187 POROČILA IN THE NAME OF SOIL – POROČILO FIZIČNEGA DELA MOBILNOSTI ERASMUS+ Uvod Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je bil ena od sodelu- jočih institucij na letošnjem kombiniranem intenzivnem programu (KIP) z naslovom „In the Name of Soil – Ecopedological Workshop“, ki ga je financirala Evropska unija v okviru programa Erasmus+. Na delavnici so poleg nas in koordinatorice univerze Nikolaja Kopernika v Torunju sodelovale še štiri partnerske univerze iz Litve, Ma- džarske, Estonije in Latvije. KIP je bil razdeljen na dva dela: virtualno delo na daljavo in enotedensko izmenjavo. Virtualni del je potekal med 1. in 23. junijem 2023 ter se je osredotočal na pedogeografske tematike, ki smo jih študenti na podlagi različnih sple- tnih predavanj obdelali sami. Tematike so zajemale širok spekter vsebin, od poimeno- vanja tipov prsti na podlagi mednarodnega klasifikacijskega sistema za poimenovanje tal (ang. World Reference Base for Soil Resources oz. WRB) (Mednarodni klasifikacijski ..., 2018) do obravnave degradacije prsti. Za uspešen zaključek virtualnega dela in možnost udeležbe na enotedenski izmenjavi smo študenti morali uspešno opraviti preizkus znanja, s katerim smo dokazali pridobljeno znanje. Med 26. in 30. junijem je sledila enotedenska izmenjava v Torunju. Pod mentorstvom izr. prof. dr. Blaža Repeta se je izmenjave udeležilo šest študentov geografije z vseh treh stopenj študija. Prvi terenski dan Na začetku prvega terenskega dne smo se vsi udeleženci delavnice zbrali v prosto- rih Oddelka za znanost o prsteh in upravljanje krajine Fakultete za vede o Zemlji in upravljanje prostora Univerze Nikolaja Kopernika. Prof. dr. Marcin Świtoniak je po uvodnem pozdravu predstavil osnovne naravnogeografske značilnosti območij severnega dela Poljske, kjer smo v nadaljevanju programa pridobivali nova pedoge- ografska znanja. Ker je bil eden od ciljev mobilnosti tudi mednarodno povezovanje, smo se študenti in študentke razdelili v štiri narodno mešane delovne skupine in se nato odpravili na prvo terensko delo. Potekalo je v severozahodnem gozdnatem za- ledju mesta Torunj, ki ga tvorijo pleistocenske terase reke Visle. V preteklosti je človek območje zaradi ekonomskih interesov v večji meri pogozdil z rdečim borom (Pinus sylvetris). Ta monokultura naravno ne bi bila prisotna, saj rastiščne razmere ustrezajo listnatim gozdovom, ki so tu uspevali pred posegi človeka v pokrajino. Vsaka skupina je na izbrani lokaciji izkopala profilno jamo in na podlagi WRB klasifikacije dolo- čila tip prsti na podlagi terenskih opazovanj profila. V primeru prve profilne jame smo identificirali Eutric Endocalcaric Brunic Arenosol (Ochric, Protospodic). Ključna Dela 60_FINAL.indd 187 1. 02. 2024 09:30:22 188 Dela 60 | 2023 | 157–197 značilnost arenosolov je njihova specifična tekstura, saj mineralni del prsti sestavljajo pretežno peščeni delci. V primeru druge profilne jame smo prst poimenovali Eutric Tsitelic Arenosol (Humic). Šlo je za isti tip prsti kot v primeru prvega profila, le da je bila tu prisotna večja količina organskega ogljika, železovih oksidov, manj pa kalcije- vega karbonata in akumulacije vertikalno premeščenega gradiva. Tretji tip prsti smo poimenovali Albic Haplic Podzol (Arenic). Tudi v tem primeru je bila tekstura peščena, a se je v profilu pojavil spo- dični diagnostični horizont, kar ima v klasifikacijskem sistemu prednost, zato podzol. Ta horizont je prekrival albični horizont sivobele barve. To nakazuje na močan vpliv padavinske vode na premeščanje gradiva v niž- ji spodični horizont. V četrti profilni jami smo prepoznali najkompleksnejši tip prsti – Umbric Gleyic Entic Carbic Podzol (Arenic). Gre za podzol brez spranega albičnega horizonta, pri če- mer so v nižjih delih prsti prisotni tudi anaerobni pogoji, kjer poteka reduk- cija železovih oksidov. Po zaključeni klasifikaciji prsti smo dan zaključili z druženjem na pikniku za fakulteto. Drugi terenski dan Cilj preučevanja drugi terenski dan so bile t. i. tunelske doline oziroma subglacialni kanali v bližini vasi Ło- jewo južno od mesta Inowrocław. Do- line (kanali) so nastali z vodno erozijo pod ledeniškim pokrovom, ko je te predele Poljske v pleistocenu prekrivala kontinentalna poledenitev. Ker je tovrstna podlaga precej primerna za kmetovanje, so bili nekdanji listnati gozdovi tu skoraj v celoti izkr- čeni, pokrajina pa je dandanes izrazito poljedelska. Lokacija je bila izbrana načrtno zaradi pozivov lokalnega kmeta, ki je na svojem polju oljne ogrščice na majhnem ob- močju opazil velike razlike v donosu, kar je bilo lepo vidno tudi iz satelitskih posnet- kov. Prvi profil smo tako izkopali v enem izmed reliktov nekdanjega listnatega gozda tik ob polju, kjer so prevladovale drevesne vrste, kot so hrast dob (Quercus robur), navadna jerebika (Sorbus aucuparia), invazivka pozna čremša (Prunus serotina) in Slika 1: Albic Haplic Podzol (Arenic) (foto: M. Switoniak). Dela 60_FINAL.indd 188 1. 02. 2024 09:30:23 189 POROČILA grm navadna kalina (Ligustrum vulgare). Prst smo identificirali kot Eutric Planosol (Epiarenic, Katoloamic, Densic, Raptic, Ochric), predvsem zaradi nenadne spremembe v teksturi prsti, ki preide iz peščene v zgornjem delu prsti (subkvalifkator Epiarenic) v ilovnato (subkvalifikator Katoloamic), ki je pod 32 cm globine izrazito zbita in ko- reninam zelo otežuje rast v globino. Še ena značilnost planosolov je obstoj plasti, za katero so značilne redukcije razmere in tipične reduktimorfne barve, kar pomeni da so tovrstne prsti vsaj del leta nasičene z vodo. Glavna vrednost tovrstnih prsti je njiho- va zaščitna vloga in ohranjanje biodiverzitete ter hranil za sosednja polja. Ogroža jih potencialna izsušitev. Drugo profilno jamo smo izkopali na delu polja v rahli depresiji, kjer je bil pridelek izrazito slab, rastline oljne ogrščice pa posušene. Prst smo kvalifici- rali kot Stagnic Phaeozem (Anoarenic, Abruptic, Aric, Raptic, Bathyloamic). Za te tipe prsti je značilen relativno temen površinski horizont, t. i. molični horizont, ki omogoča dobro kmetijsko obdelavo teh prsti, ter večja nasičenost z bazami (Świtoniak in sod., 2018). Po- vršinski horizont v tem primeru lahko imenujemo tudi arični, ker gre za ora- ni horizont. Temu primerno nenaden je tudi prehod v naslednji horizont, ki ga sestavlja skoraj izključno pesek in ima podobno kot površinski horizont pH 5,5. Temu sledi velika teksturna razlika v najglobljem horizontu, ki je pretežno glinen in obenem kaže znake oksidacije in redukcije. Ta marmori- ran vzorec kaže na občasno stagnacijo vode. V tem horizontu je bila zaznana tudi manjša slanost, pH je bil posle- dično visok, 7. Zaradi teh lastnosti in pomanjkanja vegetacijskega pokrova je ta prst lahko potencialno podvr- žena zaslanjevanju in vetrni eroziji. Tretjo profilno jamo smo izkopali na delu polja, kjer je bila letina oljne ogr- ščice dobra, nahajala pa se je na rav- nem površju. Tu smo prst kvalificirali kot Brunic Chernic Phaeozem (Arenic, Aric, Pachic). Za razliko od prejšnje je imela ta prst občutno večjo količino organske snovi in debelejši površinski horizont. Obe- nem pa tudi precej višji pH, ki znotraj profila ni padel pod 7 ter bogato zeliščno plast Slika 2: Stagnic Phaeozem (Anoarenic, Abruptic, Aric, Raptic, Bathyloamic) (foto: M. Switoniak). Dela 60_FINAL.indd 189 1. 02. 2024 09:30:24 190 Dela 60 | 2023 | 157–197 vegetacije. Tako lahko rečemo, da sta bila glavna razloga za slabo letino na drugem profilu predvsem lokacija v depresiji s stagnacijo vode in nizek pH, obenem pa tudi prekratko kolobarjenje s poljščinami, ki prsti ni dalo časa, da si opomore. Še zadnji profil smo izkopali ob polju v gozdu borove multikulture s koprivo (Urtica dioica) in smrdljičko (Geranium robertianum). Tu smo prst klasificirali kot Gleyic Phaeozem (Pantoarenic, Aric). pH je v profilu postopoma naraščal od 5,5 na površju do 7 na dnu profila, znotraj katerega smo našli tudi nekaj artefaktov, predvsem v obliki