ObÄil Leto iffijBfcnn in mim 2%5, naklada 15.000 izvodotaysna 1 SIT TtilWKsela infra izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. Trg svobode 9 8290 Sevnica PORy^NAVA I PE KRŠKO I CestakrSkihirtev 135c I (JOB CENTER) | ŽELITE PRIMERNO I DENARNO ODŠKODNINO? I POKUČfTE BRLŽPL^tNQ ŽTEVILKOl 0801314 I posAyc /Sgencija za zopos/ovanje ~}zobraževalno središče Center za iehnično varnost ¦ vamosf prf d*^u • vartfvo pnd polamm www.posavc.si 050/621-307 (fO SI- - InitenlrinQ I Brežice: Borst 12b, I 8263 Cerklje ob Krki I Krško: MDB 2a, I 8273 Leskovec pri Krškem I Tel.: 07/490 22 60 I Fax.: 07/490 22 63 I maihsl- inzeniring@siol.net I Izgradnfo Us na tpodn)! Savi Mod energije eglasi IFR 350 pooblasce*fL§ßTvrs?7 fclff ' ¦ ^^^\* I? Popravilo maWnih žag, škropilnic, rotacijskih košilnic, motornih kojBJ vseh proizvajalcev mmm Jhjgdomestnl Sgjj, potrošni material tP* AKCIJA - MOTORNE KDSE (od 4. aprila do 21. mala) SIDROd.o.o., POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER, Hočevarjev trg 5, 8270 Krško Tel.: 07 49 21 359, 49 05 535, Delovni čas: pon-pet 8.00 -16.00, sobota: 8.00 -12.00 AKC I J A STIHL multi sistem MM 55 - NOVI vsestranski pomočnik za urejanje in čiščenje okolja Novi večnamenski STIHL multi sistem MM 55 v eni napravi združuje sedem pripomočkov za opravila na vrtu in v okolici hiše. Srce STHIL multi sistema predstavlja multi motor, na katerega lahko z rokami na preprost in hiter način priključite vsako multi orodje. Z njim boste tako lahko odstranjevali mah, prezračili travno ružo, obrezovali robnike, rahljali zemljo ter pometali in krtačili večje površine. Zaradi ergonomične oblike je okreten, lahko vodljiv in udoben za prenašanje in hrambo. S^mi izberite idealno bivaliŠQLL- 1 STANOVANJSKI KREDIT VAM PRISKRBIMO Ml Bančni, pravni in prostorski nasvet na enem mestu Združeni stanovanjski strokovnjaki vam obljubljamo brezplačne odgovore na vaša vprašanja najkasneje v petih delovnih dneh! Vprašajte nas: 080 15 13, nasvet@skb.si Svetufemo v sodelwänju z: «BtLZL& wwwskb.» ^^ SKBBAIKAD.D. LJÜDSKA ÜNIVERZA KRŠKO učimo se za žiuljenje Storite nekaj zase! Izobražujte se, izpopolnjujte, nadgrajujte svoje znanje! Iz naše izobraževatne ponudbe tokrat ponujamo: TEČAJE: • za voznika viličarja • za upravljalca težke gradbene mehanizacije • strojepisje na računalniku • šivanja in krojenja • računalništva (začetni, nadaljevalni) • tuji jeziki Ljudska univerza Krško Dalmatinova 8, Krško 07 488 11 70 info@lukrsko.si www, lukrsko.si/portal 2 marec2005 OblÖfftiK tretja m^^l a ';'(¦ IWjjjlfl fLäB W^j Na naslovnici: Milan Kšela Foto: Robert Sajovec Posavski obzornik izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Direktor zavoda Silvester Mavsar Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782 Faks: 07 49 05 781 www.posavje.info obzornik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Urednik informativne priloge Občine Krško Matej Drobnič Urednica tematske priioge Živeti v Posavju Mojca Lovšin Dostal Novinarja * Bojana Mavsar Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trienja Katarina Požun v tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 kot mesečnik za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica pravilo- ma 30. v mesecu. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 10., za oddajo nenaročenih prispevkov pa 15. v me- secu. Za točnost podatkov v naroče- nih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi uredniki. Tisk Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada 15.000 izvodov Poswsko ai obctasko _ Marec se je začel s prvim krogom nadomestnih volitev za žu- pana Občine Brežice, v katerem je kandidatu SDS in pred tern že nekaj časa pooblaščenem svetniku za vodenje obči- ne zmanjkalo le nekaj, da bi zmagal že takrat. A ni čakal dol- go, saj so mu volivci, vsaj tisti, ki so se sicer bolj v skromnem številu vabilu na volitve odzvali, dali kar lepo število glasov. A po zmagi pride tudi soočenje s težavami občanov in sooče- nje z opozicijo v občinskem svetu. Čas za soočenja mnenj in stališč je nastopil že takoj, tema pa sodelovanje občine Brežice pri postopku umeščanja odla- gališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. O tej so odločali in odločili tudi v sosednji občini Krško. Bre- žičani, kot kaže po prvih odzivih, so mnenja, da bi o tern mo- rali odločati Posavci skupaj, ne pa Krško posebej in Brežice posebej. A pogoji in pravila razpisa Agencije za radioaktiv- ne odpadke so pač takšna, da določajo, da se na razpis tah- ko prijavi lokalna skupnost, občina. Kaj so imeli povedati ta- ko krški kot brežiški svetniki in svetnice ter župani, več v to- kratni številki. V Sevnici se zavedajo slabe gospodarske situacije, ki naj bi bila v veliki meri posledica liberalizacije trga in neugodne- ga položaja delovno intenzivnih panog v mnogih državah. Na srečanju gospodarstvenikov so le-ti imeli priložnost lokalni skupnosti izraziti svoje težave in strahove pa tudi pričakova- nja. Kdo lahko pomaga in kako, na gospodarskih straneh. Marec je tudi mesec civilne zaščite, ko že tradicionalno po- delijo priznanja in nagrade najbolj zaslužnim, ki so priskočili ljudem na pomoč. Letos je zlati znak dobila Poklicna gasilska enota Krško, o ostalih nagrajencih pa že čez nekaj strani. Ob velikonočnih praznikih smo se v tokratnem intervjuju po- govarjali z naddekanom Savskega dekanata, ki povezuje de- kaniji Videm in Laško oziroma župnije od Trbovelj do Dobo- ve, brežiškim župnikom Milanom Kšelo. Še pred velikonočnimi prazniki, ki so med drugim v Posavju postregli tudi s številnimi razstavami velikonočnih pirhov in prtov ter bogoslužji, so se zvrstili tako imenovani ženski in mučeniški prazniki. Slednji je v Sevnici okronan s tradicio- nalno salamiado, ki pa ji že nekaj let sledijo salamiade v Ko- stanjevici na Krki in v Šentjanžu, kjer ji dodajo tudi potica- riado. Najmlajši pa se kot vsako leto potrudijo ob materin- skem dnevu. Uredništvo IZ VSEBINE 4 Tridesot dni 8 IntBPVJU: Milan Kšela 12 Krško: Odpadke že imamo,... Brežice: Prav je, da sodelujemo.... U Posavska vojna za odpadka 16 Kultura: Publikacija a šolstvu in mestu Krakn 18 S plesom in pesmijo v pomlad 24 Sport in rekreacija 26 Bružabna krnnika 27 Nagradna križanka 30 InformacijB Občine Krska po$nvU>f)info iwBttcuw untt noun nwvji w Obzornik marec 2005 3 trideset dni V Brežicah izvolili župana V brežiški občini so v nedeljo, 20. marca 2005, v drugem krogu nadomestnih volitev za župana Občine Brežice za obdobje do na- slednjih lokalnih volitev izvolili Ivana Molana. V prvem krogu, ki je bil 6. marca, nihče od devetih kandidatov in kan- didatk namreč ni dobil več kot polovice glasov. Od nekaj več kot 8000 volivcev oziroma nekaj manj kot 40 % volivcev, kolikor se jih je udele- žilo volitev, je nekaj več kot 43 % glasovalo za Ivana Molana, za Mile- no Jesenko pa nekaj več kot 13 %. Nekaj manj kot 13 % glasov je prejel kandidat LDS in Aktiv- ne Slovenije, ki je do- bil le 16 glasov manj kot Jesenkova, 11,5 % glasov je prejel kandi- dat SNS Stanko Rada- novič, neodvisni kan- didat Milko Veršec 9,7 %, kandidat De- SuSa Rok Kržan ne- kaj več kot 5 % glasov, Lado Križman, kandi- dat SLS, dobre 3 % in neodvisna kandidatka Branka Hudina Sladič odstotek glasov. Največ glasov je Molan dobil na votiščih v GD Loče, GD Mostec, GD Sela, GD Cerklje ob Krki, GD Kape- le in bivše OŠ Sromlje, drugouvrščena Milena Jesenko pa na voliščih na Gubčevi v Brežicah, KS Krška vas in v prostorih brežiškega vrtca. Najviš- ja udeležba, kar 82 %, je bila na volišču GD Mali Obrež, najnižja pa v GD Obrežje, nekaj več kot 25 %. V drugem krogu nadomestnih županskih volitev, v katerem sta se pome- rila kandidatka ZLSD Milena Jesenko in kandidat SDS Ivan Molan, je bila udeležba na voliščih 20. marca še nižja, saj je od skupno 20.184 volivk in volivcev, na volišča prišlo le 6.152., kar pomeni, da je bila volilna ude- ležba 30,48 %. Tudi tokrat je bila volilna udeležba daleč najvišja na Ma- lern Obrežu (83,49 %), najnižja pa v Gasilskem domu Obrežje (14,90 %). Ob dobrem delu občinske volilne komisije in volilnih odborov je bil re- zultat, sicer neuradni, znan že kmalu po 20. uri. Po preštetju glasov na vseh 48 voliščih in glasov iz predčasnega glasovanja je kandidatka ZLSD Milena Jesenko prejela 1.656 glasov (27,11 %), zmagal pa je kandidat SDS Ivan Molan, za katerega je glasovalo 4.453 volivcev (72,89 %). S.M. Vsi trije obcinski sveti konec meseca Zadnje tri dni v marcu so župani oziroma dva župana in pooblaščeni svetnik vseh treh posavskih občin sklicali seje občinskih svetov. Prvi je sejo sklical krški župan, in sicer četrto izredno sejo na temo poročila o izvajanju programa zapiranja Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o. Za naslednji dan je sevniški župan sklical 19. redno sejo občin- skega sveta, na kate- ri naj bi med drugim govorili in odločali o predlogu odloka o za- ključnem računu pro- računa Občine Sev- nica za leto 2004 po skrajšanem postopku, o predlogu odloka o rebalansu proračuna Občine Sevnica za le- to 2005, prav tako po skrajšanem postopku, razpravljali o poroči- lu o delu Nadzomega dobora v lanskem letu, o predlogu razpisa za dodelitev sredstev za sub- vencioniranje realne obrestne mere iz občinskega proračuna za pospe- ševanje razvoja kmetijstva v občini za letošnje leto, o poslovnem poro- čilu JP Plinovod Sevnica za leto 2004 ter načrt za leto 2005, o letnem programu poslovanja JP Komunala Sevnica ter tudi o prostorski proble- matiki Knjižnice Sevnica. Za 31. marec pa je pooblaščeni svetnik Občine Brežice sklical 16. redno sejo, katere dnevni red je med drugim obsegal predlog sklepa o prija- vi Občine Brežice k sodelovanju v postopku umeščanja odlagališča niz- ko in srednje radioaktivnih odpadkov in poročilo Občinske volilne komi- sije o izidu nadomestnih volitev župana. L.P. V Breiicah je na dnevnem redu tudi predlog o prijavi Občine Brežice k sodelovanju v po- stopku umeščanja odlagališča nizko in sred- nje radioaktivnih odpadkov rut fvuxttio OdprtavrataSŠSevnica V Srednji šoli Sevnica so 4. marca pri- pravili dan odprtih vrat. Kot je pove- dala ravnateljica Alenka Žuraj Balog, so šolska vrata odprli predvsem lokal- ni skupnosti in ji na ta način prikaza- li utrip v njihovi soli. Dijaki in dijaki- nje so na stojnicah in v praktičnih učil- nicah predstavili poklice, za katere se izobražujejo, to so frizer, mizar in turistični tehnik. V okviru sole de- luje tudi dijaški dom, v katerem stanuje 42 dija- kov. V teh pros- torih so pripravi- li ustvarjalne de- lavnice, pri kate- rih so sodelovale tudi udeleženke Univerze za tret- je življenjsko ob- dobje, ki prav ta- ko deluje v okvi- ru sevniške sred- nje sole. V šolskem frizerskem satonu so dijaki in dijakinje obis- kovalcem zastonj uredili pričesko. Občni zbor Društva Kmetic Krško Članice Društva kmetic Krško so se da- nes dopoldan v prostorih Občine Krško zbrale na občnem zboru, na katerem jim je društvo v sodelovanju s Kme- tijsko svetovalno službo Krško v uvod- nem delu pripravilo predavanje na te- mo zdrave prehrane. V okviru občne- ga zbora so članice sprejele poroči- lo o delu društva v preteklem letu in si zadale smernice za delo v letoš- njem letu. 0 turizmu in hortikulturi Občinska turistična zveza Brežice (le- tos pranuje 40 let obstoja) in Turistič- no društvo Pišece sta sredi marca v Ar- tičah in v Pišecah pripravila posvet, na katerega sta vabila z besedami: "Že- limo ohraniti neokrnjeno naravo, že- limo, da je naš dom topel, prijeten, ' kot tudi naša dvorišča". O mokriš- čih in turizmu ter o Jovsih kot o odpr- tih vratih v naravo je govorila tajnica brežiške turistične zveze Milena Vra- netič, o hortikulturni ureditvi okolice domačije Jože Lovrenjak, o vrtu kot sestavnem delu kulturne krajine pa Vesna Zakonjšek iz Kozjanskega par- ka Podsreda. Najboljši cviček ja Kuharjav Društvo vinogradnikov Podbočje je 12. marca podelilo priznanja najbolj- šim pridelovalcem vin, ki so svojo le- tino dali na društveno ocenjevanje. Dve komisiji sta ocenili rekordno števi- lo kar 146 vzorcev, od tega je bilo 119 vzorcev cvička. Naziv letošnjega kralja cvička v Podbočju si je z oceno 15,97 točke prislužil Tomaž Kuhar iz Velike- 4 marec 2005 ObBfhiK trideset dni Podelili priznanja od dnevu civilne zascite Dva dni zatem, ko je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala osred- nja slovenska prireditev v počastitev prvega marca - svetovnega dne- va civilne zaščite, na kateri je najvišje priznanje - zlati znak Civilne zaščite prejela krška Poklicna gasilska enota, so na sevniškem gra- du podelili priznanja tudi na regijskem nivoju. Bronasti znak CZ sta vodja izpostave za zaščito in reševanje za Posavje Zdenka Močnik ter poveljnik štaba za CZ Jože Kos podelila članu štaba CZ Občine Bre- žice, zadolženemu za evakuacijo Ivanu Novoselu, Robertu Mar- tinčiču, namestniku poveljnika voda prve pomoči CZ Občine Kr- ško, ter Miri Šraj, članici povelj- stva Gasilske zveze Sloveniji, ki je tudi članica UO Gasilske zveze Sevnica ter Prostovoljnega gasil- skega društva Boštanj. Ob kultur- nem programu, ki so ga prispeva- li učenci Osnovne sole Savo Klad- nik in sevniške glasbene sole ter Boštanjski oktet, je AAiloš Kova- čič iz Uprave za zaščito in reše- vanje Republike Slovenije pode- lil tudi najvišji regijski prizna- nji - srebrni znak civilne zašči- te, ki sta ju prejela Zvone Koš- merl, predsednik UO Gasilske zveze Sevnica, in Stanislav Pre- skar iz Policijske uprave Krško, član štaba Civilne zaščite za Po- savje. V imenu nagrajencev je ob tej priložnosti spregovoril in se za- hvalil za podeljena odličja Anton Žigante, direktor in poveljnik PGE Krško. Za strokovno delo na področju zaščite in reševanja je Poklic- na gasilska enota v minulem letu kot prva gasilska brigada v Sloveni- ji pridobila ISO standard kakovosti, v letošnjem letu, ko obeležuje 25 let delovanja, pa je bilo strokovno delo krških poklicnih gasilcev na- grajeno tudi z najvišjim republiškim priznanjem - zlatim znakom Ci- vilne zaščite. B.M. Najvišje priznanje - zlati znak Civilne zaščite je prejela krška Poklicna gasilska enota. Na fo- tografiji direktor Anton Žigante Petrovič na čelu Občinske turistične zveze Občinsko turistično zvezo Krško, ki združuje turistična društva v obči- ni, vodi nov predsednik. Danijela Novaka je na tem mestu na marčev- skem občnem zboru na Zdolah zamenjal Anton Petrovič, sicer predsed- nik senovskega turističnega društva, ki si bo, kot je dejal, prizadeval predvsem za pridobivanje sredstev tako zveze kot društev, za zagotovi- tev ustreznih prostorov in za pri- dobitev primemega promocijske- ga materiala. Za čilje letošnjega ieta so si v zve- zi med drugim zadali tudi, da bodo vzpodbujali ustanavljanje turistič- nih krožkov po osnovnih šolah, po- skrbeli za kadrovanje ustreznih vo- dičev, v Krškem pa zagotovili pros- tor za prodajo spominkov. Ob tem so podelili tudi občinska priznanja za pretekla leta, ki so jih prejeli OŠ Podbočje in Kostanjevica ter KS Krško, za najbolj urejeno KS je pri- znanje prejela KS Dolenja vas. Na regijski ravni pa sta med najbolj urejenimi manjšimi kraji prizna- nje prejeli KS Leskoyec in KS Do- lenja vas. L.P. Predsednik Občinske turistične zveze Krško Anton Petrovič Ernest Breznikar prejel častni znak svoboda Kot so sporočili z Urada predsednika RS, je predsednik dr. Janez Dr- novšek 23. marca petnajstim odlikovancem na posebni slovesnosti vročil odlikovanja, ki jih vsako leto podeljuje za junaštvo pri varova- nju svobode R Slovenije. Med odlikovanci je srebrni častni znak svo- bode Republike Slovenije podelil Ernestu Breznikarju s Senovega za zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije. L.P. ga Mraševega. Na tradicionalnem tek- movanju za najbolje zapeto ljudsko pesem na družabne večeru ob podelit- vi priznanj vinogradnikom pa je zma- gal Franc Zakšek s Hrastka. Pohod pobrožiški poti Planinsko društvo Brežice je 20. marca organiziralo 21. tradicionalni pohod po brežiški poti. Pot je s Čateža vodila na Šentvid, skozi Žejno in Sobenjo vas na Cirnik, v Globočice in nazaj na Čatež. Visoki jubileji v savniški obcinl V marcu so visoke živtjenjske jubile- s je praznovali tudi nekateri občani sev- niške občine. Ob tej priložnosti so jih obiskali predstavniki Rdečega križa in župan Kristijan Jane. Ob 90. rojst- nem dnevu so vse dobro zaželeli Fran- čiški Mešiček iz Dolenjega Brezovega in Mariji Dernovsek iz Jablanice, ob 97. rojstnem dnevu pa Agati Radežič iz Loga in Jeri Tršinar iz Telčic. 98 let Minka Cfzelj Minka Cizelj iz Dolenje vasi je na ma- terinski dan praznovala 99. rojstni dan. Na predvečer tega dne pa so ji ob tem jubileju čestitali tudi sokrajani. Čestitk in voščil predsednika KS Dole- nja vas Branimirja Vodopivca, župana krške občine Franca Bogoviča, pred- stavnikov društva izgnancev in ljudskih pevcev Ajda je bila zelo vesela. Minka Cizelj se je rodila kot prvi otrok v šte- vilni družini Petan v Dečnem selu. Je mati dveh otrok, vsa leta obstoja pod- ružnične sole v Dolenji vasi je v soli službovala kot gospodinja. Minka Cizelj L studio g C>GN> m m%^^y Skupni podvig Izgradnja HE na spodnji Savi ObžofhiK marec 2005 5 tridssat dni Zmaga na sevniški salamiad je ostala doma Društvo salamarjev Sevnica je na dan 40 mučenikov v gostilni Vrtovšek pripravilo že 44. tradici'onatno salamiado, "mater vseh salamiad", kot ji pravijo. Strokovna komisija pod vodstvom Bogomirja Živica je oceni- la 83 vzorcev salam. Njihova kvaliteta je bila menda nekoliko slabša kot leta poprej, a je bilo vsaj prvih deset salam zelo dobrih. Prestižno prvo mesto je osvojil domačin Miran Kozmus, ki je iz rok predsednika Društva salamarjev Staneta Krnca kot peti v zgodovini v trajno last prejel pokal, namenjen tistim, ki na salamiadi zmagajo trikrat. Društvo se je s prizna- nji zahvalilo tudi trem zaslužnim članom: Mariji Vidic, Stanetu Liparju in Borisu Starihi. Družabnega popoldneva in večera v omenjeni gostil- ni in pred njo se je udeležila množica "mučenikov", ki so se brez ženske družbe zabavali ob obilici salam in. cvička ter ob zabavnem programu. Svoje malce drugačne domače dobrote so ponujali tudi salamarji iz mad- žarskega mesta Bekescaba, s katerimi Sevničani sodelujejo. P.P. Najboljši trije salamarji (srednji med njimi je Miran Kozmus) in predsednik sevniškega Društva salamarjev Stane Krnc. Priznanja salamarjom in vinogradnikom Društvo Dotnače koline Kostanjevica na Krki je pripravilo ocenjevanje domačih suhomesnatih. izdelkov. Sedemčlanska komisija pod vodstvom Franca Škrabca je ocenila rekordno število vzorcev, 19. marca pa so pri Žolnirju podeli- li plakete najboljšim. Med 60 vzorci salam - šest najboljših bo šlo na državno tekmova- nje - je najboljšo iz- delal Emil Žnidaršič iz Šentjemeja, od 29 klobas je bila najbolj- ša tista, ki jo je nare- dil Franc Hribar iz Sa- jevc, sicer podpred- sednik društva ko- linarjev, med osmi- mi šinki je bil najviš- je ocenjen tisti, ki ga je pripravila Nevenka Hribar iz Sajevc, med 21 vzorci slanine pa je najboljša nastala na kmetiji Vimpolšek v Brežicah. Ob tem je kostanjeviško Vinogradniško društvo podelilo priznanja za najbolje ocenjena vina. Med 120 vzorci cvička je najvišjo oceno, 16,10 točke, dobilo vino iz kleti Jakše iz Studenca. P.P. Zmagovalci kostanjeviške "salamiade" Za obnovo otroškaga igreča V podružnici leskovške osnovne šole v Velikem Podlogu poteka projekt zbiranja sredstev za obnovo otroškega igrišča pri šoli. Dve skupini vrt- ca in štirje razredi osnovne šole namreč uporabljajo igrišče, ki je nuj- no potrebno obnove. Denar zanjo so začeli zbirati že na priredit- vi novembra lani, na- to so začeli z iskanjem donatorjev, v začetku marca pa so v dvora- ni v Velikem Podlo- gu pripravili dobro- delni koncert ansam- bla Marjana Kočevar- ja z učenci harmoni- karske šole, katerega izkupiček bodo prav tako nameniti obnovi igrišča. V akciji so do sedaj zbrali 800 tisoč tolarjev, pri čemer je levji delež prispevala Kra- jevna skupnost Veliki Podlog, pričakujejo pa tudi pomoč Občine Krško in šolskega ministrstva, saj sami tako obsežnega projekta ne bodo zmo- gli. Maja bodo pripravili še eno kulturno prireditev, na kateri bodo mo- či združili sedanji in bivši učenci podloške sole. P.P. V Velikem Podlogu ielijo obnoviti otrosko igrišče pri soli. Zaključili projekt Živimo Zdravo Na Senovem so 17. marca s prireditvijo zaključili projekt novomeškega zavoda za zdravstveno varstvo z naslovom Živimo zdravo, v sklopu kate- rega so za krajane od novembra organizirali štirinajst delavnic, katerih namen je, kot je de- ---------------- -------------- jala Janja Jurečič z zavoda za zdravstve- no varstvo, približa- ti ljudem zdrav način življenja. Na delavnicah, pri organizaciji katerih sta sodelovali tudi kr- ška Občina in Krajev- na skupnost Senovo, so sodelovali zdrav- niki, medicinske se- stre, fizioterapevtka, inženirka agronomi- je, strokovna učitelji- ca kuharstvaz dijaki in gost - bolnik. Udeleževalo se jih je med 40 in 50 slušateljev, v večini je prevladovala populacija med 45 in 70 letom sta- rosti. Program bodo dejansko zaključili s testom hoje na dva kilometra ob ugodnješih vremenskih razmerah. L.P. Delavnic so se udeleievali predvsem starej- s/ krajani Senovega in Brestanice. PosBbnosti posavsko kuflnarikB Kdo še pozna jedi, kot so krompirjeve kumare s stročjim fižolom, turška juha s fižolom in zdrobom pa šobl, svinjsko piece s proseno kašo, gobo- va in krompirjeva potica ter podobno, kar je znan etnolog Damjan Ov- sec na podlagi terenskih raziskovanj pred dvema desetletjema označil kot posavske kulinarične posebnosti? 