1. štev. Píovo mesto. K), jaiiiiíirj» lyiU. AXVI. letník. DOLENJSP Izhajajo 10. in 25. vsaccga lucscca, Cena jim je 9 pOKtnino vred za ccio leto îiH])rcj 2 K, za jioi leta 1 K. Narot^niiia za Nemčijo, Boano in drutre evrojisko države znaša 2 K 50 h. za Ameriko iia 3 K. — Doj)ise s;>rejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec na.'^I. v Novem mestu. Gospodarstvo. Kmetijski tečaji po deželi. z dubrim poukom se je zaneslo že mnogo napredka v našo deželo. Opozarjani n. pr. le na obnovitev našili vinogradov, ki se je zvrsila navsezadnje vendar le z dobrim poukom, ki so ga dajali nasi veeČaki. In tako kakor v vi)i;)}fradnÍ8tvu ae je doseglo mnogo dobrega tudi v živinoreji, poljedelstvu itd. Še ve« kakor pri nas se je doseglo s podukom po driigili deželal). Za izgled navajam n. pr. Dansko deželo. To pa Ziiraditega, ker se tamkaj kmetje bolj nkaželjni in bolj zavedni kakor pri nas. Tam se ob nedeljah reduo shajajo po društvenih prostorih, kjer se poučujejo o vsem, kar prineso kmetijski listi med tednom. I'am je zanimanje vsesplošno in od tod tudi ta lep napredek, ki ga opazujemo v tej deželi. In sliôno ugodne razmere najdemo v Švici in po drugih naprednih deželah. Povsod kjer ae kmetje radi shajajo ii gospodarskim razgovorom, povsod tam se siri napredelf, povsod tam je kmetijstvo na višji stopinji kakor pri nas, Tri nas se je sicer áe marsikaj na bolje obrnilo, in slep bi moral biti, kdor bi tega ne opazil. Vendar smo se v marsičem nazaj za drugimi deželami. Ne zaradi neugodnih krajevnih razmer, saj naša zemlja in nase podnebje sta ugodna za kmetijstvo ! Zaostali smo pa, ker smo premalo prebujeni, premalo zavedni iu ker se premalo zanimamo za kmetijski napredek in za kmetijski ponk, ki sta tesno spojena. Ako bi se pri nas tako zanimali za kmetijski pouk kakor se zanimajo po drugih deželah, potem bi tudi pri nas kmetijstvo bolje napredovalo. Deželni odbor kranjski priredi letošnjo zimo 1.5 kmetijskih tečajev po raznih delih naše dežele. Tudi na Dolenjskem se priredi šest takih tečajev. Prirede se sedaj po zimi, ko ima kmet veè časa in nsjveČ prilike za obisk takih tečajev. Naša naloga je, da se teh tečajev zvesto in polno-»tevilno udeležujemo! Pustimo tisto malobrižnost na stran, ki se nam rada očita, in pokažimo z obilno udeležbo, da se prav živo zanimamo za zboljšanje kmetijstva in za naš napredek. —r— Podpore za povzdigo naše živinoreje. Zh povzdigo živinoreje je dovolila vlada ,54 milijonov kron. To je lepa podpora, ki bo obrodila nmogo dobrega sadu, ako se bo prav razdelila in prav porabila. Tudi Dolenjci bomo deležni te podpore, saj smo je bolj potrebni kakor so jo po drngih krajih. Dobili jo bodemo pa le v tem slučaju v pravi meri, ako bomo zavedni in ako se bodemo skupno pogajali za napredek nase Živinoreje' in za podporo, ki je v ta namen dovoljena. Posameznik ne bo dobil nič! Vse kaže, da se bo ministrstvo najbolj oziralo na prošnje živinorejskih zadrug in da bodo te zadr-tge največ dosegle. In to je tudi prav! V živinoreji je toliko skupnili zadev, in naj se gre za rejo plemenjakov, za izboljšanje pašnikov ali pa za kaj druzega, da je res treba skupnega nastopanja in vzajemnega dela naših živinorejcev. In prav v živinorejskih zadrugah ima vlada najboljše zagotovilo, da se bodo podpore prav porabile. Po nekaterih krajih so se take zadruge že ustanovile, po drugih krajih jih bo treba pa snovati, da pridemo tudi pri nas do tiste podpore, ki smo je potrebni, ako naj naia živinoreja vspesno napreduje. Podpora .54 milijonov kron se pa ne razdeli hkrati, ampak na dobo 9 let, t. j. na dobo trgovinskih pogodb, tako da pride vsako leto po 6 milijonov kron na vrsto. Od teh 6 milijonov kron se ima porabiti 1 milijon za boljšo preskrbo večjih mest z mesom, potem za uredbo sejmišč doma in v inozemstvu in za izvoz živine. Zlasti na Dunaju ee ima vpeljati na živinskem trgu posredovalnica za prodajo živine, tako da se bo lahko brez pre-kupcev živina tja prodajala, kar bo važno za razne zadruge, ki se snujejo po deželi. Ostalih .5 milijonov pa se porabi za povzdigo živinoreje in sicer za nakup boljših plemen, za živinorejske zadruge, za nakup krmil in umetnih gnojil, za živinske lileve, za zboljšanje pašnikov. Ker se ima ta podpora razdeliti po Številu glav, bo dobila naša kranjska dežela na leto 133.442 K. Pri tej razdelitvi ne pride v poštev samo goveja živina, ampak tudi prašiči in »e je ves račun sestavil tako, da pridejo po trije prašiči za eno odraslo goved in po 2 mladi govedi za eno odraslo. Podpore bo delilo poljedelsko ministrstvo dogovornu z deželnim odborom. Sedaj je prilika ugodna, da storimo tudi pri nag kaj več za živinorejo! Treba pa je, da smo pripravljeni za to delo! Zato nujno opozarjamo naŠe živinorejce na te podpore in jih prosimo, da ne drže rok križem, ampak da se združujejo in da zadružnim potom prihajajo s svojimi prošnjami na dan. Živinoreja naj se smuterno pospešuje, zato pa treba skupnega in vzajemnega dela! Lotimo se ga! Čas je ugoden za to! -r- Politični pregled. Državni z)»or je ficcem))ra zafel liožit^tie [ločitiiice. Naj-nujnišc državne imlrotišr.ine so odkazaiie odsekom, v katerih se boilo deloma tudi tiied poritiiicami o li ravnava le. V KosiMisko zbornic« je cusar poklical fi dodnih in 24 dosmrtnih (";lanov. Zii na.še kraje jo iiotiienljivo samo imcrjoviitijf tajnejra svetnika iifrofa Antona 1'ace, biv.