Sodobna slovenska poezija
Rade Krstič
Pojem verjetnosti
Muzej voščenih figur
Toliko voska je na kupu; se svetlobo boli, ko se prikrade iz brezna in razgali svoje žgoče rane.
Muzej voščenih figur, ko odbije polnoč, se pretakajo spolzke in lepljive besede. Nekaj teh je zasidranih v mojo dušo, prestrašeni od molka, glej potoniko! Na isti način se raztapljajo, črke.
Zar
Zamahniti z ognjenim srcem proti zmrzali človeških prošenj.
Žar se bohoti od znotraj, vendar ne pojenja, dokler je prisoten;
Jutro se že prebuja: sonce se mi je zasidralo v trudnih očeh.
Ječijo vozički s hrano, preobloženi: duša se prelomi na dvoje in srce se stisne
v atom - prazačetek.
Krokus
Vidim te, kako se vzpenjaš, od spodaj navzgor, z elastiko časa, ki te spremeni in obnovi na težkih kamnih samote.
V tebi je bolečina, ki globoko v dušo potone, živa energija,
ki se vrti kot zimzeleni obroč.
Dnevi se daljšajo, rojeni iz teme nikdar izsanjanega otroštva, sonce je spravilo roke v žep, tako da še malo bolj boli, kot je bilo na prazačetku.
Polna luna poleti: iz njenega srebrnega lestenca prisveti bog, zastekljen na oltarju.
Pojem verjetnosti
H komu je sla vsa ta naglica? Nihče se ne pretvarja.
Luč se je postavila tako, da zdaj sveti kakor žepna baterijska svetilka.
Vse skupaj je pripravljeno na najtežjo uro, ki bo odbila vsako sekundo s pojmom verjetnosti.
Trudim se ugotoviti, kje je metulj, ki je pred kratkim razkazoval barve v vsej svoji natančnosti.
Odkritosrčje
Si ti tisti, ki je napisal pesem in nato obmolknil?
Kdaj si zakričal? Kdaj si utihnil?
Ali ve{, da te ni ve~ med nami? Kako se bo{ vrnil in nam odkritosrčno priznal svojo napako?
Neslišne globine tihih src
Tu so te pradavne globine, ki so stokrat bolj neslišne od še tako popolne tišine.
Srca so na kupu; visoko zgoraj najmo~nej{a in najbolj predana tihoti.
In kje so utripi? Kje je razbijanje krvi v najbolj oddaljenih prekatih?
In neko~ zadoni zvon; ~iste misli pesnikov se zlijejo na papir.
Takrat so te globine polne diamantov, prekrite
z žametnim pokrivalom najnežnejših uspavank viharja, ki je spal na robu kaplje krvi.
Cezoceanka
Bila si ladja, ki je ob rojstvu zadregetala od radosti.
Zdaj si cezoceanka in prevažaš po širnih morjih ljudi, nafto, rastline in živali.
Tvoje sidro pade globoko; na dnu ga prevzamejo morski psi, kiti in delfini.
Kako je pa z ribami in ostalimi morskimi sadeži?
Sliši se, da si parnik, ki komaj caka pristanišče.
Ali je to res?
Zakaj potem dviguješ valove in se obnašaš kot kakšen paglavec,
ki je pozabil na fračo, s katero bi lahko zadel ptiča na nebu?
Porše
Sto na uro! Dvesto na uro! Tristo na uro!
Eleganten, ekonomičen, prizanesljiv.
Hiter!
Hitrej{i!
Najhitrej{i!
Krotek, vzdržen, ljubeč.
Fiiijuuu!
Rmrmrm!
Tresk!
Mrtev, potolčen, razbit.