opeke. To kaže, da je človek posegal v ta prostor, poleg tega so se na površini ohranili sledovi oranja. V spodnjem delu profila so se pojavile rdečkasto rjave lise kot znak oksidacije v sicer bolj sivkastem, oglejenem delu. Prst pa smo prepoznali kot potencialno podvr- ženo pinetizaciji (hiter proces zakisovanja zaradi borovih monokulturnih nasadov) in osuševanju. Po sintezni razpravi širših ugotovitev in aplikativne vrednosti prsti, smo se okopali v bližnjem ribniku, proti večeru smo si ogledali srednjeveški center mesta Torunj, ki je zaradi svoje gotske arhitekture in nekdanjega statusa pomembnega trgo- vskega središča uvrščen na seznam Unescove svetovne dediščine. Tretji terenski dan Tretji terenski dan je bil namenjen proučevanju prsti na pobočjih doline Visle v bližini vasi Gruczno. Prvi dve profilni jami sta bili izkopani južno od Gruczna na pobočju, ki je predstavljal rob morenskega gradiva. Prvi profil je bil opisan na skorajda uravnanem delu blizu grebena pobočja, drugi profil pa v njegovem spodnjem delu. Pobočje danes porašča travnik, v preteklosti pa so ga uporabljali za pašne površine. Prsti prvega profila smo prepoznali kot Haplic Calcisol (Polyclayic, Epilo- amic, Polysiltic, Aric, Fluvic, Ochric). Za kalcijsole je značilna sekundarna akumulacija kalcijevega karbonata (Repe, 2006). Tukaj so se prsti razvile na jezerskih sedimentih, gradivu, ki se je odlagalo v proglacialnih plitvih jezerih pred vsaj 7000 let. Menjavanje toplejših in hladnejših obdobij v času odlaganja je vidno v menjavanju plasti grobega in drobnega gradiva. Razlike Slika 3: Haplic Calcisol (Polyclayic, Epiloamic, Polysiltic, Aric, Fluvic, Ochric) (foto: M. Switoniak). Dela 60_FINAL.indd 190 1. 02. 2024 09:30:25 191 POROČILA so bile vidne tako v barvi kot v teksturi. Profil je bil na površini stanjšan (skromen A horizont), kot posledica kasnejšega delovanja erozije. Na območju drugega profila smo identificirali Eutric Solimovic Regosol (Amphiloamic, Humic). Regosoli so mlade slabo razvite prsti, brez diagnostičnih značilnosti, ki jih ne moremo uvrstiti v nobeno od ostalih skupin. Druga dva profila sta se nahajala ob manjšem potoku na aluvialni ravnici zahodno od vasi Gruczno. Območje se danes uporablja za turistično rekrea- tivne namene. Na brežini tik ob vodotoku smo izkopali tretjo profilno jamo, kjer smo prepoznali Calcaric Fluvic Gleysol (Epiloamic, Ochric). Glejsoli so prsti, ki so blizu površja stalno ali občasno zalite z vodo (Repe, 2006). Na travniku blizu vodotoka, le nekaj metrov stran od tretjega profila je bil izkopan četrti profil. Tam smo prepoznali Haplic Kastanozem (Loamic, Humic, Panpaic, Bathyraptic, Bathypyric). Kastanozemi so debele, rjave prsti, bogate z organsko snovjo ter karbonati ali sadro (Repe, 2006). Klasifikaciji prsti je sledil piknik in ogled starega mlina, ki je deloval od leta 1888 do leta 1998. Danes je v njem muzej, kjer smo si ogledali opremo in zbirko starih žitnih vrst. Terenski dan smo zaključili z ogledom vinarne. Četrti terenski dan Četrti terenski dan je potekal na poplavni ravnici reke Visle v bližini naselja Christkowo. Prvi profil je bil opisan na rečni strani protipoplavnega nasipa na travni- ku v sekundarni strugi reke. Prst prvega profila smo določili kot Fluvic Pantocalcaric Gleysol (Polyloamic, Ochric). Razvoj tega tipa prsti je povezan z odlaganjem aluvialnih sedimentov med poplavnimi dogodki, kar je vidno tudi v plastovitosti opisanega pro- fila. Zaradi bližine reke in zastajanja vode so v spodnjem delu profila redukcijske ozi- roma glejne razmere, kar je vidno kot horizont temno sive, modrikaste ali zelenkaste barve z vmesnimi rjastimi lisami. Ostali trije profili so se nahajali za protipoplavnim nasipom na nekdanji poplavni ravnici reke. Drugi profil je bil opisan na polju sladkor- ne pese, tip prsti, ki smo ga določili pa je Calcaric Regosol (episiltic, Katoloamic, Aric, Drainic, Ochric, Panpaic). Za regosole je značilno, da so to surove, mlade prsti, ki