^ejia lieitdriet^a [ircdsed-nika v Bukovini. Kodom jo Dolenjec, ker jo njt^ova lodMiia ètev. 1, bivala na vclejiosestvu v j^radu Galleiistein jirî Sv. Križii pri Litiji. SlovcnSciiie je popolnoma zmožen in je mg kot dijak prav tlobro poneniiiil nekaj poezij Prešei-novili. Položaj se jo v toliko «bo^Šal, tla se tekom tega meseca clovrSe posvetovanja o pceosnovi ministrstva — Slovanom v prilog-. Zuto bodo vsi načelniki večjih slovanskih strank obravnavali t, iiiiniKtrskim predsednikom. „Slovenski klub" zasto]»a načelnik dr. Susteršii:. Proces hťvatsko-srbske koalicije proti Reiclisitosti iii roračuii. Zvišal je doklado na pivo od 2 na 4 K v pokritje deželnega primanjkljaja.. Slovenski poslanci K. Z. v odprtem jiismu svojim voliicem pojasnjujejo, da so rajši glasovali za ta davek nego da se povišajo doklade na zemljiški in obrtni davek zu 15 do 20 odstotkov, ki bi zadel najbolj kmečki stan. To zadnje so nameravali zastoimiki mest in trgov, Bogati pivovarnarji bodo gotovo lože prenašali novi davek. Tržaški škol' dr. Nai;] je imenovan za pomožnega škofa dunajskega kardinala dr. Gruše, ki radi starosti 90 let ne more več voditi obširne škofije, s pravico nasledstva na dunajski stolici. Novi škof za "řrst bo baje kmalo imenovan. tJlede 01^'rskili lioniatij ni dozdaj poročati kaj zanesljivega. Samo to je gotovo, da jo cesar naročil pi. Jjukacsu, naj kot ministrski predsednik sostuvi novo ministrstvo, ki bo le prehodr^e, da dobi začasni j^roračun in narbrž vodi tudi nove volitve. V Srbiji je bil avstrijski podanik Slovenec Alojzij Mesar obdolžen avstrijskega vohunstva. A sodišče ga je oprostilo, ker se mu ni moglo ničesar dokazati, liel^ijska nova ki'al.jcva Uvojifia obišče razne vladarske dvore, najprej: Haag, Berolin, Pariz, Jjondon. Iz (lariijrada poročajo o vojaških uporih po raznih vojašnicah. -Mohamedani niso zadovoljni ker smejo tudi kristjani biti vojaki. Nezadovoljnost je tem večja, ker tudi pod mladoturško vlado narašča korupcijar V Péterbnrg» je umri veliki knez Mihael. Rnsiju in Crnagoni sta 28. dec 1909 podpi,sa]i trgovsko in mornariško pogodbo, kar še bolj utrjuje prijateljstvo mej tema slovanskima državama. ]to1^arski car Ferdinand in srbski kralj I'der obiščeta mescca februvarija sultana v Carigradu, Friincozki ]Mirlainentarť,i natncravajo obiskati rusko dumo v Peterburgu in jiotem obiskati še Moskvo. Nil Sjiaiiskeni v Barceloni se zopet pojavlja rcvolucljsko gibaiqe, — V Ateiiali je 6, t. m. pogorel srediiji del kraljevo palače. Na Kreti se je soŠIa zboridcia, katera simpatizira z grško vlado. Angleži pošljejo 4 bojne ladijo v Kanejo, da varujejo turško suverenitete, V Niťíiragui jo bil sog-lasno izvoljen nov predsednik republike dr. Joso Madi-iz, katerega jo ljudstvo živahno pozdravljalo. V Port Ai'lnr-n ko Jajtoiici postavili velik spomenik padlim vojakom, — Kitiijska deputacija s cesarskim princem je prišla v Pulo, Kcko in ^a Dunaj. Zabavi in pouicu. Dvojna žrtev alkohola. Po letiuifiii tlu^uilbj naiiisal J. F«ritiia, V neki vasi na Kranjskem je živel dober, pošten in priden mladenič f)0 imenu France. Bil je mizar. Delal jo marljivo, branil varčno. Bil je vzor tamkajšiyim fantom. Zadovoljen sicer s svojim stanom, gojil je vendar tajno željo, da bi že kmalu dosegel tisto starost, v kateri se človek imenuje polnoietnoga. Močan in krepak, zal in zdrav, jo France i^rekoračil dvajseto leto. Pa vedno bolj ga je nadlegovala skrb, ko bo treba iti na vojaški nabor. Mogoče, da ga vzamejo? Težko mu bode zajiustiti dom, stariše, brate in sestro in Se neko drugo osebo: ah, izvoljeno deklico,^brhko sosedovo Barldko! Ze dolgo je tega, odkar je delal pri .sosedu neko skriiyo, in že takrat je nehote opazil, da je Barbika zarý precej lepo iii mično dekle. Bila jo v najlejišem cvetu mladosti, v osemnajstem letu, že skoro razvite lično postave, rudečih lic, plavih las, velikih žarkih oči ... Ni čudo tedaj, da je Francetu večkrat ušel pogled za njo, četudi od začetka skoroda proti volji. No, pozneje so je pa seveda začel boH zanimati za mladenko, posebno ko je videl, fla je tako prijazna ž njim. In ko ata sc vrasih kje srečala H [lofiledoiii, ne včasih — velikokrat, tedaj se mu je zazdelo, flu vidi dva živa bisera na itiestu krasnih njenih oči obkroženih od košatib svilnatih obrvi. A tudi jtriljudna liarbika ga je kaj rada f^ledala, ko je čvrflto 7. niišii'astinii rokami potiskal ohlič po frriavcm lesu. Morala rí je i)riznati, da jc vseekoz lep funt. Primerilo bo jo kadaj, (ia ata bila sama, tařas je radovedno pristopila k njemu ter ga vpraševala to in ouo. Konečiio porabi France uj^odno priliko in jo vpraša pol .šaljivo po! resno; „Barbika, ali ne bi Iiotela poatati kdaj moja ženaV" kudedca jo oblije, ko to ališi, vendar se mu hudomušno nasmehne, rekoć: „>:akaj pa ne?*' Od tega èasa je postal France nidno zaïids^en. Prej zgovoren in dovtipen, so jo zdel sedaj bolj niolceč, resen,, samsvoj. In ko ga je enkrat vprašal njegov tovariš, Ěe ni morda za^ub(jen, je postal rudeé kot kuban rak . . . Priiel je nsodepoln dan nabora. Mrzel in meglen dan me-scca svečana je bilo, ko so se začeli fantje Zfïodaj zbirati v jutru, da se skupno od[)eljejo v })ližnji trg, kjer se je sewla vojaška komisija, l'redno so se odfieljali, je stopil naš Krance k sosedti. Harliika mu je pripela áopek duhtečega rožn]arina za klobuk, a ow sosed nalil mu je kupico brinovca, ces, da bo fant bo(j „korajžeii". Nato se je poslovil mladenič ter ae pridružil drugim fantom, ki so ga vriskajoč sprejeli medsiV Oddrdrali so med vriskanjem in petjem, a maraikatercni» je bilo težko pri srcu: slutnja, (ia ga vzamejo k vojakom, jo težila marsikoga... Naši fantje so konečno si'ečno dospeli v trg. Tam je bilo že polno mladeničev iz liruzih vasi. Nekateri že jiol pijani! Vsi-paii so se skozi vrata, nad katcrind ae je bliščal dvoglavi orel; in zopet drugi so se že vračali .skozi ista veselib ali žalostnih obrazov. Tudi France je že jirišel na vrsto, se vrnil, niso ga porniili proti oličnemu pričakovanju. To je funta posebno vzra-dostiio. Zato se ni branil, ko so ga tovariši povabili na kozarec vina. Saj o taki priliki jo že stara navada, da bc ga malo pije. Kdor je potrjen, pije navadno od jmnosa, veselja, ali pu tudi vsled jeze ali žalosti; kdor je opro.ščeTi. jia večkrat radi zadovo^'nosti kakor pa sramote. Xa kmotib je že tak običaj, da pijača mora biti 1 Polnil soba fantov je bila v gostilni „i>ri Podlipčanu". Pili so ga, r)a jo teklo od mize; peli ali bo^e rečeno rjoveli, da ae je vse treslo. Niti oi)azili niso, kako hitro gine dan. Bila je že ])eta ura )io|)oldnc, in mrak so je začel delati, a nobenemu Še ni prišlo na misel, iti domov. Jedini France jih priprga, pa zastonj. On je sicer že davno hotel oditi, pa tovariši so ga zadrževali z izgovorom, da se skupaj popeljejo. Dolgo že so prižgali lue v sobi. A fantje so še jdli in peli. Nekateri so bili že zelo razburjeni in opiti. V sol)i je bil težak vzdub. Polno oblakov po tobaku dišečega dima pome.