19. marca, na Jožefovo, jih je v Šentjanžu na predavanjih, ki sta jih organizirala Turistična zveza občine Sevnica in Turistično društvo Šent- janž, predstavil domačinom ter spregovoril tudi o slovenski kuhinji in 6 marec 2005 ObŽOfniK trideset dni njenih posebnostih nasploh. Za Posavje so, kot pravi, značilni predvsem kruhi in pa mesni izdel- ki, kot so različne salame in klo- base ter sevniški želodec. Med posavskimi kulinaričnimi poseb- nostmi je omenil še svinjsko ju- ho, krušno pogačo, nadeta pečena jabolka, špehovko iz koruzne mo- ke, kruhove cmoke iz erne moke, krompirjev močnik, jabolčni fižol, ajdovo pogačo z jajci, krompirjev "štrudl", fižolov jabolčnik, fižol s slivami, kostanj z ocvirki, zeljni in metini štruklji ... Poudaril je, da bi morali domačini te posebnosti poskušati obuditi in jih ponujati turistom kot posebnosti. L.P. Damjan Ovsec Srečanje krajanov z lavega broga Na območju levega brega, t.j. na videmski strani mesta Krško živi več kot 130 občanov, ki so že dopolnili 75 in več let. In velika večina izmed njih je 18. marca prišla v krško osnovno šolo na srečanje, ki sta ga zanje organizirali KO Rde- čega križa Krško - le- vi breg in KS mesta Krško. Kar petnajst let je namreč prete- klo od zadnjega orga- niziranega podobnega dogodka, zato je bila udeležba na snidenju toliko bolj številčna in tudi vesela. Kot je poudarila predsednica KO RK - levi breg Dana Potokar, so želeli, da krajanke in krajani v družbi svojih prijateljev in znancev, pa naj si bodo to ti iz mladosti, službenih let ali kot sokrajanke in sokrajani, pozabijo na vsakodnevne tegobe in težave. V imenu območnega združenja Rde- čega Križa občine Krško, ki združuje 13 krajevnih organizacij, je zbrane med drugim pozdravila tudi predsednica Meta Habicht. Da bi bilo vzduš- je ob srečanju še prijetnejše, so učenke in učenci krške osnovne sole ter Ljudski pevci Roženkravt zanje tudi zapeli in zaplesali, vsi skupaj pa so toplo pozdravili in nazdravili najstarejši udeleženki srečanja Evgeniji Bratkovič, ki v letošnjem letu vstopa v častitljivo stoto leto. B.M. Nova prodsednlca PD Vldam Na nedavnem letnem občnem zboru Pla- ninskega društva Videm je prišlo tudi do nekaterih sprememb v vodstvu, saj so upravni odbor nekoliko pomladili, pred- sedniško funkcijo pa je namesto Marja- na Žibreta prevzela Krčanka Irena Lek- še (na fotografiji v sredini). Po besedah nove predsednice bosta poleg številnih pohodov in izletov ter drugih aktivno- sti društva še naprej ostali najpomemb- nejši točki njihovega programa priredit- vi Planinski poletni tabor v Bohinju in ju- nijska Kresna noč na Libni, za katero so že stekle priprave. B.M. Akcija za mlado Sevričanko V Sevnici, natančneje v OŠ Sava Kladnika Sevnica, bo 14. aprila od 13.30 ure dalje stekla akcija darovanja krvi za ugotovitev ustrezno- sti darovanja krvotvornih matičnih celic. Povod za akeijo je bila dia- gnoza akutne levkemije mlade Sevničanke, ki je prizadela vse doma- če in sovaščane, ki so se odločili, da akeijo izpeljejo in na ta način povabijo vse, da postanejo člen v slovenski in svetovni verigi možnih darovalcev kostnega mozga ter tako pomagajo. »Zgodb, kakršna se je pripetila dekletu iz Sevnice, je veliko, in prav lahko se zgodi tudi nam, zaenkrat še zdravim. Prijavite se lahko pri Tatjani (031699588), ali podate osebne podatke (ime in priimek, da- tum rojstva, naslov in telefon) na e-mail naslov cvetka.flais@ztm.si oz. na telefon 01 54 38 227 (Zavod RS za transfuzijsko medicino) in skupaj pomagajmo reševati življenja!« so še zapisali v obvestilu Mla- dinskega sveta občine Sevnica. Pomlailtev v AMD Krško Na rednem letnem občnem zboru so člani AMD Krško oceniti svoje delo v letu 2004 kot spodbudno. Predsednik Peter Žigante (na fotografiji levoj je poudaril, da so si začrtali cilj, da bi poleg spidveja za člane organi- zirali tudi ostale prire- ditve in srečanja, kot je vrsto let pozablje- na, v predlanskem le- tu pa ponovno obujena »Pot v neznano«. Ži- gante ocenjuje, da so odnosi med člani bolj- ši, čeprav se v društvu formira nekakšna opo- zicija, kritičen je tu- di do Franca Tomaži- ča in nekaterih nekda- njih krških voznikov, ki so si za cilj zadali ustanovitev muzeja spidveja v Krškem, o nameri pa naj ne bi obvestili društva. Zadovoljen je predvsem s spidvejskim pod- mladkom, ki kaže največji potencial v državi. Ocena lanske Grand Prix dirke je zelo pozitivna tako na organizacijski strani, ko je organizator- ju uspelo na stadion privabiti preko sedem tisoč gledalcev, kot tudi s fi- nančno, tako da dirko ocenjujejo kot najboljšo dirko zadnjih dvajsetih let. Za letošnje leto je predsednik društva napovedal pomladitev med funkcionarji, sodniki in ostalim potrebnim osebjem za organizacijo dirk, napovedal je tudi dstilne in vzdrževalne akcije na stadionu. Za odpravo negativnega finančnega stanja društva naj bi poizkušali po preteku tri- letnega financiranja društva, ki se izteče letos, v občinskem svetu zlo- birati še eno finančno injekcijo za prihodnje leto, velik pomen pa v dru- štvu pripisujejo tudi sodelovanju z domačo Avto solo Prah in Avto moto zvezo Slovenije. R.S. Test hoje Zdravstveni dom Krško bo tudi letos sodeloval v vseslovenskem pro- jektu Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdravja, ki želi ljudi spod- bujati h gibanju in izboljšanju fizične kondicije. V okviru te akcije bodo 8. aprila popoldne (ob 15.30 uri) na parkirišču krškega Zdrav- stvenega doma izvedli test hoje na dva kilometra, udeleženci pa bo- do rezultate dobili še isti dan ter tako izvedeli, v kakšni fizični kondi- ciji so in koliko bi se morali gibati, da bi to koristilo zdravju. Test bo- do ponovili 23. septembra, tako da bodo udeleženci lahko primerjali rezultate in napredek v primerjavi s spomladanskim testom. ObzÖfniK marec200S 7 intervju Milan Kšela, župnik v Brožicah, dekan in naddekan »Premalo je pripravljenosti na žrtev, odpoved in odgovornost« Po skoraj četrt stoletja življenja v Brežicah se Milan Kšela že počuti kot Brežičan. »V teh letih mi ni bilo niti eno minuto dolgčas«, pravi, saj ima na skrbi tako župnijo Brežice s 6000 prebivalci kot župnijcTKapele s 1100 prebivalci. Kljub obilici dela v predveliko- nočnih dneh si je prijazno vzel čas za pogovor v skromni pisarni brežiškega župnišča. Seveda z mobilnim telefonom ob sebi, saj je ta postal nepogrešljiv za duhovnikovo službo. Kljub poskusom trgovcev, da bi tudi velikonočne praznike »pro- dajali« tako kot božične, jim to ne uspeva v tolikšni meri. Čemu to pripisujete, morda trpljenju, ki spremlja ta čas? Osrednja velikonočna misel sicer ni trptjenje, temveč vstajenje, vendar velike noči seveda ni brez velikega petka. Življenje v krščan- skem smislu se ne konča s smrtjo, ampak se nadaljuje v večnosti, je pa to seveda stvar vere. Kar pa se tiče skomercializiranosti prazni- kov, je med božičem in veliko noč- jo verjetno res razlika, ker je veli- ka noč bolj globoko verski praznik in jo lahko razumeš le v luči vere. Sveto tridnevje trgovcem seveda ni prinese ničesar, izkoristijo lah- ko le blagoslov velikonočnih jedi. Nisem pa prav nič žalosten, če za veliko noč trgovine nimajo takšne- ga uspeha kot za božič. Tudi v naše kraje je že prišel t.i. velikonočni zajec, pa piščančki. Poučite kaj otroke o tern pri ve- rouku? Ne, vendar razumem osnovo za te zajčke in piščančke, saj je velika noč praznik življenja. Če povem konkretno: piščanček mora z last- no močjo prekljuvati jajčno lupi- no, da zaživi, tako kot je Kristus z lastno močjo vstal iz groba in v tem vidim simboliko. Tudi božič je praznik življenja, pri veliki noči pa gre še za nekaj več, za prehod iz zemeljskega v večno življenje. Kot dekan in celo naddekan ste med posavskimi duhovniki ne- kako najvišje »rangiran« duhov- nik. Vam to daje kakšen poseben vpliv in položaj v tem prostoru? Kot dekana, kar sem že nekaj ča- sa, me občasno povabijo na kakš- no večjo slovesnost v druge žup- nije, denimo na Videm, v Pišece ali v Sevnico. Naddekanska služba pa je zaenkrat še v razvoju. Mo- ram reči, da ta služba pomeni ve- liko dodatnega dela in celo preo- bremenjenost, zato je vprašanje, koliko bom lahko storil pri povezo- vanju teh župnij. Določene stvari se seveda morajo izvesti na deka- nijski ali naddekanijski ravni, de- nimo tečaj priprave na zakon, vo- litve v dekanijske pastoralne sve- te, ob letošnjem letu evharistije pa želimo 30. aprila v Brestanici organizirati večje slavje za videm- sko in laško dekanijo. Kako ocenjujete stanje v videm- ski dekaniji in Savskem naddeka- natu na pastoralnem področju? Kar se tiče verskega življenja, sem realen človek, saj ga sprem- Ijam že 36 let moje duhovniške službe. Ko sem prišel v Brežice, mi je takratni dekan Janez Zorko z Vidma rekel: »Pozdravljen v sav- skem kamnolomu!« S tem je hotel reči, da je pastoralno delo tu mo- goče težje kot kje drugje. Danes lahko rečem, da je v moji župni- ji okoli 15 % nedeljnikov, za večje praznike jih pride v cerkev okrog 30 %. Med mestnimi župnijami glede verske prakse izstopa Sevni- ca, kjer je delež nedeljnikov več- ji, na Vidmu pa je približno tako kot v Brežicah. Drugače je v pode- želskih župnijah, kjer je ponekod delež nedeljnikov celo 60 do 70 %. Kar pa se tiče verouka, ga v naši župniji obiskuje 60 do 65 % otrok, podobno je v drugih mestnih žup- nijah spet z izjemo Sevnice, kjer je delež višji. V podeželskih žup- nijah pa hodijo k verouku praktič- no vsi otroci. Se pa tudi vi soočate s kadrov- skim problemom v Cerkvi oziro- ma s pomanjkanjem duhovniških poklicev, saj imate na skrbi tudi župnijo Kapele, ki je že več kot 30 let brez duhovnika. V videmski dekaniji sta dve žup- niji, Kapele in Sromlje, v soupra- vi, v laški dekaniji pa jih je celo več. Kar se tiče kadra, zaenkrat še gre. Je pa res, da je najštevilč- nejša naša generacija duhovnikov, ki smo zdaj stari od 50 do 65 let, zato bo čez 10 do 15 let nastala še večja kriza, kot je zdaj, saj je mlajših duhovnikov vedno manj. V mariborskem bogoslovju je zdaj približno sedem bogoslovcev na letnik, potrebovali pa bi vsaj de- set novih duhovnikov letno. Vi- demska dekanija trenutno nima nobenega semeniščnika, laška ima enega iz Loke pri Zidanem mostu. Včasih kdo reče, da bi bilo več du- hovnikov, če bi se lahko poročali. Za Brežice lahko rečem, da je vsaj 20 fantov med 30 in 40 letom, ki niso niti poročeni niti v izvenza- konski skupnosti, pa tudi za du- hovnike ne gredo. Torej je vzrok nekje drugje. Za duhovniški poklic moraš čutiti poklicanost in imeti moraš vero, če tega ni, to ne boš postal. Problem duhovnih poklicev vidim v premajhni pripravljenosti za žrtev. Isti vzrok vidim za pre- majhno število otrok. Naj to ne zveni prevelika kritika mladih Iju- di, toda mladi so premalo priprav- Ijeni na odpoved, na žrtev, na to, da bi sprejeli odgovornost. Medi- ji nas navajajo samo na uživanje, vendar tako ne gre. V življenju je treba sprejeti tudi odgovornost, potem pa lahko tudi uživaš. 8 marec2OO5 ObfofhiK intorvju Ste tudi oskrbnik bolnišnične ka- pele v Brežicah. Vam je to v bre- me? V tej kapelici je maša vsak torek zvečer, pri tern pa pomagajo du- hovniki iz videmske in leskovške dekanije, tako da ni to samo mo- je delo in breme. Vendar pa v bol- nišnici obiskujem tudi bolnike iz drugih župnij, če me za to prosi- jo tamkajšnji duhovniki. Znana je brežiška župnijska Ka- ritas, pa župnijski mladinski cen- ter. Imate dovolj pomočnikov, da lahko vse to deluje? Karitas je že od leta 1992 zelo ak- tivna, vodi pa jo skupina 10 do 15 oseb, v glavnem žensk, že nekaj let deluje tudi župnijski mladin- ski center. Vse to sloni na prosto- voljcih. Imamo pa prostorske te- žave, saj se stiskamo v tern žup- nišču, zato nameravamo onnovi- ti staro solo, ki smo jo dobili v denacionalizacijskem postopku. Tarn bomo imeli veroučne prosto- re, prostore za župnijsko Karitas, zimsko kapelo, prostor za mlade, knjižnico, pevsko sobo, igralnico, predavalnico in podobno. To stav- bo bomo imenovali Slomškov cen- ter Brežice. Seveda moram omeniti še številne druge sodelavce, kaplana Matja- ža Roterja, gospodinjo Pavlino Za- konjšek, tri redovnice iz reda Hče- ra usmiljenja sv. Frančiška, ki živi- jo v Brežicah, cerkvene ključarje, župnijski pastoralni svet... Vsi mi veliko pomagajo. Obnovili ste kar nekaj cerkva v brežiški in kapelski župniji. Se vam zdi, da je skrb duhovnikov za sakralne objekte, ki so obe- nem kulturni spomeniki splošne- ga pomena, dovolj cenjena? Res smo obnovili prav vse cerkve v naši župniji, tudi Rokovo cerkev, ki je kulturno-zgodovinski spome- nik, zato sta nam pri tej obnovi pomagali tudi država in občina. To delo je zagotovo premalo ovred- noteno, pa tudi družba ni dovolj ozaveščena, da to ni le župniko- va stvar, ampak da je to stvar vseh nas. Če bi bilo te zavesti več, bi bilo sakralne objekte lažje vzdr- ževati. V župnijski in v Rokovi cerkvi v Brežicah je precej koncertov, povsod pa duhovniki niso ta- ko navdušeni nad tako »posvet- no« rabo cerkva. Kako vi gleda- te na to? Pravilo je, da mora za vsako »iz- vencerkveno« dejavnost v cerkvi dati dovoljenje škof, tako je bi- lo rečeno tudi na plenarnem zbo- ru Cerkve na Slovenskem. Jaz sem mogoče v tern smislu malo bolj to- leranten in se mi zdi, da ni nič na- robe, če je kakšna zares kulturna prireditev v cerkvi. Mnogi to že- lijo, saj so naše cerkve akustič- no zelo primerne za koncerte, ta- ko da sodelujemo z Glasbeno so- lo Brežice, s pevskimi zbori Viva, Solzice, KUD Brežice... Pisatelj akademik Alojz Rebula v zadnji številki Družine piše, da je danes »slovenskega duhovni- ka v kulturi komaj čutiti« in da se je » s kulturne frontne črte umaknil«, včasih pa je bil »pr- vovrstni kulturni dejavnik«. Za- kaj je tako? Glavni razlog vidim v preobreme- njenosti duhovnikov, saj se ukvar- jamo predvsem z obnovami cerkva in smo nekakšni »gradbeniki«.Tudi v pastorali duhovniški poklic da- nes zahteva celega človeka. Po drugi strani pa je položaj druga- čen kot nekoč, ko je bil duhovnik poleg šolnika, pravnika in zdrav- nika voditelj kraja. Tudi danes je kar nekaj duhovnikov pisateljev in pesnikov, poglejmo le čateškega župnika Jožeta Packa, vendar na splošno ni te »poklicanosti«. Na neki točki pa smo vendarle priso- tni, saj skoraj vsi izdajamo župnij- ske liste in se na ta način ukvarja- mo s pisanjem. Vi ste z zbornikom Župnija sv. Lovrenca v Brežicah dali tudi kulturni pečat vašemu kraju. Ob 220-letnici župnijske cerkve smo to res uspeli narediti, pri tern pa moram pohvaliti predvsem na- šega rojaka Jožeta Škofljanca. Za- devo smo sicer zasnovali širše, saj bi bilo v zbirki Brežiške študije dobro obdelati tudi druga podro- čja. Kolikor vem, Ivanka Počkar pripravlja zbornik o obrtništvu v Brežicah. Če bi bil čas, prilož- nost in denar, bi bilo zanimivo iz- dati knjigo o delovanju frančiška- nov v Brežicah, ki so bili tu od le- ta 1660 do 1941, ko so jih pregna- li Nemci. Mimogrede, v njihovem samostanu je danes gimnazija. Še danes ljudje govorijo, kako je bi- la takrat v Brežicah nedeljska ma- ša tako rekoč vsako uro. Pred leti sem bil zraven pri krstu nekega otroka, ko ste v litanije vseh svetnikov vpletli njegovo ime in tako je nastal »sveti Vito An«. Ste vedno tako »ljudski«? Običajno sem in malo za šalo malo zares rečem, da če kdo še ni svet- nik, bo pa postal. Poskušam se pri- bližati ljudem. Peter Pavlovič Foto: Robert Sajovec MILAN KŠELA se je rodil 7. junija v Čakovcu na Hrvaškem, ki je bil takrat pod madžarsko okupacijo, zato ima originalni krst- ni in rojstni list madžarski. Družina se je preselila v Ljutomer, kjer je obiskoval osnovno solo, v gimnazijo pa je hodil v Ma- ribor, kjer je leta 1963 maturiral. Vpisal se je na Teološko fa- kulteto v Ljubljani, v letih 1964-65 v Makedoniji odslužil vo- jaški rok, študij pa končal na Teološki fakulteti v Mariboru. Mašniško posvečenje je prejel leta 1969, bil nato eno leto na pastoralni praksi v Zgornji Polskavi, pet let je bil kaplan v Tr- bovljah, nato šest let župnijski upravitelj na Zgornji Ložni- ci pri Slovenski Bistrici, 31. julija 1981 pa je prišel v Brežice, kjer je bil najprej župnijski upravitelj, od leta 1984 pa je red- ni župnik. Je tudi soupravitelj župnije Kapele. Leta 1991 je postal prodekan, leta 1996 pa dekan videmske dekanije. Po upravni preureditvi mariborske škofije je lani postal še nad- dekan Savskega dekanata, ki povezuje dekaniji Videm in La- ško oziroma župnije od Trbovelj do Dobove. Vodil je obnove cerkva sv. Lovrenca, sv. Roka in sv. Lenarta v brežiški ter Ma- rije Vnebovzete in sv. Trojice v kapelski župniji. Je oskrbnik kapele Lurške Matere Božje v brežiški bolnišnici, na Radiu Brežice in Sevnica vodi oddajo Duhovna misel, bil je pobud- nik in soavtor zbornika ob 220-letnici brežiške župnijske cer- kve Župnija sv. Lovrenca v Brežicah, ki je izšel leta 2003. OblphiK marec2005 9 gospodarstvo Plin povecuje varnost bivanja Podjetje Rudar Senovo d.o.o. v okviru upravljanja stanovanjskih in poslovnih objektov skrbi tudi za ogrevanje le-teh in se pri tern trudi, da bi bile ogrevalne naprave čim bolj racionalno izkorišče- ne in s tern strošek na enoto čim manjši; da bi bili stroški razdelje- ni tako, da vsak uporabnik plača le toliko, kot dejansko porabi. 0 poslovnem sodelovanju in partnerstvu s podjetjem za distribucijo zemeljskega plina Adriaplin d.o.o. smo se pogovarjali z gospodom Edmundom Germškom, direktorjem Rudarja Senovo d.o.o. »Zemeljski plin smo začeli uporabljati ze leta 2001, in sicer v ko- tlovnici z močjo 3,5 MW na Bohoričevi ulici v Krškem. Ker so se že na začetku uporabe zemeljskesa plina pokazale dotočene prednosti, smo takoj nastednje leto pričeli s plinifikacijo kotlovnice na Papir- niški ulici v Krškem z močjo 1,6 MW in v lanskem letu še v večini ko- tlovnic, s katerimi ogrevamo večstanovanjske in poslovne zgradbe v občini Krško. To pomeni, da s plinom trenutno ogrevamo približ- no 100.000 kvadratnih metrov površin, za kar letno porabimo okoli 1.600.000 kubičnih metrov plina,« je povedal Edmund Germšek. V Rudarju Senovo d.o.o. so se skozi vsa ta leta prepričali, da ima ze- meljski plin določene prednosti pred kurilnim oljem, in sicer: • zemeljski plin manj obremenjuje okolje, saj je izgorevanje bolj- še in hkrati je tudi manj zdravju škodljivih izpustov v ozračje, • daljša je življenjska doba kurilnih naprav, • manjši so stroški vzdrževanja kurilnih naprav, • hkrati je zemeljski plin (trenutno okoli 25%) cenejši od kurilnega olja. »Primerjalni podatki rasti stroškov ogrevanja na zemeljski plin in kurilno olje od leta 2002/03 do 2004/05 kažejo, da se je strošek ogrevanja na zemeljski plin povečal za 9,8 odstotka, strošek ogreva- nja na kurilno olje pa za 27,8 odstotka. Iz teh podatkovje torej raz- vidno, da je ogrevanje na plin c'enejse od kurilnega olja za okoli 20 % in da se s temi prihranki tudi investicija plinifikacije kotlovnic re- lativno hitro povrne. Naše izkušnje glede uporabe zemeljskega plina so pozitivne, zato se bomo kot upravniki večstanovanjskih his, pred- vsem tarn, kjer ni centralnega ogrevanja, prizadevali, da se čimveč stanovanjskih his prikljuä na plin in s tern reši problematiko skla- diščenja kurjave, problematiko dotrajanih dimovodnih naprav in s tern, katje najpomembneje, poveča varnost bivanja,« je še povedal Edmund Germšek, direktor Rudarja Senovo. N.Č. 1000 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL. (+386) 01 23 42 100, TEL /FAX: (+386) 01 432 10 93 http://www.adriaplin.si, E-mail: adriaplin@siol.net VAŠ DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA Na jubilejnem sejmu z novimi dosežki Za podjetje Industrijska oprema Brežice d.o.o., ki ima sedež v Krški va- si, je bilo leto 2004 v pogledu razvoja zelo uspešno, saj se med drugim lahko pohvalijo s tremi pomembnimi priznanji. Tako so v lanskem ma- ju na 71. mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu prejeli zla- to medaljo za precizno pnevmatsko sejalnico za koruzo, teleskop 6K-T z rezervoarjem za gnojilo, pnevmatskim dognojevanjem in elektroniko za kontrolo setve, na 42. radgonskem kmetijsko-živilskem sejmu pa so meseca avgusta prejeli priznanje šampion kakovosti za mulčer INO ELI- TE z dvema odmičnima hidravličnima rotacijskima kosilnicama. Prizna- nje inovacija leta pa jim je v decembru podelila Gospodarska zborni- ca Slovenije za dvovrstni vibracijski rahljalnik s pnevmatsko napravo za globinsko dognojevanje. Med investicijami, ki so jih izvedli v modemizacijo proizvodnje v ča- su od prejšnjega sejma, v INO d.o.o. izpostavljajo predvsem elektroni- ko za uravnoteženje vrtečih komponent različnih premerov, računalni- ško robotsko celico za varjenje najzahtevnejših komponent ter ustano- vitev razvojnega centra za konstruiranje strojev v sodelovanju s Teh- nološkim centrom Posavje. V okviru jubilejnega, 10. hišnega sejma INO 2005, ki bo tudi tokrat po- tekal na dvorišču in v prostorih podjetja v Krški vasi, bodo v času od 8. do 10. aprila obiskovalcem predstavili nekatere novosti, kot so komu- nalni mulčer model MKL, ki je namenjen za urejanje grobih zelenih po- vršin ob golf igriščih, cestiščih, parkih in nagnjenih površinah, elektro- niko INO TRONIC PS 200 za nadzor funkcioniranja sejalnih agregatov pnevmatsko hidravlično zložljivih sejalnic in mulčer UNI INO 270.300 z dvojnim lokom, ki so ga izdelali za kupca iz Velike Britanije in prvič pri- kazali pred nekaj meseci na sejmu v Londonu. INO BREŽICE,d.o.o. Krška vas 34/b 8262 Krška vas tel.: (07) 4959233 Trgovina: (07) 4959657 www, inobrezice. com HIŠNI SEJEM od 8.do 10.aprila 2005 v INO Krška vas 34/b RAZSTAVLJENI BODO: najsodobnejši traktorji kmetijski stroji stroji za vrtičkarje < blago široke potrošnje kmetijski repromaterial oprema za čebelarje SPOMLADANSKE NAJNIŽJE CENE IN SEJEMSKI POPUSTI Vse za vinogradništvo, sadjarsto, čebelarstvo, polje, vrt in dom Vstopnine ni! Vljudno vabljeni! 10 marec2005 ObzÖfhiK gospodarstvo Ko je zavod najvačie podjetje.