajo blaga, ki spada pod udar te uredbe. Prodaja luksuznih predmetov, oziroma predmetov in blaga, ki jih našteva spisek luksuznih predmetov zakona o skupnem davku na poslovni promet, je prosta. Spisek luksuznih predmetov bomo objavljali postopoma pod službenimi objavami Združenja trgovcev v Murski Krajini\
Zgradarina.
Predsednik je navzoče obvestil in opozoril, da morajo hišni lastniki vložiti do konca tega meseca napovedi za zgradarino. Napoved za zgradarino mora vložiti vsak lastnik hiše ne glede, če jo sam rabi ali ne, to se pravi, če sam biva v njej ali oddaja posamezne prostore v zgradbi v najem. V napovedi se morajo navesti podatki o faktično prejetih odškodninah — najemninah — ali najemninsko vrednost prostorov, katere vporablja lastnik hiše sam. Najemninska vrednost se ocenjuje po najemninah siičnih prostorov v drugih zgradbah, kjer se za v najem oddane prostore plačuje najemnina. Če kdo od članov združenja, ki je lastnik hiše, želi, da se mu pri sestavi predmetne napovedi pomaga, naj se med uradnimi urami zglasi v pisarni združenja.
Zasedanje reklamacijskega odbora.
Navzočim ]e bilo sporočeno, da bo od 21. novembra t. 1. zasedal rekla-macijski odbor, člani, ki so proti odmeram pridobnine ali zgradarine vložili pritožbe, naj se v tej zadevi zgla-sijo pri članu reklamacijskega odbora g. Franju Čehu predsedniku Združenja trgovcev v Murski Soboti, da ga informirajo o vsebini pritožbe itd. Najenostavneje je, da mu izročijo prepis pritožbe.
Obdaritev revnih otrok — šolarjev obmejnih šol.
O predmetnem vprašanju se je prav živahno razpravljalo. Predsednik je pojasnil, da je Zveza trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani na predlog združenja trgovcev v Mariboru sklenila, da izvede širokopotecno
akcijo za podpiranje revnih otrok šolarjev obmejnih šol. Vsako Združenje trgovcev v dravski banovini, izvede v svojem delokrogu nabiranje raznih daril bodisi v denarju ali blagu. Ta darila bodo poslana obmejnim združenjem, da Izvršijo po gotovem načrtu obdaritev revnih otrok, ki so gojenci izrečno najbolj eksponlranlh obmejnih šol. Torej celokupno trgovstvo dravske banovine pristopa k akciji obdaritve revnih otrok teh obmejnih šol. Doslej so take obdaritve opravljala razna humana in druga dobrodelna društva. Ta društva so nabirala darove po večini pri trgovcih, ki se jih nikoli ni omenjalo. Zato hočejo trgovci sedaj to akcija sami izpeljati. Sklenilo se je, da pošlje vsak trgovec oziroma član združenja, primerno darilo v pisarno združenja, kjer prevzame poseben socijalni odsek te darove. Kdor nima prikladnih darov za te revne šolarčke naj pošlje primeren denarni prispevek. Z nabranim denarjem se bodo nakupila praktična blaga, kakor obleke, perilo in obuvala. Zdru ženje, oziroma ta socijalni odsek, si izbere nekatere obmejne šole, ki pridejo letos za obdaritev na vrsto. Na-glašamo, da pridejo za obdaritev v poštev samo otroci obmejnih šol. Ta akcija ima poleg socijalnega haska predvsem nacijonalno vzgojni pomen, katerega je treba posebej podpreti pri tistih, ki živijo v krajih ob meji, kjer je upliv potujčevanja najmočnejši. O tem bodo člani dobili še posebno o-krožnico, kjer se jih bo vabilo, da pričnejo čimprej-s prispevanjem darov v gornjem smislu. Povdarilo se je na tem sestanku, da naj nihče od članov združenja ne izostane od te dobrodelne akcije. Odbor socialnega odseka je sestavljen takole: Brumen Joško Murska Sobota, Kflhar Franc Murska Sobota, Kardoš Evgen Murska Sobota in Hahn Izidor Murska Sobota.