so nastale na nevezani in slabo odporni matični podlagi. So zelo podvrženi eroziji, njiho- ve lastnosti pa so neposredno odvisne od matične podlage, ki jih sestavlja. Kljub temu so ob primerni zaščiti pred erozijo ugodni za kmetijsko uporabo (Repe, 2006). Loka- cija tretjega profila se nahaja najdlje od struge reke Visle na pašniku. Prepoznali smo Sapric Drainic Histosol (Aric, Calcaric, Limnic, Orthomineralic). Histosoli so organske prsti, ki imajo nadpovprečno količino organske snovi. Pogosto zadržujejo velike koli- čine vode, prerašča pa jih barjansko in močvirsko rastlinstvo, zato so manj primerni za kmetijstvo (Repe, 2006). Zaradi bližine talne vode je spodnjih 20 cm izkopane- ga profila zalila voda. V bližini tretjega profila vendar na nekoliko dvignjenem delu poplavne ravnice smo opisali še četrti profil, ki se je prav tako nahajal na travniku. Do- ločili smo Calcic Kastanozem (Aric, Endoarenic, Amphiloamic, Epilistic, Bathygleyic, Relocatic). Prst, ki smo jo prepoznali v tem profilu, je izmed vseh prepoznanih prsti v Dela 60_FINAL.indd 191 1. 02. 2024 09:30:25 192 Dela 60 | 2023 | 157–197 četrtem terenskem dnevu najbolj pri- merna za kmetijstvo. Po končani kla- sifikaciji prsti smo si ogledali še kme- tijo Menonitov, ki je danes preurejena v muzej, kjer je predstavljeno njihovo življenje in orodja, ki so jih uporabljali pri svojem delu. Dan smo zaključili s piknikom ob mlinu v naselju Gruczno, kjer smo ob hrani poskusili tudi nagra- jena lokalna žganja. Zaključek Lahko potrdimo, da je intenzivni te- renski program „In the Name of Soil“ na Poljskem predstavljal izjemno pri- ložnost za poglobitev in razširitev na- šega znanja o pedogeografiji. V tednu dni smo se podrobneje seznanili z raz- ličnimi metodami terenskega dela in pridobili dragoceno praktično znanje. Posebne geografske in pedogenetske značilnosti območja, ki jih v Sloveniji ali nam sosednjih državah ne moremo neposredno preučevati, so še dodatno obogatile naše poznavanje prsti in nji- hovega nastanka. Sodelovanje z mednarodnimi kolegi iz različnih disciplin je pouda- rilo pomen globalne klasifikacije prsti WRB in potrdilo uporabnost priročnika tudi v tej regiji Evrope. Poleg pedogeografskih značilnosti nas je Poljska navdušila tudi s svojimi kulturnimi, zgodovinskimi in gastronomskimi lastnostmi. Literatura in viri Mednarodni klasifikacijski sistem za poimenovanje tal 2014: Mednarodni klasifikacij- ski sistem za poimenovanje tal in izdelavo legend na zemljevidih tal, posodobitev 2015. 2018. Prevod: Repe, B. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Rim: Food and agriculture organization of the United Nati- ons. DOI: 10.4312/9789610601159. Repe, B., 2006. Svetovna klasifikacija prsti. Geografski obzornik, 53, 1, str. 9-22. Świtoniak, M., Kabała, C., Karklins, A., Charzyński, P., Hulisz, P., Mendyk, Ł., Mi- chalski, A., Novak, T. J., Penizek, V., Reintnam, E., Repe, B., Saksa, M., Vaisvalavicius, Slika 4: Sapric Drainic Histosol (Aric, Calcaric, Limnic, Orthomineralic) (foto: M. Switoniak). Dela 60_FINAL.indd 192 1. 02. 2024 09:30:26 193 POROČILA R., Waroszewski, J., 2018. Guidelines for soil description and classification: Central and Eastern European students’ version. Polish Society of Soil Science, Toruń. Tim Gregorčič, Jaka Grad, Lena Kropivšek, Sašo Stefanovski, Job Stopar, Lenart Štaut in Blaž Repe KRAŠKO POLETJE V LJUBLJANI – HISTORIČNOGEOGRAFSKA POLETNA ŠOLA Od 25. do 30. septembra 2023 je v Ljubljani, na Filozofski fakulteti in v Znanstveno- raziskovalnem centru SAZU, ob podpori Evropskega okoljskozgodovinskega zdru- ženja (European Society for Environmental History) ter vrste slovenskih raziskovalnih in poljudnoznanstvenih ustanov, potekala CEEPUS poletna šola z naslovom: Envi- ronmental History and Historical Ecology of the Dinaric Karst. Šole se je udeležilo 21 Slika 1: Skupinska slika udeležencev šole ob ogledu izvira Krupe, 28. 9. 2023 (foto: M. Simčič). Dela 60_FINAL.indd 193 1. 02. 2024 09:30:27