šanega z vinskimi duhovi se je vlačilo sem ter tja in obtoževalo dihanje. Okoli osmo ure zvečer so se vendar odpravili ter zlezli na voz. Tema je bilo kot v rogu, ko so se odjie^ali. Voz je bil preobložen, da jo škripal. Podnevu je padlo kuki dve ])edi snega, vsled česar se je mogel voz Ic bolj !>oča3Í naprej pomikati. France je sedel ob kraju ves razgret in utrujen. Bilo mu je slabo, grozno vročino je čutil v glavi in le s težavo se je zdrževal pokonci na svojem sedežu. Nekaj čez pol pota domov ao bili, ko voz močno zadene ob kamen pri jioti. France omahne in jtade v sneg kraj ceste. Niličo tega ne opazi: zato ga ni tudi nobeden pogrešil, bili so vsi prcviiyoni. Nesrečni mladenič je obležal v snegu onesveščen. Mrzla sapa jo brila čezenj. Ir^Bogve, koliko časa bi še ležal tam, da ni slučajno prišel mimo sosedov hlapec z vozom in lučjo. Vračal se je iz trga, kjer je bil i>o opravkih. Přišedši do kraja, kjer je iežal France, zagleda ob potu nekaj črnega, zdi se mu čudno in je ves radoveden, kuj bi neki bilo. Vzame torej luč in posveti tja ter [irestrašen spozna Franceta, ki je ležal tam kot mrtev. Trese gu in klirà, a ne zapazi nobenega znamenja življenja na njem. Kaj početi? Pogrne jirazno vrečo na vozu, prenese onesve-ščenega nanj in naglo požene proti domu. (Dalje pride.) Sedaj je čas, da se naročite na Dolenjske Novice! \z lovske torbe starega Nimroda. Sliisal Iv, 1'. (Dalje.) V. Resnični lastni dogodki. m) Ktqňtál-srnjaJc. Nemci imajo ogromno lovsko literaturo, poseben slovar lovskih izrazov in se strogo držijo svojega lovskega jezika. Dokler se tega nisem naučil, sem se neštevilnokrat nerodno izrazil in [tred vso družbo starih Nimrodov osmešil. Moj očetovski prijatelj »ta" H. Windisch-Gractz je imel mnogo posla in potrjiljenja z menoj, preden me je v iovščini re-iiie^ito izučil. Kako ubogi" amo Slovenci v tem oziru, pa da bi saj te izraze, ki so na raznih krajih v navadi, začeli zbirati. Nemci pravijo nenavadno velikemu, debelemu in lejiorogatemu srnjaku = „kajritiU-srnjak''. Izraz ni posebno čuden, ker tmii mi pravimo „kapitál-voli", ,.kapitál-vino" itd. Torej narvečjcga, kapitál-srnjaka sem ustrelil afJ. jur. IBÍíH ol) jiolu 8. uri zvečer na čakanju. Dasi sem imel puško f>ri sebi, vendar nisem mislil priti do strela, hotel sem le po robéb gozda določiti, kje zverina prihaja z ležišč in ski'ivali.šč na plaijo polje na pašo. Tako tudi imenovani večer na drevo naslonjen čakam na pritiiernem mestu, kedaj bo kaka zver s strme rebri prišla v nižavo. Da ima srnjak velikan tu nedaleč svoje stalno bivališče, mi je bilo znano, ker je večkrat izpred mene poîtegnil v hosto. Da bi nanj streljal, ni bilo nikdar mogoče, ker je star srnjak oprezen, skušen in navihan kakor lisjak. Vselej se jtravo-časno umakne. Toda tisti večer jo je pa izkujdl. Pri.šuinel je po listju do mene narpoprej jež, za njim zajec, pozneje moj znanec srnjak. Počasi se prikaže iz grnjovja, glavo pri tleb, vohajoč kod 80 hodile srne, — bila je še doba sjxiJnega združevanja — in se približa na HO korakov do mene. V trenutku je bila puška pri licu, petelinček sprožen in sn^ak na tleh. Sam sel>i nisem verjel, u ;e imel î»0]>oinoma razvito osmorico. Rogovje jo tebtalo S.HOgr., 27 cm. dolgo, na Dunaju cenjeno 40 K. Knezov brat mi je rekel: župnik, knez llugon ima v kadilni sobi na stotine in stotino rogov, vse stene so ž njimi ])okrite, a takega ni vmes. Med tisoči bi se komaj tak dobij," n) Kuvii za Krnu. Dno 27. dec. IStM smo imeli večji lov na srnjad na ,.Mesarjevem klancu" nad vasjo Grčarjevec. Knez s princi je stal na levem polukrogu lovišča, drugi lovci na desnctn krilu. Ker so bili ](si spuščeni proti glavni knežji črti, smo iiili drugi lovci postavljeni bolj odvračanje kol za streljanje. Debel sneg Je pokrival gozd. Ko prisojiiham do svojega stojišča in svoje reči uredim, zapazim fiO korakov pod menoj, da neka črna, drobna, spodaj rmeno-dlukasta živalca skače po snegu. Ker se lov ni bil .še pričel, so bržkone lovci sto]>ajoč do svojib prostorov živalco l)rcpodili. Dasiravno je bilo daleč in puška s patronami za snio nabita, ])ritisnem jiuško k glavi ter čakam, se lio li omenjena živalca še kje pokazala. Da, lu je zopet, ravno na robu skale jo ugledam. Pii.ška zagrmi in živalca zgine. Najdenj jo [lod skalo mrtvo — veliko lepo kuno-zlaiico. Lovec jtod n]enoj, gozdni nadzornik Reisiniiller pride čestitat rekoč; „i'a.ijo srero imate, knez bi dal tri srnjake za kuno. Enkrat samkrat v življenju je ustrelil kuno na drevesu, jia še tista je šele po ninogib strelih padla izmed vej na tla." Ponosen sem bil na redek plen na srnjem lovu in želel Se večkrat kuno za srno uloviti. Ko smo ao sešli pri ognju k zajutrku in so nosaCi ubite srno pravilno razložili, sem jaz svojo kuno potegnil iz žepa in («z ontii ležeč hlod obesil. Tudi knez je čestital z besedann ; „Kuna je pravzaprav biser današnjega i)lena," Prvič in zadigiť se vuni je ta slučaj jirimeril, o) Zvammtt strd. Na velikih lovih sc ]iri]ieti. da nekateri s posebno srečo obdarovani lovec z enim strelom po več živali ustreli, zlasti na lovu na srne. Tako tudi meni lovski zajiiski povejo, da sem naredil nekoliko vapešnib „dvoatrelov". Na „Planinskem vrhu*' so priletele k meni dve veliki srni. J'o prvem strelu 80 je v ognju zgrudila prva, po drugem nje tovar.šica. Vsak lovec je takib dvostrelov izredno vesel, a redki so. V oddelku „dogodki drugih lovcev" bodo prišli .