Obratovanje v trgovinah v zimskem iasu
Združenje je dobivalo v poslednjem Sašu predloge iz vrst Članstva iz Murske Sobote, naj bi se za trgovine v Murski Soboti delovni čas reduciral. Ta predlog je bil podprt z vidikov štedenja na kurjavi in razsvetljavi, kakor tudi zaradi nerentabilnega dela v trgovinah po 6. uri zvečer. Sprejet je bil soglasen sklep, da se trgovine v Murski Soboti od 1. novembra de 28. februarja zvečer zaprejo ob 6. uri. Objavljamo ta sklep s pristankom, da stopi omenjen zimski delovni čas takoj v veljavo in sicer z dnevom objave v »Murski Krajini. Ta sprememba delovnega časa je obvezna samo za trgovine v Murski Soboti. Trgovinam
KINO
Mala admiralka
Mala Kristl si je z drugimi izletniki ogledovala bojno ladjo „Orao*. Med tem, ko so drugi zapustili brod pa je dekle zaspalo v oficirski obednici bal na Juričevem mestu. Najdejo jo le le ko je ladja že na visokem morju. Ka-petan poveri preiskavo Juriču, ki naj dožene kako je Kristl prišla na ladjo a obenem odredi, da morajo vsi častniki skrbeti za otroka. Med tem je prispelo radio poročilo, da je Kristl vnukinja ameriškega konzula v Dubrovniku. Jurič dobi dopust, da odpelje dekle na dom. A tam ga ne sprejmejo in ga vrSejo na cesto. Pri tej priliki speena lepo Marjr, s katero
na deželi pa priporočamo, da se po potrebi temu redu pridružijo.
Poučni tečaji.
Na sestanku se je tudi poročalo o izvršenih predpripravah za organizacijo raznih poučnih tečajev. Te priprave so bile sprejete z zadovolstvota na znanje in ker so odličnega vzgoj nega pomena za trgovstvo kakor tudi trgovski naraščaj je sklenil sestanek, da se naj ti tečaji ?ržšjo pod okriljem združbe trgovcev, ki da za pouievanje šolske prjstore in vsa druga sredstva na razoorago.
K današnji številki smo priložili vsem, ki so zaostali z naročnino položnice.
Uprava Murske Krajine prosi, da naj vsak izpolni svojo dolžnost in nakaže naročnino.
—	Gy8rk6š Ana, posestnica iz Go~ milice je v hlevu privezovala telico, ki jo je sunila in ji zlomila desno roko.
—	Vlahek Ivan, delavec pri gradnji mostu v Petanjcih je padel z rušta in si poškodoval prsni koš.
—	Županek Franca, pos. sina iz G. Petrovec je na meji v Martinju ob-strelil nek graničar. Prestreljeno ima desno nogo.
—	Filipič Jožef, delavec iz Petanjec si je med delom z nožem močno vre-zal v roko.
—	Tratnjek Franc, pos. sin iz Ba-kovec je padel in si izpahnil levo nogo.
—• Cener Aleksander, 2 letni cigan iz Borejec se je igral z žago in se ranil na levi rami. '
—	Šlager Ana, viničarka iz Turjan-skega vrha je med delom padla in si zlomila levo nogo.
Vsi ponesrečenci se zdravijo v soboški bolnišnici.
Dvorezni nož
Tako pravimo ljudem, ki se pote-gavajo za dvojno prijateljstvo ne da bi prijateljem odkrito povedali svoj namen. To se lahko dogaja v politiki, ker je neznačajna, nikdar pa ne bi se smelo dogajati v primerih, kjer se obravnavajo resne stvari, ki imajo svojo povezanost tudi v gospodarski in socijalni dobrini ter dobrem so-, sedstvu.
Do bližnjega bodi značajen in odkrit, ker boš le tedaj vreden spoštovanja.
Proda se
dnevno mleko. Več se poizve v trgovini Brata Brumen v Murski Soboti.
se dogovorita izlet po Sredozemskem morju. Jurič nima pojma, da je Mary konzulova hči. Kristl potuje z njima. Ko Jurič zve kdo je Mary, misli, da je Kristl njena hči, med tem ko je Mary uverjena, da Kristl nezakonski otrok Juriča. Silni humoristični za-pletljaji in smešne situacije. Končno pa le konzul razjasni, da je Kristl hči njegove pokojne hčerke.
Pot do sreia
V razkošnem stanovanju založnika Thomasa Brachta gostje gospodarja. Zaman. Njegova žena telefonično informira na Dunaj kje je mož. Odgovor: Odpotoval jc že pred dnevi. Slednjič se vrne iz Mflnchena. Zena najde pri njem kabaretskl program z
DOMAČE VESTI | SOBOTA
—	Obisk. Predsednik apela-cijskega sodišča v Ljubljani g. Dr. Vladimir Golia je prispel začetkom tega tedna v Mursko Soboto, kjer se bo zadržal radi uradnih opravkov nekaj dni.