- Sevniški župan Kristijan Jane je 4. marca na tamkajšnjem gradu pri- pravil srečanje z gospodarstveniki iz občine. Jane je povedal, da bo sevniška Občina letos lokalnemu gospodarstvu za spodbujanje no- vih zapostitev, za so- financiranje promo- cije na sejmih, stro- škov svetovanja in razpisne dokumen- tacije, za subvencio- niranje realne obre- stne mere, predvsem pa za urejanje obrt- nih con, namenila 105 mio SIT. Direktor sev- niške enote zavoda za zaposlovanje An- ton Koren napovedu- je, da bo po lanskem zmanjšanju števila brezposelnih v Posavju letos to število najbrž spet naraslo, saj je napovedanih kar nekaj odpuščanj. Presežnih delavcev v celotnem Posavju naj bi bilo celo do 600, ob tern pa Koren upa tudi na nove zaposlitve. Stanje je z besedami, da je »žalostno, da je zavod za zaposlovanje največje podjetje v Posavju« nazorno opisal župan Jane. Ob tem je napovedal, da se bo kot župan in poslanec zelo zavzel za t.i. tretjo razvojno os oziroma cestno povezavo med Koroško in Belo Kraji- no, ki bi sevniškemu gospodarstvu olajšala logistične težave. S števil- nimi težavami pri svojem delu so župana seznanili tudi direktorji sev- niških podjetij. P.P. Sevniški gospodarstveniki na srečanju Kadrovske zamenjavo v energetiki Generaini direktor Holdinga Slo- venske elektrame (HSE) Krčan mag. Drago Fabijan je 24. marca nadzornemu svetu družbe podal odstopno izjavo, ta pa jo je spre- jel. Fabijan bo na čelu največje- ga proizvajalca električne energi- je v Sloveniji in tudi največjega tr- govca z elektriko na notranjem tr- gu ostal še do 30. junija, na njegov odstop pa je vezana celotna upra- va, torej tudi Ladislav Tomšič in dr. Milan Medved. Fabijan je HSE sicer vodil vse od njegove ustano- vitve pred štirimi leti, mandat pa bi mu potekel oktobra letos. Že pred dobrim mesecem dni, na- tančneje 23. februarja, pa je dr- žavni zbor RS za dobo petih let imenoval nov nadzomi odbor Skla- da za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih od- padkov, ki ima sedež v Krškem. Za predsednika nadzornega od- bora Sklada je državni zbor izvo- lil nekdanjega poslanca SDS Bran- ka Kelemino, v prejšnjem manda- tu predsednika t.i. elektro preisko- valne komisije, poleg njega pa so poslanci imenovali še devet članov nadzornega odbora Sklada, med njimi tri Posavce: Vinka Baha, Mi- rana Stanka in Petra Žiganteja. Kadrovske spremembe pa se v javnosti že nekaj časa napovedujejo tudi v javnem podjetju Infra s sedežem v Sevni- ci, ki jo - zaenkrat - vodi mag. Vojko Sotošek. P.P. jnfrastniktura se ureja. sevriška Obäna postavlja zahteve Javno podjetje Infra, pri izgradnji spodnjesavske verige hidroelektram zadolženo za izgradnjo lokalne, državne in vodne infrastrukture, je za- čelo z vrsto aktivnosti: z izgradnjo nadvoza in prestavitvijo ceste proti Orehovem, podpisali so pogodbo z izvajalcem za nadvišanje glavne ce- ste proti Kompolju, v izdelavi je ribja steza na reki Mirni, v teku je po- stopek zaščite Kompolja, v sklopu izgradnje akumulacijskega bazena bodo zgradili tudi kanalizacijo v nasipu na Šmarčni, v pripravi je tudi iz- vedba vodovoda za Orehovo in Šmarčno. Občina Sevnica pa je na pristojne službe ponovno posredova- la pobudo za celovi- to urejanje glavne ce- ste od elektrame do mirnskega mostu z iz- vedbo izvennivojske- ga križanja železniške proge v Dolenjem B.o- štanju. Obcina od pri- stojnih služb pričaku- je tudi opredelitev do pripomb na državni lokacijski načrt za HE Bianca, ki so bile izpostavljene v času javne razgrnitve in javne obra- vnave, ter predlog uredbe, kjer bodo jasno in nedvoumno zapisane ob- veznosti države do občine pri izgradnji HE Bianca. P.P. Gradbišče ribje steze na reki Mirni /TTERMOELEKTRARNA I BRESTANICA hse Holding Slomake elekirgrne d o.a PROIZVODNJA - FEBRUAR 2005 VIR PROIZVODNJA OBRATOVALNE URE ŠTEVILO ZAGONOV PLINSKI BLOK 1 30 kWh 0 1 PLINSKIBLOK2 74.020 kWh 3 3 PLINSKI BLOK 3 156.230 KWh 6 3 PLINSKI BLOK 4 1.543.000 kWh 17 6 PLINSKI BLOK 5 560.000 kWh 7 3 PARNATURBINA1 0 kWh 0 0 PARNATURBINA2 38.390 kWh 5 3 MERITVE EMISIJ - FEBRUAR 2005 SO,, NOx CO Dimno število cnaU CüiIw ma/r"3 mfl/r"3 ma/m3 Bacharach izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PB1 KOEL 256 1700 368 450 17 100 4-5 6 PB2 ZP 0 35 241 350 12 100 0 2 PB3 ZP 0 35 217 350 12 100 0 2 PB4 ZP 0 35 83 100 1 100 0.2 PB5 KOEL 0 1700 115 150 4,1 100 0 2 ZP 0 35 87.3 100 1 100 0 2 KOEL - kurilno olje ekstra lahko ZP - zemeljski plin ObZÖfniK marec2005 11 posavje Krško: Odpadke že imamo, zahtevamo še kaj boljšega! Že v februarski številki Posavskega obzornika smo objavili članek, v katerem je krški župan Franc Bogovič opozoril lokalno skup- nost na nujnost odločanja o prijavi Občine Krško k sodelovanju z Agencijo za radioaktivne odpadke v postopku izbora lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Po posvetih z vodji svetniških skupin je točko uvrstil na marčevsko redno se- jo Obdnskega sveta, saj se je rok za prijavo (10. april 2005) ze- lo hitro približal. Kot je bilo pričakovati, na seji praktično ni bilo nasprotovanja prijavi, čeprav je bilo tik pred sejo slišati, da bodo posamezni svetniki skušali kritizirati predlagano odlodtev. Najbrž sta k takemu toku dogajanj največ pripomogta župan Fran- ci Bogovič in direktor oziroma predsednik uprave NEK Stane Rož- man z uvodnima nastopoma. Bogovič je večkrat zagotovil, da gre šele za prvi korak v smeri reševanja problema odpadkov in da bo- do politiki do končne odločitve za trajno odlagališče poskrbeli za dovolj priložnosti, na katerih bodo dali besedo vsakomur, ki bo to želel. Rožman je podprl odločitev Krčanov predvsem zato, ker bo na ta način konec začasnih rešitev, s trajnim odlagališčem pa Krško ne bi dobilo nove vsebine, saj že ima jedrski objekt, ki obratuje, in odpadke, ki bodo na ta način shranjeni bolj zanesljivo in varne- je, predvsem pa ne bomo prihodnjim generacijam prepuščali ne- rešenih vprašanj. Razprava v občinskem svetu ob tej sicer za vsako drugo sloven- sko okolje zelo vroči točki bi bila pravzaprav zelo kratka, če ne bi predstavniki vseh svetniških skupin čutiti potrebe, da ob načel- ni podpori sklepu o prijavi opozorijo na zahteve, s katerimi name- ravajo očitno zelo resno pogojevati svoje končno soglasje k loka- ciji. V imenu ene najmočnejših svetniških skupin (LDS) je sprejem skle- pa podprl Peter Žigante, ki pa je takoj zatem opozoril, da bo od- lagališče po vsej verjetnosti ostalo v Krškem tudi po končanem po- stopku. Zato se ne more strinjati, da bi derrar, t.j. odškodnino de- LiLi s komerkoli od sosedov, ki imajo prav tako možnost, da se pri- javijo. Žigante je razpravo zaključil z naslednjimi besedami: »Mi se v Krškem pač ne moremo strinjati, da se s Krčani trguje na dru- gih področjih in da se nam hlače tresejo, ali bo tukaj center regi- je ali bo tarn upravna enota ali ne vem, kaj še vse... Istočasno pa v imenu cele Slovenije sprejemamo nekaj, kar je za nas že dejstvo, zato ker o teh stvareh malo več vemo in zato ker smo se malo bolj s tern sprijaznili. Torej je prilika, da ob prijavi razčistimo še kakš- no drugo stvar, ki nas teži in nam ne gre tako zelo na roko.« Jože Slivšek iz najmočnejše (županove) svetniške skupine SLS je zatrdil, da bi vlada z določanjem sedežev regionalnih institucij iz- ven Krškega njihov prostor dodatno razvrednotila in potrdila, da je vreden le negativnih objektov. Zato je zahteval, da Krško (p)o- stane »gospodarsko, upravno in kulturno središče« Posavja. S po- dobnimi razpravami so nadaljevali tudi drugi svetniki in zahteva- li, da morajo v primeru, če bodo radioaktivni odpadki ostali v Kr- škem, biti tu tudi sedež pokrajine Posavje in sedeži ostalih regij- skih ustanov. Z večino glasov (24 od 25) so izglasovali že omenje- no soglasje k prijavi, ob tern pa sprejeli še dodaten sklep, naj se v kratkem skliče kolegij občinskega sveta, ki bo oblikoval delovne odbore za nadaljnje vodenje postopka. Brežice:Pravje,da sodelujemo, tudi če lokacije ne bo pri nas... Očitno je razprava v krškem občinskem svetu še dodatno vzpodbu- dila tudi brežiške politike, da so obravnavo točke o prijavi na raz- pis za iskanje lokacije trajnega odlagališča NSRAO sklenili uvrsti- ti na dnevni red seje, ki jo je za 31. marec sklical pooblaščenec Rok Kržan. 0 aktualnosti in delikatnosti točke priča tudi dejstvo, da bodo zadevo o radioaktivnih odpadkih obravnavali pred točko potrditve mandata zmagovalcu županskih volitev Ivanu Molanu. Pri 12 marec 2005 OblofhiK posavje predstavnikih svetniških skupin smo še pre'd sejo poskušali preve- riti, kako se bodo odločali v zvezi s predlaganim sklepom in kam v občini bi odlagališče umestili, če bi bil njihov predlog sprejet. Jože Avšič, LDS: Odločitev je odvisna od razprave v občinskem svetu in pojasnil, za kakšen razpis gre in kako se bomo dogovorili o obveščanju javnosti, kajti v tem trenutku je večji problem ta, da brežiška jav- nost o tej nameri sploh ni seznanjena. Imamo slabe izkušnje pri raznih deponijah raznovrstnih odpadkov, tako da bo treba ta problem razrešiti, sicer pa smo prepričani, da bodo odpadki ostali nekje v Posavju, lokacija NEK je že tako blizu občine Brežice in mislim, da je prav, da so- delujemo pri tem, tudi če lokacija ne bo pri nas, zaradi tega da bomo preko tega bolj seznanjeni. Se pa malo čudimo, da ta problem trajnega odlagališča nizko in srdenje radioaktivnih odpadkov, ki naj bi bil v Po- savju, kjerkoli že, nismo niti malo obravnavali na svetu posavskih ob- čin, pa smo ga ustanovili ravno zato, da tovrstne probleme, ki zadevajo širše območje regije, obravnavamo na takšnih srečanjih. Stanko Radanovič, SNS: Problem je, da brežiška ob- čina zaradi situacije, ki je nastala, zamuja pri pro- jektu, da se pravočasno prijavi. Glede na vse zadeve, ki so že v dnevnem tisku, bi bilo pravilno, da se Po- savje dogovori, da bi bilo smiselno in pravilno, da se v Posavju z razvrednotenim prostorom same NEK pa tudi odlagaUšče za NSRAO dogovorimo, da tudi del te rentne odškodnine, če tako rečem, pravično razdeli- mo. Moje osebno mnenje je in strinjam se, da je odlagališče na lokaciji občine Krško, sicer kilometer in pol bliže brežiške občine, torej na sami meji. Zakaj bi ga selili kam drugam, kar bi povečalo stroške? Ob tem pa se naj ne bi izključevalo tudi sevniške občine, ker Posavci naj bi nasto- pili skupaj, kot smo že gradili našo pokrajino, in se dogovorili za smo- trno razdelitev teh sredstev. Rok Kržan, predlagatelj, DeSUS: Gre za to, da če sosednja občina pripravi tako vlo- go in odlagališče ne more biti daleč od naše meje, potem je prav, da se pojavimo tudi mi. In da skupaj na širšem območju Posavja rešujemo tako pomemb- no zadevo, če bi že prišlo do tega odlagališča. Saj ve- mo, da je že veliko nasprotovanj glede obstoja NEK, ampak ta je zdaj tukaj in z njo pač živimo. In zdaj je vprašanje, ali je prav, da živimo še naprej tudi z odpadki, ali je prav, da bo lokacija nekje drugje v Sloveniji, saj vemo, da se Hrvaška tega ote- pa? Če pa že je pripravljeno in bo dovolj varno, je prav, da se o tem do- govorimo v Posavju, ne samo Brežice in ne samo Krško. Odbor za urba- nizem pri Občini Brežice se ni strinjal, da bi zadevo reševali sami in za- hteva, da gremo v rešitev problema v širšem prostoru. Potrebno je, da konkstruktivno v razpravi sodelujemo in da pristopimo k razpisu. Ivan Molan, izvoljeni župan: V Brežicah se o tem še nismo pogovarjali. To točko smo uvrstili na dnevni red z namenom, da nam de- jansko predstavijo, kaj to sploh pomeni. Krško je že sprejelo, da se začnejo raziskave. Iz gradiva se še ne da kaj dosti izvedeti, zato smo povabili tudi strokov- njake iz Ljubljane, da se te stvari bolj pojasnijo in na osnovi tega se bomo odločili. Moram pa reči, da se ne bomo odločili, ali bomo imeli odlagališče ali ne, ampak ali bomo dovo- lili, da se na našem terenu začnejo raziskave. Milko Veršec, samostojni svetnik: V tej začetni fazi po informacijah, ki smo jih dobi- li in so bolj skopi, se je težko odločiti, vendar breži- ška politika bo morala dati odgovor. Sam bom predla- gal, da podpremo to zadevo, kajti v kolikor mi je po- znano, se je občina Krško prijavila. Če bi krška obči- na s to lokacijo na meji z našo občino uspela, bi dobi- vala denar, bilo bi pa na meji, kar se je zgodilo zdaj z NEK. Po mojih informacijah, ki so informacije stroke, je brežiška ob- čina bolj primerna za to lokacijo in če se bo zgodilo to, bom predlagal, da se na tisti lokaciji ljudje odločijo z refrendumom. Sicer pa moramo vedeti, da denar, ki bo pritekal, če nam uspe, ni vse, kar bi morali upoš- tevati. Glede lokacije sem pridobil informacije, zahteva se zemljišče, ki je težje prepustno za vodo, in strokovnjaki pravijo, da so to lokaci- je Globoko, Arnova sela, Artiče, kranjska stran ni primerna, Dobova tu- di ne, in Bizeljsko. Ivan Vogrinc, SLS: Mi razmišljamo o tem, da bomo podprli ta predlog, čeprav dokončnega stališča še ni. Predvsem zaradi javnega interesa, ki ga nismo testirali. Zavzemamo pa se za to, da se dejansko ta problem reši, da čim- prej Posavje pride do odlagališča radiaoktivnih od- padkov. Če tega sami ne bomo rešili, nam tudi vesolj- na Slovenija ne bo pomagala. Če bo prišlo do izbire brežiške lokacije, razmišljamo o tem, da bi ta lokacija bila nekje v Vr- bini, nekje v neposrednem obsegu NEK. Milena Jesenko, ZLSD: Temeljito smo proučili ponudbo za pristop k rešitvi tega problema in smo se vsaj iz dveh glavnih razlo- gov odločili, da predlog na seji podpremo. Prvi je ta, da verno, da pristopa tudi Občina Krško, ki pa nekako ponuja lokacijo na sami meji naše občine. Drugi raz- log je ta, da je občina absolutni partner, ki lahko ka- ObŽOfhiK marec2005 13 posavje darkoli od tega projekta odstopi, ki ima zagotovljen nadzor od začetka do konca, in nenazadnje moram omeniti denarno nadomestilo, ki bi ga občina za to dobila. Vendar noben denar ni toliko vreden, da bi genera- cijam, sedanjim in bododm, zagrenili življenje s kakšno ekološko bom- bo. Na tihem pričakujem, da bodo ugotovili, da ni tehničnih možnosti, ki bi r.es utemljevale lokacijo v naši občini. Vendar pa prav nobena stvar se ne more na tern področju dogajati brez temeljite informiranosti kra- janov, kjerkoLi bi se že izvajale raziskave, in brez nji- hovega soglasja. Mag. Vojko Bibič, LORKS: Moje mnenje je, da se Občina Brežice na ta razpis ne bi smela prijaviti, saj problem zadeva več občin in bi se o tern morali dogovoriti na višji, medobčinski rav- ni, zato sem proti prijavi na razpis. Davor Račič, PUM: Naše stališče je, da se tudi brežiška občina aktivi- ra pri prijavi na razpis za vzpostavitev odlagališča. Pri tem pa se nam odpirajo določena vprašanja. Za- kaj občine že prej niso poskrbele za medsebojno ko- ordinacijo, glede na to, da to ni problem le ene lo- kalne skupnosti, ampak celotne regije? Menimo, da bi že prej morali oblikovati en skupen interes regije, kako vzpostaviti to odlagališče, kam in na kakšen način denar razdeliti, predvsem tistim, ki bodo najbolj občutili ta problem, torej občanom. Okvirna lokacija je znana. Lahko je tudi na meji med brežiško in krško občino. Tu bi moral na podlagi dobrega sodelovanja nastati nek skupen predlog, kljub te- mu da pogoji, ki jih ponuja država, opredeljujejo, da mora biti to ena lokalna skupnost. Marko Hercigonja, SDS: Kako se bomo odloäli, je odvisno od tega, kako bo Agencija za radioaktivne odpadke predstavila tako pozitivne kot negativne vplive tega odlagališča. Sez- nanili se bomo z vsemi temi razlogi in se potem tudi lažje odločili. Dejstvo pa je, da mimo večinske volje občanov ne bo šlo. Marija Budič, Nsi: Prav je, da se o tem problemu raz- pravlja na seji obänskega sveta. S. Mavsar L. Petrišič P. Pavlovič Foto: Jože Macur in Robert Sajovec ^rosavska vojna za odpadke in se kaj" Posavski občinski sveti te dm zasedajo eden za drugim in imajo največ skrbi s pripravo in odločanjem o letnih proračunih. Vendar so se po občinskih hodnikih in v svetniških klopeh ponovno razširile razprave o eni izmed skupnih tem. Po dolgih mesecih zatiš- ja in napetem pričakovanju, kako se bo izšlo v Brežicah in še bolj, kaj se bo dobrega izcimilo za našo provinco zdaj, kd imamo v Ljubljani na pomembnih položajih »svoje« ljudi. Da bo vprašanje odlagališča radioaktivnih odpadkov kmalu prišlo na dnevni red posavske potitike, je bilo mogoče slutiti že po prizorih z le- tošnjih pustovanj. Najbolj vneti na tcftemo so bili sicer v Sevnici, kjer je za zdaj ostalo samo pri maškaradi. Nič kaj pa se ne bodo šalili, če bi jim hoteli vzeti sedanjih sto milijončkov in drobiž, saj bi ga v vsako- letnem proračunu težko pogrešali. Povsem drugače in čisto zares pa so se »odpadkov« lotili v Krškem in Brežicah, kjer je bilo z najavo mini- stra Viranta o 14 upravnih pokrajinah in določeni prednosti, ki jo je dal Brežicam (najbrž brez vednosti kolega z ministrstva za gospodarstvo?) prekinjeno stodnevno zatišje pred ponovnim, kdovekaterim že sooča- njem s posavsko delilno bilanco, katere so se župani doslej v glavnem jzogibali tudi na ne ravno pogostih seiah svojega Sveta. »Posavsko sodelovanje je nalezljivo!« (Minister Janez Podobnik na sevniškem gradu, februarja 2005) ^»JecRka zgodba« je posavski župansko-poslanski trojček v času sloven- sko-hrvaške pogodbe o JEK močno povezala in z njo so si najbrž v veli- ki meri pridobili odločilne simpatije za nove volilne zmage. Doslej naj- močnejši mož posavske politike Franci Bogovič je s podporo iz NEK in osrednjo vlogo v vojni z driavo ter nenazadnje s povezavami in stran- karskim vplivom v tedaj in zdaj vladni stranki znal hvaležno nagradi- ti županska kolega za podporo v bitki z ministrom Kopačem tako, da je »bratsko« razdelil resda prigarano odškodnino za odpadke. Pri tem je najbrž tiho računal, da ga kolega ne bosta pustila na cedilu, ko bo na dnevnem redu delitev sedežev regionalnih institucij ali celo polo- žaj prvega človeka nove pokrajine. Omenjena hvaležnost in dobrona- mernost se mu utegne maščevati v prihajajočih mesecih pred doma- čim pragom. A vse kaže, da je Bogovič podcenjeval ambicije svojih dveh kolegov, saj sta za razliko od njega, ki je resnici na ljubo že nekajkrat zavrnil ponudbe, da se zavihti na visoke položaje v Ljubljani (nazadnje celo s strani samega predsednika vlade), takoj pograbila vsako priložnost in zato zdaj v »soju žarometov« razumtjiyo prednjačita. Bivši brežiški župan in sedanji minister Andrej Vizjak se mora poleg občinskih vendarle ukvarjati tudi z državnimi, vladnimi zgodbami. Ob tem pa ga v lokalnem okolju očitno čaka dolga vrsta »lačnih ust«, ki se ne bodo hotela zadovoljiti samo z udeležbo ministra na svečanih otvo- ritvah in srečanjih, pač pa terjajo morebiti tudi kakšno poplačilo za na- zaj, za zvesto tlakovanje Vizjakove razmeroma varne poti do zvezd. Nova stara »zvezda« posavske politične scene - s trenutno najvišjim koeficientom pojavljanja na regionalnih in lokalnih medijih in vse več- jo minutažo na osrednjih, četudi za hrbtom strankarskega kolega mini- stra, Kristijan Jane, skuša v najkrajšem času uresničiti vse svoje arnbi- cije in se pripraviti tudi za najvišjo, življenjsko željo - ministrski polo- žaj, ki se mu je tokrat sicer izmuznil. A ministrski stolčki se lahko za- majejo in kdo ve... Na poti do zvezd pa bo poskušal izkoristiti vsako' možnost, da se izvije iz sence svojega krškega kolega in pridobi po- membnejšo vlogo v Posavju - saj Sevnica res ne meji z NEK, zato pa ima v gradnji dve elektrami na Savi in pomembno mesto v novi zamis- li o tretji razvojni osi. »Jedrska zgodba«, četudi gre samo za odpadke, bo, kot kaže, močno krojila nadaljnja razmerja med posavskimi občinami in njihovimi po- litičnimi prvaki. Obeti za optimističen razplet niso najboljši, saj bo v vsakem primeru ostal kdo nezadovoljen, ker so apetiti posameznikov in interesnih skupin zrasli skoraj do neba. Pomagala ne bo niti po dr- žavnih volitvah slavljena politična »enotnost«, kajti kljub politični so- rodnosti so se začeli pojavljati že prvi zanki očitno prenosljive otro- ške bolezni prejšnje vladajoče strukture, ki so jo pokopali prav sa- mozadostnost, notranja razdeljenost, predvsem pa pretirano hlasta- nje po položajih. ¦ ..„^„»„a—^^ Mavsar _ 14 marec2005 ObzorniK zdravjB Spoprijeti se s potuhnjeno boloznijo - osteoporozo Med posledicami višje pričakovane povprečne življenjske dobe, ki se v razvitejšem delu sveta bliža osemdesetim letom, so tudi bo- lezni, ki so značilne predvsem za tako imenovano tretje življenjsko obdobje. Osteoporoza, ki je posledica zmanjševanja kostne ma- se, ni nova bolezen, pač pa zaradi svoje generacijske povezanosti in višjega, četudi bolj nezdravega načina življenja prihaja vse bolj do izraza tudi pri nas. Društvo za preprečevanje osteoporoze Posavje je eno od štirinajstih področnih društev, ki so povezana v Zve- zo društev bolnikov z osteoporozo Slovenije in združujejo preko 4.000 članic in članov, že letos pa naj bi po besedah predsednice Zveze Duše Hlade - Zore presegli število 6.000. Osteoporoza je zanesljiva sprem- Ijevalka starosti, pravijo v dru- štvih za preprečevanje osteopo- roze. Te bolezni se človek najpo- gosteje zave šele, ko pade ali se drugače ponesreči in pride do zlo- mov kosti, najpogosteje hrbteni- ce ali kolka. Ženske se z njo sre- čajo prej kot moški (štiri od de- setih žensk po 50. letu starosti), najpogosteje že ob menopavzi, ko je pred njimi v večini še tretjina življenja, zato je toliko bolj po- membno, da se pravočasno sez- nanijo z njenimi značilnostmi. Osnovni pogoj za normalno tvor- bo kostne mase so poleg ustrez- ne prehrane namreč še normalna telesna aktivnost, psihično ravno- težje in ustrezne življenjske oko- liščine. Ker je osteoporoza bolezen, ki na- preduje, in se tveganje s starostjo stalno povečuje, je toliko bolj po- membna vloga društev, ki najprej preventivno ozaveščajo zdrave in najbolj ogrožene, nato pa poma- gajo obolelim in že prizadetim s to boleznijo. Posavsko društvo, ki ga vodi predsednica Milena Jesenko, je med mlajšimi društvi v državi, saj bo v jeseni staro šele tri leta. V začetku je štelo 50, trenutno pa ima že okoli 200 članic in članov iz posavskih občin, največ iz bre- žiške, nato sevniške in krške, ne- kaj pa tudi iz občin Šentjernej in Škocjan. Na nedavni marčevski skupščini v Termah Čatež so sprejeti poroči- lo predsednice in drugih organov društva o delovanju v lanskem le- tu ter sprejeli program dela za le- to 2005. Že v uvodnem delu pa je namestnik varuha človekovih pra- vic zbranim govoril o bolnikovih pravicah. V društvu za letos na- črtujejo še predavanja o zdra- vi prehrani, o pomenu gibanja za zdravje ter o novostih na področju zdravljenja osteoporoze. Nadalje- vali bodo tudi s programom tera- pevtske gimnastike, ki v Termah Čatež organizirano poteka pod strokovnim vodstvom v več skupi- nah in katerih se povprečno ude- ležuje od 70 do 80 članic v štirih skupinah. Nadalje načrtujejo re- kreativne pohode, ki jih izvajajo tudi v sodelovanju s planinskimi in upokojenskimi društvi v Posavju, izlete (na Kras že v aprilu, v Ko- stelsko dolino junija), oktobra pa se bodo ob obisku Ptuja v nadalje- vanju udeležili prireditve ob sve- tovnem dnevu osteo- poroze * 20. oktobru, ki ga bodo letos čla- ni slovenskih društev obeležili s strokovnim in družabnim sreča- njem v Murski Sobo- ti. Posavsko društvo bo že v mesecu apri- lu izvedlo meritve mi- neralne kostne gosto- te za ženske v meno- pavzi in za moške po 65. letu starcsti, ki bodo na Senovem ali v Škocjanu ali v Breži- cah, odvisno od števila zainteresi- ranih. Naj za tiste, ki bi se Društvu za preprečevanje osteoporoze Po- savje v skrbi za svoje zdravje že- leli pridružiti, navedemo, da ima le-to sicer sedež v Bolnišnici Bre- žice, po telefonu pa lahko pokli- čete tajnico društva Ido Križanec (07 49 61 062) ali predsednico Mi- leno Jesenko (07 49 61 060). Silvester Mavsar Članice društva med predavanjem Predsednica društva Milena Jesenko, v oza- dju delovno predsedstvo skupščine Širijo znanje q poimnu varovanja zdravja hi prvi pomoči Na rednem letnem občnem zboru so se v mesecu marcu v krškem kul- turnem domu sestali tudi članice in člani posavske podružnice Društva za zdravje srca in ožilja, ki v Posavju deluje že sedem let in ima preko 600 članov. Po