še redkeji slučaji na vrsto; tri živali z enim strelom, srnjak, srna in mladiček. S'a lovu se pač res vse primeri. p) SnijaJf (fKe lift, hiiřjo j>(>i. Je li to (Mopočc? Kd') je kaj takega slišal? Lovska bajka — nič druzega. In vendar je prava, gola istina, verjemite. Imel sem doma vzgojenega srnjaka, ki smo mu dali ime ^Smuk". Pastirček, ki je na našniku ^posti lojr" knive pasel, ga je zvečer prinesel v naročju domov. Hodil je za ^blaffom-*, kakor Notra^ec in BeJokranjec imenujeta govejo živino, po pašniku, kar ti izpod košatega grtna smukne velika stara srna. Pastirček i)Ogleda za pobeglo srno, potctti pod grm in v svoje začudenje zapazi na tleh mlado, ravnokar poleženo, še mokro srnče. Vzame ga na roke, od vseh strani ogleduje, zlasti krasne pike in svetle, tolarčkom podobno lise po hr!)tu, in sklep je v hipu storjen, da bo mlado živalco s seboj vzel. Jaz lovsko tatvine nisem bil vesel ter sem pastirčku «kazal, lepo stvarco takoj nazaj zanesti in pod ravno tisti grm položiti. Dejal sem: „Saj pamet imejte, kako moremo mi to rahlo zverinče, ki je šele par ar na svetu, na noge spraviti in vzgojiti. Pomislite, kako bo starka pogrešala in iskala mlado bitje in kako l)o to zdihovalo po materi. Kar nazaj!" Toda naletel sem na resen odpor. G. kaplan in vsa družina se je zato za-vzeia, da krasni srnjaček, ki je dobil ime „Smuk" s spremembami „Smuki", „Muk", „Muke|tj" itd,, ostane pri hiši. Res smo ga spravili kvišku in imeli poldrugo leto doma v veliko zabavo in kratkočasje. Prva hrana nm jo bilo mleko izpod krave. ,.Cucija" ni maral, rad pa sc je privadil iz skledice srebati mleko. Pozneje mu jo ugajala sploh v.sa domača družinska hrana, vos mrtev je bil pa na testo, kedar se je kruh pekel, na mandeljne, sladkor in enake oblizke. Na vrt ga seveda nismo smeli spustiti, ker bi bil v nekoliko dneh vse opustošil, zakaj žival nima toliko uma, da bi se napasla na enem mestu do sitega, temuč vse gredice vrta in vse lehe na njivi pregazi ter šavsne enkrat na desno enkrat ca ievo po sočnati zelenjavi, nazadi\je se i)a v sredi ulcžB k počitku in prebavi. „Smuk" se je tako lepo dvigal, da je kmalu dobil prvo rožičkc-špičkc. Po hiši je hodil kakor vsi drugi domači z ene shrambe v drugo, gori in doli po stopiyicah. Nikogar se ni bal, hodi tujec ali domačin. iJ>a — ko je bila nekoč večja družba odličnih gostov pri obedu, je tudi Smuk modro primahal v prvo nadstropje, gospode pozdravit ter jemal iž njih rok sladkor in druge darove. V.sakdo se je čudil, kako se more pla.šna divja zver tako udomačiti. Nikomur nI zalega storil, samo za šolarji, ki so ga hodili dražit, se je včasih zaletel in jih malo z rožički podrezal. Nariepše pa je to. Imel sem tačas dva lovska psa „ma-jorčka" in „belinčka". Smuk se jima je v kratkem privadil in rodilo se je mej njimi tako prisrčno prijateljstvo, da niso mogli biti drug brez druzega. Skupaj so jedli, skupaj so — obiizujoč se — ležali in spali, skujiaj z menoj na sjJi'ohod hodili. Nekega dne jaham na božjo pot „Planinska gora", eno »ro daleč po strmi poti opravit v romarski cerkvi BMD. službeno opravilo. Služkinja gre z menoj in ž njo lovska ijsa s Smukom. Bil je Smukov prvi izlet tako daleč od doma, pa .še po gozdu. Radovedno in poželjivo se je sicer oziral po zeleni prirodi, morda mu je tudi srce pri tem hitreje utripalo, a svoje družbe ni zapustil. Ko sem se jaz v cerkvi mudil, sta psa zunaj ležala, srnjak pa je smukat sladko travico. Vsakdo je strmeč gledal nenavadni, skoraj da smešni prizor. Smuk jo drugo leto starosti nastavil nove odrastke na ro-žičkih ter postal gladek iti debel, da je bilo vesele. Cel») grajska knežja rodbina ga je prišla gledat in gladit. Pomlad je prišla v deželo, prvo zelenje je pognalo po njivah in travnikih, Smuka se je lotil dolgčas in začel je uhajati na po^je uživat sočnato travico prebujene prirode. Nič se nismo bali zanj, da bi ga utegnila prostost omamiti ter v okrilje bližnjega gozda izvabiti. Ko se jo na po^u preskakal in travice naužil, se je redno vsak dan vračal domov. Tudi če sem ga Sel iskat, jo takoj s kreguljčkom, privezanim krog vratu, k meni pribrenk^jal. Toda končno je Smuk vendarie izostal, tri dni ga ni bilo na pregled. V strahu grem na njive, kjer se je navadno pasel, kličem „Smuk", „Smuk", in res ga prikličem, toda kaj vidim. Po treh nogah se i>riliiča do mene, četrta nui binglja ob životu. Preiskava je dognala, da je obstretien in ena zadnja noga či.sto odltita. Kateri hudobnež so je nad nedolžno živalco znosil, nisem nikdar izvedel. Grajski brckir Slejko je vzel „Smuka" v grad in ga Je skušal izlečiti. Ker je bilo pa to brezuspešno ter je srnjaček od dne do dne hujšal, ga je usmrtil ter ostanke mesa porabil za lov na sove. To je zgodovina, živtjenjo iu smrt našega (jubkoga „Smuka". Le rožički 80 ostali za spomin, — Dopisi. Kandija. Božićnica v naši moški bolnici so je lotos, kakor je bilo po pravici pričakovati, nad vse sijajno ter v splo.sno za-dovoljnost vnanjega in domačega občinstva obnesla. V veliki bolniški dvorani je v kotu stalo ogromno, do stropa segajoče, bajno okrašeno in električno razsvetljeno „božično drevo", dar graške velike bolnice. Okoli njega so bili naloženi kupi vsakovrstnih, deloma brezplačno donošenih, deloma kupljenih daril, n. )ir. razni oblačilni predmeti, sadje in sladkarije, rožni venci in maŠiie knjižico, pipe in smodke, otroške igračo itd. — Ob določeni.uri pevski zbor usmiljenih bratov ob zvokih milodonečcga harmonija, ki ga je duh, svetnik Iv. P. bolnici daroval, pod vodstvom mladega, nadarjenega glasbenika Bučarja zapoje starokrasno božično pesmico „Sveta noč, blažena noč", zdaj stojii k altarju bolniški oskrbnik g. duh. svetnik Šalehar in navdušeno razlaga pomen nocojšnjega znamenitega večera. Tri drevesa so za veso^no človeštvo imenitna: ono v raju, ki nas spominja greha prvih staršev in njega posledic. — daÇe drevo križa na Kalvariji, kjer jo bil greh uničen In člov. rod odrešen — pa božično drevo, obloženo s sadovi, vzcvelimi na lesu sv, križa. Luči na božičnenj drevesu pomenijo sv. vero, darovi milosti in dobrote, ki izvirajo izpod križa Zvciičarjevega. Božičen večer obhajamo. Vse, kar giblje, gletla in časti nebeško dete, ki je iz ljubezni danes v najrevniših okoinostih prišlo na svet. Jasli so prvi zgled nboštva in siromaščine. Pastirji prihajajo na angeijevo poveže dete molit in obdarit. V spomin na to se še dandanes na sveti večer pod božično smrečico obdarujejo otroci in siromaki. Žarki božje dobrotijivosti i>adajo na zemljo, tjubezen ni .