—	Kino-operaterski izpit sta v Ljubljani z uspehom položila gg. Hajnal Janez in Kukanja Vladimir oba elektromonterja pri tukajšnjem občinskem elektrotehničnem podjetju. Čestitamo!
—	Če ste si nabavili radioapa-rat pri nas, Vam stavimo prav radi na razpolago naš specialni aparat za iskanje motilcev in naše šolano osob-je. — Obrnite se na nasj — RADIO NEMEC, Murska Sobota.
—	Podpora gasilski četi. V fond za zidavo gasilskega doma čete Murska Sobota so darovali: g. Podneb-šek Janko, javni notar 100 din, tvrdka .Bata* 100 din, Kmečka posojilnica r. z. z n. z. 100 din in Mataj Franc, uradnik 20 din, zakar se uprava čete prisrčno zahvaljuje.
NAZNANJAM
cenjenemu občinstvu, da sem odprl
trgovino z mešanim blagom
J. REHN, M. Sobota
RADGONSKA CESTA (bivSa trgovina A. FOrst in Sin).
Na zalogi bom imel stalno vse vrste Špecerijsko, kolonijalno, stekleno in galanterijsko blago.
Javljam cenj. odjemalcem, da bom pazljivo in solidno postregel vsakega ter zadovoljil v vsakem pogledu.
šport
ISSK MARIBOR : SK MURA
Po odredbi Ljubljanskega nogometnega podsaveza se odigra finalna pokalna tekma za mariborsko okrožje med domačo Muro in ISSK Mariborom v nedeljo, dne 12. novembra 1939 popoldne ob J/a 3 uri.
Ta tekma bo zadnja v letošnji sezoni. Priporočamo občinstvu, da to zanimivo in napeto tekmo polnošte-vilno poseti.
Mura je letos absolvirala 21 tekem. Zmagala je 13-krat, izgubila 7-krat in neodločeno igrala 1-krat. Razlika golov 75: 36 v korist Mure.
imenom pikantne mlade Danielbi. To ji je dovolj, da se njena čustva do moža ohladijo in da se vrne domov k očetu. V vlaku spozna mladega in-žinjera Holberga, ki se vrača iz Mek-sike. Medsebojno spoznanje rodi ljubezen. Mlada igralka Marijana pregovori gospo Hanno, da odpotuje s Holbergom v planinski hotel, kjer preživita nekaj srečnih dni. A Hanna se kmalu iztrezni... Nenadoma odpotuje k svojemu možu, ki jo radostno sprejme. A zakonske krize še ni konca. Nekoč jih sreča igralka Marija, ki misli, da ]e Bracht inžinjer Holbert. Hannina pustolovščina v planinskem hotelu pride na dan, kljub temu pa najdeta oba zakonca pot do končne sreče.
6R9DSHI KINO MURSKA SOBOTA
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 9. XI. ob 20 30 uri v soboto, dne 11. XI. ob 17 30 uri ob 20 30 uri
Veseloigra
„mala admiralka"
Woli'Albach Retti Traudl Stark
R. Romanovski
Sodeluje naša kraljevska mornarica! Film je v celoti posnet v biseru našega divnega Primorja — Dubrovniku 1 Film poln divnih posnetkov našega Jadrana! Evropska Shirley Temple kot „maia pored-nica" in nepridiprav; pozneje pa, kot angel miru 1
V nedeljo, dne 12. XI. 1939
ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
»MALA ADMIRALKA"
Znižane cene: 2'—, 3—, 5 — din
Dodatek: NajnovejSi „Metrojournal" in predigra.
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 12. XI. ob 15 30 uri ob 17.30 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 13. XI. ob 20 30 url Velelilm
„P0 OVINKIH DO SREČE"
Ewald Balser	Lil Dagover
Viktor Staal
Pretresljive zgodbe iz življenja lepe, mlade žene, ki izven zakona išče pravo ljubezen! Kriza današnjega »meščanskega* zakona!
Dodatek: NajnovejSi,,Foxov"tednik In predigra.
