GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ HH. ŠTEVILKA 5 JHftu. JH ESI ■mi :0Si M LETO XVI IMP Glasnik izdaja delavski svet sozd IMP — Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 7420 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37 Ureja uredniški odbor: Boris Bernetič, Miro Dražumerič, Drago Goli, Ciril Hladnik, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Janez kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih, Janez Rojic, Janko Siranko, Andrej Zadravec intSlavko Zauar.l Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Vojko Tomič — novi predsednik KOS u ^j°yi predsednik koordinacijskega odbora sindikata SOZD IMP * ^ojko Tomič, delegat Promonta (iz tozda Ogrevanje vodovod), ^predsednik koordinacijskega odbora pa je Ivan Šuligoj iz TIO "^ja. Izvoljena sta bila na konstitutivni seji, 5. maja, ko je Koor-n*djski odbor razrešil dosedanje vodstvo, sprejel poročilo o delu ^nulem mandatnem obdobju in potrdil program dela in finančni la£tza letošnje leto. koordinacijski odbor sindikata je tudi evidentiral možne kandi-k te za vodilne funkcije v samoupravnih organih na ravni sozda. niičL.atom delavskega sveta SOZD so predlagali, naj za predsed-l^*|ka izvolijo Lucijana Lipuščka, delegata iz TIO Idrija, za namest-'*a Pa Marjana Oltro iz LSNL. .... jfa Predsednico sveta delavske kontrole SOZD pa so evidenti-a'Anico Pfoder iz celjske Klime. .. konstitutivna seja delavskega sveta SOZD bo 11. maja. Ker I 0 morali gradivo za to število Glasnika poslati v tiskarno že prej, ... °m° o poteku in sklepih prve seje delavskega sveta SOZD v pCm mandatu poročali v naslednji številki. ... rve seje sindikalne koordinacije IMP se je udeležil tudi sekre-r v občinskem svetu Zveze sindikatov Ljubljana Bežigrad Stane ..... °zk°n, kije pozdravil novoizvoljene člane koordinacijskega od-Ofa. V razpravi o programu naše koordinacije za leto 1982 je )ra'. e Možkon dejal, da zajema najbolj aktualne naloge — od pla-*?nja, stabilizacijskih nalog, do izobraževanja, priporočil pa je, a) sindikat nameni več pozornosti vprašanjem delitve po delu, saj 30) "m na tem področju doslej premalo dosegli. --------------------------------- '_____________________ Sindikat mora ustvarjati vzdušje za dosledno izvrševanje sprejetih sklepov Trimesečni rezultati poslovanja kažejo, da smo načrtovani obseg fakturirane realizacije presegli za en odstotek, zaostali pa smo pri dohodku in zlasti akumulaciji. Dohodek smo povečali le za 13 odstotkov, akumulacija pa je ostala na lanski ravni, kar glede na inflacijo ni dober rezultat. Ker smo pridobili v tujini precej del, imamo vse možnosti, da bodo poslovni rezultati proti koncu leta boljši. V srednjeročnem načrtu smo si zastavili za nalogo, da bomo do leta 1985 zaposlili na delih v tujini četrtino montažnih delavcev. Ta cilj trenutno presegamo, saj pričakujemo, da bo na gradbiščih na ;!l*drv*°’.14. aPr'la so predstavniki sozda Slovenija ceste Tehnika, delovne organizacije 'Trimo in sozda IMP m,,... ‘ sPorazum o poslovnem sodelovanju. Cilj tega sporazuma je kar najbolj smotrno izkoristiti zmog- zj^ovi’”1.1 sP°razum o poslovnem sodelovanju. Cilj tega sporazuma je kar najbolj smotrno izkoristiti zmog-’’ izkušnje in znanje, ki ga ima vsaka od podpisnic. Med drugim so se podpisnice sporazumele, da ^P°s,av'ie dolgoročno sodelovanje ne le pri skupnem nastopu na trgu, pač pa tudi na razvojno-pro-iti0 . m 'n tehnično-tehnološkem področju. Svoje programe bodo usklajevale in dopolnjevale in tako mod, °Ca*e čim večji izvoz. Sporazum določa tudi načela za skupni nastop na trgu in sicer: Podpisnice se 0 lezn me<* seb<>i obveščale in koordinirano pripravljale ponudbe, druga drugo bodo vključevale v posadi b0j^0s*e’ Povsod, kjer je na ta način mogoče ponudbo kompletirati. Podpisnice so se tudi sporazumele, trii1, a° skupaj uporabljale predstavništva, podjetja in druge delovne enote v tujini. 