SLOVENSKA ZEMLJA Glasilo slovenskega kmečko-delavskega ljudstva Leto ll. Izhaja 15. in zadnjega v mesecu. — Uredništvo ta uprava: Ljubljana, Trnovski pristan 14/1. — Tisk J. Blasnika nasl., Unlverzite-na tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren: L. Mikuš. — Kdor želi, da mu neobjavljen rokopis vrnemo, naj priloži znamke za poštnino. — Naročnina mesečno Din 3'—, četrtletno Din 9‘—, celoletno Din 36‘—. — Za Ameriko Dolar 1'50 na leto. — Čekovni račun št. 16782. — Plača se lahko tudi v nerabljenih poštnih znamkah. — Oglasi po dogovoru. — Za konsorcij: Izdajatelj in urednik Pavel Kreutzer v Ljubljani. Trnovski pristan 14. Stev. 7. Lr.: Zlo rodi zto Dve osnovni napaki je naredila sedanja vlada: prvič to, da sploh sodeluje z „Jevtičevo“ skupščino; drugič pa to, da svojo prehodnost zavlačuje in ne izda demokratičnih političnih zakonov, ki bi takoj razčistili ozračje, s čimer bi bila njena naloga uspešno končana. „Jevtičeva“ skupščina, kolikor je v opoziciji nasproti vladi in se ni prelevila v vladni tabor, je začela oster boj za zrušenje Stojadinovič-Koroščeve vlade. Nas zanima tukaj v prvi vrsti zamenjava vlog. Ne da bi nas zadovoljevalo ravnanje in stališče današnje vlade, vzbuja našo pozornost dejstvo, kako nastopa sedaj parlamentarna opozicija s tistimi načeli, ki jih je sama prej gazila do neverjetnosti in ki se ima za svoj parlamentarni obstoj zahvaliti edinole gaženju teh načel... Poslanec dr. Vaso Jovanovič, ki je postal predsednik kluba J. N. S., je n. pr. na seji dne 26. marca krivil vlado, kako s svojim ravnanjem spravlja v nevarnost samo „edinstvo državne celine ter javni red in mir,“ l>h]asti načelstvo, tako da podpišeta svoji »heni pod tiskano ali s štampiljko odtisnjeno ime zadruge. 7r,K=.?^K,asi in, naznanila zadruge se ra-odredhi nlxiia*!ružnlh Prostorih javno, po tud?? 'aVa- bHa na občni zbor z naved^dnevnega reda se razglašajo v ..Službenem listu" dravske banovine. Znak zadruge „SLOGA" je čebeh md žitnim klasom, obrobljeno z napisom-»Sloga, kmečko-delavska zadruga." II. Namen zadruge. § 2. Namen zadruge je, da vzajemno s samopomočjo in z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpira in pospešuje splošne gospodarske m dobrodelne koristi. Zadruga bo izvajala vse, kar je po zakonu dovoljeno, za napredek duhovnih in tvarnih koristi svojih udov, predvsem pa si bo prizadevala: a) da organizira medsebojno pomoč zadrugarjev; b) da posreduje mod udi in denarnimi zavodi osebna »n hipotekarna posojila ter naložbe denarja; c) da nudi možnost združevanja za skupno, priložnostno ali stalno delovanje; č) da posreduje in pomaga svojim udom pri kupnih, prodajnih in najemninskih opravilih; d) da pospešuje domačo produkcijo; e) da omogoča in pospešuje ustanavljanje, kupovanje in izboljševanje gospodarskih podjetij na zadružni podlagi; f) da nudi svojim udom vse koristi skupne nabave in prodaje; g) da daje svojim udom strokovne nasvete ; h) da zbira sredstva, ki so potrebna za dosego zadružnih namenov; i) da podpira zavest kmečko-delavske skupnosti. Namen zadruge ni prizadevanje za dobičkom, temveč pospeševanje zadružne misli. da bi zadrugarji z vzajemnim delom koristili sebi in narodni skupnosti. Kdaj začne zadruga