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
Požari
Bakovci. Pred nekaj dnevi je začel goreti kup slame na dvorišču posestnice Ane Perkič v Bakovcih, ki se je nahajal v neposredni bližini gospodarskega poslopja. Domači gasilci so takoj nastopili. V prav kratkem razdobju so na požarišče dospeli tudi gasilci iz Kroga. Vreme je bilo suho in vetrovno, zato je obstajala nevarnost za razširjenje ognja na sosednja poslopja, ki so vsa lesena in s slamo krita. Toda gasilci so to zabranili ker so poslopja toliko časa polivali dokler niso ogenj v kupu slamo pogasili. Nastop gasilcev je bil pravilen zlasti v tem pogledu ker niso ogenj z močnim curkom vode napadli ampak so ga le lagano močili in s tem zabranili vdigovanje ogorevkov, ki bi jih veter lahko odnesel po vasi in tako povzročil leteči požar,ki je najbolj nevaren.
Vadarci. Dne 30. oktobra t. 1. ob 17. uri je zbruhnil požar na stanovanjskem poslopju g. Bertalanič Josipa v Vadarcih in sicer na podstrešju v bližini dimnika kar da slutiti, da so ogenj zanetile iskre, ki so prihajale iz razpokanega dimnika. Ogenj se je hitro razširil na gospodarsko poslopje, ki je bilo prizidano k stanovanjskemu poslopju, napolnjeno s krmo in krito s slamo. Objel in uničil je tudi shrambo za orodje in svinjske hleve v katerih so zgorele 2 svinje in 10 kur. Na pozo-rišče dospelim domačim in okoliškim gasilcem se je posrečilo zabraniti širjenje požara na sosednja poslopja, ki se nahajajo prav blizu. Rešili so tudi živino, pri čemur se je ena telica tako opekla, da so jo morali zaklati.
Požar je uničil g. Bertalaniču gospodarska poslopja, vse poljske pridelke in streho stanovanjske biie. Skoda je zelo velika in je tembolj občutna, ker so bila poslopja prav nizko zavarovana. Resno opominjamo vse posestnike, naj ne skladajo v bližini dimnikov na podstrešjih snovi, ki so lahko umetljive in naj v lastnem interesu skrbno pazijo, da ne bodo dimniki raz-pokani, temveč vedno dobro aarajhanL
Naredba
bana dravske banovine proti neupravičenemu prehajanju državne meje.
Da se prepreči neupravičeno prehajanje čez drž. mejo izdajem radi očuvanja javnega miru in reda iz občih javnih koristi na podlagi člena 67. v zvezi s čl. 65 in 66 zakona o notranji upravi naslednjo
naredbo:
§ i.
Po členu 69. točka 2., zakona o notranji upravi v zvezi s § 12. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o notranji upravi se kaznuje z denarno globo od 10 do 1000 din, v primeru neplačila v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni, kolikor ne spada dejanje pod odredbe drugih kazenskih predpisov:
1.) Kdor poskuša iti čez državno mejo tajno, ali na mestih, ki niso odrejena za prehajanje.
2.)	Kdor prekorači državno mejo, ali potuje po državi s tujim potnim listom ali dokumentom.
3.)	Kdor da svoj potni list ali listino za prekoračenje meje v uporabo drugi osebi.
4 ) Kdor na kakršenkoli način pomaga osebi, da tajno pobegne iz kraljevine ali ji pri izhodu iz kraljevine ali pri tajnem vhodu v kraljevino pomaga, da prekorači državno mejo tajno, ali na mestih, ki niso določene za prehod, ali kdor da takim osebam stanovanje ali skrivališče.
§ 2.
Ta naredba stopi v smislu čl. 71 zakona o notranji upravi v veljavo z dnem, ko bo objavljena v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine.
Ljubljana, dne 26. oktobra 1939. KRALJEVSKA BANSKA UPRAVA DRAVSKE BANOVINE.
Ban: Dr. NATLAČEN, s. r.
ogromna izbira RAD IO APARATOV
MINERVA
ORION
MENDE
K0RTING
BRAUN
SACHSENWERK
N
Z dvoletnim jamstvom strokovne radiodelavnice
EIHEG JANEZ
MURSKA SOBOTA.
Kompl. baterijski superji že od 2.800 — Dinarjev.
Ceni. naročnike
našega lista, ki še niso poravnali naročnine, ponovno prosimo, da naj to stoirte čimprej, da s tem omogočijo redno izhajanje lista. Naročnina se plača v knjigarni Hahn Izidorja v M. Soboti.