bese- dah predsednika Silva Gorenca so bili v dru- štvu lani zelo delavni, saj so organizirali kar trinajst zelo kvalitet- nih strokovnih preda- vanj s področja varo- vanja zdravja, pred- vsem srca in ožilja, ter deset pohodov, ki jih organizirajo vsak mesec. V letošnjem letu nameravajo na- daljevati s takim delom, pri tern pa bodo razvili še nekatere nove aktiv- nosti. Poskusili bodo navezati stike s srednjimi šolami, da bi svoje zna- nje in predvsem zavedanje o pomenu zdravja prenesli na mladi rod. S prizadevanji za večjo osveščenost o pomenu skrbi za zdravje bodo se- gli tudi v podjetja in predvsem v odročnejše krajevne skupnosti, saj naj bi le tako dosegli čim višjo starost z relativno zdravim srcem in ožiljem. Poudarek bodo dali tudi seznanjanju ljudi z načini prve pomoči in zlasti oživljanja, ki je pomembno v prvih minutah po srčnem infarktu, saj hi- tra in pravilna pomoč pogosto odloča o življenju ali smrti. B.M. ObŽofliiK marec2OO5 15 kultura NOVICE ob robu 0 šolstvu in mestu Krško Po lanski izdaji publikacije o Valvasorjevi zapuščini je Valvasorjev raz- iskovalni center Krško v zbirki K mestu K izdal knjigo z naslovom Šol- stvo v mestu Krško konec 19. sto- letja in na začetku 20. stoletja. Publikacija je eden izmed rezul- tatov projekta Alenke Černelič Krošelj o vlogi Josipine in Mar- tina Hočevarja (med drugim sta zgradila stavbo krške meščanske sole) ter Ivana Lapajneta (prvega ravnatelja meščanske sole) v raz- voju šolstva in mesta v tern obdo- bju, kot o pomembnih osebnostih tistega časa pa govori še o dr. To- mažu Romihu, dr. Janezu Men- cingerju, Viljemu Pfeiferju, Iva- nu Renierju in dr. Juriju Sterben- cu. Knjigo sta v Dvorani v parku v Krškem 16. marca oziroma na dan, ko je leta 1911 umrla Josipina Ho- čevar, predstavila urednica Černe- lič Krošljeva in Olaf Lovrenčič, ki je opravil prepis in prevod Josipinine oporoke, na orgle, ki so bile Hoče- varjevi posebno pri srcu, pa je zaigrala Katarina Štefanič. P.P. Urednica publikacije Alenka Černelič Krošelj Klobuki bi plrM Jožics Petrišič V Dvorani v parku v Kr- škem je bila od 16. do 28. marca na ogled razstava klobukov in pirhov krške likovni- ce in rokodelke Jožice Petrišič. Njeni klobuki so izdelani iz naravne- ga kostanjevega listja in so nekaj posebnega ne le v našem, ampak celo v slovenskem pros- toru, svojevrstno pa so okrašeni tudi njeni pir- hi. P.P. Joiica Petrišič ob svojih klobukih Velkonočni prti iz nastti krajev Kulturno društvo Libna je v sodelovanju s krškim skladom za kulturno dejavnost in Krajevno skupnostjo Dolenja vas 19. in 20. marca v pros- torih nekdanje železniške postaje Libna v Starem Gradu pripravilo raz- stavo velikonočnih prtov. Vizualno podobo velike noči v sedmih krajih KS Dolenja vas so članice društva izvezle na sedmih velikonočnih prti- čih, simbolično opremljenih z značilnimi pirhi ali pisankami, ki prekriva- jo sedem jerbasov. Članice društva na poseben način ohranjajo kultur- no dedišdno. Med ljudmi v domačih krajih, kjer še hranijo stare vezeni- ne, ki so jih izdelale prednice pred 50, 100 in celo pred 150 leti, zapisu- jejo podatke o nastanku prtov, prerisujejo stare motive in zbirajo veze- nine za arhiv. Na osnovi starih vezenin izdelujejo nove, hkrati pa črpajo zamisli za nadgradnjo veziljske dediščine pri snovanju novih izdelkov za moderno rabo, je zapisala etnologinja dr. Ivanka Počkar, ki je pri raz- stavi tudi strokovno sodelovala. Pogosto, kot pravi, se neupoštevanje veziljstva kot izrazitejše ženske- ga ročnega dela kaže še danes, tudi ko se izvezene izdelke potiska v ozadje in se jim določa le še vlo- ga pogrinjkov, na katere naloži- jo razstavne eksponate. Razstava pa je, nasprotno, postavila veze- nine na prvo mesto, tja, kamor so jih predniki že znali uvrstiti. Poleg prtov so na ogled postavili tudi iz- delke iz gline, ki so jih pod men- torstvom akademske kiparke Vla- dimire Stoviček izdelali otroci na kiparskih delavnicah. L.P. Plesni mozak Krški sklad za kulturne dejavnosti je 18. marca na Senovem pripravil že tradicionalno srečanje plesnih skupin občine Krško z naslovom Plesni mozaik 2005. Iz kulturnega društva Kostanjevica na Krki se je predstavila otroška plesna skupi- na Harlekin pod mentorstvom Lu- cije Kuntarič in s koreografijo Sa- re Levičar. Mladinska in članska skupina Harlekin pa sta se pred- stavili v koreografiji Kjare Starič. Iz Plesno glasbenega centra Lukec Krško se je predstavila plesna sku- pina Lukec pod mentorstvom Ves- ne Perič in Vesne Vučajnk, ki je sodelovala tudi pri koreografi- ji. Iz plesne sole Anike iz Leskov- ca sta se predstavili plesna skupi- na Unique 1 v koreografiji Sanje Antolič ter plesna skupina Unique 2 s koreografijo Teje Florjančič, obe skupini pa pod mentorstvom Ane Antolič Miler. Iz krškega kul- turnega društva Butnhrupn sta se pod mentorstvom in s koreografijo Karmen Ančimer predstavili ples- na skupina ITN ter plesna skupina Tarantela. Ob koncu sta se v ples- ni predstavi Forma interrogativa predstavili še Magdalena in Mateja s koreografijo Magdalene Reiter. Program pa je strokovno spremlja- la Sabina Schweriner. L.P. Razstava Damjane Stopar V krški galeriji so 10. marca odprli raz- stavo slik akademske slikarke Damja- ne Stopar iz Sevnice. Damjana Stopar se tokrat v galeriji predstavlja s slika- mi zadnjih dveh let. Ustvarja v grafiki in slikarstvu, v obeh zvrsteh pa ekspe- rimentira znotraj tehničnih možnosti in omejitev posameznih tehnik. Sto- parjeva, ki živi in ustvarja v Ljublja- ni in Sevnici, je leta 2000 diplomira- la na akademiji za likovno umetnost in letos tam zaključila tudi magistrski študij grafike. Do sedaj se je predsta- vila na desetih samostojnih in števil- nih skupinskih razstavah doma in v tu- jini, razstava v galeriji pa bo na ogled do 23. aprila. Obpraznikih odprli razstavo V Lekos galeriji Ana v Sevnici so 3. marca s kulturno prireditvijo obeleži- li dan žena in materinski dan ter od- prli razstavo slik in ročnih del Katari- ne Šantej. Dela Pavlinove v ZD Krško V čakalnicah Zdravstvenega doma Kr- ško do 9. maja svoja likovna dela raz- stavlja ljubiteljska slikarka iz Krškega Jožica Pavlin. Dolenjevaške Sosede o svojih zakonih Dramska sekcija Kulturnega društva Žarek iz Dolenje vasi je za sovašča- ne premierno uprizorila izvirno kome- dijo v treh dejanjih z naslovom Sose- de o svojih zakonih. Igro, za katero je scenarij napisala domačinka Jožica Vo- grinc, pri režiji pa se ji je pridružil še Niko Bogovič, si je prišlo ogledat pre- cejšnje število Dolenjevaščanov, tako da so nekateri ostali pred mnogo pre- majhnim gasilskim domom. V tokratni komediji so zaigrali poleg že omenje- nih Jožice Vogrinc in Nika Bogoviča še Dušica Padovnik, Karolina Arnšek, Miri- ca Dimec, Dragica Drugovič, Miha pla- ninc in Jožica Puntar, pri pripravi pa jim je pomagal dramski igralec Slav- ko Cerjak. 16 marec 2OO5 kultura Odprli razstavo "AKRIL2004" 3. marca so v prostorih Mladinske- ga centra Brežice odprli razstavo del udeležencev likovne delavnice »AKRIL 2004«. Javni sklad RS za kulturne de- javnosti, Območna izpostava Bre- žice je od konca januarja do aprila 2004 organiziral likovno izobraževa- nje v tehniki akrila. Likovnih delav- nic, ki so tedensko potekale v pros- torih Osnovne sole Brežice pod men- torstvom prof. Vlada Cedilnika, so se udeležili člani Društva likovnikov Bre- žice, katerih preko dvajset del je raz- stavljenih. Na slikah so avtorji upodo- bili predvsem motive iz narave. Odprt- je sta z glasbenim programom obogati- la Andreja Zlatič (flavta) in Danijel Iv- ša (harmonika). Razstava, katere po- stavitev so omogočili Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Občina Brežice in Mladinski center Brežice bo na ogled do 5. aprila 2005. Glasbeno-literarni koktejl zaprijatelja Trio Planike z gosti je 8. marca v Kul- turnem domu Krško ob desetletnici delovanja pripravil glasbeno-literar- ni koktejl za prijatelje. Trio Planike - Tatjana in Bojana Kaplan ter Adolf Mo- škon - je večer začel s pesmijo Tri pla- nike, za praznično razpoloženje pa so poskrbeli tudi duet Slavica - Anamari- ja (nafotografiji), duet Martina - Mat- jaž, Anja Radkovič, Jasmina Levičar in Toni Sotošek. Za literarni del koktejla sta poskrbela Vidka Kuselj in Ivan Mirt, obiskovalci pa so si ob tern lahko ogle- dali likovno razstavo slik Jožice Petri- šič z naslovom Cvetje za praznik. Koncert Tonija Sotoška Toni Sotošek se je s koncertom Mla- dost s harmoniko 4. marca predsta- vil v krškem kulturnem domu. Nasto- pili so učenci Tonija Sotoška, družina Ferme s Trojan, Toni Pirnar in ansam- bel, Ervin Struna z ansamblom Še pa še, ansambel Slovenski šopek, ansam- bel Vigred iz Laškega, Modrijani in Klo- basekov Pepi. Mati, dom, domovina 20. marca je Župnija sv. Lovren- ca na Raki v športni dvorani v po- časitev materinskega dne in praz- ničnega velikonočnega časa pri- pravila prireditev Mati, dom, do- movina, na kateri so se predsta- vili vrtičkarji in šolarji z mentor- ji, Srake z Rake in Mladi koledni- ki ter povezovalca Alenka Žabkar in Andrej Cemič. V goste so pova- bili pevko Jožico Kališnik in virtu- oza na elektronski harmoniki Boža Matičiča iz Kamnika. Priredjtve v aprwi Petek, 1.4. 8.30.,SREČANJEOTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN OBČINE SEVNICA, Kulturna dvorana Sevnica Sobota, 2.4. 20.uri,KONCERT MePZ VIVA BREŽICE Z GOSTI, Župnijska cerkev sv. Lovrenca Brežice Sobota, 2.4. 20. uri, 9. LETNI KONCERT AKŽ POD GORJANCI Z GOSTI, Kulturni dom Kostanjevica na Krki Nedelja, 3.4. 18.30, na Zdolah in nedelja, 10.4., 18.30, PDArtiče, KOMEDIJA SOSEDE O SVOJIH ZAKONIH, KD Žarek Sobota, 9.4. RAZBORSKI VEČER - KONCERT ADIJA SMOLARJA, Dom krajanov Razbor Petek, 15.4. KIPARSKA RAZSTAVA URŠE TOMAN, Lapidarij Galerije Božidar Jakac Petek, 22.4. ob 17.uri,OKROGLA MIZA O PROMOCIJI PROSTOVOLJNEGA DELA, FESTIVAL PROSTOVOLJSTVA MLADIH, MC Krško Četrtek, 28.4. USTVARJALNICA ZA OTROKE, Galerija Božidar Jakac Sobota, 30.4. LIKOVNA KOLONIJA NA RAZBORJU Pviebgy&MB^ ^_ . ...________J___J______^ KRŠKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000, Izposojevališče VI DEM, C. 4. julija 59; Tel.: 07/490 30 70, Izposojevališče KOSTANJEVICA, Ljubljanska 7; Tel.: 07/49 86 210 Halvasorjeva knjižnica Krško > April - pomladni mesec knjig V knjigah je toliko zapisanega, o knjigah lahko toliko napišemo... Vsi, ki delamo in živimo s knjigami, nenehno odkrivamo bogastvo in užitke, ki nam jih dajejo knjige. Užitke. V mesecu, ko knjiga praznuje bi vas radi še posebej spomnili, kako vas knjige lahko prevzamejo, kam vas zgodbe lahko odnesejo. " 2. april - mednarodni dan knjig za otroke , Že skoraj štirideset let je rojstni dan velikega pravljičarja Hansa Christiana An- dersena mednarodni dan knjig za otroke. Letos mineva že dvesto let od rojstva avtorja pravljic Kraljična na zrnu graha, Snežna kraljica, Deklica z vžigaticami, Grdi raček, Svinjski pastir, Palčica, Cesarjeva nova oblačila in še mnogih drugih, ki spremljajo zgodnja leta številnih generacij otrok širom po svetu. IBBY, medna- rodna zveza za mladinsko književnost vsako leto izbere za sponzorja mednarod- nega dneva knjig za otroke, eno izmed držav članic, v kateri pripravijo poslanico otrokom vsega sveta. Letošnja poslanica prihaja iz Indije in je posebna. Starodav- na indijska legenda o dečku Kapilu in boginji modrosti Saraswati nosi večno spo- ročilo: knjige so naše čarovne oči. Dajejo nam znanje in moč in nas vodijo po poti življenja. Poslanico v celoti boste lahko prebrali v knjiinici in tudi drugače se bo- mo v prvih aprilskih dneh spomnili mladih bralcev in Andersena. 14. aprila vabimo vse otroke, posebej tiste, ki so sodelovali v akciji Moja najljub- ša knjiga, v knjižnico na klepet z Deso Muck, ki je med drugim tudi avtorica knjig o Anici, ki so najljubše knjige po izboru mladih bralcev v akciji. 23. april - slovenski in svetovni dan knjige in avtorskih pravic Resolucijo o svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic so članice Unesca spre- jele novembra 1995 v Parizu. V resoluciji so zapisali, da naj bi ob tern dnevu sve- tovno javnost še posebej spomnili, da so bile knjige v zgodovini najmočnejši de- javnik v razširjanju znanja in najučinkovitejši način njegovega ohranjanja, ki še zmeraj kljub vzniku vse bolj izpopolnjenih avdiovizualnih načinov komuniciranja ostaja temelj aktivnega izobraževanja in navajanja na kritično mišljenje. Poleg tega so bile knjige od vsega začetka instrument za ohranjanje in prenašanje naj- pomembnejših duhovnih vsebin človeštva in orodje kulture miru. V Sloveniji je ta dan tudi »dan kupovanja in poklanjanja knjig«. Obeležujemo ga z različnimi kultumimi dogodki, knjigarne organizirajo prodajo knjig s popustom. Tudi v knjižnici bo eel predzadnji aprilski teden slovesen in na drugačen način kot običajno povezan s knjigami in svetovi, ki so v njih. Veliko skrivnosti je med knjigami, veliko več kot jih nosi življenjski vsakdanjik in velikokrat je težko izbrati pravo knjigo, ki nam bo polepšala vsakdanjik. Najmoč- nejša spodbuda za branje je menda to, ko nam prijatelj reče, da je prebral ču- dovito knjigo in nam priporoča, da jo preberemo tudi mi. Mika nas, da bi prebra- li knjige, ki so všeč drugim. Ponudili vam bomo sezname knjig, ki so ostale v le- pem spominu. Različne sezname za različne bralce. Povabili vas bomo tudi k so- delovanju. Nekje sem zasledila nasvet - preskus kako izberemo dobro knjigo zase. 40. stran: odprite knjigo na tej strani, saj je do tukaj pisec ie dodobra pognal zgodbo, ured- nikov svinčnik se je že unesel in zato lahko na tej strani dobite pravo sliko o kako- vosti knjige. Skrbno preberite stran. Prisluhnite ji. Je proza živahna in zanimiva? Je dvogovor realističen? AM vas mika, da bi brali naprej? Je dvogovor tak, kakrš- nega bi pričakovali v solzavih nadaljevankah, nikoli pa v resničnem življenju? Ali knjiga očitno moralizira in je napisana v pokroviteljskem slogu? Si zares želite bra- ti dalje? Poskusite tudi vi naslednjič odpreti 40. stran, ki kaže »osebnost« knjige. Skupaj z Mladinskim centrom iz Krškega vas vabimo, da tudi vi prispevate k praz- novanju praznika knjige. V petek 22. aprila popoldne se pridružite podarjanju knjig, ko bomo pred knjižnico postavili stojnice s knjigami. Verjamemo, da vsaka knjiga najde svojega bralca. Prinesite knjigo z vaše police, ki bi jo želeli podariti in vzemite drugo, ki čaka na vas na naši stojnici. Za otroke bo pri Muriju in Min- ki posebna pravljična urica v petek ob 17. uri. Veselo bo tudi na sam praznik, ko bo MC Direndaj kar v knjižnici. Otroci pridite ob 10. uri, ko boste ustvarjali ovit- ke za knjige in bralna znarnenja. Na koncu še nekaj povabil v knjižnico: • 31. marca ob 17. uri bomo v izposojevališču v Kostanjevici na Krki odprli raz- stavo Fotograf Franc Rabuse in Koprivnik. • 12. aprila ob 19. uri vas vabimo na predstavitev knjige Ozdravimo bolečine hrbta, ki jo bo predstavil Miran Šubelj Sagmeister. • 14. aprila ob 17. uri vabimo otroke na druženje s pisateljico Deso Muck • 23. aprila dopoldne se dobimo v TA-BUju! Želimo vam veliko lepih pomladnih dni in naj vas čim večkrat zalotijo pri bra- nju dobrih knjig! Alenka Žugič Jakovina marec 2005 17 pomlad S plesom m pesntijo v pomlad Na minulo velikonočno nedeljo čtanice in člani Folklorne skupine KUD Oton Župančič niso mirovali, saj so polni dvorani obiskovalcev od blizu in daleč s posebej za to priložnost pripravljenim programom pripravili prijetno praznično popoldne. Začetki artiške folklome skupine segajo v leto 1967 in že na samem začetku so plesali belokranjske plese, katerim so sledili številni drugi, v novejšem času tudi iz do- mačega okolja. Enega viškov svo- je dejavnosti je skupina dosegla v letih 1983 in 1984, ko je obvladala osem plesov in sicer tri belokranj- ske, tri gorenjske, pies iz Slavoni- je in splet partizan- skih plesov. Nastopa- la je po mnogih odrih v Posavju in tudi dru- god vse do Srbije in Makedonije. Zatem pa je prišlo do prekinitve in menjave generacij, ko je v začetku leta 1986 mentorstvo sku- pine prevzel Zdravko Dušič. Tega leta so se začele tudi vsakolet- ne revije folklornih skupin Dolenjske, Po- savja in Zasavja, ki se jih skupina redno udeležuje. Skupina je zače- la z učenjem novih plesov in tako je leta 1988 ob 20. letnici folklore v Artičah prvič pokazala štajerski pies »Poj dmo na Štajersko« v ko- reografiji Dušana Vodlana. Sledili so še drugi plesi, skupina pa je za- čela nastopati tudi v tujini. To je bilo zelo uspešno obdobje, v ka- terem so delovale kar tri skupine: najstarejša, mlajša in šolska. Vr- stili so se številni nastopi, med ka- terimi ima posebno mesto nastop v Brežicah na proslavi ob razgla- sitvi suverene države Slovenije. Po večjem osipu oziroma preki- nitvi plesanja večjega števila ple- salk in plesalcev v letu 1993, se je sredi devetdesetih let začel nov vzpon skupine, ki se je lotila tudi raziskovanja običajev v domačem okolju Z običajem ličkanja koru- ze je skupina dosegla višek v svo- jem celotnem delovanju, saj se je z njim leta 1996 udeležila Medna- rodnega festivala folklore gorskih krajev v'Zakopanih na Poljskem in leta 1997 Mednarodnega festivala LENT v Mariboru. Tudi za nadalj- nja leta vse do danes je za artiške fokloriste znadlno, da so poleg ši- rokega repertoarja folklornih ple- sov slovenskih pokrajin veliko časa in energije posvetili prikazovanju običajev v širši okolici Artič. Do- kaz za to je bil tudi nedeljski Veli- konočni koncert. Prireditev v artiškem prosvetnem domu je namreč poleg pestrega, a tematsko ubranega programa in navduše- nja obiskovalcev, med katerimi so številni očitno tudi sami nekoč brusili pete in potrka- vali po lesenih odrih, potrdila globoko vraš- čenost te kulturne de- javnosti v kraju. V ča- su, ko na glasbeni sce- ni prevladujeta turbo- folk in hip hop, je ne- vajenemu obiskovalcu kar nekoliko nenavadno prisostvo- vati programu, v katerem sprem- Ijamo življenje in običaje izpred pol stoletja in več, povrh tega pa ga izvaja več generacij razmero- ma mladih navdušencev iz enega kraja oziroma krajevne skupno- sti. Na artiškem odru so se namreč zvrstili: otroški skupini OŠ Artiče (mentorici Romana Furar in Ves- na Bogovič), otroška skupina FS KUD Oton Župančič (vodja Vesna Bogovič), mlajša (mentorica Luč- ka Knez) in nova folklorna skupi- na KUD Oton Župančič (mentorica Danijela Pirc) ter seveda najbolj izkušena Folklorna skupina doma- čega društva pod vodstvom Zdrav- ka Dušiča. Prizore in plese so hu- morno in zanimivo povezovali čla- ni KUD-ove literame skupine pod vodstvom Danice Avšič, za glasbe- no spremljavo pa so poskrbeli god- ci folklorne skupine. Lep aplavz so obiskovalci namenili tudi Ančki in Bernardki Zorko iz Brezovske Go- re, ki sta zapeli nekaj ljudskih ve- likonočnih pesmi. S.M. Pobiranje orehov Dvorana je bila navdušena Belokranjski plesi Mo ja košarica Kakor v starih časih 18 marec2005 ObzÖfhiK pomlad Gvetooa pomlad v Vrtnem centra Kern v Krckom Narava se nikoli ne zmoti, saj je zopet tu pomlad in z njo čas čiščenja vrtov, sajenja spomladanskih čebulnic in trajnic ter seveda, ko je dovolj toplo, tudi balkonskih rož. Tudi za letošnjo pomlad so se v Vrtnem centru Kerin temeljito pripravili in vam ponujajo vse, kar potrebujete za urejen in s cvetjem okrašen dorn. Z VAMI ŽE 40 LET tel.: 07/49 02 560 V vrtnem centru Kerin vam za urejanje vrtov nudijo že raznovrstna orodja za rezanje, čiščenje in okopavanje. Njihova bogata ponudba se z vsa- kim letom povečuje, tako da vam poleg najrazličnejšega cvetja po- nujajo velik izbor zemeljskih sub- stratov ASEF, Cvetal, Plantela Bal- konija ter Tera Brill, organskih gnojil BIOGRENA in BIOPOST ter ostalih gnojil, kot so NPK, UREA, KAN,... Na zalogi imajo tudi že vsa tekoča gnojila za zelene okrasne in cvetoče rastline. V svojih prostorih v Krškem vam nu- dijo velik izbor sadilnih loncev in ko- rit vseh vrst in barv. Posebnost letoš- nje pomladi pa so prav gotovo korita in lonci z vodno rezervo, v katerih bo- do vaše balkonske lepotice še posebej lepo uspevale. V njihovi ponudbi najdete tudi lonce iz gline vseh velikosti ter glinene sa- dilne sklede ter korita, ki tahko še posebej krasijo vaše vrtove in balkone. Na vašo željo pa cvetlična korita tudi zasadijo, nudijo podaljšano ne- go ter jih dostavijo na vaš dorn. Velik pa je tudi izbor spomladanskih gomoljnic ter semen, domačih sa- dik vrtnic, po 10. aprilu pa bodo začeli s prodajo balkonskega cvet- ja, vzgojenega na lastni vrtnariji, po ak- cijskih cenah. Obiščite jih v Vrtnem cen- tru Kerin ter njihovi poslo- valnici na Senovem in pre- senečeni boste nad njihovo ponudbo. Naj vam bo tudi v letoš- njem letu cvetje v veselje in ponos. To vam želi ko- lektiv Cvetličarne Kerin in Vrtnarije Kerin. Prodajne police Vrtnega cen- tra Kerin Notranjost enega izmed rastlinja- kov Vrtnarije Kerin Letošnjo pomlad bodo v Vrtnem centru Kerin obeležili v nasled- njih terminih: - v sobotc. 23. aprila. bo od 10.00 do 12.00 ure gostoval g. Slav- ko Zgonc, odgovarjal na vaša vprašanja in gotovo našel rešitev prav za vsakega, - v soboto. 