delovati na kakem prej navedenem področju in v kakšnem obsegu vrši naznačene posle ter kdaj preneha s kako panogo zadružnega delovanja, o tem odloča načelstvo zadruge. III. Udje zadruge. § 3. Ud zadruge postane lahko vsakdo, tudi juridične osebe, ki jih sprejme načelstvo ter izpolnjujejo pogoje v točki 5. in 6. teh pravil. Udje zadruge ne morejo biti osebe, ki jih izključujejo obstoječi zakonski predpisi. Število udov je neomejeno. Pristop je veljaven šele s podpisom pristopne izjave, vplačilom zadružnega deleža ter vpisnine in ko načelstvo sprejme uda med zadrugarje. (Dalje prihodnjič.) Iz naših krajev Učitelj Peček in senator Pucelj Poučna politična zgodba iz naših dni Zadnje čase smo brali v časopisih popis smrti in trpljenja učitelja Pečka iz Velikih Lašč. Pokojnik je bit leta 1933. učitelj v Velikih Laščah, ko so se vršile tako rekoč bana Marušiča občinske volitve, pri katerih je „zmagala“ na vsej črti blagopokojna JNS, oziroma »narodni voditelj" dr. Marušič. Tam je doma in ima svojo domačijo tudi gospod Ivan Pucelj, sedaj senator in podpredsednik Jug. naoionailne stranke, nekdaj tako imenovan kmečki voditelj na liberalni (gosposki) podlagi. Tudi v Velikih Laščah je »zmagala" JNS, toda komaj komaj. Kljub vladi in kljub domačemu ministru g. Ivanu Puclju ter številni njegovi žlabti. je JNS „zmagala“ le s prav pičlo večino. Kmalu bi se bilo zgodilo, da bi bila ministrova lista v njegovi rojstni vasi prepadla, a to bi bila le prevelika blamaža zanj; kajti vladni in nevladni Belgrad bi se bil smejal, za kar bi bili poskrbeli tudi takratni Pucljevi ..prijatelji" iz Knafljeve ulice. Pri teh volitvah so trije učitelji bili v Vel. Laščah tako hrabri, da so glasovali proti JNS ali za klerikalce, ker druge liste tudi bilo ni. To pa je mogočnega gospoda ministra hudo razkačiio. Nad kmeti, ki so bili proti njemu, se ni mogel maščevati, pa je udaril zato po učiteljih. Eden menda še ni bil stalen, ta je izgubil službo in je bil postavljen takoj na cesto. Drugi, ki je bil v službi že stalen in oženjen ter še vojni invalid povrhu (baje brez ene noge), je moral sredi zime v zapuščeno kočevsko vas Gotenico med Nemce. Pozimi so na saneh vozili v velikem snegu tega učitelja, njegovo ženo, omare, postelje in ostalo šaro po slabih cestah v metežu in mrazu. In ko so končno prišli v Gotenico, tam zanj ni bilo nobene službe; kajti tam je že sedel učitelj, ki ni nikomur ničesar naredil in se ni hotel umakniti novo došlemu političnemu kaznjencu. Pisali so torej na okrajno glavarstvo v Kočevje, kjer je ukazoval neki Hrvat Placer. Tudi ta ni vedel, kako bi to zadevo uredil, pa je vprašal na banovino v Ljubljani. Tam pa so to zadevo pod vrhovnim poveljstvom Pucljevega prijatelja bana dr. Marušiča rešili tako, da se mora stari goteniški učitelj preseliti, in sicer v drugo oddaljeno kočevsko vas onstran hribov. In sedaj se je moral sredi zime seliti tudi ta, ki ni nič volil in je bil nedolžen. Vse te selilne stroške je morala plačati pa država, ki je prav tedaj brezobzirno izterjevala davke za svoje potrebe. Marsikateremu kmetu je bila prodana kravica, vol ali žrebe. Tretji grešnik, učitelj Peček, pa je mora! iz Lašč v Srbijo. Tudi za tega je plačala selitvene stroške država. Ta Peček je bil letos premeščen nazaj v Lašče. Vrnil se je hudo bolan in je že po nekaj dneh umrl. Pri tej priliki so klerikalni listi g. Puclju izpraševali vest; toda ta se je zatekel pod zaščito „Jutra“, kjer vedri in oblači njegov ..prijatelj" dr. Kramer, in se je krepko branil. Priznal je, da je učitelja Pečka pregnal iz Lašč (na njegovo službo je prišla Puc-ljeva hčerka), da pa ta človek ni vreden tolikega kričanja; kajti imel je dosti grehov nad seboj, rad je baje sedel v gostilni in celo žene ni maral itd. Človek količkaj do- 1 brega okusa bi o mrtvem nasprotniku, ki mu je storil vrhu vsega še krivico, ne govoril tako, ako je pameten, zlasti človek, ki je sam družinski oče ne. Vsa polemika je bila zelo nizka, kakor je bil tudi Pucljev govor v senatu brez duha in vsake višine. A to mu ni zameriti: česar v človeku ni, tega dati ne more. Ali je bil pregnan Peček ali oni iz Gotenice ali kdo drugi, to je bistveno vse enako. Zakaj je bil pregnan? Zato je moral Peček in še marsikdo drugi od doma med tuje ljudi, sredi zime, ker je glasoval po svojem političnem prepričanju, ki ni b i 1 o p r e p o v e d a n o! Zato jemoral njegov tovariš-invalid v Gotenico sredi zime, zato je tretji njegov tovariš izgubil službo! Ce bi se bili v s iti trije odrekli svoji državljanski pravici in svoji vesti, bi bili ostali na svojih službah, bili bi počaščeni, nihče jim ne bi očital takšnih ali drugačnih človeških grehov, a državna blagajna ne bi bila plačala selitvenih stroškov za te tri ljudi! V tem tiči politični greh g. Puclja, ki je veliko večji kot pa, da je bil za časa Stjepa-na Radiča kot minister po njegovi milosti federalist, danes pa je zopet centralist, kakor je bil za časa, ko se je „zmotil“ in podpisal vidovdansko ustavo. Ta greh je po svoji težini tudi večji kot ta. da je zavrgel svoj kmečki program in sprejel nacionalističnega; kajti vsi vemo. kakšen „kmet‘‘ je bil g. Pucelj že takrat, ko je nastopal pred vojno po kočevskem okraju kot ..neodvisni" volilni kandidat, v resnici pa je bil odvisen politično od ljubljanske liberalne gospode. Naj krene naše slovensko ljudstvo na katerokoli politično pot, za g. Ivanom Pucljem ne bo hodilo, ako Bog da, nikoli več! Naše ljudstvo prav dobro razume jedro, to je moralni nauk te politične zgodbe! Samo pokvarjenci je ne razumejo. Martin Kačur. Kaj nam je dal dr. Maček? (Dopis iz Beltincev v Prekmurju). Mi iz dolnjelendavskega okraja smo se zelo razveselili »Gospodarskega vestnika", ki ste ga v našem listu uvedli. To je prav, da začnemo tudi na gospodarskem področju bolj živahno delati. Hrvatje so nas v tem pogledu prehiteli, saj pa to ni nič čudnega, ko pa imajo takega voditelja kot je dr. Maček. Njemu ni za drobtinice, da bi jih pobiral z bel-grajske mize; kajti dobro ve, da si ljudstvo lahko tudi samo pomaga, če le hoče. Nam, somišljenikom »Slovenske zemlje", kaj radi očitajo tukajšnji veljaki, češ, kaj vam je pa dr. Maček še dal in dobrega storil? Mi jim pa odgovarjamo: Pravo misel nam je dal in to je več kot vse drugo. Povrh nam je dal pa še zgled poštenega, doslednega in pogumnega moža, da zdaj vemo, kakšni naj bodo vsi naši predstavniki. Koristi, ki jih imajo v mislih »veljaki", pa ne od dr. Mačka ne od drugih svojih predstavnikov ne pričakujemo; saj vendar nismo otroci, da bi se dali pod- kupovati in bi tako prodajali svoje državljanske pravice. Kaj nam more kak politik dati iz svojega? Prav nič, ker še sam, če je pošten, zase nima dovolj. Ce nam pa kdo kaj daje, ne daje iz svojega, ampak iz državnega. Iz tujega žepa pa bi vsak rad j delil podpore in podkupnine. Zato je skrajni čas, da se ljudje odvadijo neumnega govorjenja, češ, kaj nam je ta ali oni politik dal in česa nam ni dal. Zaveden državljan mora vedeti, da je vsak poslanec od njega poslan v državni zbor zato, da dela tako kakor ljudstvo hoče. Če pa ne dela po ljudski volji, se mora odstraniti. Državni zbor ničesar ne daje, ker le upravlja naš denar, ki smo ga mi težko prislužili in v obliki davkov plačali. Če pa doslej ni bilo tako kakor bi moralo biti in če nismo dobili toliko, kolikor smo dajali, je to naša krivda, ker smo volili nepoštene in sebične može, ki niso zastopali naših, ampak le svoje koristi. Velik korak h gospodarski osamosvojitvi in samopomoči je ustanovitev zadruge „Sloge“, ki na Hrvaškem zelo uspešno deluje. Tudi pri nas je zanimanje za to važno ustanovo veliko in dnevno prihajajo k meni somišljeniki, ki hočejo točnih podatkov. Zato prosim, da mi čimprej pošljete vse potrebno, da začnemo z delom. S kmečko-delavskitn pozdravom Gašparič Štefan. Brez politične svobode ni gospodarskega napredka (Dopis s Pijave gorice pri Ljubljani.) Če primerjamo današnji naš gospodarski položaj z tistim pred svetovno vojno, potem šele spoznamo, kako globoko smo kmetje in delavci gospodarsko padli. Sicer si je kmet po zaslugi gibanja na Hrvaškem, nekoliko zboljšal ceno klavni živini in upamo, da bo temu prvemu koraku kmečke samopomoči sledilo tudi zboljšanje cen ostalih kmečkih pridelkov. Toda tt;eba bo še precej časa in veliko skupnega dela, da bomo popravili to, kar so naši dosedanji vsiljeni nam gospodarji nad nami zagrešili. Njim je šlo samo za „jugoslovenstvo“, ki ga sploh nikjer ni in nikoli ne bo. Kakšen pa je naš gospodarski položaj, to jim je bjla deveta briga; samo, da bo ves narod trobil v njih „jugoslovenarski rog“ in jim tako pomagal do polnih korit, če je pri tem strgan in^ lačen, zadolžen in gospodarsko uničen, to je njim vse enako. V zvezi z ostalim delom zadruge „Sloga“ bomo morali resno misliti tudi na vprašanje ljubljanske mitnice, ki posebno nas okoliške kmete hudo prizadene in naravnost uničuje. V našem listu ste že pisali, da je ljubljanska mitnica sramota našega časa. Pričakovali smo, da bo sedaj kaj boljše in da bo gospoda na magistratu bolj socialna in uvidevna ter bo iskala novih virov dohodkov tam, kjer je denar in ne pri nas ubogih kmetih. Zgodilo se je pa ravno narobe. Baje je mesto tako zadolženo, da je treba dobiti denar za vsako ceno. Mi pa vprašamo gospode pri mestni občini ljubljanski: Kdo pa je napravil te dolgove in kdo ima od tega denarja koristi? Mi kmetje ali tista gospoda, ki je brez vsake kontrole pri občini gospodarila. Kdor je napravil dolgove, naj jih tudi plača ali pa skrbi za denar. Vi ste pa kar lepo zvišali dajatve, ki padejo na naša kmečka ramena in zadeva je rešena. Ali ne vidite, da mi kmetje teh davščin ne moremo prevaliti na ramena meščanov, uradnikov in zasebnih nameščencev, ki jim tudi kar naprej ščipljejo od njihovih dohodkov. Sami moramo nositi vse te izdatke in svoje pridelke skoraj zastonj prodajati. Toda nekoč struna poči in kaj bo takrat? Vedno ena in ista slika. Jemlje se le tam, kjer že sploh skoraj ničesar ni in uničuje se v temeljih naš obstoj, medtem ko razna gospoda od naše revščine in take nespametne in nesocialne politike vedno bolj bogati po zgledu nekdanjih graščakov. Nič boljše kot kmetu se ne godi delavcu, ki ga rešujejo od brezposel-den, da razločuje dobro od slabega poslujejo s tako sramotno plačo, da mora pri najtežjem delu stradati, trgati svojo obleko in uničevati svoje zdravje. Ali je treba to Še dokazovati. Mislim, da ni treba: kar poglejte uboge delavce, ki delajo v Ljubljanici, vprašajte jih in boste zvedeli več kakor si predstavljate. Edina rešitev iz sedanje stiske je politična svoboda, da si bomo kmetje, delavci in ostali delovni stanovi, ki nečejo živeti od tujih žuljev, lahko res svobodno izvolili v državni zbor take ljudi, ki so socialni, pošteni in tudi ljudstvu odgovorni. Brez velikih in temeljitih družbenih reform ne pojde in take reforme izvedejo lahko samo taki možje, ki jim ljudstvo res zaupa. Dokler ne bomo imeli politične svobode, bomo tudi gospodarsko zmerom bolj prepadali. Štefan Zalar. Od samih obljub se je tresla zemlja (Dopis iz Gornjega Suhorja pri Dragatušu.) Tudi v naši pozabljeni in osiromašeni Beli Krajini smo pred petim majem lansko leto doživeli marsikaj, kar je vredno, da se napiše. Na zaupni sestanek, katerega je sklical Jevtičev kandidat v našem okraju, sem bil povabljen tudi jaz. Sestanek je bil dobro obiskan, ne sicer toliko iz simpatij do g. kandidata, kolikor iz radovednosti, kaj nam bo ta gospod novega in dobrega povedal. Ves njegov govor je bil sestavljen iz samih obljub. Če bi mu verjeli, bi morali misliti, da se bosta pod Jevti-čevo vlado cedila v Jugoslaviji med in mleko. Sicer smo že vajeni takih obljubarskih govorov v predvolilnih dobah in sem se samo smejal, ko sem moral poslušati, kako nas skušajo ujeti v svoje mreže. Kurja polt pa me je oblila, ko je za kandidatom spregovoril najprej eden, potem drugi naš tovariš kmet, ki je na lastni koži občutil vse prekletstvo bivših nasilnih vladavin. Ne da bi bili ti naši tovariši in sotrpini svarili navzoče kmete pred jarmom teh samozvancev, so poveličevali Jevtiča in njegove pajdaše in agitirali za njih pogubonosno politiko. Samo nekaj besedi je bilo potreba in lahko bi bil zavrnil te lahkoverneže; toda spoznal sem, kaj bi to v neposredni bližini govorniške mize pomenilo. Zato sem le svojemu omizju omenil, da bi se Kristus, če bi prišel danes še enkrat na svet, moral razjokati, kakor svoje dni nad Jeruzalemom in vzklikniti: „Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo.“ Ne vem, kaj je te ljudi gnalo, da so se takrat uslužili tej obljubarski nasilni politiki in nečem nikomur delati krivice. To pa vem, da danes prav gotovo obžalujejo takratno svoje početje, ker so spoznali, da niso bili na pravem potu. Neposredno pred volitvami mi je neka ugledna oseba dala nasvet, naj se ne oklepam Jevtičevcev in njegovih tukajšnjih podrepnikov, češ da je le politika dr. Mačka prava, ker je to politika malega človeka, kmeta in delavca. Sicer takega nauka nisem prav nič potreboval, ker smo vsi pošteni in dosledni kmetje dobro poznali svojo pravo pot, poznali pa tudi dobro našega okrajnega kandidata na dr. Mačkovi listi in mu brezpogojno zaupali, čeprav nam ni ničesar obljubo val. Tem bolj sem se pa kasneje začudil, ko sem zvedel, da je ista oseba govorila, češ da me je škoda, ker sem v gibanju dr. Mačka. Poudarim, da je bil to razumnik, od katerega bi bil človek pričakoval več doslednosti. Razsodni ljudje se morejo odločiti samo za izbiro med dobrim in slabim, srednje poti tukaj ni. Ker smo volilni upravičenci kmetje navajeni misliti s svojo glavo, zato odklanjamo vsiljevanje take politike, ki mora nam malim ljudem le škodovati, odklanjamo pa tudi tisto naše razumništvo, ki misli, da nas bo na vrvi vodilo kakor slepce. Naš kmet je tudi že toliko napre-nosti tako, da ga pri javnih delih za-in si politike ne bo dal nikoli več usiljevati od zgoraj. Zato tudi raznim obljubam pred volitvami ne bomo več nasedali, ker vemo, da bomo imeli samo to, kar si bomo sami z lastno močjo in pridnostjo ustvarili. Hočemo pa popolno enakopravnost jugoslovanskih narodov, da bo Slovenija tudi toliko od države prejemala, kolikor plačuje skupnosti. Vsem političnim koristolovcem, ki nas z obljubami love, bomo kmetje, delavci, trgovci in obrtniki pokazali vrata. Naše geslo je: „Le nič nepotrebnih in neizvršljivih obljub, temveč zato več stvarnega dela v korisi malega človeka.11 To naj si tudi naše razumništvo dobro v srce zapiše, sicer bo treba na njegov naslov izpre-govoriti nekaj besedi o pokvarjeni gospodi, ki narodu kri pije. Dne 15. maja sem bil na sestanku zaupnikov »Slovenske zemlje11 v Celju. Lepo je bilo in slišali smo marsikaj, kar nas je v naši veri v zmago, naše kmečko-delavske misli še bolj utrdilo. Začudil sem se pa, ko sem doma slišal govorice, češ da smo morali celjski sestanek predčasno zapustiti in to kar skozi okna. Taka sredstva uporabljajo naši nasprotniki in tako begajo neuko ljudstvo. Zapomnijo naj si, da tisti, ki laž seje, tudi laž žanje. Mi pa gremo naprej do zmage prave kmečko-delavske demokracije in vsi pošteni nam bodo sledili. Puhek Vincenc. Le v slogi je naša rešitev (Dopis iz poljanske doline pri Črnomlju.) Vesel sem bil, ko sem v našem listu bral dopise iz poljanske doline. Vendar so se našli ljudje, ki si upajo vsemu svetu pokazati na našo revščino in pomanjkanje! Doslej smo bili od vseh zanemarjeni in le pred volitvami, ko je šlo tudi za naše glasove, se je zatekel k nam kak politični kričač in skušal z lepimi besedami izvabiti čim več glasov. Izmed vseh pokrajin naše lepe Slovenije čutimo mi najbolj, kako potrebna nam je kmeč-ko-delavska sloga. Že 15 let nam obljubujejo, da se bo pri nas gradila železnica; toda gospoda, ki je doslej vedrila, nam je ne bo nikoli napravila. Danes ne bomo več nasedali lepim besedam, izbirali bomo tiste može, ki so s svojim delom že dokazali, da so našega zaupanja res vredni. Predvsem je to g. dr. Vladko Maček, ki je neomadeževan, nepodkup- ljiv in pogumen mož. Tako pogumen, da se da za koristi kmečkega ljudstva tudi zapreti in si upa javno povedati, da tako naprej ne more več iti. Pa tudi naš okrajni kandidat pri petomajskih volitvah, je mož, ki mu kmetje našega okraja brez pridržka zaupamo, ker tudi dejansko čuti z nami. kar je večkrat dokazal. Pozdravljamo pa predvsem ustanovitev zadruge „Sloga“ v Ljubljani, da bomo tako po hrvaškem zgledu tudi mi Slovenci imeli organizacijo, ki nas bo izpodbujala in vodila k samopomoči in kmečko-delavski slogi. Iz našega kraja bi Vam lahko še veliko povedal. Razmere so neznosne, vse prepada. Toda eno dobro pa je v tem splošnem gospodarskem neredu: ljudje so vsaj spoznali vse tiste gospode, ki so mislili, da nas bodo samo za obljube imeli v svojih rokah. Mi hočemo dejanske ljubezni za ljudstvo, tiste na ustih smo se že naveličali. Prihodnjič Vam bom kaj več povedal o razmerah v našem trgu, kako naša gospoda gospodari z našim težko prisluženitn denarjem. Pozdravljam vse somišljenike »Slovenske zetnlje“ in jim želim vesele velikonočne praznike. Sertič Marko. Velik shod v Preslici V nedeljo 5. aprila popoldne se ie vršil v Presiki v bližini Središča ob Dravi (tik meje v Savski banovini) velik shod kmečko-delavskega gibanja, katerega se je kljub slabemu vremenu udeležilo nad tisoč zavednih slovenskih kmetov in delavcev iz ptujskega in ljutomerskega okraja. Shod je začel in vodil kmet-domačin, ki je oddal besedo odposlancu g. dr. Mačka narod, poslancu prof. Tomašiču, ki je prinesel iskrene pozdrave voditelja dr. Mačka slovenskemu narodu. V obširnem govoru je obrazložil program kmečko-delavskega gibanja ter zlasti poudarjal, da je za dosego končne izmage ipollrebna složna in Itrdna borba. Govoril je v domačem kajkavskem narečju in narod je navdušeno pritrjeval njegovim stvarnim izvajanjem in bodrilnim besedam za odločno borbo, dokler ne dosežemo svojih narodnih pravic in politične svobode. Za njim je govoril dr. Kukovec Vekoslav, ki je orisal zgodovino političnega boja Slovencev in poudarjal potrebo najtesnejšega sodelovanja s Hrvati, katerim se je tudi zahvalil za gostoljubnost, da so omogočili ta shod na hrvaških tleh. Kot bojev-' nik za pravice slovenskega ljudstva je bodril zborovalce, da vztrajajo do končne zmage. Nato je povzel besedo narodni poslanec dr. Rudolf Do bo višek. Obrazložil je bistvo »slovenskega vprašanja** ter opravičene politične, kulturne, gospodarske in socialne potrebe slovenskega naroda. Obsodil je kvarno politiko dosedanjih slovenskih političnih voditeljev —liberalcev in klerikalcev — ki so samo tekmovali za oblast in hodili mimo Zagreba v Belgrad po drobtinice, ne da bi bili šli s Hrvati po svoj kos kruha, ki nam pripada od skupnosti. Potrebno pa je v bodoče najtesnejše sodelovanje Slovencev s Hrvati pod vodstvom K, dr. Mačka, ki uživa popolno zaupanje slovenskega kmečkega delavskega ljudstva. V imenu ljutomerskega okraja je spregovoril bivši kandidat Pavle Horvat iz Male Nedelje, za njim pa je orisal akademik Kerenčič obupni socialni položaj kmetov in delavcev. V imenu delavstva je govoril rudar France Kovač. Zaključno besedo je izrekel dr. Odic Ante iz Čakovca, ki je pozdravil slovenske kmete in zaključil nadvse lepo uspeli shod. Tudi tem govorom so poslušalci vneto pritrjevali.