Ne pošiljajte v inozemstvo živil
Beograd, AA. Obveščajo se vsi, k) naslavljajo svoje pošiljke v inozemstvo, da je odbor za izvoz pri Narodni banki v soglasju s finančnim ministrom izdal odlok, da se prepove pošiljanje poštnih pošiljk, ki vsebujejo življenjske potrebščine in vse dru-ge proizvode, ki so bodisi delno ali pa v celoti tujega porekla. Izrečno je prepovedano pošiljati v poštnih zavitkih, kakor tudi v zavitkih pod označko »vzorec brez vrednosti" v inozemstvo pošiljke, ki vsebujejo kavo, čaj, kaka o, poper in ostale začimbe, dalje čokolado, riž, milo, volnene in bombažne stvari, tkanine, platuo, svilene tkanine, usnjene izdelke itd. Carinarnicam je bil izdan nalog, da vrnejo vse pošiljke, kl^so bile poslane v tu-jino in ki vsebujejo takšne stvari. Zato se opozarjajo osi zainteresirani, da ne oddajajo na poštah pošiljk s takšno vsebino, da ne bi imeli nepotrebnih stroškov in da ne bi zgubljali časa, ker bodo vse takšne pošiljke pošiljateljem vrnjene.
Najnovejši RADIO APARATI
Ha zalogi vse na]
•l
model 1940 dospeli!
bolliE znamke babor:
HORNYPHON, KORTING, RADIONE, BRAUN i. t. d.
Aparate predvajamo v trgovini, aH na domu brez vsake obveznosti za nakup.
Ugodni plačilni pogoji, nizke cene!
ŠTIVAN ERNEST, ™oo!™£ m. SOBOTA.
Cene vseh vrst koles in šivalnih strojev globoko znižane!
Poziv
k vložitvi davčnih napovedi za odmero zgradarine za davčno leto 1940.
Za vsako poslopje, ki je po predpisih Zakona o neposrednih davkih zavezano zgradarlnt. se mora v zmislu rasplsa Min. fin. Od. Por. od9/X. 1939. šl. 66.402/III, vložiti davčna napoved
v času od 1. do 30. novembra 1939.
Napoved se mora vložiti posebej za vsak objekt, ki je v katastru vpisan zasebno, Četudi bi imel dve hišni številki. Za več objektov se more vložiti samo ena napoved le v slučaju, če nosijo vsi ti objekti samo eno hišno številko ter so vpisani v en sam katastrski list.
Napoved se mora vložiti tudi za ona poslopja, ki uživajo začasno davčno olajšavo.
Davčno napoved izpolnjuje in vlaga:
/) resnični posestnik, če je poslopje v posesti več oseb, vložijo napoved vse skupaj;
2)	za zadrugo starejšina;
3)	za pravne osebe njihov predsta vitelj ali zastopnik, za mladoletne njihovi roditelji ali varuhi, in
4)	za mase njihovi zastopniki.
Napoved more vložiti tudi poob-
lalčenec, ki pa mora v tem slučaju napovedi priložiti pooblastilo.
Napoved se mora izpolniti v vseh stolpcih po vrstnem redu v obrazcu.
Vsakega najemnika je treba vpisati pod posebno zaporedno številko.
Letni kosmati dohodek (najemnina) se mora vpisati v višini, ki je pogo jena v času tega poziva.
Pod letnim kosmatim dohodkom (najemnino) se razume vsaka odškodnina najemnika hišnemu lastniku za uporabljanje poslopja.
Kot odškodnina za uporabo poslopja se smatrajo:
/) najemnina v gotovini-,
2)	vrednost dajatev, ugodnosti in obvez, ki jih najemnik daje, vrši ali dolgufe lastniku poslopja kot odškodnino za uporabo-,
3)	dajatve v naravi (hrana, vzdrževanje in pod);
4)	vsote, ki jih je najemnik potro šli ali plačal vnaprej za prepravtla ali popravila poslopja (stanovanja), če zato plača sorazmerno nižjo najemnino;
5)	namesto posestnika plačani davki, zavarovalne premije, amortizacije dvigala In pod.
Vrednosti obvez iz točke 2) in 3) se morajo spremeniti v denarno vrednost in v napoved vpisati višino le te.
Lastniki, ki poslopje ali njegov del uporabljajo sami, oziroma ga prepuščajo v uporabo drugim brezplačno, morajo kot kosmato najemnino napovedati oni znesek, ki bi ga mogli dobiti za to poslopje, če bi je dali v najem.
Na enak način se mora napovedati kosmata najemnina za ona poslopja oziroma njihove dele, ki v času objave poziva niso dane v najem, temveč so ostale neuporabljene.