30. aprila. bo podjetje Agroprom pripravilo predava- nje o gnojilih in zaščitnih sredstvih. Prav lepo vabljeni. SiMOPhESKM^STVO FÄSAMRSTVÖ / SuSissn cjože Cpuntar s.p. (j GSM: 041/ 692 620 puntar.joze@volja.net - toplotne izolacijske fasade (stiropor, kamena volna) - slikarska dela - dekorativni ometi - pleskarska dela, konstrukcije, napušči S prijetnimi ban/ami in modernimi odtenki vam osvežimo in prenovimo dom. Kvalitetno, ugodno in v dogovorjenem roku. ObzÖ'rhiK marec2005 19 pomlad KOPKOS Pnaua odio&tei/ ! SUHOMONTAŽNIGRADBENISISTEMI... S sistemi za suhogradnjo se uresničujejo vaše gradbene želje: suho, hitro, čisto in poceni - od kleti do strehe. Poleg klasičnih gradbenih tehnik nudi sistem povsem nove ustvarjalne možnosti oblikovanja: suhi estrih, pregradne stene, stenske obloge, suhi omet, mansarde in stropovi. S Fermacell ploščami lahko na različne načine zaščitimo zunanje stene pred vremenskimi vplivi. Omislimo si lahko tudi fasade, ki kažejo arhitekturne posebnosti določene pokrajine. Tu najdete izbor kakovostnih in praklično medsebojno prilagojenih proizvodov za notranjo ureditev prostorov kot so: kopalnice, savne, parne kopeli,... So sekundarni tehnični stropovi izdelani iz različnih materialov (minerali, mehki izolacijski materiali, kovina, les), ki služijo različnim namenom (oblikovanje, akustika, odpornost na vlago, udarce, požar ter zadosti najpomembnejšim higijenskim razmeram). Kovinski stropovi, prašno barvani s poliestersko barvo zaradi Cesar so izredno trajni. Med vrhunske lastnosti poleg trajnosti spadajo še neprimerljive akustične lastnosti. Svilnata površina daje kovinskim stropom privlačen, sodoben in funkcionalni videz. Harmonija in eleganca vašega doma.Okrasni profili in dekoracije prinesejo življenje in spremembo v vaše domove ter sozavsakogar finančnodosegljivi. Izolacije iz steklene volne - učinkovitost, zanesljivost, ekonomičnost in varnost. Je visoko kvaliteten material za profesionalno rabo namenjen toplotni in zvočni izolaciji ter k učinkoviti rabi energije. ...NAENEMMESTU SVETOVANJE M0NTAŽA PRODAJA Cirje 6 • 8274 Roka • tei:: 07/81 46 410 • mtei, 041 60 6816 kMAUf JUi qS/ R/g/ps «if wedi (Ä)mstrong INTERVAL EI0HHG] rime MßßtSA ACTIS Za varnost naših domov Pomladni čas prinese v marsikate- ro hišo nove osvežitve. Hkrati prve tople dni v svojih domovih izkori- stimo tudi za spomladansko čišče- nje. Ob tern pa moramo postori- ti še številne stvari, ki so pogoj za dobro in varno bivanje. Prvi pomladni dnevi ponavadi na- znanijo tudi zaključek kurilne se- zone in misel na to, da bo posto- poma v prihajajočih mesecih tre- ba obnoviti zaloge kuriva, preve- riti in servisirati kurilne ter seve- da tudi prezračevalne in dimovod- ne naprave. V letošnji zimi smo vsak teden brali o požarih, ki so povzročili večjo materialno škodo in kate- rih vzroki so bili tudi v pomanjklji- vo očiščenih dimovodnih napravah in dimnikih. Še veliko več nezgod se je zgodilo, o katerih ni bilo poročil. Ogromno je bilo dimniških po- žarov, ki na srečo niso povzročili velike materialne škode, ali ne na- zadnje celo žrtev zastrupitev z monoksidom, kar je vse lahko tudi po- sledica neočiščenih dimnikov. V Poslovnem dimnikarskem centru Dimnikarstva Jelančič so se na prihajajoče mesece dobro pripravili. Petnajst dimnikarjev, ki je tu- di vso zimo skrbelo za redno vzdrževanje naprav, bo v pripravah na novo kurilno sezono poskrbelo za varnost naših domov z zagotavlja- njem požarne, zdravstvene in sanitarne varnosti, racionalno rabo go- riv ter funkcionalnost in trajnost naših naprav v naslednjih kurilnih sezonah. Ravno tako v Poslovnem dimnikarskem centru Dimnikarstva Jelančič poskrbijo tudi za strokovne nasvete pri gradnji in rekonstrukciji ku- rilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav, saj strokovni nasvet po- klicanih v svoji stroki v dimnikarskem centru lahko prihrani marsika- tero nevšečnost, kateri smo zaradi ne poznavanja stroke lahko izpo- stavljeni. V Poslovnem dimnikarskem centru Dimnikarstva Jelančič so za ves uporabnike dosegljivi tudi v popoldanskih urah in ob koncu tedna, skratka vedno po željah in možnostih uporabnikov njihovih storitev, na njihovi dežurni telefonski številki 070-653-122. N.Č. Dimnikarstvo Ana Jelančič s.p. Ribniki 12, 8290 Sevnica PE Krško, CKŽ 86, 8270 Krško GSM: 070/653 122 pos'dv je O) info IMFORMACUSKO JREDlfö POKRAJINE POSAVJE 20 marec2OO5 ObZÖfniK pomlad V Sevnici vse man] porok, stevilo otrok pa raste Čeprav se nam zdijo številke pogosto suhoparne, so pogosto najbolj hiter in jasen prikaz stanja na nekem področju, tako tudi doga- janja v lokalni skupnosti. Kot vsako leto je Upravna enota Sevnica pripravila poročilo o delu v letu 2004 in v njem nanizala zanimive podatke, ki so rezultat vsakdanjega dela njihovih služb. Iz porodla Oddelka za upravne notranje zadeve UE Sevnica je razvidno, da so v letu 2004 zabeležili 180 rojstev, kar je 12 več kot leto poprej, od tega je bilo največ rojstev vpisarrih na matičnem uradu v Sevnici (99) in najmanj na krajevnem uradu Bučka (4). Skupno število smrti (208) pa je bilo za 8 manjše kot v letu 2004, od tega so jih 98 vpisali na MU Sev- nica. Zanimivo je, da na matični službi ugotavljajo zmanjšanje števila vpisanih dejstev (skupno 225) v primerjavi s prejšnjim letom (45 dejstev več), kot razlog pa navajajo predvsem zmanjšanje števila porok, ki jih je bilo v letu 2004 samo 36. Za spremembo imena ali priimka so v letu 2004 prejeli 14 vlog, od tega 11 vlog za spre- membo osebnega imena polnoletnim osebam in 3 vloge za mladoletne osebe. Na UE Sevni- ca so tudi ugotovili, da se zlasti po 1.5.2005 zmanjšuje zanimanje za potne liste, za ka- tere so prejeli skupno 439 vlog, a tudi stevi- lo vlog za osebne izkaznice se zmanjšuje, saj so jih prejeli 911. Za opravljanje izpita za voznika motornih vozil sta se v letu 2004 prijavila 802 kandi- data, od tega je izpit opravilo 429 kandida- tov. Na zadnji dan leta 2004 je bilo na ob- močju UE Sevnica 10.683 voznikov z veljav- nim vozniškim dovoljenjem, kar je pomeni- lo 168 več kot leto poprej. V lanskem letu so izdali 278 vozniških dovoljenj. Pri pooblašče- nih organizacijah je bilo opravljeno skupno 6611 postopkov v zvezi z vozili, od tega jih je največ opravilo podjetje Sava Avto Sev- nica (62 %), sledila sta UE Sevnica z 22 % in Pan Jan Trebnje z 9 %. Nova kifoa Iz Itovtodunuma-. VRTHJAK Med novostmi letošnjega knjižnega progra- ma Založništva Neviodunum ima posebno mesto knjiga kratkih zgodb z naslovom VR- TILJAK, ki jo je napisal mladi pisatelj UROŠ SADEK iz Novega mesta. Čeprav gre za knjiž- ni prvenec, Uroš Sadek vendarle ni povsem neznano ime slovenske literarne scene, saj je posamezne zgodbe že objavljal v revijah regionalnega (dolenjska Rast) in širšega zna- čaja (Apokalipsa), z branji na literarnih na- stopih pa je izzval veliko odobravanja, z vzpodbudnimi mnenji so ga ocenili tudi lite- rarni uredniki in uveljavljeni pisci. Njegovo pisanje krasijo mnogi element! dobre krat- ke proze, ki je vse prej kot hermetična, saj bralca osvaja z jasnostjo izraza in s svežino pogosto humorno obarvane pripovedi, bral- cem všečna pa bo tudi tematika sodobnega življenja mlade generacije (20 - 30 let), ki jo avtor zapisuje v prvi osebi in je prepričljivo avtobiografska. Knjiga Vrtiljak bo na knjižnih policah konec meseca aprila. V celoti so ugodili vsem od skupno 97 vlog za različne orožne listi- ne, zaradi spremembe Zakona o orožju pa pričakujejo več vlog tudi • v letu 2005. Tujim državljanom so na UE Sevnica lani izdali 422 dovo- ljenj za začasno prebivanje, na zadnji dan lanskega leta pa je ime- lo dovoljenje za začasno prebivanje 123 tujcev, za stalno prebivanje pa 101 tujec in 9 državljanov EU. Na območju UE Sevnica je v regi- ster društev vpisanih 171 društev, od tega je bilo v letu 2004 na no- vo vpisanih 7. Stanovanjski kredit NLB. Za v«i prwtor« In udoh|«- Nakup, gradnja ali obnova nepremičnine je velika stvar. Tako velika, da jo brez svetovanja finančnih strokovnjakov in pomoči stanovanjskega kredita posameznik le stežka izpelje. Pripravljene imamo kredite za vse namene, med njimi je prav gotovo tak, ki bo prilagojen vašim željam in potrebam. Vabimo vas, da se oglasite v najbllžji poslovalnici NLB in skupaj z našim strokovnjakom izberete kredit, ki vam bo najbolj ustrezal. Obširnejše informacije o stanovanjskih kreditih NLB pa dobite tudi na spletnem naslovu www.nlb.si ter na brezplačni itevilki 080 15 85. Ijubljanska banka Hon Qubllmntki bankt d.d.. Qubllmnt Podruinka Posavje-Kriko vtiiC '"s -!Ci-c«*s ; "¦•** '.:u*nwr* "ts» D»* QltlH ObZÖrhiK marec2005 21 pomlad Prispelo 244 likovnih, literarnih in fotograf skih del Na 6. natečaju Evropa v šoli, ki letos poteka pod naslovom »SEM DRŽAV- LJANKA - SEM DRŽAVLJAN V SPREMINJAJOČI SE EVROPI« in ga v Posavju koordinira Zveza prijateljev mladine Krško, je sodelovalo 343 učencev in dijakov z 83 literamimi, 148 likovnimi in 13 fotografskimi deli. Po be- sedah sekretarke krške ZPM Vide Ban trenutno poteka delo komisij ZPM, ki opravljajo regijski izbor del za nacionalni nivo. Na fotografiji: primer izbranega dela likovnega natečaja z naslovom SLOVENCI V VRTIUAKU, ki je skupno delo učencev 8. razreda devetletke OS Raka pod vodstvom mentorice Jadranke Kržan. ¦ 73grad ^^^ Proizvodnja in gradbeništvo d.o.o. Velika vas 62, 8273 Leskovec pri Krškem, tel.: 07 488 1100, fax: 07 488 1140 - proizvodnja armiranobetonskih elementov - proizvodnja prednapetih betonskih elementov - proizvodnja betonskih rešetk za govedorejo in ¦ prašičerejo, cvetlična korita itd. ¦ - proizvodnja raznih betonov - storitve v laboratoriju pri preiskavah betonov Begrad Krško - gradimo in ustvarjamo! Sava avto d.o.o. Dolenji boštanj 60A 8294 BOŠTANJ SLOVENIJA Telefon: +386 (0) 78 16 33 20 Fax: +386(0)78 16 33 25 E-pošta: sava.avto@siol.net Poleg tehničnih pregledov, prodajo avtomobiiskih rezervnih delov in servisa, odslej še nova ponudba - vse za sport in prosti čas v trgovini Intersport. ^-¦YkŠMlA%\' Pokrivanje streh z vsemi vrstami kritin, vgradnja > strešnih oken^^l tesarska dela: ostrešja, kozolci, brunarice, vrtne ute. G. Prekopa 8, 8311 Kostanjevica na Krki GSM: 041 651 435 Tel.: 07 49 86 140 Fax: 07 49 86 141 STROJNI OMETI Stanislav Fabjančič s.p. Ulica 11. novembra 13, 8273 Leskovec pri Krškem Tel.: 07/49 20 740, fax: 07/49 20 760, GSM: 041/649 596 E-mail: domet@siol.net - strojni ometi - fasade - samorazlivni tlaki - zaključna dela v gradbeništvu - sanacije vlažnih stavb - montaža gips plošč - glajenje betona 22 marec2005 . ObŽofhiK Pozdrav pomlafi na Senovem Ob materinskem dnevu se je zadnji teden v marcu zvrstilo več priredi- tev, na katerih so za svoje mame nastopili predvsem malčki iz vrtcev. Otroci senovskega vrtca skupaj z vzgojiteljicami že tradicionalno v mar- cu zapojejo in zaplešejo na odm doma 14. divizije v sklopu prireditve, ki so jo naslovili Pozdrav pomladi. In tako je bilo tudi 25. marca, ko so z nastopom navdušili predvsem mame pa tudi očete in druge krajane, ki so prireditev obiskali v velikem številu. tinäElT poSkodovane stare,zbledele fotografije? REŠITEV: Foto As; www. foto-asja.si POTO4RAFIJK VELIKEQA PORMATA 60 cm x BO crn = 3.200 sit | 80 cm x 120 cm = 6.500 sit 1------------------------------------*^------------------^-------- SPLETNI FOTO LAB #P Najugodnejše pošiljanje fotografij ,jjmm v izdelavo prek spleta! ______________www.foto-asja .si E3 RELAX' SFEOALIST SA ABMATIC MOŽNOST PLAČILA DO 24 OBROKOV Za kataloee pokličite: • PE Celje, Gubčeva 4, Celje: 03/428 83 20 in . PETrbovlje, Cesta 1. junija 1, Trbovlje: 03/562 51 60 NAGRADA: 7-dnevne počitnice na Hvaru za celo družino. Kupone z izpolnjenimi podatki do 15. 4. 2005 pošljite na: RELAX TURIZEM d.o.o., PE Celje, Gubčeva 4, 3000 Celje NAGRADNI KUPON Ime:_______________________ Priimek: _______________________ Naslov: _______________________ • Poletni klubi 2005 - en otrok od 2.-12. teta BREZPLAČNO v sobi z dvema odraslima • Poletje 2005 • Prvomajske podtnice in potovanja 2005 • Znani apartmaji, sobe in penzion hoteli 2005 . Senior 2005 v ponudbi tudi Grčija, Bolgarija, Italija, Tunizija, Turdja in križarjenja ... E^ RELAX* TÜ1MM ObŽ&rniK ^ marec2OO5 23 šport in rakraaclja NaJtoUSi spot Aleš Martlnjak Športno društvo Gora je 6. marca na skakalnicah v Spodnjih Dulah pri- pravilo tekmo v smučarskih skokih za pokal KS Gora. Na 15 in 35-metr- ski skakalnici se je pomerilo 37 tekmovalcev in štiri tekmovalke iz enaj- stih slovenskih klubov. Najmlajši je bil komaj petletni domačin Be- njamin Zorič, najsta- rejši pa 66-letni Novo- meščan Franc Pave. Najdlje je skakal do- mačin Aleš Martinjak, ki sicer ni ogrozil svo- jega rekorda skakal- nice (34,5 m), a je z dvema skokoma po 32,5 m premagal vse konkurente tako v mladinski kot v abso- lutni konkurenci. Na večji skakalnici sta bila v konkurenci dečkov do 11 let domačina Gašper Čižmek in Samo Kolar drugi in tretji, med dekle- ti je bila Vesna Alegro druga, na manjši skakalnici pa je bil Matej Mar- tinjak med dečki do 10 let prav tako drugi. Tekma je pod skakalnici pri- vabila več kot 500 gledalcev. Ales Martinjak med skokom Le is ma zmaga do U Igo Potem, ko jim v je v lanski sezoni spodletela uvrstitev v 1 .B ligo, so ro- kometaši Atoma Krško letošnjo sezono vzeli zelo resno, tako da so v pr- vem delu tekmovanja v 14 krogih zabeležili prav toliko zmag in se kot edina neporažena ekipa uvrstili v končnico tekmovanja. Tarn so Krčani že zabeležili dve zmagi in jih do uvrstitve v tako želeno 1.B rokometno ligo, kjer že nastopata posavski ekipi Sevnice in Dobove, loči le še ena zmaga, ki jo lahko dosežejo že 2. aprila v Kočevju, ko bo za igro nared tudi večina trenutno poškodovane prve postave. Do konca končnice je sicer še šest krogov in ravno v zadnjih dveh se bosta pomerila najres- nejša kandidata za napredovanje v višji rang tekmovanja, RK Atom Kr- ško in RD Istrabenz plini Izola.. Kup naslovov za Posavco Na Blanci je 5. marca potekalo državno shotokan karate prvenstvo za mladince in člane v organizaciji KK Hypo Sevnica. Nastopilo je 54 tek- movalcev iz osmih klubov, med najuspešnejšimi pa so bili člani KK Breži- ce in KK Hypo. V katah so državni prvaki postali Brežičani Darko Cic- varič, Andrejka Dvornik in Metka Galič ter Sevničani Rok Kuzem, Jurij Orač in Marko Stopar. V ka- tah ekipno so med člani zmagali Sevničani pred dvema brežiškima ekipama, med članicami pa Bre- žičanke. V borbah "shobu sanbon" so državni prvaki v svojih katego- rijah- postali Brežičani Christijan Kajtna, Ria Priželjc in Andrejka Dvornik (zmagala tudi v "shobu ip- pon" borbah članic) ter Sevničani Rok Kuzem, Kiemen Jane, Marko Stopar in Denis Orač. Prvo meda- Ijo na državnih prvenstvih pa je za KBV Dren iz Leskovca osvojil An- drej Kerin, ki je bil srebrn v katah posamezno za člane nad 30 let. And rej Kerin, DBV Dren Državni rokord Barbara ŠpNor Atletski klub Fit Brežice je 19. marca pripravil zimsko državno prven- stvo v metih. Od domačih atletov se je najbolj izkazala mlada Barbara Špiler, ki je kar trikrat popravila državni rekord v metu kladiva za pi- onirke, ki zdaj znaša 53,91 m, ter s postala državna prvakinja med ml. mladinkami. Tomaž Bogovič je z metom 66,24 m v metu kladiva le za 12 cm zaostal za državnim mladinskim rekordom svojega vzornika Pri- moža Kozmusa, ki tokrat zaradi poškodbe ni nastopil, ter prav tako po- stal državni prvak med ml. mladinci. V metu krogle je med ml. mladin- ci državni prvak postal tudi Marko Špiler, v metu krogle med članica- mi pa je zmagala Brestaničanka Katarina Zorko, sicer članica celjske- ga Kladivarja. rt&< k/uxLfvo Nogometnapomlad Krški nogometaši so začeli s spomla- danskim delom prvenstva v drugi slo- venski nogometni ligi. Prvo tekmo v Lendavi proti vodilni ekipi Nafte so iz- gubili z 1:2 (gol za NK Krško Posavje je zadel Damir Panic). Na velikonočno so- boto pa so se doma pomerili z zadnje- . uvrščeno ekipo iz Šmartnega ob Paki in jo premagali kar s 7:0. Kar trikrat je zadel novinec Lazarevič, dvakrat Pa- nic, po enkrat pa povratnik Pirc in A. Brdik. S sedmo zmago v prvenstvu in z osvojenimi 24 točkami so na lestvi- ö osmi, spomladi pa bodo odigrali še 13 tekem. Podbočje tretja Košarkarji Podbočja so zadnjo tekmo v letošnji sezoni tretje lige center v Gorenji vasi izgubili za eno točko in ta- ko ostali brez napredovanja v drugo li- go. Podbočjanom je sicer dobro kaza- lo, saj so dve minuti pred koncem tek- me vodili za šest točk (89:83), nato pa je domačim uspel preobrat in so zma- gali z 90:89. Tako je Podbočje s 13 zmagami in tremi porazi osvojilo tret- je mesto v ligi, s čimer so v ktubu pov- sem zadovoljni, v drugo tigo pa je šla ekipa Tinex Medvode. Štlri zmaga Katane Sedem tekmovalcev DBV Katana iz Globokega je 12. marca tekmovalo na mednarodnem ju-jitsu turnirju v Br- čkem v BiH. V športnih borbah je Pet- er Pšeničnik med kadeti do 70 kg zma- gal, Uroš Matjašič je bil med kadeti do 62 kg drugi, Damjan Žerjav pa je med člani do 69 kg osvojil deveto mesto. Marko Kovačič in Matej Žerjav sta bi- la v duo sistemu najboljši kadetski par, Matic Derenda in Andrejka Ferenčak pa sta bila najboljši mešani par tako med mladinci kot med člani. LggfElg0Žilfa fl-.ffT Obrtna cona Leskovec nad vulkanizerstvom Unetič - ff itnes - aerobiba - hujianje - pilates Inf. 041-762 001, www.bfit-glaser.si be r=rr ano r=<=e*_ tm«e oiFrenence 24 " marec2OO5 ObŽOfhiK sport in rskriieija Jan in Anja peta v državi V Slovenj Gradcu je 6. marca potekalo državno prvenstvo v latinskoa- meriških plesih, ki so se ga udeležili tudi štirje pari PGC Lukec Krško. Med mlajšimi pionirji sta Jan Gajski in Anja Bobnič osvojila peto me- sto, med mlajšimi mladinci sta bila Jan Petek-Bahar in Tina Gajšek- Murko sedma, med miadinci pa sta Simon Cerjak in Maja Omerzel pri- stala na 11. mestu. V močni konkurenci starejših mladincev (15 do 18 let) sta plesala Luka Vodlan in Amadeja Plevel in se kot najmlajša uvr- stila v želeno polfinale ter med 36 pari zasedla za njiju odlično 12. me- sto, saj sta bila pred njima samo dva para iz njunega letnika. PAK letos na dva odpravi V letošnji zimi so člani Posavske- ga alpinističnega kluba preplezali veliko število zimskih smeri in za- ledenelih slapov. Letos se namreč pripravljajo kar na dve odpravi: Aleksandra Voglar bo kot člani- ca slovenske ženske odprave od- šla v Pakistan, kar bo po skoraj 20 letih šele druga slovenska ženska odprava v Himalajo, člani Posav- skega alpinističnega kluba pa bo- do organizirali odpravo v peruj- ske Ande. Veber državra prvak v krosu Atlet AK Sevnica Borut Veber je 12. marca v Murski Soboti na državnem prvenstvu v krosu zmagal v absolutni kategoriji in si tako pritekel prvi letošnji državni naslov. Poleg tega je bil Vid Zevnik tretji med pionir- ji, ekipa pionirjev (poleg Zevnika še Lucijan Sinkovič in Miha Povšič, ki sta bila posamično šesti oziroma osmi) pa je osvojila srebrno meda- Ijo. Tadej Mirt je bil med mlajšimi mladinci šesti, Maja Teraž pa med mlajšimi mladinkami sedma. Posvet o rakreathfimn sportu Mladinska športna zveza Posavja je v sodelovanju s Športno unijo Sloveni- je 23. marca v Krškem organizirala strokovni posvet na temo rekreativne- ga športa. Svoja stališča so predstavili predstavniki lokalnih skupnosti, jav- nih zavodov, medijev in športnih organizacij. Osrednji zaključki posveta so naslednji: razvoj re- kreativnega športa je ena prednostnih nalog v slovenskem in regio- nalnem okolju, urejeni pogoji za rekreacijo in ukvarjanje s športom pa bodo v prihodnosti pomemben parameter za dvig ustvarjalnosti in uspešnosti družbe; razvoj rekreativnega športa naj bi predstavljal po- membno vzpodbudo za razvoj zdravega tekmovalnega duha in strpnosti med ljudmi; potrebno je vzpodbujati organizacije in posameznike k aktiv- nemu vključevanju v športne aktivnosti; društva imajo izjemno pomemb- no vlogo pri razvoju športne rekreacije in športa za vse, zato njihovega de- lovanja ne bi smeli preveč obremenjevati z administrativnimi zahtevami; potrebno je ustvariti infrastrukturne in športno organizacijske pogoje tudi v rekreativnem športu, dvigniti stopnjo strokovne izobraženosti ter pozva- ti ministrstvo za sport, da pokaže več zanimanja za področje športa za vse ter temu ustrezno prilagodi nacionalni program športa in zakon o športu. Markn trikrat srotaro, Daniela dvakrat bnnasta V Šenčurju pri Kranju je 19. marca potekalo državno člansko karate pr- venstvo. Petčlanska ekipa sevniškega Karate kluba Hypo je osvojila tri srebrne medalje: v katah ekipno so jo osvojili Marko Stopar, Rok Čre- pinšek in Denis Orač, Marko Stopar pa jo je osvojil še v katah posamez- no in v športnih borbah do 70 kg. Članica KBŠ Rajhenburg Danijela Grilc je na prvenstvu v športnih borbah članic v absolutni kategoriji zasedla tretje mesto, skupaj s klubskima kolegicama Jasmino Grilc in Marijo Jeler pa je v ekipnem delu v katah ravno tako osvojila bron. Marušadržavnaprvakinja Na državnem dvoranskem prvenstvu v mnogobojih v Celju je mlajša mladinka AK Fit Brežice Maruša Deržanič posta- la državna prvakinja v peteroboju, sre- brni medalji pa sta osvojila Denis Buta- ra v sedmeroboju mlajših mtadincev in Tjaša Hojnik v peteroboju pionirk. Krčanf prvl, Sevnfčanke četrte V Kranju je 19. in 20. marca potekalo državno ekipno šolsko prvenstvo v ša- hu, na katerem sta nastopili tudi eki- pi fantov iz OS Jurija Dalmatina Kr- ško in ekipa deklic iz OS Sava Kladni- ka Sevnica. Pri fantih je zmagala ekipa iz Krškega v sestavi Nataša Bučar, Pri- mož Novak, Maks Pečar in Rok Jenčič. Tudi Sevničanke so dosegle odlično če- trto mesto v postavi Jelena Topic, Iva- na Topic, Lea Teraž, Petra Tihote in Ma- rina Topic. MlaiPosavcivvrlHi Mladi posavski strelci z zračnim orož- jem so po predzadnjem krogu driavnih mladinskih lig v Trbovljah v najožjem vrhu razpredetnic. Pištolska ekipa bre- žiških mladincev (na foto$rafiji) je bi- la druga, ravno tako tudi Kristina Gru- beša v posamični konkurenci mladink, Srečko Vidmar je bil četrti, Miha Zev- nik pa osmi. V skupni uvrstitvi Brežiča- ni ostajajo krepko prvi, Vidmar in Gru- beša sta druga, Zevnik pa četrti. Brežiški mlajši mladinci so v Trbovljah zasedli tretje mesto, prav tako bron je med posameznicami odnesla Gabrije- la Pešec, pri fantih je bil Borut Hollan sedmi, Tadej Sečen pa deve- ti. Krog pred koncem lige so Brežičani tretji, kamor se je prebila tudi Peščeva. Leskovški mladinci z zrač- no puško so bili ekipno peti, njihova najboljša posamez- nica Jelica Majstorovič je bi- la tretja, Blaž Šonc pa osmi. Ekipno so Leskovčani skupno tretji, Majstorovičeva pa pr- va. Zadnji krog mladinskih strelskih lig bo 3. aprila po- tekalv Leskovcu. Levičar zmagal Prve tekme za pokalno prvenstvo Slo- venije v praktičnem streljanju v Vipa- vi 26. marca v Vipavi se je udeležil tu- di clan kluba CPS Krško Dušan Levičar. Pretekla leta je tekmoval v kategoriji revolver, v tej sezoni pa tekmuje v od- prti skupini s pištolo, v kateri je že na prvi tekmi zmagal. Katana tratja, Ippon peti V Gornjem Gradu je 19. marca poteka- lo ekipno državno prvenstvo za člani- ce in člane v ju-jitsuju, ki se ga je ude- ležilo šest slovenskih klubov, med nji- mi tudi DBV Katana Globoko in DBV Ip- pon Sevnica. V ženski kategoriji posav- ska kluba nista nastopila, med moški- mi pa so tekmovalci .globoškega klu- ba zasedli tretje mesto, Sevničani pa so bili peti. ObzorhiK marec200S 25 družabna kronika "Če bom jaz dočakal tako starost kot na- ša krajanka Cizljeva, boste imeli v Dolenjcu še $otovo kaj pisati!« (Predsednik KS Dole- nja vas Branko Vodopivc novinarju DL Dra- gu Rustji) »Oj, že vam dajem tale ključ stežka iz rok, kaj šele kolegu Molanu. Človek se tega hitro navadi. Ampak trudil pa sem se po svojih najboljših močeh in o vsem natanko poročal.« (Najstarejši svetnik Rok Kržan v vlogi župana Občine Brežice) »Drug za drugim v ravni vrsti...« (Malčki \z vrtca Krško na prire- ditvi ob materinskem dnevu ) Trnovškova qostilna je najrnanj enkrat v letu pretes- na za vse obiskovalce, zato jo razširijo na ulico v sta- ri Sevnici in še ta postane nekoliko preozka (Salamija- da 2005) ^^^^ "Hej, kako sva s; podobna! V paru bi se uvrstila v drugi kro%.- (Spomin na vo- lilno kampanjo v Brežicah - neodvisni Milko Veršec na plakatu in kandidat NSi Stanko Radanovič »v živo«.) "Saj dovolite, da javim rezulta- te pred vami še enemu novinar- ju, kajne? Vi ste tako ali tako mesečnik!« (Sicer zelo prijazna predsednica občinske volilne ko- misije v Brežicah Maja Baškovič našemu uredniku po prvem kro- gu volitev.) »Med prireditvami v namen županske volilne kampanje v Brežicah smo doživeli različne dogodke, tudi likovne razstave. Žal je na svojo ustvarjalno žilico tokrat pozabila kandidatka Branka Hudina Sladič (na sliki). Morda pa bi dobila kakšen $las več. "Takole, spoštovana sedma sila, čas je, da končamo s tem nakladanjem. Po cestah div- jajo vozniki, kriminalci so na delu, mi pa kar sedimol" (Vodja uniformirane polici- je PU Krško Zlatko Pirš na novinarski kon- ferenci.) Med sevniškimi salamarji je opaziti bolj malo podmladka, zato pa je nekoliko bolje med obiskovalci prireditve. Ne vemo, ali so mlado druščino bolj navdušile salame ali dolenjski posebnei - cviček. 26 marcoiOOS Oh/OmiK nagradna križ»ki I FRANCOSKI _ ATfAQ HO Ton ____'S AVTOR: „,„ KRAJPRI ! ROMANO- /" ~\ *. ostO« 07/*»» uz /80, 04* y^"^ MATJAŽ LL ^" PISEC / ^ \ aO AV»»J "> W«#7 O^ fN>y y^ HLADNIK ABRAM OBSOČI (LOUIS / /^\ \ «a *** &4/t —^r^k -1 SALM0N) P / • ^^^^^^ *%• PESNIKIN JUNAK.KI ^^^^ 1 ----------- KROmPIRJE-¦Ma^^^^^ www.DostavaHrane.com SPDT vbaron[ ^B%|f *X^HVB^^^^^^^^ [ PROSTORA ! (ŽIGA) POKONČNI * * ^^^^pEUKOS^^^^^ j TEŽJE RADO ,., _„ , TOKONCNI ČEŠK| UGANDSKI GRAFlCNEGA I BESEDE: MURNIK kl A n A Cl/Al C unrnucTuiu UPANJE uTijTir RE2|SER «CTATOR ____DELA • ALPRE.AVČE,----------——1 NAUALJtVANJt N0G°M.ETTNIH UlMM (OTAKAR) AHM huWaiCÄ- FOU0.NOIR, KMECKA nnwnbvhiniivh vrat 1 (UUBK0) tran.vavra izba GESLA \ konHj'sT"'tei< / domaCa / OVAL MUSLIMANSKIPOSTNI STROJENA ^L^F MESEC, RAMAZAN ZIVALSKA ZAI5KANJE ----- ------- KOZABREZ .„.,., ZABJAMLAKA DLAKE J*™^ CLASBENI ZORAVILNA ZELEN UMETNIK TRAVNIŠKA POLDRAG -------------------- RASTLINA KAMEN VNETJE ČAROVNICA ŠARENICE IZ ODISEJE NAJSVET- SODEUVEC LEJŠA ČASOPISA DRUGI .-„..„. ZVEZDAV — VOtHLNI „„„» OZVEZDJU KARTAZA U8LUZBENEC BARIER* OREL VSTOP MESTOV NEKDANJI BFRNARD ITALIJI " SMU&AR NEŽMAH IDANTEJEV EDALIMI NEZMAH GROB) AM.IGRALEC NAPEV DOUGLAS iiurnio 0LAS ALOJZIJ AMERlSKI nSiIE *"*•« VADNAL KITARIST USNJ -------------------- --------—--------1 HENDRIX lCTAin ENCIM 2GAN LET*LO SUNE APNENEC EPSKI STAR S.MON _!?üü_ CÄÄ. KISLI« ASIC IJONjJH DÖN1K 3P0SOB- ^ABREZ NOST STALNE SEMENA, "«» DAKALI KARAKTER PRIPRAVAZA ITALIJAN. /\________/l OSIPANJE TISKOVNA S N N-------------------- AGENCUA C_/ "~^ IGRALEC -------------------- SHARIF KARAMBOL *^»«»'"*"' OMAR TROPSKA CEBELJI .,„. NABER PAPIGA SAMEC r™1 - NEKDANJI HRVA4KI KARENINA KOU* JAPONSKI MONGOLSKI NAFTNI BUDIZEM VLAOAR KONCERN VEDENJE, JUM NAVADE ^™" OMIZJA , unv.K EMIL «Süe NAVINäEK FRANCOSKI ČRNPRAH MODNI V DIMNIKU KREATOR (C.K.) OUE IZ VNETJE MAŠČOBNE- MANDEU- ZENSKO GATKIVA NOVIN IME KITOV ^ ZRELA Geslo križanke pošljite do 20. aprila 2005 na naslov: Posav- ski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Pizzerija Fontana: 1'. 3 x školjke 2. 3 x pizza 3. 2 x pizza Nagrajenci 87. številke: 1. Jožica Gorenc, Gubčeva 5, 8270 Krško 2. Mirko Nakani, Sela pri Dobovi 81 a, 8257 Dobova 3. Ivan Pregrat, Podsreda 8, 3257 Podsreda Geslo 87. številke: ENTER PRAZNUJE DRUGI ROJSTNI DAN ObtOriiiK marec2005 27 ikilje ii prostor Zgodovina iskanja lokacije odagaKoa za radioaktivne odpadke v Sloveniji V tokratnem prispevku, le nekaj dni pred iztekom roka za prijave k sodelovanju, h kateremu je v postopku iskanja lokacije za trajno odfagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) povabila vse lokalne skupno- sti v Sloveniji, bomo preleteli dosedanje dogodke in aktivnosti v okviru iskanja lokacije za tovrsten objekt v Sloveniji. agfriai Temeljni kamen za Nukleamo elektrarno Krško (NEK), proizvajalca več- ine radioaktivnih odpadkov Sloveniji, je bil položen 1. decembra 1974. Oktobra 1981 so generator elektrarne prvič sinhronizirali z električnim omrežjem in začelo se je poskusno obratovanje elektrarne. Januarja 1983 je elektrarna začela redno komercialno obratovati. V okviru elek- trarne so zgradili tudi začasno skladišče tako za NSRAO kot za izrablje- no jedrsko gorivo (IJG). Ker je bila predvidena relativno hitra izgrad- nja trajnega odlagališča, je bilo začasno skladišče izvorno zgrajeno le za pet let. Do tako hitre izgradnje odlagališča ni prišlo, zato so NEK po- stopoma povečevali kapacitete začasnega skladišča in z različnimi po- stopki zmanjševali prostomino RAO, a so glede slednjih klub temu v re- lativno veliki stiski. Vprasanjo odpadkov (nousposno) rešavali že v Jugoslaviji Vprašanje iskanja lokacije in izgradnje odlagališča za RAO so skušali re- šiti že v Jugoslaviji. Sklenjenih je bilo več dogovorov in sporazumov ter izdelanih več študij, v katerih se je govorilo tudi o možnih lokacijah za odlagališče. V eni od študij je bilo podanih 12 makrolokacij na celotnem ozemlju Jugoslavije, od tega tri v Sloveniji, v drugi je bilo predlaganih 39 možnih območij v Sloveniji. Konec osemdesetih let je bila ustanov- Ijena republiška uprava za jedrsko varnost (RUJV), za usklajeno vode- nje in spremljanje aktivnosti med Slovenijo in Hrvaško pa je bila poob- laščena medrepubliška koordinacija. Februarja 1990 je bil predstavljen postopek izbora lokacije v štirih stopnjah in 43 kriterijev za izbor loka- cije. Med drugim se je s celovito informacijo o reševanju tega vpraša- nja seznanila tudi skupščina Republike Slovenije. Danes lahko rečemo, da je vse skupaj ostalo zgolj na papirju. Neuspešno tudi v začotku 80-ih Po osamosvojitvi Slovenije je bilo februarja 1991 ustanovljeno javno podjetje Agencija za radioaktivne odpadke. ARAO se je v začetku de- vetdesetih let projekta iskanja lokacije lotila z metodo tehničnega iz- bora s kriteriji, kar pomeni, da je najprimernejše lokacije s tehnične- ga in ekonomskega vidika določila stroka, javnost pa je bila izključena. Tak pristop se je kmalu izkazal za napačnega, posebej ob incidentu, ki se je fgodil leta 1993. Takrat je namreč ARAO organizirala konferenco za novinarje in župane z namenom predstavitve izbora lokacije za od- lagališče, istočasno pa so na eni izmed potencialnih lokacij razjarjeni krajani ugrabili novinarja. Na zahtevo predstavnikov lokalne skupnosti je tarn prišel državni sekretar za energetiko ter sestavil in podpisal iz- javo, da na tej lokaciji odlagališča ne bodo zgradili proti volji prebival- cev. Projekt iskanja lokacije se s tern ustavil, delovanje agencije pa je postalo močno oteženo. Iz tega neuspelega poskusa je ARAO izšla z dvema pomembnima spozna- njema: 1. da je najbolj ključen del projekta najti družbeno sprejem- Ijivo lokacijo; in 2. da bo družbeno sprejemljivost mogoče doseči le z enakopravnim sodelovanjem javnosti že v zgodnjih fazah projekta. Zato je leta 1994 začela pripravljati nove smernice za izbor lokacije odlaga- lišča, s katerimi je med drugim razširila možnosti odlaganja še na pod- zemni tip odlagališča, pričela pa je tudi z intenzivnim programom ko- municiranja z javnostmi. Proučila je različne pristope in postopke za iz- bor lokacije ter mednarodne izkušnje in še posebej obdelala postopek izbora s povabilom lokalnim skupnostim k sodelovanju. Po vključitvi javnosti v postopok gro boljo Na osnovi teh spoznanj, lastnih in mednarodnih izkušenj, je ARAO v na- slednjih letih izdelala predlög kombiniranega postopka izbora lokacije. Postopek so zasnovali tako, da do nobene od ključnih odločitev ne pri- de brez soglasja večine deležnikov, torej tudi lokalne skupnosti. V skla- du z naravo postopka so kasneje, februarja 2002, kot pomoč pri iskanju ustrezne lokacije lokacije za odlagališče vključili neodvisno mediator- ko, katere ključna vloga je skrbeti za dvosmerno komunikacijo med dr- žavo in lokalnimi skupnostmi, še posebej za pridobivanje povratnih in- formacij iz slednjih. Ob tern je ARAO s kabinetnimi študijami predvsem s stališča geologije ovrednotila naravne danosti celotne Slovenije in le- ta 2002 predstavila karto Slovenije z vrisanimi izhodiščnimi potencial- no primernimi območji za odlagališče NSRAO. Za ta namen je primerna približno polovica slovenskega ozemlja, v okviru katerega ARAO iščepri- stanek lokalnih skupnosti za nadaljnje delo. V dogovoru z uradom za prostorski razvoj RS so postopek izbora lokaci- je povezali s postopkom priprave državnega lokacijskega načrta za od- lagališče NSRAO. Ta program so predstavili 11. novembra lani na pr- vi prostorski konferenci. Po tej konferenci je ARAO povabila vse lokal- ne skupnosti k sodelovanju. Z največ tremi perspektivnimi lokalnimi skupnostmi bo agencija vzpostavila lokalno partnerstvo, ki bo ustreza- lo specifičnim zahtevam izbranega okolja. Rok za prijave k sodelova- nju je 10. april. Viri: Raopis 9, december 1999. Podatki Agencije za radioaktivne od- padke._____________________________________________________ 28 marec 2005 ObzÖfniK okolje in instir Poskrbimo za cisto naravol Kostak Svetovni dan voda V torek, 22. marca, smo obeležili svetovni dan voda. Namen tega dne je seveda opozorilo, da je voda pomembna in nenadomestljiva narav- na prvina, ki omogoča življenje in razvoj človeka. Želi spodbuditi h glo- balnemu razumevanju potrebe po bolj odgovorni porabi vode in njenem ohranjanju tudi za prihodnje generacije. Že od matega nas učijo, da je voda naravno bogastvo osnovna surovi- na, ki je človeku nujno potrebna za življenje. Kolikokrat se tega prav- zaprav spomnimo? Vsak dan, ko se zjutraj umijemo ali morda zgolj ta- krat, ko se zjutraj ne umijemo, ker iz odprte pipe ni pritekla voda. Či- sta in zdrava pitna voda je v našem okolju standard tisto osnovno, kar ima praktično vsak na razpolago v svojem domovanju. In tukaj tiči po- glavitni razlog, da jo znamo ceniti le, ko nam ni takoj na razpolago ali pa, ko plačujemo po našem prepričanju previsoke račune. Človek mora stalno uživati vodo, kar pomeni, da je tudi stalno izpostav- Ijen vplivom snovi, ki so v njej. Da ne prihaja do škodljivih vplivov na človekovo zdravje, mora biti voda zdravstveno neoporečna in mora je biti dovolj. Zato je nujno, da je zagotovljena varna oskrba s kva- litetno pitno vodo, brez mikrobi- oloških in kemičnih onesnaževal- cev. Na našem območju, kjer se viri pitne vode nahajajo na pre- težno podeželskih območjih, je možnost onesnaženja predvsem iz kmetijstva in naravnega okolja, v urbanih območjih pa je večja ne- varnost onesnaženja s strani indu- strije in prometa. Zaposleni v družbi Kostak d.d. se okoljevarstveno trudimo že ne- kaj let, zagotavljamo varno oskr- bo s kvalitetno pitno vodo, skrbi- mo da gospodarno ravnate z od- padki in da je naše okolje čisto. Seveda samo naš trud ni dovolj. Potrebno je, da tudi vsi ostali od- igrajo svojo vlogo. Država, Obči- ne, pooblaščeni izvajalci in nenazadnje tudi uporabniki, ki z odgovor- nim ravnanjem do okolja največ pripomorete k temu, da ohranimo naše vire pitne vode kakovostne in zdrave ter da se z odpadki ravna na me- stih, ki so za to namenjena. Risba nosi ime »Zemlja joče«. Narisal jo je Joiko Žabkar iz 5. r. OŠ Raka. Odvozkosovnih odpadkov V mesecu aprilu 2005 bomo posebno skrb namenili kosovnim odpadkom iz gospodinjstev. Takšna pomladanska akcija zbiranja kosovnih odpad- --------------------------------¦—"----------- kov je dobrodošla za- to, da se tako pre- prosto znebite odveč- nih predmetov, ki bi sicer najbrž konča- li na divjih odlagališ- čih. Pobirali bomo SA- MO KOSOVNE ODPAD- KE IZ GOSPODINJSTEV, to so: pohištvo, bela tehnika, sanitarni ele- menti in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Pazite, saj mednje ne sodijo odslužena vozi- la in njihovi deli, gradbeni odpadki, avtomobilske gume, akumulatorji in zeleni odpadki. Sestavili smo razpored, po katerem bo sledil odvoz: Zbiranje kosovnih odpadkov URNIK ZBIRANJA KOSOVNIH KOSTAK d.d. ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV 4.04.2005 - ponedeljek KS RAKA KS SENUŠE 6.04.2005 - sreda . KS VELIKI TRN KSGORA .7.04.2005 - četrtek KS D°L7EnNnJ(ArVAS Kb ZDOLE 8.04.2005 - petek KS PODBOČJE 11.04.2005 - ponedeljek KS KOSTANJEVICA o ha inn* e«*ia KS VELIKI PODLOG 13.04.2005-sreda KS ROŽNO PRESLADOL 14.04.2005 - četrtek KS LESKOVEC 18.04.2005 - ponedeljek KS KRŠKO POLJE 19.04.2005 - torek KS KRŠKO 21.04.2005 - četrtek KS BRESTANICA 25.04.2005 - ponedeljek KS SENOVO 28.04.2005 - četrtek KS KOPRIVNICA Odpadke je potrebno primerno zložiti in postaviti poleg zbirnih mest za gospodinjske odpadke do 7 ure zjutraj na dan odvoza. Prosimo vas, da se natančno držite urnika, ker se pobiralci odpadkov ne bodo vračali po večkrat na odjemna mesta! KOSOVNI ODPADKI leta zbiranja / ^^^^HH^^^^^HH^I^^I^^HH^^^H^H 325 t ¦ 2003 307t ¦ m 2001 fl^^^^^^^^^^K ^^ ' Ü^^I^^V ^^^^^^^^Hl 338t ,-Ji r i i i i i i 50 100 150 200 250 300 350 količine v tonah Količine zbranih kosovnih odpadkov v posameznem letu (v tonah) Biološki odpadki Prepričani smo, da v toplih pomladnih dneh pridno urejate okolico. Ver- jetno se je nakopičilo vrtnih odpadkov (cvetje, odmrle lončnice skupaj z zemljo, pokošena trava, plevel, listje, obrezano grmičevje) in drugih les- nih odpadkov, kot so: lesni sekanci, lubje, žagovina, veje dreves in grmov- ja. Odložite jih lahko ob rednem tedenskem odvozu bioloških odpadkov, ki je razporejen tako: po ponedeljkih dopoldan se odvozi vršijo v KS Bresta- nica in KS Senovo, ob torkih dopoldan v KS Krško (levi breg Save), ob sre- dah dopoldan v KS Krško (desni breg reke Save) ter KS Leskovec in ob če- trtkih popoldan KS Kostanjevica. Če je bioloških odpadkov preveč za vaš zabojnik, jih lahko sami odpeljete na zbirni center Spodnji Stari Grad, ki v delovnih dnevih obratuje od 7. do 21. ure in ob sobotah od.7. do 12. ure. ObzorhiK marec200S 29 iz občine Krško Občina Krško bo sodelovala v postopku iskanja lokacije odlagališča Krško, 21. marec - Občinski svet občine Krško je sprejel sklep o prijavi občine k sodelovanju z Agencijo za radioaktivne odpadke v postopku izbora lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na območju občine Krško. V sklepu je predvidena lo- kacija v neposredni bližini jedrske elektrarne. Ob tem je občinski svet sprejel tudi sklep, da župan v sodelovanju s kolegijem občin- skega sveta sestavi odbore za pogajanja z Agencijo za radioaktivne odpadke, ministrstvom za okolje in prostor, ministrstvom za go- spodarstvo in drugimi državnimi institucijami. Od petindvajsetih prisotnih svetnikov jih je štiriindvajset glasovalo za prijavo Obči- ne Krško. Minister za okolje, prostor in ener- gijo je 5. 7. 2004 podat pobudo za izdelavo državnega lokacijskega na- črta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Pobuda je dokumentirana z elaboratom Pred- log za začetek postopka za izdelavo lokacijskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih od- padkov (NSRAO), ki ga je pripravi- la Agencija za radioaktivne odpad- ke (ARAO). Pobuda takratnega mi- nistra je poleg ostalih dejstev ute- meljena tudi s tem, ker je skladno z Zakonom o varstvu pred ionizira- jočimi sevanji in jedrski varnosti potrebno zagotoviti, da je lokaci- ja odlagališča NSRAO odobrena naj- kasneje do leta 2008, odlagališče pa pridobi dovoljenje za obratova- nje najkasneje do leta 2013, hkra- ti pa je obveza po zagotovitvi traj- nega odlaganja NSRAO na območju Slovenije opredeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. list RS, St. 76/04). Predmet driavnega lokacijskega na- črta so vse načrtovane ureditve, ki se nanašajo na izgradnjo odlagališ- ča NSRAO. V pobudi sta obrazlože- ni dve možnosti izvedbe odlagališča NSRAO, in sicer površinsko in pod- zemno odlagališče. Bistvena razlika med odlagališčema je v obliki in le- gi odlagalnih enot. Pri podzemnem odlagališču so odlagalne enote več- inoma odlagalni roVi, zgrajeni pod zemljo, kar narekuje upoštevanje dodatnih tehničnih zahtev, ki omo- gočajo izvedbo takega odlagališča. Pri površinskem odlagališču pa so betonske odlagalne celice poveči- ni vkopane v teren, kar zahteva na- črtovanje dodatnih inženirskih pre- grad odlagališča. Odločitev za površinsko ali podzem- no izvedbo odlagališča NSRAO ne vpliva na varnost, saj morajo biti v obeh primerih izpolnjene predpi- sane varnostne zahteve. Odločitev za površinsko ali podzemno izvedbo je odvisna od lokacije, ekonomskih kriterijev, okoljskih stroškov in lo- kalne družbene sprejemljivosti ene ali druge vrste odlagališča. Postopek izbora lokacije Postopek izbora lokacije za odla- gališče NSRAO bo kombiniran, kar pomeni, da bo upošteval tako lo- kalne pobude kot strokovno preso- jo in hkrati zagotavljal tudi sodelo- vanje javnosti pri odločanju. Kom- binirani postopek je razdeljen v šti- ri stopnje: • zasnova in načrtovanje postop- ka, v katerem se določi posto- pek, • pregled primernosti prostora, poteka z vrednotenjem pros- tora na osnovi naravnih dano- sti, pri čemer se upošteva pred- vsem lastnosti, ki vplivajo na za- gotavljanje varnosti odlagališča. Ko so izhodiščna območja dolo- čena, se začne z vključevanjem javnosti v postopek in s sezna- njanjem javnosti o prostorski ureditvi, čemur sledijo dogovo- ri z lokalnimi skupnostmi, • ocenjevanje primernosti lokaci- je, poteka samo na obmoqih, na katerih so se lokalne skupno- sti prostovoljno prijavile k sode- lovanju, • ' potrditev primernosti lokacije, se izvaja na potencialni lokaci- ji, ki je tehnično sprejemljiva, hkrati pa se s potrditvijo stri- nja lokalna skupnost. Dela te fa- ze so zelo zahtevna, zato se bo- do izvajala največ na treh loka- cijah, ki bodo izbrane s predpri- merjalno študijo v predhodnem postopku. Vključevanje javnosti Agencija RAO bo vse postopke iz- bora lokacije vodila tako, da bo že od začetka upoštevala družbe- no sprejemljivost, sodelovanje z javnostjo in njeno soodločanje pa bosta značilnost celotnega proce- sa od izbora lokacije in umeščanja odtagališča NSRAO v prostor do gradnje in obratovanja objekta. Postopek vključevanja javnosti je razdeljen v več faz: Faza 1: agencija ARAO povabi lo- kalne skupnosti k sodelovanju pri umeščanju odlagališča NSRAO v prostor, Faza 2: v lokalnih skupnostih, ki se bodo pozitivno odzvale na po- vabilo ARAO v postopku umeš- čanja odlagališča NSRAO v pros- tor, bodo poleg tehnično - okolj- skih ocen opravljene tudi ocene družbenih vidikov uresničljivosti prijave, Faza 3: glede na posebnosti lo- kalnih skupnosti bo ARAO z njimi vzpostavila lokalno partnerstvo. Med izvajanjem lokalnega part- nerstva bo imela lokalna skupnost pravico enakopravnega sodelova- nja pri odločanju o izbiri lokacije odlagališča NSRAO na svojem ob- močju ter do enakopravnega so- delovanja v vseh postopkih, pove- zanih z izgradnjo in obratovanjem odlagališča NSRAO. Pri vktjučevanju lokalnih skupnosti v odločitvene procese bodo upošte- vane naslednje usmeritve: • lokalna skupnost ima pravico v postopku predlagati svoje loka- cije vse do trenutka, ko se prva lokalna skupnost strinja s pred- logom lokacijskega načrta za svojo lokacijo, • lokalna skupnost ima pravico v postopku kadarkoli umakniti svojo lokacijo, vse do trenutka, ko se strinja s predlogom držav- nega lokacijskega načrta za svo- jo lokacijo, • ko je na osnovi soglasja prve lo- kalne skupnosti k predlogu loka- cijskega načrta za njeno loka- cijo sprejeta uredba za državni lokacijski načrt, se postopki na ostatih lokacijah ustavijo, • lokalna skupnost ima pravico do nadomestila za financiranje ne- odvisnih raziskav in svetovanj v času ocenjevanja in potrjevanja potencialne lokacije na njenem obmoqu, • na stopnji potrjevanja primer- nosti lokacije ima tokalna skup- nost pravico do finančnega na- domestila, če na njenem ob- močju potekajo zahtevne povr- šinske operativne raziskave. Nadomestilo zaradi omejene rabe prostora V skladu z Uredbo o merilih za do- ločitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območ- ju jedrskega objekta (Ur. List RS, St. 134/03) mora upravljavec od- lagališča NSRAO plačevati lokal- nim skupnostim na obmocju ome- jene rabe prostora letno nadome- stilo, ki znaša 2.331.180 EUR. 10% te vrednosti znaša tudi letno nado- mestilo za čas od začetka opravlja- nja terenskih raziskav potencialne lokacije in kasnejše gradnje odla- gališča, do začetka obratovanja od- lagališča. 