«e izumria, nocojšnji večer se razodeva v neštetih dokazih. Končno govornik zahvaljuje vse, ki so pripomogli k sijaju božičnice: dobrotnike za obilne prispevke, plemenite dame za pripomoć, zdravniško osobje, ki za jdčlo odškodnino toliko deluje, pevce in godce, g. priorja in ustniljene brate za večdnevni trud, med katerimi ae je posebno zavzel za krasni izid br, Viktor. Ne pozabi tudi bolnike opozoriti, naj svojo hvaležnost za nenavadno bogato obdarovanje skazujejo z molitvijo in vdanim prenašanjem križa bolezni. Po odpetih drugih božičnih pesmih so je pričela delitev. Godba je vmes svirala vesele komade. Hiša žalosti in zdiho-vanja je to noč postala dom ganljivega radovanja. O blažena vera katoliška, ki nam v svojih praznikili nudiš toliko |)risrč-nega veselja, budiš svete s])omine iu srca dvigaš kvišku k našemu zadiijemu dljn. Kaiidijiu (Cerkvenega blagoslova ne kaže odklanjati.) V IràlnicI usmiljenih bratov je vsako leto navada, da na predvečer praznika sv. treh Kraljev bratje s svojim duhovnikom v cerkveni obleki oliidojo vse sobe in shrambe zavoda, zapišejo na vrata začetne črke kraljevih imen z letnico, pokro-pljo in pokadijo dotični prostor, iluhovnik ])a odiiioli jiredpisano blagoslovno molitev. Ko so šli lani po cesti tudi hlevne prostore blagoslovit, je zlovolná kmetica nad njimi zabevskitla; „K nam vas ni treba, ker nimamo hudiča, da bi ga bilo treba odganjati", bratje pa sploh^niso bili namenjeni, ponujati blago.ílova po drugih hišah, samo v Šukljetov gosposki dom na „Kamnu" so šli. Letos jih je pa kmetica prosila, naj se mimogrede še pri nji oglasijo in prav vse hi.-ne oddelke blagoslovijo. Pristavila jo: „i^ani sem vas — ne zamerite — odklonila, ostali smo brez blagoslova, a tri živali so nam poginile. Lepo vas prosim blagoslova sv. treh K^a^iev." Usmiljeni bratje so ilrage voljo žolji ustregli natihonia radujoč .sc sjireobrnenja svoje sosede. Tudi drugi sosed pride in povabi blagoslov delečo trojico bratov, naj tudi lyegova poslopja blagoslovijo, — Hmiliel. Ob novem letu smo izvedeli žalostno vest, da jo oče na.šoga č. g. kapelana Valentina, g, Tomaž Tome, ti'govec, posestnik, cerkveni ključar, v starosti 74 let promiiiol na svojem domu v Moravčah na Gorenjskem. Blagemu možu večni mir, gospodu kaplanu pa Iskreno sožalje. Iz Šiiiarjotfl. Tu imamo zdaj tak zvonik, da mu ni jednakoga daleč naokrog. G. inženir je zidanega izvrgel; montli smo ga podreti. Kaj storimo? Kar spretnega tesarskega mojstra g. Grandliča iz Mirno poči smo dobili, pa nam jo napravil novega — lesenega. Nizek jo, pa zvonovi se fojst slišijo po fari; bolj so slišijo kot prej ! No pa naj nihče no misli, da bomo zmeraj imeli tak zvonik! Smo se že zmenili s stavbenikoma Spa-capan In Stepančič, da nam bota drugega postavila, ki bo 14 metrov višji od „rajnkega". Precej pomladi bodo začeli zidati. Mi jim zilaj ))riilno pri|iravljanio, da bodo îiii°lî kaj v roke vzeti, ko bodo )»risli. Vmiî iíi bilo prav lahko in Jepo; krone, Uili šmcatanih krone nnni itrciiialo hocii. Morda je kiio izmed cenjenih brarccv tako liiehkť^a srca, da bi se nas malo usmilil ? Prosimo! Kfior nam hoče [lomay-ati, naj svojo svotico pošlje kar na naš župni urad. Već fc bo, ho^Se bo! Viiltaviis. Minulo nedctjo, t. j, 2. t, m. priredijo je katol. slov. izobraževalno društvo dvo narodni ig'ti, V'stoftnic se je [»ro-(ialo čez ]r»0. Občinstvo je s torn pokazalo, da jo zelo vneto za drnStvo. Ker je č. fr. župnik, preiiseiinik društva bolan, je navzoče občinstvo v jedcrnatili besedah pozdravil jf. Jožef I)ular, deželni poslanec, — Vdeležili so se tudi celo iz Novega njesta in a tem pokazali, da raiii mlada društva [»odpirajo. Ijjre so povsem kot prvič iirav dobro izpaiile in se je splošno od občinstva izrekla popolna zadovoljnost in polivala ijiralcem. — Po ifrrah se je razvili» neprisiljena živahna zabava. — V kratkem priredi Marijina družba ijrro „Lurška pastarica" in jto^nejo katol. slov. iiobraž. društvo Ippo igro mI^í^Jí lovec", katere predstavo že željno pričakujemo. Iz Sent Jerneja. Kar začudil som ao, da no hodo Dol, Kovico več kot tednik izhajale. Ako smo Dolenjci tako mlačni, da jih gmotno v denarju no moremo in nočemo podpirati in na-ročevati, nuj bi vsaj trikrat na mesec izhajale to je: prvega, desetega in dvajsetega. IJober časnik je kakor zvezda vodnica, ki hodi pred narodom in nju kaže pot, [Most. urcdn.: Iz zadnje objave ste nizvideli, du je samo od naročnikov odvisno, če hočejo imeti tednik. Mi smo storili svoje; oglasite se novi naročniki, pa \'ain ustrežemo.] Nedavno smo bili trije organisti vsled opravkov v Kostanjevici. Ker nam je čas pri[mščal, šli smo v Sv, Križ pri Xost. pogledat ccrkev in poizkusit novo orgije. Cerkev jo krasna stavba, ki v.'^topivšoga prijetno iznenadi. Notranja oprava, razun križevcga pota, jc od tirolskih mojstrov ter iično izpeljana. Orgije so delo mojstra Mayer ja in Comf». Feld-kircliiia na Predarlskem. DeJo je izborno, vesolje je na tako orgije igrati, še lepše poslušati, ako jih ima mojster v rokah, da mu o pravem času zagrme. Vsa (ast in livaia gre tako skrbnemu č, g. žnpnikn Pavlič-ii Dam., ki jo vse tako primerno izvršil! Todi za Šcnt Jernej dela ta mojster orgije, ki bodo o Hinko,itih že pele. — Pogi'ajati nam je neko pobaline, ki so v četrtek 30. 12. OÍÍ domov grede od tamburaških vaj denke jiretejiavali, jih s kam-njom nabijali, pestili in tako zelo poškodovali do krvi, da se bo treba zagovarjati pred soilnijo. — Naj bî vendar enkrat prenehalo to grdo sovraštvo med liberalci in klerikalci, vsaj smo vsi katoliški ljudje, in se ne spodobi tako surovo jiostopati proti nedolžnim mladeničem, — He nekaj za predptist. Nekdo jo sodom žensk in enega moškega usmrtil, pa ga gosposka še ni, in ne moro kaznovati, kdo je to? — Da si no bo keiio preveč glavo belil, bom pa sam povedal, kako je bilo. Na Marofti v Hiint Jornejski žujtniji ima neki gosjiod hlev, v katerem so kokoši, raco in sploh perutnina. Vrata so bila odprta, priplazil se jo lisjak ter jo 7 kokoši in oneira racmana zadavil. Slišal jo to klanje hlapec, liitro zatvoril vrata ter pastirja poklical, da je .