Pri poslopjih, ki so dana v najem (zakup) skupaj z vrtom ali zemljiščem iznad 500 kv. m., se mora posebej napovedati najemnina, ki se plača za poslopje ter posebej ona za vrt ali zemljišče. Baš tako naj se posebej napove najemnina za pohištvo, ojrodje, pravice, vezane s poslopjem itd. Če odškodnina za vrt in zemljišče iznad 500 kv. m., za pohištvo, orodje itd., ni posebej pogojena, je treba v stolpec za opombo napisati, v kakšnem sorazmerju je najemnina za poslopje napram oni za vrt, zemljišče, pohištvo itd ter kolikšna je površina vrta in zemljišča.
Pripominja se, da se smatrajo hodniki, prehodi in vhodi v hiše ter njihovi posamezni oddelki kot postranski prostori in da se mora vsako posebno dajanje v najem prostorov v hodnikih, vhodih in prehodih prav tako napovedati.
Pri poslopjih, ki se dajejo v najem (zakup) samo za čas sezone, se mora napovedati kot letna kosmata najemnina vsota one najemnine, ki je plačana za čas sezone.
V opombi davčne napovedi je treba vpisati' če in kje ima davčni zavezanec še kako poslopje.
Stolpce, ki se vanje vpisuje število oddelkov kakor tudi one, ki je vanje vnešena letna najemnina, je treba na koncu posamično sešteti.
Izpolnjeno napoved podpisujejo najemniki (stanovalci, zakupniki) v odrejenem stolpcu po vrsti, kakor so vpisani v najem dani prostori.
Najemnik ne sme napovedi podpisati predno ni vanjo vpisan znesek najemnine, ki jo plača za poslopje (stanovanje aH prostor).
Kdor davčne napovedi ne vloži v roku, odrejenem s tem pozivom, plača kot kazen 3%> a kdor je ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnem roku osmih dni, 10% od odmerjenega o-snovnega davka.
Davčnega zavezanca, ki bi v namenu izogniti se plačanju davka, vpisal v davčno napoved neresnične izjave, napovedal manjšo najemnino (zakupnino) oziroma zatajil davčni objekt, zadenejo kazenske posledice člena 142 Zakona o neposrednih davkih zaradi zatajbe.
Če naje®nik'(zalfupnik, stanovalec) podpiše in potrdi neresnične izjave, je kazejiv po čl. 138 Zakona o neposrednih davkih z Dm 50-500.
Če je davčni zavezanec nepismen ali ne zna napovedi izpolniti, jo lahko da na zapisnik pri pristojni občini ali davčni upravi.
Vloživcu napoved! mora davčna uprava na zahtevo dati potrdilo o prejemu.
Delovodja GREGORIČ, 1. r.
Predsednik občine: HARTNER, 1. r.
Naznanjam
c. občinstvu, da imam §
AUTOTAKSO f
Vozim vsaki čas in v | vsako smer po najnižjih 1 M cenah. — Priporoča se §
FLISAR KAROL 1
lastnik autotaksija MURSKA SOBOTA - HOTEL SLON 1 Telefon št. 40.	=
DvAl4a CA v Murski Soboti na ■ TvOiS «6 prometnem kraju hlSa z trgovino in 4 stanovanji ter pri-tiklinami. — Obenem se prodata dve parceli pri Sokolskem domu. Naslov se poizve v 2 knjigarni HAHN v M. Soboti.
Proda se travnik
v PUCONCIH. Vprašati je v Puconcih hišna številka 100.
Izda se veliki
trgovski lokal ll^J^i
prometnem kraju MURSKE SOBOTE.
Izda se stanovanje
z eno sobo, kuhinjo in shrambo.	2
Naslov se poizve v knjigarni Hahn.
2 Šivilji za perilo
spretni, prvovrstni in samostojni delavki za moške srajce se proti dobremu plačilu in s stalno namestitvijo takoj sprejmete. Poizvedbe in navedba sposobnosti ter starosti na: j. DOTSCH, Pančevo.	M
iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
KOMPAS • HEDIATOR
RAPiOAPARAT
100% automatizirana serija MADE in HOLLAND 1940.
NISKE CENE!
Mali meseini obroki I
Dobi se pri znani trgovini
RITUPER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokolesi, šivalnimi in pisalnimi stroji ter motornimi vozili
MURSKA SOBOTA.
IIIUIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHUlIllUlUlUllillinUHl«