Raznoterosti. X Strošek za poedinega rojaka. V poedinih državah stane vsak vojak v času mira: v Kusiji 772 K, v Nemčiji 1161 K, v Avstro-Ogrski 1175 K, v Italiji 1335 K, v Franciji 1633 K, na Angleškem 2045 K. Na vsakega prebivalca AvstroOgrske odpade na leto za vojsko 16 K davka. X Svicarske gore so se znižale. Vse švicarske gore so se znižale za 3 m, 26 cm. To pa se je zgodilo na sledeči način: Iz ženevskega jezera štrli visoka skala BPierre a Niton". Leta 1820. so jo merili ter našli, da je 376 m, 85 cm visoka. Po tem zuaku so nato preraeunili visokost za vse šviearske gore. Sedaj pa se je izkazalo, da so se leta 1820. zmotili za 3 m 26 cm, zaradi eesar je treba popraviti vse visočine na katastrskih kartah. X Dctc brcz možgan. Pred nekitn angleškim sodiščem je do&lo do pravde zaradi nekega novoro.jenega otroka Pozvani zdravniški vešfiak je konštatoval, da se je dete rodilo brez možgan in kot tako ni nioglo živeti. X Nenavadna iznajdba. Iz Londona poročajo, da je profesor Poe v Virginiji (Arnerika) izurail napravo, s pomočjo katere se morejo utopljenci in zadušeui, v katerib je šele količkaj življenja, zopet oživiti. S to napravo ^e izsesava iz pl.juč in krvnih delov ogijikova kislina in se dovaja v nje kisik. _fa tak način se labko tudi popolnoma pijanega človeka takoj strezni. X IJoliko pokade posamezni narodi? Od vseh narodov so Holandci najvefji kadilci, zakaj na vsakega pojedinca pride na leto 3 kilograme in 400 gramov tobaka. Za njimipridejo državljani Združenih držav vsak z 2110 gramov ter Belgijci s 1552 graraov. Na čotrtem mestu se nahaja Nemška s povprečnim letuim potroškoiu tobaka 1486 gramov po osebi. Za njo je Avstralija s 1400 graini na osebo, Avstro-Ogrsska s 1350 NorveSka s 1336, Danska s 1125, Kanada s 1070, Švedska z 940, Francoska z 933 in Busija z OlOgramov. Najmanj tobaka pokadijo na Španskem, to je samo 550 gramov na osebo. X Organizacija vojske t Zdrn/cnih državah. Po uačrtu generalnega štaba se bo vojska delila v redno vojsko, milico in dobrovoljce. Poslednji bodo sklicani le, ako bo v to dovolil koDgres, in sicer s posebno proklamacijo predsednika. X Casnik za slepce. Slepccv je samo v Združenih državah nad 50.000, ako se teiuu številu prida še število slepcev, ki govorijo iu razuraejo angleško, doseže to štovilo gotovo 100.000. Sedaj je msg. Ziegler, znani prijatelj slepcev, pričel izdajati list za slepce. Prva številka tega lista je izšla te dni, in ker prinaša Dajnovejše vesti, je zbudila med slepci silno veselje. Mnogi ameriški bogataši so za izdavanjo tega lista izdali velike vsote, da se lahko slepcem olajša njihovo žalostno stanje. X Papež in Goethc. V papeževi akademiji v Eimu nameravajo nemškemu pesniku Goetheju postaviti spoinonik. Neka intolerantna nemška katoliška društva v Eimu so pričela akcijo, da bi se protestantu in poganu Goetlieju no postavilo spomenika v papeževi akademiji. Iu ves načrt spomenika bi bil propal, da ni umni benediktinski paier Janseu zaprosil avdijeuce pri pap*ežu in posredoval pri njem v prilog spemeniku. Papež je Jausenu odgovoril, da je on povsera sporazumljen s tem, da se v Barcardiji" (papeževi akadetniji) postavi spomenik Goetheju ter mu je naložil, naj skrbi, da bo odkritje sporaenika kar sijajueje in častneje. In tako bo spomenik odkrit 14. junija 1.1. v prisotnosti vsega Vatikana. Papež Pij X. jc s tem podelil ultraklerikalnim elementom dobro lekcijo. X Kakršno dclo tak račun. V cerkvi samostana Sv. Genovefe v Parizu je popravljal leta 1759. kipar' Jaquos Ohauxquaine različne kipe. Uprava saraostana je zahtevala od Djega točen račun: Popravil in prebarval deset božjih zapovedi: 5 fr.. arhangelu Gabrielu pozlatil desno krilo: 2 fr., oeistil služabnico Kajfeža 4 fr., Fabijinemu sinu napravil par opankov: 7 fr. Podkoval Bileamovega osla: 6 fr. Izgubljenemu sinu popravil srajco: 3 fr. itd. X PreTeč inteligence na Čcškem. Pri mestni železnici v Pragi je nastaviti 60 novih izprevodnikov in med množico prosilcev so celo trije, ki iraajo tri državne izpite. — Na državni železnici so med pisarji trije diplomirani doktorji in služijo za 50 K mesečno. X Boktorski naslov za časnikarje. Kakor poroča angleški list -British Weekly", je vseučilišče v Pensilvaniji ponudilo nekaterim louuonskim časnikarjem doktorski naslov. Med temi je odcu iiajugludnejših, mr. Clement Shorter, ki je pa nablov z ,,vseiii rebpcktom" odklonil.