šel v hlev gied»t tega morilca. Ko pastirja noter spusti, zuprc zopet vratu za njim. Pastir pa zgralii lisjaka za rop in ob onem za zadnjo nogo, vleže vun v živinski hlev. Tu ga s hiapcem z gnojnimi vilami k tlom čez sredo pritisneta in po glavi mahata tuko dolgo, da je poginil, Koio so napihnili, da bo za sitomin, da je 7 žensk in enega moškega usmrtil. 1/ Iteloliraiijskega se nam jtoroča: Vrhovskega župnika K'ranmriča, ki je v nod mod I. in 2, decembrom izginil v naraslih valovih kalne Kol|)0, sta 27, decembra našla dva dečka, ki sta ribo lovila, ]>rî /jiuiičih. Pokojnika so prejieljali v mrtvašnico na Preloki. Pogreb se jo vršil 30, decembra na preloškem pokopališču. Na utopljeneni župniku so ni našlo telovnika, v katerem jo nosil zlato uro in denar. Sumi se, da je bil žii[mik na-pailen in oropan. Na sencu jo imel razsokano kožo narbrž s kakim bičem, iz česar ao sklepa, ila je bil z udarcem omamljen in potem v kalno Kolpo vržen. -H- Domače novice. Zanimiv He,st]Uiek. Dne as. doc. so se zbrali v proštiji vsi še živeči gg. vikarji, ki so službovali pri sedanjem mil, g. proštn dr, Seb, Klbertu. Hill so gtr,: profesor Fr. Sal, Watzl, mestni kapelan Ign, Zajdotnik, prefekt Tomaž Klinar in sedanji vikar Jos, Gnidovec, Eden izmed bivših vikarjev dr. Mat, Pre-lesnik jo že umrl. Zanj pa je opravil g, prof, Fr. Watzl sv. mašo v kapiteljski cerkvi, ki so ji ostali trije drugi vikarji prisostvovali. - Lo]) dokaz vzajemnega jiastirovanja in duhovske ()uhavi. SImkI tiodal. Sfi. (N>i'ozon kongregacije. V ljuhljani je starega leta dan umrl dr, Karol vitez Hlei-weiss-Trsteniški. sin ,.očela Slovencev" dr. Janeza Bleiiveissa. Veliko je deloval pri ra/.nih narodnih društvih.— Dne H jan. pa jo umrl prelat Jos. Smrekar, prorektor bogoslovja, eden najučenejših duhovnov našo škofije. Umrl jo na Studencu jiri Ijjuldjani bivši protokolist tu-kajšnoga c. kr. okrajnega glavarstva, g. Oswald, Zadnji čas so mu je duh oniračll. Požar. Ko so se ljudje vračali od polnočni<'.e, so zapazili ogenj v Žal)jíva3Í. Pogorela je hiša Golobovih mladoletnih otrok. Baje bo zažgali otroci. lloiičiiica. v cesarice Kliziilx'te jiiviiej holiiici v Novem mestu ae je vršila na zelo sijajen način. Točno ob 5. uri zvečer BO se [jreti krasno okinčanim tireveaoni zbrale cenjene dame, katere so požrtvovalno nabirale za ta večer darove, datjo za8t0|>-niki zdravstvenoga okrožja, g. prijor in brat Siegfried iz inoike bolnice, gg. zdravniki s soproi^ami in uradništvo bolnice, slednjič vsa siuKinčad zavoda. Po letjem petju božičnih, napevov je ffosto pozdravila neka deklica, oblečena v angclja, nakar je mil. g. prost dr. Elbert v svojem s^ovorn očrtal pomen božičnega drevesca in svetega večera. Po tem pomenljivem govoru so je g. priinarij dr. Defranceschi mil. g. proštu zahvalil zii vse dobrote, katere je imenovani gospod izkazal zavodu in ga prosil, naj tudi zanaprej tako krepko in uspešno za korist zavoda deluje. Ena izracd bolnic se je nato v imen» le-teh vsem dobrotnikom zahvalila, nakar so čč. sestro zopet zapele par božičnic. Cenjene dame so potem razdelile med bolnicc in sinžinčad zavoda darila, za katere so jim obdarovanke iz srca hvaležne. — Imena dobrotnikov, kateri so pripomogli bodisi z denarjem bodisi s pecivom ali pa darili temu sijajnemu uspehu slavnosti, so sledeča: Darovali so p. n. gg. po 10 K: Gerdešič in Opitz; po 6 K: Do-linšek, dr. Slane, Polaj; po 5 K: pl. Poli, dr, Strusek, Seidl, Ogoreutz, Pintar, Wokač, dr. Kavčič, dr. Ahazhizh; po 4 K: Gandini, Znane, dr. Vavpotič, Vojska, Gerni, Jložina, Bergmann, Breznik; po 3 K: Kawitz^y, Bizjak, Smola, Rozina-Skaberne, Agnič, Paučič, Koklič, Kogler, Meršol; po 2 K; Valka, Tomandl, Košak, Možina, Ponia, Jeglič, Ferlič, Auman, Heinrich, Dovjak, Kozina, Volčič, Ogrin, Vidic, Rosina. Stopař, fíučar, Mehora, Mramor, Krek, Grm, Rechbach, Skale, ZdoLšck, Skerlj, Stock-hammer, Laiiajtie, Hrai^ovec, Windischer, Košiček, Appe, Majn-tinger, Barle, Tome, Urbas, Ziirc, Pojv.še, V'irant, Staríč, Kohr-nian; po 1 K: Mole, Avsenik, Kobe, Ženko, Mervar, Pleskovič, Majcen, Mežnar^ič, Spendal, Ahačič, Sidon, Ferlič, Jjaggcr. Kune, Čampa, Aschmann, Luser, Madlsbergcr, Jarc 1 K v, Rizolli, ForSek; jio 40 vin.: Kos, Bergant, Gonipič, Jarm, Murn, Gre-gorič, Berlec, Kiišljan fio vin. - IJarovi, kateri so se dospeli, so sledeči: gg. Karol Barborič vec ducatov nogovic; gdč. Mind Barborič več zimskih kril in oblekic za otroke; dr. Žitek, dr. Sche-gula in Kaatelic peciva za razdelitev med bolnice, Fr. Murn več kg. medu. Fr. Kenda 1 lejio svetilko za sestre, Oblak in ['ieek peciva, vrhutega je dala prva pri njej kupljene okraske za drevo po znižani ceni ; mag. pharm. Bergntann iiO K mesto koledarjev, Ferlič 4 vreče repe, žu)mik Nemanič jabolk, ravnatelj Rohrinan jabolk, Jak. Paučič 100 kg (ine moke, L. Kopač 1 zajca, župnika Scnidovnik in Podboj^ jabolk in krompirja, ]iorvat ki^ige. podobice itd., Wutscher Št, Jernej večjo množino vermuta, Witschl Sreberniče suhega sadja, zdravstveno okrožje Trebnje 100 K in prva dol. posojilnica v Metliki 200 K. — Vsem blagim dobrotnikom prisrčna hvaia. Ako so jo izpustilo ime kako^ja dobrotnika, naj blagohotno odpusti, ker jo oskrbništvo bolnice v tem času preobloženo z delom. V kajiiieljski eerkvi sc vidijo lične jaslice. Posebno mladina jih rada ogleduje. Trojni božirtii pnizniki d» sv. Kraljev so bili izredno lepi, nekateri dnevi ob žarkem solncu topli, ob solnčncm zahodu smo občudovali ve£ dni krasno večenio zarjo v najživojših bojah. Mestna Iiraiiilnica v Novem mestu. V mesecu decembru 1909 je 279 strank vložilo 94.803 K fi7 h; 207 strank vzdignilo 50.037 K 48 h, torej več yložilo 44.7CC K 19 h; 4 strankam se je izplačalo hipotečnib posojil 5500 K; .H34 menic so je eskompto-valo za 100.505 K. Stanje vlog 3,577.441 K 54 h. Denarni promet 433 537 K 88 h. Vseh strank bilo je 1296, /viša]i.je tiskarskih ilel. Državna zveza avstrijskih tiskáren naznanja, da se od J, januvarija 1910 radi plačilnih zvi-šaig cene vsek tiskarskih deJ zvišajo za 8"/«- Novi cas — se zove list, ki je začel izhajati v Gorici kot tednik za 4 K, za manj premožne 3 K. To jo že tretji časnik, ki ga je S. Ji. S. ustanovila za slovenske rojake na Gori.