30 marec 2OO5 ObzofUiK iz občine Krsko Iz razprave na seji občinskega svata Župan Franc Bogovič je v uvodu svetnicam in svetnikom predstavil kombiniran postopek iskanja lokacije odlagališča NSRAO, ki vsem pre- bivalcem občine zagotavlja, da soodločajo, ali bo na območju občine odlagališče tudi zgrajeno. Agencija RAO bo po prijavi ocenila prispe- le vloge in do julija izbrala tiste lokacije, na katerih bo opravila te- renske raziskave in ocenila primernost s tehničnih in ekonomskih vidi- kov. Kombiniran postopek pri tern omogoča, da lahko občina kadarko- li v postopku svojo lokacijo tudi umakne. Župan je predstavil tudi pol- ožaj občine Krško, ki že več kot dvajset let živi v neposredni bližini je- drskega objekta in se ne more izogniti dejstvu, da bo z njim živela tudi naslednja desetletja, saj bo jedrski program v tern okolju še vsaj ne- kaj deset let. Poudaril je, da je pomembno, da se Slovenija ne izogi- ba iskanju trajnega odlagališča pred koncem delovanja jedrske elek- trarne, ampak mora to storiti v skladu z zakonskimi roki. Za občino Kr- sko je namreč najslabše, če se zopet ne najde trajne rešitve. Če pa se v postopku, ki poteka po Sloveniji na več lokacijah hkrati, najde reši- tev odlaganja NSRAO, se lahko Občina Krško odloči, da izstopi iz po- stopka. Župan se zaveda, da "bo postopek iskanja na vseh lokacijah te- meljit, dolg in bo terjal strpen in stalen dialog vseh občanov. To pa je tudi edina možnost, da v Sloveniji pridemo do rešitve, s katero bomo lahko trajno živeli". Stališča NEK je svetnikom predstavil direktor Stane Rožman, ki je v za- četku pojasnil položaj jedrske elektrarne, ki ima s stabilnim lastniškim razmerjem definiran dolgoročen pogled na področju vzdrževanja in in- vestiranja. Izpostavil je tudi stabilnost in kompetentnost kolektiva NEK ter zgledno sodelovanje z lokalno skupnostjo. Dolgoročni razvoj jedrske elektrarne pa je povezan tudi z ravnanjem in trajnim odlaganjem radio- aktivnih odpadkov. Glede na tehnologijo skladiščenja v NEK ocenjujejo, da kapacitete začasnega skladišča zadostujejo do leta 2010, za nemote- no obratovanje NEK do konca življenjske dobe pa bo potrebno najti re- šitev trajnega odlaganja NSRAO. Stane Rožman je opozoril, da je ravnanje z RAO izključno slovenska od- govomost in ni možno del odgovornosti prenašati na sosednje države. Odlagališče na lokaciji oz. v neposredni bližini NEK (vendar zunaj ograje elektrarne) je ocenil kot primerno in dodal, da z morebitnim odlagališ- čem okolje ne sprejema ničesar novega. Odlagališče bi pomenilo odloči- tev za zanesljivejšo in varnejšo rešitev odlaganja NSRAO, ki predstavlja tudi odgovoren odnos do naslednjih generacij. Vodja svetniške skupine LDS Peter Žigante je v razpravi opozoril na štu- dije, ki proučujejo vpliv jedrskega objekta predvsem na zožen interes trgovanja z nepremičninami na območju občine. Izpostavil je tudi odno- se znotraj regije in dejal, da si Krško ne more privoščiti, da deli nado- mestilo s sosednjimi občinami, ki se imajo prav tako možnost prijaviti v postopek izbora lokacije. Dejal je še, da je to priložnost, da se sprego- vori o sedežu regije, upravne enote in ostalih regijskih zadevah. Ob tem je še predlagal, da se obänski svetniki podrobneje seznanijo s progra- mom razgradnje jedrske elektrarne v Krškem. Rajmund Veber je v imenu svetniške skupine ZLSD podprl prijavo Ob- čine Krško k sodelovanju v postopku izbora lokacije odlagališča NSRAO, hkrati pa predlagal, da se sedež institucij, ki se ukvarjajo s tem podro- čjem, prestavi v Krško. Martin Kodrič je v imenu svetniške skupine Nove Slovenije podprl zače- tek postopka in lokacijo v neposredni bližini NEK, saj odlagališče NSRAO zaradi visokih varnostnih standardov ne vpliva na okolje. Ob tem je opo- zoril tudi na finančni priliv v obänski proračun, ki ni zanemarljiv. Po nje- govem mnenju bi bilo potrebno nadomestilo porabiti plansko in usmer- jeno, predvsem za razvoj gospodarstva in nova delovna mesta. Kodrič se je zavzel še za zadržanje državnih institucij v Krškem. Vodja svetniške skupine SLS Jože Slivšek je prav tako opozoril na pre- meščanje državnih institucij iz Krškega in vprašal, če je Krško primerno zgolj za umeščanje objektov, ki negativno vplivajo na okolje, saj vlada ne zaupa niti temu, da je to okolje ustrezno za umeščanje njenih upra- vnih funkcij. Predlagal je, da se ob umeščanju odlagališča Krško opre- deli kot gospodarsko, geografsko, upravno in kulturno središče Posavja. Poleg tega je kot clan Sklada za financiranje razgradnje NEK in odlaga- nje RAO izpostavil, da je smiselno rešiti problem trajnega odlaganja RAO v času obratovanja NEK. Jože Zupančič (SDS) je podprl začetek postopka in ob tem opozoril na nujnost upoštevanja razmerij med solastnicama jedrske elektrarne. Ivana Petrišiča (LDS) je zanimalo, kaj se bo zgodilo, če se nihče ne pri- javi k sodelovanju v postopku iskanja lokacije odlagališča oz. če po te- renskih raziskavah vse občine, ki v postopku sodelujejo, od prijave od- stopijo. Franc Rakar (LDS) je opozoril na kompleksnost obravnavanega vpraša- nja. Izpostavil je tudi vprašanje ravnanja z visoko radioaktivnimi odpad- ki ter na strokovnost nekaterih kadrov in posledično na odnos vlade do vprašanja ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Vprašal je še, kdo je do- ločil ključ, po katerem so razdeljena sredstva za začasno skladiščenje NSRAO med vse tri posavske občine. Branimir Vodopivc (SLS) je v svojem nastopu izpostavil predvsem po- membnost sodelovanja in soodločanja krajevnih skupnosti pri tako po- membnih odločitvah. Jože Jagrič (NSi) je poudaril pomembnost jasnega in strokovnega obveš- čanja javnosti o postopku iskanja odlagališča in nujnost transparentne- ga investiranja sredstev, ki jih občina prejme kot nadomestilo za ome- jeno rabo prostora. Stališče KS mesta Krško do postopka izbora lokacija odlagališča nizko in sradnje radiokativnih odpadkov Krajevna skupnost mesta Krško je že v letu 2002 pripravila svoje poglede na trajno rešitev odlaga- nja NSRAO ter na podlagi izdela- nih tez organizirala javno tribu- no o vprašanjih ravnanja z radi- oaktivnimi odpadki. Čeprav so se že takrat v strokovnih krogih kot najugodnejše pojavljale variante na območju NEK, nismo dobili od- govora na pobudo, da se na temo trajnega odlaganja NSRAO sesta- nemo s takratnim Ministrstvom za okolje, prostor in energijo. 0 prijavi Občine Krško k sodelo- vanju z Agencijo za radioaktiv- ne odpadke v kombiniranem po- stopku izbora lokacije odlagališ- ča NSRAO in prijavi lokacije NEK kot možne lokacije za trajno od- lagališče je na svoji seji, dne 4. marca 2005, z vso odgovornostjo do sokrajanov odločal tudi Svet KS mesta Krško. Svet KS mesta Krško podpira za- četek sodelovanja v postop- ku iskanja lokacije odlagališča NSRAO, ki omogoča, da lahko lo- kalna skupnost v fazi postopka svojo ponudbo kadarkoti umak- ne. Ob predpogoju varnosti ob- jekta pričakujemo, da bomo v občini Krško začeli javno raz- pravo o prednostih in slabostih umeščanja trajnega odlagališča NSRAO v naš prostor ter ob tem razmislili in upoštevali prihodnje razvojne težave in možnosti me- sta Krško. Pri dosedanjem delu Agencije RAO in drugih pooblaščenih in- stitucij KS mesta Krško ni sodelo- vata, zato zahteva, da bo v vseh nadaljnjih fazah postopka enako- pravno upoštevana. KS mesta Kr- sko zahteva sodelovanje in ak- tivno vključevanje v vseh raz- pravah, ki bodo morale zadovo- Ijiti pobude in cilje uspešnega in uravnoteženega razvoja ožje- ga dela lokalnih skupnosti. Ob tem Svet KS mesta Krško priča- kuje, da bodo v postopek vklju- čene tudi ostale krajevne skup- nosti v občini Krško, predvsem ti- ste v neposredni bližini jedrske- ga objekta. Svet KS mesta Krško se zaveda odgovornosti pristopa h kombi- niranemu postopku izbora loka- cije odlagališča NSRAO, zato že- li že v začetku postopka opozo- riti na strokovno obravnavo vpli- vov morebitne izgradnje odlaga- lišča na življenje krajanov in na- daljnji razvoj mesta. Joie Habinc, predsednik Sveta KS mesta Krško ObŽOrniK marec2OO5 31 iz občlne Krške SpPBjem športnikov leta 2004 pri županu oboine Krško Krško, 10. marec - Župan Franc Bogovič je v Dvorani v parku v Krškem sprejel športnike, ki so v minulem letu dosegli vidnejše rezul- tate v svojih športnih disciplinah. Predlog o izboru športnikov za sprejem je pripravila devetčlanska Komisija za šport občine Krško, ki ji predseduje Miroslav Mikeln. Za sprejem so županu predlagali 19 športnikov in športnic, od tega 12 kategoriziranih. Župan je športnice in športnike družno sprejel prvič, doslej jih je na- mreč le posamezno. »Ker je odličnih rezultatov vsako leto več, je sku- pen sprejem dobra priložnost, da se pregledno in dosledno ozremo na minuke dosežke uspešnih športnikov občine Krško«, je dejal župan Bo- govič in dodal, da želi, da bi s sprejemom tradicionalno nadaljevali tu- di v prihodnjih letih. Predsednik občinske Komisije Miroslav Mikeln je v svojem nagovoru poudaril nujnost vlaganja sredstev v športne dejavno- sti, ki mlade odvračajo od stranpoti. »Vsak tolar, vložen v športne de- javnosti, pomeni tolar ali več prihranka pri odpravljanju raznih zasvo- jenosti vseh generacij.« Sprejem sta s slovenskimi popevkami popestrili Mateja in Jerneja Žarn, vsi pa so ga zaključili z željo, da bi športniki v letu 2005 s pridom uveljavili svoje talente in znanje v doseganju športnih ciljev, ki so si jih zadali. Komisija za sport občine Krško se je pri izboru ravnala po zastav- Ijenih kriterijih, med katerimi je upoštevala tiste športnike, ki na- stopajo za društva, ki imajo sedež v občini Krško, bivajo na ob- močju občine Krško ali so člani drugih klubov, ker klubov s to de- javnostjo v občini ni (Ju-itsu in atletika), so starejši od 14 let, so dosegli naslove državnih prvakov, sodelovali na olimpijskih igrah in olimpijskih igrah za gluhe športnike, paraolimpijskih igrah ter na evropskih in svetovnih prvenstvih. Komisija je upoštevala tudi kategorizacijo športnikov po določilih Olimpijskega komiteja Slo- venije, ki doioča uvrstitev v perspektivni razred, državni, mladin- ski, mednarodni in svetovni razred. Strelsko društvo Leskovec Jelica Majstorovič. Že kot mlajša mladinka je osvojita 2. mesto na driavnem prvenstvu in je stalna članica mladinske driavne reprezentance. Pred kratkim se je vrnila z evropskega prvenstva v Estoniji. Po merilih Olimpijskega komi- teja Slovenije je kategorizirana športnica - mladinski razred. Kategorizacijo je dosegta z osvojenim 2. mestom na državnem mladinskem prvenstvu v do- mačem Leskovcu, septembra 2004. Andrej Pavlin. V discipline samostrel je trikratni mladinski državni prvak, na- zadnje septembra 2004. V tej disciplini si je pridobil tudi status kategorizira- nega športnika. V disciplini zračna puška je dvakrat osvojit srebrno medaljo na državnih prvenstvih in je clan slovenske mladinske reprezentance. Damjan Pavlin. Kot clan slovenske reprezentance je osvojil bronasto meda- ljo na svetovnem prvenstvu v Seulu. Lansko leto je bil udeleženec paraolim- pijskih iger v Atenah, kjer je dosegel 4. mesto in z zračno puško izenačil olim- pijski rekord za športnike invalide. Urban Žigante. Bil je clan ekipe Strelskega društva Leskovec, ki je v letu 2004 osvojila naslov državnih prvakov med mladinci. Je kategoriziran sport - nik - mladinski razred za uspeh, ki ga je maja 2005 dosegel na mednarodnem turnirju na Slovaškem. Klub borilnih športov Rajhenburg Marija Jeter je čtanica kadetske reprezentance Slovenije v karateju, njeni največji uspehi pa so: 1. mesto na kadetskem driavnem prvenstvu, 3. mesto na tekmovanju zlate lige v Mitanu, 3. mesto na svetovnem pokalu na Šved- skem, 7. mesto na mladinskem evropskem prvenstvu v Grčiji. Po merilih Olim- pijskega komiteja Slovenije je kategorizirana športnica, in sicer uvrščena v mladinski razred. Jasmina Crilc je članica slovenske mladinske reprezentance v karateju. Nje- ni največji uspehi so: 1. mesto na državnem prvenstvu, 9. mesto na mladin- skem evropskem prvenstvu v Grčiji, 1. mesto na mednarodnem turnirju v Tr- bovljah. Zaradi izrednih rezultatov je pridobila status kategorizirane športni- ce - mladinski razred. Danijela Grilc. Njeni največji uspehi so: 1. mesto na odprtem prvenstvu Slo- venije, 1. mesto na odprtem prvenstvu Ljubljane, 2. mesto na odprtem pr- venstvu San Marina. V letu 2004 je osvojila 1. mesto na mednarodnem turnir- ju v Šempetru, ki ji je po merilih Olimpijskega komiteja Stovenije prineslo ka- tegorizacijo driavni razred. Plavalni klub Celulozar Krško Jaroslav Kovačič je večkratni driavni prvak v mladinskih kategorijah, me- dalje pa je osvajal tudi v članski kategoriji. V letu 2004 je osvojil 8. mesto na Grand prix mitingu na Češkem, kar mu je prineslo kategorizacijo - držav- ni razred. Petar Berič je bil v mlajših kategorijah eden najobetavnejših plavalcev v dr- žavi. Kategorizacijo je pridobil maja 2004 na Grand prix mitingu na Češkem. Rok Vegelj je nosilec medalje z evropskega prvenstva gluhih športnikov. Na olimpijskih igrah za gluhe je Stoveniji priplaval drugo najboljšo uvrstitev vseh časov. V Melbournu v Avstraliji je osvojil 12. in 14. mesto. Plesno glasbeni center Lukec Krško Luka Vodlan in Amadeja Plevel. V letu 2004 sta dosegla lepe uvrstitve na šte- vilnih plesnih tekmovanjih. Sodita med najbolj perspektivne plesne pare v dr- žavi. Decembra 2004 sta si na mednarodnem plesnem turnirju v Mariboru pri- plesala 7. mesto. Po meritih Olimpijskega komiteja Slovenije sta kategorizira- na športnika v mladinskem razredu. Posavski alpinistični klub Senovo Nejc Pozvek je stalni član slovenske mtadinske reprezentance v športnem plezanju. Na državnem prvenstvu Slovenije za starejše mladince je avgusta lani na naravni steni preptezal zelo zahtevno smer (8b z rdečo piko) in si s tern pridobil status perspektivnega športnika. Aleksandra Voglar se z alpinizmom ukvarja že več kot petnajst let. Je' udele- ženka številnih slovenskih odprav na Himalajo in Južno Ameriko, kjer je pri- dobila tudi status športnice državnega razreda. Šahovski klub Triglav Krško Mirela Ahmatovič je v letu 2004 osvojila naslov driavne prvakinje za mladin- ke. V dosedanji karieri je sodetovala na številnih državnih, evropskih in sveto- vnih prvenstvih ter uspešno zastopala krški klub in slovensko reprezentanco. Samo Štajner trenira v Šahovskem klubu Triglav Krško. V mtajših kategorijah je vedno posegal po vrhu, lani pa osvojil naslov mladinskega prvaka. Društvo borilnih veščin Katana Globoko Dejan Kink kot kategoriziran športnik sodi v mednarodni razred. Je nosilec* medalj s številnih evropskih in svetovnih prvenstev. Novembra 2004 je osvo- jil 3. mesto na svetovnem prvenstvu v Španiji, in sicer v paru z Gorazdom Ko- strevcem v disciplini duo sistem - moški pari. Thai boxing club Scorpion Krško Rožle Jazbinšek je v letu 2004 na evropskem prvenstvu za amaterje na Če- škem osvojil 3. mesto ter se v istem letu preizkusil še v profesionalnem boksu in prav tako na Češkem osvojil 2. mesto. Atletsko društvo Kronos Ljubljana Janja Budna je junija lani zastopala barve slovenske članske vrste na evrop- skem prvenstvu v Turčiji, kjer je osvojila 6. mesto. Ta rezultat ji je prinesel status športnice državnega razreda. 32 marec 2005 ObfoHÜK iz občine Krsko Ukrepi kmetijske politike za leto 2005 V Uradnih listih RS 10/05, 21/05, 22/05 so bile objavljene uredba o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja za RS 2004-2006 za leto 2005, uredbe o neposrednih plačilih/podporah na površino in glavo živali (to so t.i. tržni redi) krovna uredba, ki doioča na- tančnejše postopke v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom ter uredba, ki določa podrobna pravila v zvezi z navzkrižno skladnostjo. V letošnjem letu bodo morali nosilci kmetijskih gospodarstev, ki želijo v letu 2005 uveljavljati kakršen koli ukrep kmetijske politike, med 1. aprilom in 15. majem na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj pode- želja (ARSKTRP) oddati izpolnjene zbirne vloge, poleg tega pa še večino zahtevkov za pomoči na površino, živali in mlečno premijo. Novosti Novost pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike v letu 2005 je, da na obrazcu A ne bo več mogoče spremeniti nosilca in popravljati podatkov, pač pa bo to potrebno urediti v registru kmetijskih gospodarstev (RKG) na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. ARSKTRP bo upoš- tevala spremembo podatkov na osnovnem obrazcu le, če bo na njem označeno, da je sprememba prijavljena tudi v RKG. Velja pravilo, da sme imeti en nosilec eno samo KMG MID številko. Druga novost se nanaša na površine. V letošnjem letu se za evidenco de- janske rabe zemljišč začenjajo uporabljati grafične enote rabe kmetij- skega gospodarstva (GERK). Vsi upravičenci bodo na dom prejeli grafič- ni predtisk zemljišč v uporabi. Na njem bodo označene katastrske me- je (z rumeno barvo) in meje enot rabe (z rdečo barvo). V sklopu obraz- cev, ki jih bodo poslali z ARSKTRP, bo tudi numerični predtisk grafičnih površin dejanske rabe po katastrskih parcelah. Podpore na površino bo možno uveljavljati samo do obsega grafične površine kmetijskih zem- Ijišč, ki je največja upravičena površina (NUP). Če pa je dejanska ra- ba v resnici večja, bodo lahko upravičenci označili in prijavili dejanske površine v uporabi po katastru, ne glede na napake, ki so se v nekate- rih primerih pojavile zaradi neujemanja katastra in digitaliziranih po- snetkov dejanske rabe. Tretja pomembna novost bo elektronsko izpolnjevanje vlog v okviru Kmetijske svetovalne službe na 83 lokacijah po vsej Sloveniji. Seznam do sedaj objavljenih predpisov, ki določajo ukrepe kmetijske politike v letu 2005: Uredba o ureditvi trga z oljčnim oljem (Ur.l.RS St.: 10/05) Uredba o uvedbi dajatve za mleko in mlečne proizvode (Ur.l.RS St.: 10/05) Uredba o ureditvi trga s hmeljem (Ur.l.RS St.: 10/05) Uredba o mlečni premiji in dodatnem plačilu za mleko (Ur.l.RS St.: 10/05) Uredba o neposrednih podporah za ovce in koze (Ur.l.RS St.: 10/05, 21/05) Uredba o neposrednih plačilih za goveje in telečje meso (Ur.l.RS St.: 10/05, 21/05) Uredba o podpori za pridelavo semena kmetijskih rastlin (Ur.l.RS St.: 10/05) Uredba o ureditvi trga s svežim sadjem in zelenjavo (Ur.l.RS St.: 10/05) Uredba o neposrednih plačilih za pridelovalce določenih poljščin (Ur.l.RS St.: 10/05) Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za RS 2004-2006 za leto 2005 (Ur.l.RS St.: 10/05, 21/05) Uredba o izvedbi kmetijske politike za leto 2005 (Ur.l.RS St.: 22/05) Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Ur.l.RS St.: 21/05) Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 - 2005 (Ur.l.RS St.: 116/04) Večina plačil je v uradnem listu navedenih v evrih, naknadno pa bodo preračunana v tolarje, ko bo znan enotni tečaj za preračun. Za lažjo preglednost in primerljivost s preteklim letom je višina plačil neuradno preračunana v tolarje po srednjem veljavnem tečaju Banke Slovenije. Uredba o neposrednih plačilih za pridelovalce določenih poljscin Najmanjša skupna površina znaša 0,3 ha (izjema so oljne buče), najmanjša poljnina pa 0,1 ha. Do podpore za pridelavo poljščin so upravičene povr- šine, ki so bile že v letu 2004 prijavljene kot njive ali pa so to dejansko bi- le (že 2003) in se letos pojavljajo prvič. Podpora za žita, oljnice, stročnice Ian in konopljo znaša 298,81 EUR/ha (približno 71.637 SIT/ha). Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko de- jaynost - EKO 1 Najmanjša skupna površina za katero je mogoče pridobiti izravnalno pla- čilo je 1 ha. Pogoji so enaki kot v preteklem letu. Na višino plačila vpliva opredelitev parcele v t. im. območja OMD po kriterijih EU in sedež kmetij- skega gospodarstva po elaboratu RS iz leta 1987. Za hribovita območja je znesek približno 33.995 SIT/ ha in za gorska 48.332 SIT /ha. SKOP - Slovenski kmetijsko okoljski program Najmanjša velikost enote kmetijskega zemljišča iste rabe, za katero je mogoče pridobiti plačilo za en ukrep SKOP je 0,1 ha, na KMG pa mora biti skupno vsaj 0,3 ha kmetijskih zemljišč za ta ukrep, razen če za posamezne ukrepe SKOP ni drugače določeno. Ukrepi in obveznosti so enake kot v pre- teklem letu, zneski podpor so višji. Uredba o neposrednih podporah za ovce in koze Izjemoma je rok za podpore pri drobnici 30. 4. 2005. Na novo so omejitve zaradi skupnega števila premij, tako bo vsak rejec prejel število premij za ovce ali koze, ki jih bo lahko uveljavljal. Uredba o neposrednih plačilih za goveje in telečje meso Plačila so za iste kategorije govedi kot v letu 2004. Za krave dojilje se bo uveljavljalo ob zbirni vlogi, na podlagi pridobljenih premij iz preteklega le- ta. Za bike in vole, klavno premijo ter dodatno plačilo bo prvi rok za odda- jo vlogod 15. do 31. maja. Uredba o uvedbi dajatve za mleko in mlečne proizvode Individualno kvoto za oddajo, vključno z individualno referenčno vsebnost- jo maščobe, dodeli AKTRP najkasneje do 31.05.2005. Uredba o mlečni premiji in dodatnem plačilu za mleko Za namen izplačila mlečne premije se višina proizvajalčeve individualne kvote, izražene v tonah, pomnoži s 14,67 EUR (3.517 SIT). Uveljavlja se z zbirno vlogo. EU standardi in zgodnje upokojevanje V času oddajanja subvencijskih vlog od 1.4. - 15. 5. je tudi termin za od- dajo zahtevkov za podporo za izvajanje EU standardov (nitratna direktiva, zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin, varnost in zdravje pri delu). Za uve- Ijavljanje standardnih investicijskih stroškov pri nitratni direktivi je termin za oddajo vloge od 1.4. -1.8. 2005. Zahtevki za ukrep zgodnje upokojeva- nje pa morajo biti posredovani na Agencijo najkasneje do 31. 12. 2005. Z željo, da vam kar najbolj olajšamo izpolnjevanje in oddajo vlog, svetu- jemo, da spremljate navodila, obvestila in pozive vaših kmetijskih sveto- valcev. Preden se oglasite na Kmetijski svetovalni službi, dobro pregtejte predtiskane obrazce, ki ste jih prejeli na dom, tako da boste imeli urejene enote rabe. Vabimo vas, da se udeležite predstavitev uredb, ki bodo pote- kale na Občini Krško v sejni sobi A v četrtek, 31 marca in petek, 1. aprila vsak dan ob 13. in 1530 uri ter v Kulturnem domu Krško v soboto, 2. apri- la 2005 ob 9. uri. ObzofhiK marec2005 33 iz občine Krško Razpis za vpis otrok v vrtce na območju občine Krško za šolsko leto 2005/2006 Objavljamo skupni razpis za vpis otrok v vrtce na območju občine Krško za šolsko leto 2005/2006. Šolsko leto 2005/2006 traja od 1.9.2005 do 31.8.2006. V ta namen pozivamo starše, ki želite v šolskem letu 2005/2006 svoje otroke vpisati v vrtce na območju občine Krško, da si ogledate raz- pise za vpis otrok v posameznem vrtcu ter pravočasno oddate prijavo za vpis otroka v vrtec. Namen skupnega razpisa je, da ste starši seznanjeni s programi za predšolske otroke, ki jih ponujajo posamezni vrtci, da se na podlagi njih odločite, v kateri vrtec in program bi svojega otroka želeli vpi- sati, predvsem pa, da vlogo za vpis otroka v vrtec oddate pravočasno (roki za oddajo vloge so navedeni v razpisu posameznega vrtca), ne glede na to, kdaj tekom šolskega leta 2005/2006 (torej v času od 1. 9. 2005 do 31. 8. 2006), boste svojega otroka dejansko vključili v vrtec. Vpisni obrazci za posamezni vrtec so na voljo v vrtcih in na spletni strani Občine Krško www.krsko.si Na podlagi vaših prijav za vpis otroka v vrtec bodo vrtci oblikovali oddelke za novo šolsko leto. Da bi bili lahko oddelki čimbolj popolnjeni in vrtci ra- cionalno organizirani, je pomembno, da prijave oddate čim prej, oziroma v predpisanih rokih. Jadranka Gabrič, vodja oddelka za družbene dejavnosti OŠ Adama Bohoriča Brestanica Šolska cesta 29, p.p. 3, 8280 Brestanica, telefon: 07/ 49 73 025 VPIS OTROK V VRTEC PRI OS ADAMA BOHORIČA BRESTANICA za šolsko leto 2005/2006 Obveščamo vas, da lahko v vrtec pri Osnovni Soli Adama Bohoriča Brestanica vpišete otroke od 1. do 6. leta starosti, in sicer v dnevni program (6 - 9 ur) ali poldnevni program (4 - 6 ur). Vzgojno-varstveno delo izvajamo v času od 5.30 do 16.00 - če bo dovolj prijav, od ponedeljka do petka. Šolsko leto se začne 1. 9. 2005. Ker je tudi delo v vrtcu vezano na ta datum (priprava programov, organizacija dela, zaposlitve, ...), že- limo, da se s tem dnem vključijo v vrtec tudi novo vpisani otroci. Vloge sprejemamo do 4. 5. 2005, o vpisu pa boste pisno obveščeni. Sicer pa lah- ko starši vložite pisne prijave vse leto. Če v vrtcu ni več prostora, se prošnje evidentirajo in uvrstijo med vloge za kasnejši sprejem. Vpisni obrazci so na vo- ljo v vrtcu, v Soli in na spletni strani Občine Krško (www.krsko.si). Za dodatna pojasnila lahko pokličete na telefonsko številko 07/49 73 025. Urška Übleis, ravnateljka OŠ Koprivnica Koprivnica 2, 8282 Koprivnica, telefon: 07/49 76 903 VPIS OTROK V VRTEC PRI OŠ KOPRIVNICA za šolsko leto 2005/2006 Vrtec pri Osnovni soli Koprivnica vabi k vpisu starše predšolskih otrok (1,5-6 let ), ki želijo vključiti svoje otroke v dnevni ( 6 - 9 ur ) ali poldnevni ( 4 - 6 ur ) program predšolskih dejavnosti za šolsko leto 2005/06. Delovni čas vrtca je od 5.30-15.30. Vlogo za vpis dobite na spletni strani Občine Krško (www.krsko.si) ali v vrtcu in jo izpolnjeno oddate v tajništvu sole do 4. 