škena, katerih pa je manj po številu kot nas Dolenjcev. Ali nismo mi premalo zavedni in jinžrtvovalni za svoj edini list?! In štajerski bratje imajo tudi tri glasila S. L. S. Gospodarske drobtine. — Državiifi poUpore za živinorejo. Pet milijonov kron so ima porabiti na leto za jjovzdigo nase živinoreje. Kakor pišejo, se bo teh pet milijonov razdelilo na posamezne dežele po številu glav goveje živine, ki se redijo v posameznih kronovinab. Po tej razdelitvi odpade na Kranjsko 133.000 K, na druge dežele l)a in sicer na Štajersko 378 000 K, na Koroško 135.000 K, na Goriško in Gradišćansko 40.000 K, na Istro 31.000 K, na Trst z okolico 2500 K, na Dalmacijo 57,000 K na Tirolsko 223.000 K, na Nižje-Avstrijsko 319.000 K, Gor. Avstrijsko 309,000 K, na Češko 1,187.000 K, na Moravsko 415,000 in na Galicijo 1,429.000 K. Želeti bi bilo, da bi se pri tej razdelitvi ozirali tudi na to, koliko se je že doscdaj storilo v eni in drugi deželi za živinorejo in na kaki stopinji napredka ae nahaja. — Naročilo na rcpljetike sprejema tudi lotos kmetijska podružnica v Novem mestu. Tudi v tem oziru opozarjamo našo gospodarje, da se o pravem času zglase in da si že sedaj napravijo potrebni načrt za spomladno saditev. Sajenje dobrih cep-ijenk so za nove nasade boli priporoča kakor sajerye divjakov. Rea so cepljenke dražje, zato pa dobiš enakomeren nasad in čisti nasad takih vrst, ki jih žeiiS v vinogradu. Vsak botjši vinogradnik nasaja vinograd s cepljenkami. To jo najbopi dokaz, da so cepljenke za nove nasade več vredne kakor divjaki, — Saditev Nailiiega drevja. Naše dohodke jo pomnožerati tudi s sadjarstvom, ki dobiva čim oluodii:\je pa naj ne zamude prilike in naj se z vsem potrebnim zanimanjem udeležujejo teh tečajev! — Nai-očilu za niotli-o galico. Za novomeški okraj bo preskrbela potrebno galico novome.ška kmetijska podružnica kakor v zadnjih letih, Vinogradniki iz novomeškega okraja naj jo naroče pri svojih žujianstvib in naj jo tam primerno zaarajo. Kmetijska podružnica bo sprejemala naročila lo na cele vreče po 50 kg. Zato naj se vinogradniki primerno združujejo in naj galico le y celih vrečah naroče kakor přetečena leta. — Županstva v novomeškem okraju prosimo, da posredujejo tudi letos nakup modre galice, da razglase skupni nakup po svojih občinah in da sprejemajo došla naročila, ki jih morajo gospodarji zaarati kakor zadnja lota. Naročila naj se izkažejo na posebni nabiralni poli, na kateri bodi razvidno ime in bivališče naročnika, množina naročene galice in vplačana ara. Zlasti so obračamo na županstva občin Smihol-Stoi>ičc, Prečna, Šempeter, Bela cerkev, Brusnice, Orchovica in Toplice, ki so tudi dosedaj naročala galico za svojo občane, in jih prosimo, da dopo.iljojo kmetijski podružnici saj do 15. februarja nabiralne pole za skiipno naročilo. Ara za 50 kg galice naj znaša 10 K, — 5«.(MM) cepljenih trt bo oddala sjiomladi kmetijska podružnica v Novem mestn. Cepljenke so sledečih vrst: Ři)anjol, laški rizling, silvancc, veltiinec, kraljevina, portugalka in žametasta črniim. (.'ena za 100 cop^enk je 20 K, pri večjem naročilu irimorno mai^jša. Oepíjonke so najboljše kakovosti, dol)ro zaraščene n dobro vkoreninjeno. Naročila so sprejemajo žo sedaj pro t plačilu primerne are. — — Vspehi «epljeiijii jn-asiiiev proti rudočici letu I'.KJit. V pretočenem letu se je cepilo na Kratijskem skupaj 10.361 prašičev proti rudečiči. Najmanj se je coidlo na Dolenjskem vzlic temu, da je pri nas prašičja reja najbolj razširjena in da je tudi najvažnejša panoga kmetijska. Na Dolenjskem se je cepilo in sicer v novomeškem okraju 4fí3 prašičev, v krškem okraju 136, v čemomaljskem 200, v kočevskem 582 in v litijskem 630 pra- aičov. Dosti vcC se je cc[>il0 na Gorenjskem iii na Notranjskem. Na Gorer^jskcm se je ccpilo v (jubljanskcm okraju 2200 frusiiiev (veti kakor na celciii IJoIenjskctn), v kranjskem okraju iaO(, v raíí in na Notranjskem 2571 pniaičev. To je pristna slika našega napredka! V teku prviii 5 (ini po cc!>ijenju je zbolelo fJ itrasii-ev; so ozdravili, 3 poííinili. Zli ])oginjeno tri prasiĚe jo plačala kmetijska družba 80 K podpore. Teko:« prvih C mesecev — toliko èasa traja varnostna doba — je zbolelo še (il prašičev, od katerih jo ;-i6 ozdravelo, (i je bilo zaklanih, jih jo poginilo. ]ji;,qii»a je nnasalaleO 3ii'Vo. — Oddiijii siiilii('i;a (Irfivja. Kmetijska jiodružnica novomeška naznanja svojim p. n. udom, da (iobe iz podružnične drevesnico liroz|ilučno po 4 sadna drevesa. Čez to .število jih morejo udje dobiti iiroti plačilu 70 li za drevo. Keiidjc morejo dobiti drevesa po 1 K 2(J v tem slučaju, će bi i)odružnični udje ne vzeli vseh za oddajo določenih dreves. Drevje je prav lejio in močno in poceiiljeiio z najpripravnejiijtii vrstami za JJolenjsko. Naročila se sprejemujo do ti8. februarja. — SudiieiiMi iliTvjii Iroba irimjn. Po zimi je dosti časa, da se tudi za sadno lirevje kaj stori. Zlasti onemoglo starejse drevje treba K'iojiti, (Ja nam krepko odžene iu nastavi dosti sadja. Za. gnojenje se razen hlevskega jrnoja tudi ^rnojnica, ki naj se vozi po snejrii na sadne vrtove. Polivati pa kaže z ^'nojnico pod kapoin drevja, ker je tam itajboU potrelia i^nojiliiih snovi. Ameriški novičar. ■= New Vork. Važn« za iniiiM-išliC n»Jak<*, a liidi zii izseljeiiee. — Rojakom, ki nameravajo potovati v domovino, ali ki nameravajo dobiti koga svojih iz domovine, svetujemo v njih lastm korist, naj so gotovo obrnejo najjirej na družbo sv. Rafaela ■za svet in posredovanje. Družba daje po]»olnoma brezplačno in drage volje vsa navodila glede izseljeniških zadev. Mi imamo zveze s s|ilo.š[io svetovno družbo sv. Rafaela, ki ima |>o vseh pristaniščih svojo zastopnike. Na.s družbeni znak poznajo žo v vseh mestih iivrope, koder morajo Izseljenci jiotovati. Ako so kdo )>rcjc ol)rno na atfcnto za posredovanje ali svět, predno na nas, se rni ne ume.šavanio radi. Mi pomajramo z veseljem samo onim, ki imajo zau|)a[ije do nas. Potem, ko je morda že agent koga spravil v zadrego, potem zlasti radi ne pouiagamo. Tu jo popolnoma prosto. Mi nikogar no silimo, da bi ae na nas obrnil. Kilor 80 pa obrne, hočemo, da se obrne z zaupanjem. Slovenski izsoljentd so deležni sadov sv. mase, ki so bere vsaki mosec v New Yorku jirvo uedeljo v mesecu. Poleg teg-a je pa podeljen varovancem sv. Rafaela še |>o]»oliii odpustek za slučaj nesrečo na morju, ako bi »e [«»topili. Zado.stuje samo, da obtid« popolno kesanje in izgovore pred smrtjo sv. irne Jézus, pa d()be ta odpustek. Družila Sv. Jiafaela, 13r> E, 'And Street. = N«h' V(H'k. Prekoantla.ške imrobrodarsko družbe so napravile s jirevažanjem izseljencev prav masten dobiček, kajti dos]»clo je meseca novembra 1909 vkup 81.527 [lotnikov, največ se ve v medkrovju, namreč 59.«93. Mej temi jo dnižlia Avstro-Ame-ricana z 2 vožnjami iz Trsta in dalje odpravila 43t>;( jiotnikov. = riMM'r.v, 111. Za )ireostale vdove in sirote v premogovniku ponesrečenih žrtev dohajajo sicer različno podporo, ali način razdelitve je vse grajo vreden. Ujtrav s slovanskimi žrtvami se ravna po mačehovsko. — Jako previdno so torej ravnali slovenski časniki v Ameriki, ki vsi nabirajo za slovenske osirotcnce. Razdeljenih je dozdaj že čez pol tisoč dolarjev. Raznoterosti. Statistika d jMištali in svetovnem iioštiiein proniehi. Nemški poštni arhiv priobčuje zelo zanimivo statistiko o po-štah in po.stneni prometu, ki zavzema 93 področij na prostoru Tf» milijonov Ňtirjaških kilometrov in šteje 1074 milijonov prebivalcev. Glasom teh podatkov jo na svetu nad 271.000 ))0.štnih zavodov, od katerih odpada na Severno Ameriko na Nemčijo 49 tisoč 838, na Veliko liritaiiijo 23 788, na Rusijo 18.000, na Francijo 13.000 in po 9Ó00 na Italijo in Avstro-Ogrsko. Število oiiposlanih )»ošiyatev Jo v predminolem letu iznašalo 40 iu tretjino milijard, a skupna vrednost vrednostnih pošiljatev in de- narja v gotovini okroglo 100 milijard mark. v omenjenih področjih je okolu l,ti94.247. Poštnih uradnikov Odveznice za novoletna in godovna voščila so še vzeli: Nadalje so se Se imsleJiije KOBjKuiir'iie. ^ospe iu (f.jspuJje /a I. 1ÍI10 o(ivezali za. uovoletiia in vuitiJa v liorist uientuiiL Tvvticm. ORoreuti J. 4 K, B VujKka 2 K. pl. Poll « K, L. Ferlifi 1 K 10 t, Ogrinc 2 K, ,1. Ko» 1 K. J. Rerřiuami ii K. tiTiIktt Kr»jec usbI. 1 K, U, Hiirviit 1 K, I. Koklič 1 K, M. Sei-ii 2 K, A. KalčiĚ Si K. M, Mramor 2 K, A. Hoftv»r 1 K. L. Eopai! 1 K. J. Picek I K, A. Žxnr ] K, Ur. J. CJIobevuik 1 K, J Ki-iak 1 K, Fr. lliižinft 1 E. .1. Ferlič 2 K. M. Dur iij 1 K. A 1'ouIb 1 K. rtr. ScIie^uU 2;K. J.Matko 1 K. K. RuMuann 1 K, J. Jakie 1 K, A Aifnitncli 1 K, M Tegan 1Ů K. dr.PoKiiikl K. S.Bergam. 1 K. Barbtiriu 1 K, K.tíerin4K, Seidl ] K, A. Oifriji 1 K, .i. Ravnikar 1 K, I. Piiitar 1 K. A. tíařnik 1 E. F Bužič 1 K. ,1. Koíir 1 K, J. lloKoliú 1 k; tvrlka .Singer & K». 1 K, N'. KUssel 1 K, A. Pauser 2 K, K. Oblak 1 K, A. MežtiarSiř 1 K, ]. Javortiik 1 E, A. PatiéiĚ I E. F. Eeutla 1 K, D. Anđrijanič 1 E, A. Wmd'sciher 1 K. J. Mnreelj 2 K. M. Walka 2 B. dr. J. Straiik I K, V. Rechbach 2 K. dr. Ogrin 1 K. G. Oulia 1 K. dr. E. MlihleiNea 1 K, A. Vanputič 1 E, L. Blomieli 1 K, dr Vanji »ti 6 1 E, O Skale 1 K, J. DrbftB 1 K. I Pat^ak 1 K, L. Alirain 1 K. A. Spmc 1 E, S. MeřS^dj 1 K, I. L(»i-isr 1 K. Eovttć-BegnS 1 E, dr. KaTÛiû 10 K, V. Handitii 2 E. E. Tlizzoli 1 K, J. Biiiar 1 K. dr. V. Aliačiii 1 K, A Kuder I K. B. Uolinšek 1 E. A, Jarc 1 K, dr. E. Volcit 1 K, J. Kitïiua 1 K, T. Vidic 1 K, Fr. Toiuažin 1 K, I. Dovjak ] K, R. Jeglič 1 K. .1. M.>t;uliĚ 1 E.__ Loteryske številke. GRADEC, 24 decembra 28 51 1 1.1 5 TRST, 31. decembra 25 79 80 23 42 GRADEC, 8. januarja 84 O 86 41 20 Dražbeiii oklic. E sM/a & Dne 20. januarja 1910 dopoldne ob 10. url bo pri spodaj oinaiiie-ujeui aodtiiji v izbi ^t. U dražba iiejireiiikuiu ,') ii. 72 till io 677 k. o. Kaudi.ia. Nepremiininatn, ki iili Je prodati na dražbi, je dobiena Trednuiit a) vi. it. 72 ll.BHl E, b Tl. fit. 811 ^ 0183 K. c) vi. St. »77 ^ 36à E 60 v. ' , Najmanjši jHUiodek znaša ad at 7!)07 K 33 v, ad b) 548a K 34 v, ad c) 243 K B7 y, pod tem ziieiikom ee ne podaje. Odobrene dražbene pogoje in listine, ki se tiSejn nepreinifinin umejo tiřiti, bi žele iinpitl, pregledati pri »podaj osnaiiienjeni sodaiji, v iibi St. 5 uied ojiravilnimi nranii. Pravice, kntere bi ne pri|niSiiale dražbe, je oglasiti pri addniji najpoineje v dražbeneuj obroku pr^d Múetkoiu dražbe, ker bi se nicer ne mogle razveljavljati glede nejiremiútiine same. O iiadaljnib dogodkih drař.benega poítojianja se obvestijo osebe, katere imajo «adaj na tiejireiiiiùninab pravice ali bremena «Ji jih lariobe v lekn dražbů-nega postupanja, tedaj Kaiiitt t iiabitkuni pri eudoiji, kadar niti iie utnunjejct t okojiiiu spodaj oKuamenjeue sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem okraju gt*-nnjufiega poui)la6úe(ica »a vroibe. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek II,, dne 30. novembra 1ÍHW. (10 Vsem svojim častitim naročnikom žeJim srečno novo leto in ob enem naznanjam, da sem jirt'sclil svojo obrt v prodajalno iï. Korška na n Fritl. Sknšťk, trgovcu v Metliki, Proda se radi preselitve jako dobro ohranjen po ugodni ceni; več se izve pri uprav. Dol. Novic. .as-i) Dečok -»i 13 let star se želi učiti krojaStva pri mojstru, ki je Icpcgu vedenja in katoJiSkega prejiričanja. Več pove Vnuu'. Kofrjiiii, Mali IJpovec, p. Žiižemberk. (»i Iz jtroKlih rok s« itnulii pri fanii (ierkvi v Prečni ■ V' v kateri so nahaja gostilna in žganjetoč, s pôiiom, lilevom, kletjo, kozolcem doplerjom in ono njivo, hiša je pripravljena Zii vsako trgovino. Cena se izve pri lastniku t^i Franc Dreniku v Prečni št. 26, poata Uitdolfovu. Izdajatelj in lainžulk Urban Horvat. Odguvumi ureduik A. Zlogar. Tink J. Kraj