5. 2005. Jože Ivačič, ravnatelj OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki Gorjanska cesta 2, 8311 Kostanjevica na Krki, telefon: 07/ 48 66 013 VPIS OTROK V VRTEC PRI OŠ JOŽETA GORJUPA KOSTANJEVICA NA KRKI za šolsko leto 2005/2006 Vabimo vas k vpisu predšolskih otrok za šolsko leto 2005/2006. Vrtec bo izvajal dnevne programe v trajanju od 6 do 9 ur. Dnevni programi so namenjeni otro- kom od prvega leta starosti do vstopa v šolo. Posamezni program se bo izvajal, če bo prijavljenih zadostno število otrok. Vpis bo potekal v mesecu aprilu 2005 do vključno 3. 5. 2005. Vlogo za vpis otroka lahko starši oz. zakoniti zastopniki dvignejo v svetovalni službi v šoli ali na spletnih straneh Občine Krško. Melita Skušek, v.d. ravnateljice Vrtec Krško Prešernova cesta 13, 8270 Krško, telefon: 07/ 49 21 558 VPIS OTROK V VRTEC KRŠKO za šolsko leto 2005/2006 V času od 11. 4. do 4. 5. 2005 lahko vpišete otroke, stare od 11 mesecev do vstopa v solo v dnevni program (6-9 ur) ali poldnevni program (4-6 ur) v eno- te vrtca: • Ciciban (centralna enota pri OŠ), Prešernova cesta 13, Krško, • Kekec (pri ribniku), Delavska 10, Krško, • Grič, Gubčeva 6, Krško, • Pravljica (pri Valvasorjevi knjižnici), Bohoričeva 1, Krško. V enoti Pravljica se izvaja tudi Waldorfski vzgojni program; • Enota na Zdolah, • Enota v Dolenji vasi. Posamezne enote vrtca imajo sledeč poslovni čas: • enota Ciciban obratuje od 5.30 - 17.00 ure, • enota Pravljica od 6.30 - 16.30 ure, • ostale enote bodo poslovale od 6.30 15.30 ure. Poslovni čas se lahko med letom prilagodi potrebam staršev. Poldnevni progranj se bo izvajal, če bo zadostno število prijav. Od 18. do 22. 4. bo na vseh enotah vrtca teden odprtih vrat. V dopoldanskem ča- su (od 9. do 11.ure), si boste lahko skupaj z otrokom ogledali vrtec in delo v vrtcu ter se pogovorili z vzgojiteljicami. V primeru prostih mest otroke vključujemo tudi med letom. Otroka lahko vpišete na upravi vrtca - enota Ciciban, Prešernova cesta 13, vsak dan od 7.00 do 15.00 ure do 4. 5. 2005. Prijavni obrazec za vpis vam lahko po- šljemo tudi po pošti. Prav tako je obrazec na voljo na spletni strani Občine Kr- ško (www.krsko.si) Za dodatne informacije pokliäte na tel. 07/49 21 558 ali 07/49 05 155 oziro- ma gsmO41/2O2 410. Dušan Tomažin, ravnatelj PovaWtoksodelovanju pri orgartzacW praznika obcbw Krsko 2005 Občina Krško vabi k sodelovanju pri oblikovanju letošnjega prazno- vanja obänskega praznika, ki bo potekalo v začetku meseca juni- ja. Vabimo društva in organizacije, da pošljejo predloge za prire- ditve, s katerimi bomo počastili občinski praznik. S pomočjo predlo- gov bo oblikovan program prireditev, ki bo objavljen na spletni stra- ni www.krsko.si in na podlagi katerega bodo k izvedbi povabljeni po- tencialni izvajalci programov. Predlogi naj vsebujejo naziv prireditve, kraj in čas izvedbe, naslov organizatorja, ime in priimek ter telefonsko številko kontaktne ose- be, kratek opis in finančno ovrednotenje prireditve. Dodatne informacije: 07/49 81 201 (Metka Resnik) ali 07/49 81 315 (Tomaž Petan). Predloge pošljite do petka, 22. aprila 2005, na naslov Občina Kr- sko, CKŽ 14, 8270 Krško ali po elektronski pošti na naslov: met- ka.resnik@krsko.si (s pripisom »Občinski praznik 2005«). ..,,- ; t. Kabinet župana 34 marec2OO5 ^^^¦^¦IHHHi^Q^^K ObzÖfniK iz obcine Krško OŠ Leskovec pri Krškem Pionirska c. 4, 8273 Leskovec pri Krškem, telefon: 07/49 22 865 VPIS OTROK V VRTEC PRI OS LESKOVEC PRI KRŠKEM za šolsko leto 2005/2006 OS Leskovec pri Krškem, enota WE, razpisuje naslednje starostne skupine in programe za šolsko leto 2005/06: • Enota: Centralni vrtec pri OS Leskovec pri Krškem 1. Starostne skupine: a) 1. starostna skupina (1 do 3 let) b) 2. starostna skupina (3 do 6 let) 2. Programi: a) Celodnevni program (6 do 9 ur), delovni čas od 5.30 do 15.30 ure; b) Poldnevni program* (do 6 ur), delovni čas od 7.45 do 14.15 ure; c) Izmenski program*, delovni čas od 7.00.do 19.00 ure; d) Popoldanski program*, delovni čas od 11.00 do 20.00 ure. * Program bo organiziran, če bo dovolj prijav. • Enota: Nakupovalni center 1. Starostne skupine: a) 2. starostna skupina (3 do 6 let) 2. Programi: a) Celodnevni program (6 do 9 ur), delovni čas od 5.30 do 15.30 ure; • Enota: Veliki Podlog 1. Starostne skupine: a) 1. starostna skupina (1 do 3 let) b) 2. starostna skupina (3 do 6 let) 2. Programi: a) Celodnevni program (6 do 9 ur), delovni čas od 5.30 do 15.30 ure; b) Poldnevni program (do 6 ur), delovni čas od 7.45 do 14.15 ure; Upoštevali bomo vse prijave, ki bodo oddane do vključno 30. 4. 2005. OS Le- skovec pri Krškem bo starše pisno obvestila o rezultatih vpisa najkasneje do 30. 6. 2005. Starši vpišejo svojega otroka na obrazec »vloga za vpis v vrtec«. Obrazec lah- ko starši pridobijo na OS Leskovec pri Krškem, v vseh enotah vrtca OS Leskovec pri Krškem in na spletnih straneh Občine Krsko(www.krsko.si). Prijavo morajo poslati tudi vsi tisti starši, ki imajo svojega otroka že vpisanega v vrtcu (zara- di nove organizacije dela). OS Leskovec pri Krškem bo glede na prispele prijave pripravila,v sodelovanju z Občino Krško, priporočili Ministrstva za šolstvo in šport in Odredbo o normati- vih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Ur.l.RS, St.57/97, 40/99, 3/2000, in 29/02, organizacijo dela v šolskem letu 2005/ 2006. Starši, ki bodo dobili pozitivno rešeno vlogo, bodo z OS Leskovec pri Krškem sklenili enoletno pogodbo. Za dodatne informacije pokličite na tel. 07/49 22 865. Anton Bizjak, ravnatelj OŠ PODBOČJE Podbočje 82, 8312 Podbočje, telefon: 07/49 77 030 VPIS OTROK V VRTEC PRI OŠ PODBOČJE za šolsko leto 2005/2006 Vabimo vas k vpisu predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2005/2006. Izvaja- li bomo dva programa: 1. Dnevni program: 6 9 ur (poslovalni čas od 5.30 do 16. ure) a) za prvo starostno obdobje (od 1 do 3 let) b) za drugo starostno obdobje (od 3 let do vstopa v solo). 2. Poldnevni program: 4 - 6 ur (poslovalni čas od 7. do 13. ure) a) za prvo starostno obdobje (od 1 do 3 let) b) za drugo starostno obdobje (od 3 let do vstopa v solo). Posamezni program se bo izvajal, če bo prijavljenih zadostno število otrok. Med letom se praviloma ne more spreminjati programa, v katerega je otrok vključen. Čas prihoda otroka v vrtec je do 8. ure zjutraj. Stars) morate otroka pripeljati in po njega priti pravočasno glede na vključenost otroka v program. Vpis bo potekal v mesecu aprilu 2005 do vključno 4. 5. 2005. Vlogo za vpis otro- ka lahko starši oz. zakoniti zastopniki dvignejo v prostorih vrtca, v šoli ali na spletnih straneh Občine Krško. Branko Str$ar, ravnatelj OS XIV. DIVIZIJE Senovo Trg XIV. divizije 4, 8281 SENOVO, telefon: 07/48 81 910 VPIS OTROK V VRTEC PRI OS XIV. DIVIZIJE SENOVO za šolsko leto 2005/2006 Vabimo vas k vpisu predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2005/2006. V vzgoj- novarstveni enoti pri Osnovni soli XIV. divizije Senovo bomo izvajali dva pro- grama: 1. Dnevni program: od 6 do 9 ur (poslovalni čas od 5.30 do 16. ure): a) za prvo starostno obdobje (od 1 do 3 let) in b) za drugo starostno obdobje (od 3 let do vstopa v solo). 2. Poldnevni program: od 4 do 6 ur (poslovalni čas od 7. do 13. ure): a) za prvo starostno obdobje (od 1 do 3 let) b) za drugo starostno obdobje (od 3 let do vstopa v šolo). V primeru, da ne bo dovolj vpisanih otrok za oblikovanje oddelka poldnevni pro- gram, bomo na željo staršev, te otroke vključili v dnevne programe. Starši vpišete svojega otroka na obrazec »vloga za vpis otroka v vrtec-. Prido- bite ga v vrtcu ali na spletni strani Občine Krško (www.krsko.si). Izpolnjen ob- razec oddate na naslov Vrtca Senovo do vključno srede, 4. 5. 2005. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. 07/48 81 910. O rezultatih vpisa boste starši pisno obveščeni do 30. 6. 2005. Vinko Hostar, ravnatelj OŠRAKA Raka 36, 8274 Raka, telefon: 07/49 75 022 VPIS OTROK V VRTEC PRI OS RAKA za šolsko leto 2005/2006 Obveščamo vas, da bo mesec april mesec vpisa otrok v WE Raka za šolsko le- to 2005/06. Zainteresirani starši dobite vloge za vpis v tajništvu OŠ Raka ali pri vodji vrt- ca Tatjani Bajc, vsak dan od 1. do 30. 4. 2005 v času od 8. do 12. ure. Zaradi oblikovanja novih skupin za šolsko leto 2005/06 vas prosimo, da se driite da- tuma vpisa. Za dodatne informacije se obrnite na tajništvo OŠ Raka, tel.: 07/49 75 022 ali na vodjo vrtca, gsm 041 /871 781. Milvana Bizjan, ravnateljica CICIBANOVE URICE ! Vrtec Krško bo v šolskem letu 2004/05 organiziral CICIBANOVE URICE, ki so namenjene otrokom, starim od 3 do 6 let, ki niso vključeni v vrtec. To so dnevi igre in druženja z vrstniki, ki bodo potekali vsak torek in sredo popoldan med 15.30 - 18.00 uro v mesecu aprilu (in deloma v maju) v vrtcu Ciciban pri OŠ Krško. Začetek bo v torek, 5. 4. 2005. Vabljeni so otroci iz Krškega in okolice. Cicibanove urice so brezplačne. Otroka lahko prijavite v tajništvu vrtca osebno ali po telefonu 07/49 21 558 ali 07/49 05 155 oziroma na gsm 041 202 410 do vktjučno 1. 4. 2005. Vljudno vabljeni ! ObzofhiK marec2005- 35 iz občine Krško Obvestilo za podjetnike Obveščamo vas o novih aktualnih razpisih. Slovenski podjetniški sktad je v Uradnem listu RS, št. 26 - 28, dne 18. 3. 2005 objavil javne razpise za ugodne investicijske kredite v letu 2005, in si- cer: • Posredni dolgoročni investicijski krediti v regijah v letu 2005, • Neposredni dolgoročni investicijski krediti za nova podjetja v letu 2005, • Mikrokrediti za mala podjetja v letu 2005. Na razpise se lahko prijavijo vsa podjetja (gospodarske družbe in samostojni podjetniki), ki spadajo glede na velikost podjetja med mala in srednje velika podjetja, ter glede na življenjski cikel med nastajajoča, nova, rastoča in zrela podjetja. Finančna pomoč je namenjena vlaganjem v materialne investi- cije (nakup zemljišč, zgradb, opreme), nematerialne investicije (nakup patentov, licenc) ter vlaganjem v trajna obratna sredstva (nakup blaga, storitev, vzdrževanja, stroški popravljanja in prena- vljanja strojev, opreme in poslovnih prostorov, nakup materiala, najem poslovnih prostorov, stroški promocijskih aktivnosti). Omenjeni razpisi bodo odprti do 10. oz. 25. oktobra 2005, z vmes- nimi mesečnimi roki za prijave. Za podrobnejše informacije ali pomoč pri prijavi na navedene ali druge razpise za podjetnike vam je na voljo Podjetniški center Krško, Cesta krških žrtev 46. V skladu z II. javnim razpisom za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki ga je Občina Krško objavila 01.12.2004 in velja do 31.03.2005, sporočamo, da so še vedno prosta naslednja stanovanja na Kovinarski ulici v Krškem, last Stanovanjskega sklada Republike Slovemje, javnega sklada, Poljanska 31, Ljubljana: 1. stanovanje St. 3 v pritličju stanovanjske stavbe Kovinarska 9 Krško, v izmeri 89,51 m2, 2. stanovanje št. 2 v pritličju stanovanjske stavbe Kovinarska 11 A, Krško, v izmeri 81,00 m2, 3. stanovanje St. 3 v pritličju stanovanjske stavbe Kovinarska 11 A, Krško, v izmeri 85,30 m2, 4. stanovanje št. 3 v pritličju stanovanjske stavbe Kovinarska 11, Krško, v izmeri 85,30 m2. Vse dodatne informacije dobite na Občini Krško, soba št. 406 ali na telefonu St. 07/49 81 279. ., , , . Oddelek za gospodarske dejavnosti Na podlagi 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur.l. RS, St. 1412004), II. Javnega razpisa za dodelitev neprofit- nih stanovanj v najem, z dne 01.12.2004, in sklepa komisije za proučitev utemeljenosti vlog na podlagi prejetih listin potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj v najem in izpolnitev obrazcev za ocenjevanje stanovanjskih in sociatnih razmer ter za oce- njevanje prednostnih katesorij prosilcev, z dne 28.02.2005, objavljamo II. prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem zap. St. it. priimek, ime in naslov točk dodeljeno stanovanje 1. Stropnik Primož CPB 21, Brestanica 275 St. 2, Kovinarska 11, Krško 2. GolobKrištof št.1O, Kovinarska 11B, Kr-Kajuhova 17, Senovo 190 ško 3. Resnik Florijan Krška vas 32a, Krška vas 150 St. 2, Kovinarska 11B, Krško Lista prosilcev, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa 1. Karimani Džemail, CKŽ 31, Krško točka 2.3. razpisnih pogojev Vsem udeležencem javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stano- vanj v najem, bodo glede na njihovo uvrstitev na prednostno listo in na zbrano število točk, izdane odločbe o dodelitvi stanovanja. Zo- per odločitev pristojnega organa je dopustna pritožba županu Obči- ne Krško. Županova odločitev o pritožbi je dokončna. Franc Černelič, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti Občina Krško na podlagi 13. člena Pravilnika o načinu oddajanja po- slovnih prostorov v najem in o določanju najemnin (Ur. list RS št. 73/2000), objavlja Javni natečaj za oddajo poslovnih in športno rekreativnih prostorov ŠRC Brestanica v najem za kopalno sezono 2005 I. Predmet najema Poslovni in športno rekreativni prostori, ki so predmet javnega natečaja se nahajajo v k.o. Brestanica na parceli št. 360, ki je vpisana v zemljiškoknjižni vložek št. 457 k.o. Brestanica. Predmet najema so gostinski del v izmeri 100 m2 in bazenski del (olimpijski bazen, otroški bazen, bazenska stavba, okolica bazena in parkirni prostori), v skupni izmeri cca 10.900 m2. Ponudniki morajo predložiti ponudbo za gostinski del in za bazenski del skupaj. Ponudbe za posamezne dele se ne bodo upoštevale. II. Namembnost poslovnega in rekreativnega prostora Gostinski del ŠRC Brestanica je namenjen za opravljanje go- stinske dejavnosti, vsi ostali prostori so namenjeni rekreaciji in športu. III. Višina izhodiščne najemnine za gostinski del Višina izhodiščne najemnine za gostinski del 330.000,00 SIT za kopalno sezono 2005 (01.06.- 31.08.2005). Vsi ostali prostori se oddajajo v najem brez najemnine. Ill Trajanje najema Najemno razmerje se bo sklepalo za obdobje 01.06.2005 do 31.08.2005. IV. Varščina Dražitelji so dolžni položiti na enotni zakladniški račun ŽR Ob- cine Krško št. 01254-0100008120, odprt pri Upravi RS za javna plačila urad UJP Krško, varščino v višini 330.000,00 SIT. Varšči- na se uspešnem dražitelju vračuna v najemnino, neuspešnim pa vrne v 8-ih dneh po licitaciji. V. Rok za prijavo Zainteresirani ponudniki morajo predložiti svojo ponudbo na naslov: Občina Krško, Oddelek za družbene dejavnosti, CKŽ 14, 8270 Krško v zaprti ovojnici z oznako »najem bazena v Bresta-. nici« do 18.04.2005 do 11. ure. VI. Kraj in čas ustne dražbe Dražba bo v ponedeljek, 18.04.2005 ob 11.00 v sejni sobi D Ob- čine Krško. VII. Ostali pogoji Vse ostale informacije in razpisno dokumentacijo dobijo inter- esenti, vsak delovni dan od 8. do 10. ure, na Občini Krško, Od- delek za družbene dejavnosti. Kontaktna oseba je Zdravko Pili- povič, tel 07/49 81 229, pisarna št. 203. 36 marec 2005 ObzofhiK mladi VeHconočne driavnh» v Kozjanskem parku V Kozjanskem regijskem parku so tudi v letošnjem velikonoč- nem času pripravili ustvarjalne delavnice, namenjene predvsem učencem osnovnih šol, ki deluje- jo znotraj zavarovanega območ- ja. Med 14. in 18. marcem so iz- delovali cvetnonedeljske buta- re, v tednu od 21. do 24. mar- ca pa so se posvetili izdelovanju pisanic v servetni in batik teh- niki ter ustvarjanju velikonoč- nih voščilnic. Na veliki četrtek zvečer so ponovno oživili star kr- ščanski običaj, ko se je s starega zvonika v Podsredi oglasila rag- tja. P.P. Ak tivnosti društva Izvir V društvu Izvir so tudi med letošnjimi zimskimi počitnicami organizira- li aktivnosti za otroke. Na drsališču pri tovarni Vipap je štirideset otrok --------------------------------------------------------------------- drsalo. Prostovolj- ci so poskrbe- li za matico, čla- ni Poklicne ga- silske enote Kr- ško pa so pripra- vili čaj. Naslednji dan pa so pripra- vili ustvarjalne in športne delavni- ce. Otroci so izde- lali vsak svojo sli- ko na steklu, po- tem pa ustvarjali s suhim cvetjem. Nekateri so v gasilskem domu igrali namizni tenis, sle- dili sta še frizerska in manekenska delavnica. S.D. Kopriviiški ucanci za manw V osnovni soli Ko- privnica' so 17. mar- ca učenci in učitelji ob materinskem dne- vu za mame pripra- vili prireditev, na ka- teri so otroci zapeli, zaplesali in prebirali pesmi o mamah. Otroci so zapeli in zaplesali. Mamn za praznk Otroci krškega vrtca iz vseh oddelkov in enot iz Krškega, Zdol in Do- lenje vasi so 23. mar- ca ob materinskem dnevu skupaj z vzgo- jiteljicami na odru kr- škega kutturnega do- ma zapeli in zaplesa- li za svoje mamice. Na prireditvi so jim pomagali tudi različni galsbeni gostje. Iz Drustva studentov Brezice Ponovno Bai naBizeljčana Društvo študentov Brežice je lani prvič pripravilo prireditev »Bai na Bizeljčana«, in sicer v obeh največjih slovenskih mestih. Po prireditvi v Mariboru, v študentskem prireditvenem centru ŠTUK, smo zelo od- ločni, polni energije in entuziazma krenili tudi v prestolnico, kjer smo do zadnjega kotička napolnili Emonsko klet. Decembra lani smo sku- paj z Društvom Ijubiteljev bizeljčana priredili tudi martinovanje na Bizeljskem, kjer so nas zabavali mladi harmonikarji Tonija Sotoška, Pihalni orkester Kapele in pa Vesele Štajerke. V Ljubljani bo letošnji Bai na Bizeljčana že 13. aprila v Klubu mariborskih študentov (KMŠ), v Mariboru pa bo prireditev oktobra, zatem še novembra na Bizeljskem. Prireditev pa ni namenjena samo zabavi, ampak tudi izobraževanju, druženju, seznanjanju s kulturo pitja. Obiskovalci bodo lahko tudi le- tos degustirali razna vina, se seznanjali z njihovim nastajanjem, po- skušali kulinarične dobrote, sodelovali v nagradnih igrah, peli karaoke itd. Za nepozabna dneva bodo letos poskrbele Vesele Štajerke, prav gotovo pa ne bo manjkalo tudi presenečenj. Zmagali BIK TEAM V soboto, 19.3., in nedeljo, 20.3., se je odvijal zaključni del Zimske lige Posavja 2005, ki jo skupaj organizirata Društvo študentov Brezi- ce in Mladinski center Brezice, v kateri je skupno sodelovalo 20 ekip iz celotnega Posavja. Napete dvo- boje v brežiški športni dvorani si je ogledalo lepo število Ijubiteljev malega nogometa. Naslov prvaka le- -___- tošnje lige je osvojila ekipa Bik team, ki je v finalu z rezultatom 5:3 premagala ekipo ŠD Boršt. V dvoboju za 3. mesto pa je slavila ekipa Mana Artiče, ki je bila z rezultatom 2:1 bolj- ša od ekipe Bar M Dobova. Nagrado za najboljšega strelca sta prejela Jurečič Franci iz ekipe ŠD Boršt in Križanec Marko iz ekipe ŠD Jug Jazz pub, ki sta dosegla vsak po 8 zadetkov, nagrado za najboljšega vratar- ja pa je prejel Vugrinec Dejan iz zmagovalne ekipe Bik team. Koncert in predstavitev spletne strani Društvo študentov Brežice bo 23.4. ob 21. uri v MC Brežice predsta- vilo svojo internetno stran: INFOSTOLP. com, kjer si lahko pridobite veliko aktualnih informacij, pregledate popuste, ki vam jih nudi naše društvo itd. Predstavitev pa bosta popestrili glasbeni skupini BIG SUR- FING ELEPHANTO in SOULFINGERS. Predprodaja vstopnic po 1.000 sit: PUNKT Brežice-Krško, MC Brežice. Na dan prirediteve bo cena vstop- nice 1.400 sit. Gregor Borošak ObzofhiK marec2OO5 37 Hlisi flr .studio.« .com www-.-alenkjn FRIZERSTVO fOBAUZEVANJE LAS mTOffi/ANJE NOHTOV BBBBwB-LlCENJE-. ^HKaDlrnDek s.p. ¦[j-SMS: 031 428 258 ^THHHHMptni kvalitetne stontjitfg e -mail: alenfa^atortHmtucExlEi» StjjpO BREZI»M| , Majjjg Dirnbek s^™ IZKORISTITE KUPON -10% prvi obisk ObžofniK NEVIODVNVM LLLL «: L ill L ¦ ¦ ill l_ - novo3radnje . ,^ - cjradbeni servis - izvedbe na ključ - fasade - zunanja uredilev • - ostala gradbena dela /Artiče 10a/ 8253 Artiče Tel./Fax: 07/49 56 909 _______ 3sm: 070 464 955 iffQZEHnZIM] R AČUNALNIKI Monitor Samsung SM793s \7" 29.900 srr Monitor LG LCD 17" 66.600 SIT Prenosnilc T-45 DXC IC 2800 189.900 SIT Računalnik Sempron 2500+ CPU AMD Sempron 2500+ MBASRockK7GS41X Disk 80GB 7200rpm RAM 256MB DDR 400MHz CD-RW LG, diskelnik, ohišje + miška, tipkovnica, zvočniki 79.600 SIT UGODEN NAKUP! Tiskalnik DeskJet HP 3745 16.900 SIT USB disk 128 MB, USB2.0 5.900 srr Kartuše Unipriot za Canon , Epson od 1.600 SIT Možnost nakupd na 24 obrokov 1A INTERNET, PC TABU CKŽ 141, KRŠKO • Tel.: 488 0 432 Delovni čas: 9 -19h, sobota 9 -13h • www. 1 ainternet.net/trgovina *LL% I Ov»«il Jfctjy ZAlcm I ^^e'»*e«r I KLOBUČARSTV0 ŠIVANJE ZAŠČITNJH SREDSTEV IN POKRIVAL Delovni čas: pon.- pet.: 8.00 -18.00, sob.: 8.00 -13.00 iM^^^*:j,- ¦ '*¦-,.¦", «ia^3bdiiMH|HNMK«»i.tM^^99 www.telsaLsi, e-mail: telsat@siol.net CPB 20,8280 Brestanlca, tel.: 07/49-73-500 VABLJENI NA DAN ODPRTIH VRAT 1. - 3. APRILA! UMS BKEŽISE $MO [reru C]liritx m, %mm^ki mix 11, ^ntj^rnčj (stashi msjimti t. ^^f***^ PE KRŠKO Cesta krških žrtev 135c (JOB CENTER) STE BILIPOŠKODOVANI V PROMETNINEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? POKLIČITE BREZPLAČNO ŠTEVILKO 0801314 www.poravnava.si ObŽOfhiK * marec2005 39 d a n e s jiikoli! Osebna tehtnica CL VO61 AY max 120 kg :^ Id a n e s\ Siköiin 512,- Električna kosilnica Einhell EM 1600-Z 1600W, širina reza 42 cm, košara prostornine 551 [ d a n e s j jiikoliS 759,00 Kn Akumulatorski set Homelite: kosilnica LTB1423 +skari€LHTB1445 kosilnica: 14,4 V, 17 Ah, širina reza 23cm, škarje: 14,4 V, ^ dolžina noža 45 cm, debelina reza 1cm Id a n e si LpikolÜl &59,00 Kn w 5-delni zidarski set 2m leseni meter, zidarska posoda, gladilka, kladivo, 30 cm zidarska špica, zidarsko vedro 121 WH Id a n e si jiikoli!| 2.108,- m Akumulatorski vrtalnik Makita 6226DWE + gratis makita torba I d a n e s| inikolid 1029,99 Kn ]1 ^ ERA ADUT Samobor Era center Tel: 01/337-80-49 del.čas: pon-sob 8-21 h ned 8-18 h ADUT Karlovac Era center Tel: 047/63-85-07 del.čas: pon-sob 8-21 h ned 8-13 h ADUT Slatina Era center del.čas: pon-sob 7-21 h ned 8-12 h ADUT Čakovec Center Trgohit del.čas: pon-sob 7-20 h ned 8-13 h < . i ,-i K j ;¦><. j v t u v< iiih it i kt j( it Jh. < ,1,'Ik; v sli jv< ;i iskil i t< .>k jsjit i s< > u if < >\r i \< Jtivr k i ir t i i< ¦ vkl|i jc ,\ jjt ,»jt j I >l ->V. (X)roc;unono so po tt?c!;cjjtj NUB, . 1 .>( )V povrnonic.) ^<3 rKJkufx: ricjOO Kr \. \ ' >tik< • ;>s > sis t »I K.ilji.1', r k1-1. * ^t ^išc"; itc ? r i< js r ic3 sf'>\< y\t ~\\ f>tr< jr it v^v/w. f<" xnci' if > t if c ilt www. < -rdsi