1 ...... .. . IZ VSEBINE * Letos bomo prvič podelili »Priznanja IMP«. V tej stevilki objavljamo razpis. str 3 * Utrinki z Zagrebškega velesejma. Skipov viličar ^ '77 je dobil zlato plaketo za kakovost na kranj- em sejmu kmetijskih strojev in opreme. t|> s * Naša počitniška skupnost je letos najela p (»stelje udi v Vrsarju in Novem Vinodolskem. To sta kraja, ler doslej še nismo letovali, zato je prav, da ju pred- $,a,in">- - str. 7 ^ Tradicionalni pohod na Ključ je za naše planince sk L^ebej slovesen, saj prav naše Planinsko društvo rui za Pot po poteh Dolomitskega odreda. Na sliki: as’ planinci na poti proti vrhu Ključa. Več na str. 8 tujem delalo 30 odstotkov monterjev. Pogodbe za dela, ki jih moramo končati v naslednjih dveh do treh letih, nam dajejo tudi osnovo za nadaljnje povečevanje blagovnega izvoza. Toda pridobljeno delo je treba opraviti, da lahko žanješ sadove. Iz preteklosti tudi vemo, da nismo znali iz vseh del vedno potegniti rezultatov, kakršne bi lahko, zato so novoizvoljeni člani sozdove sindikalne koordinacije že na prvi seji temeljito obravnavali poslovno problematiko. Na osnovi izhodiščnih podatkov, ki jih je povedal vodja Plansko analitske službe Uroš korže (povzemamo jih na tretji strani), so se strinjali, da bi morali uspešneje reševati naslednje naloge: Na prvem mestu je treba utrditi odnose in zaupanje med tozdi in delovnimi organizacijami. Pri vseh, še zlasti pri tistih, ki sodelujejo v delovnem procesu, mora biti stalno prisotna zavest, da si moramo pomagati, da mora vsak videti tudi potrebe drugih in vestno izpolnjevati prevzete obveznosti. Druga aktualna naloga sindikata je, da se vključi v pripravljanje sprememb srednjeročnih planov. Razmere v jugoslovanskem gospodarstvu nas silijo, da cilje, ki smo si jih zastavili pred dvema letoma,.popravimo. Opustiti bomo morali nekatere inve-sticijske načrte, ki v današnjih razmerah niso realni, opredeliti, kako bomo povečali izvoz in razvili nove izvozne programe. sprejeti ukrepe za izboljšanje strukture zaposlenih, ker se zdaj režija preveč bohoti. Zamisliti se je treba nad tem, da storilnost v mnogih tozdih pada že dve leti zapored, pa tudi kvaliteto naših izdelkov moramo izboljšati, saj ne bomo mogli izvažati slabo narejenih zastarelih izdelkov, ki so vrhu vsega še dragi. Ne nazadnje je med pomembnimi nalogami tudi izpopolnitev sistema delitve po delu. To je tembolj kočljiva naloga, ker osebni dohodki v IMP že dve leti capljajo za povprečno rastjo v republiki, kar je že očitno skrhalo delovno zagnanost. Toda sistem delitve po delu mora izhajati iz spoznanja, da moramo dohodek najprej ustvariti, da bi ga lahko delili — torej je treba graditi tak sistem, ki bo omogočil plačilo v skladu z resničnim prispevkom k ustvarjenemu dohodku. Kot že rečeno, pa so bili člani koordinacije enotni, da je glavna naloga spreminjati vzdušje v naši sestavljeni organizaciji in ustva-.riti osnove, da bodo enotno zasnovane akcije tudi dosledno uresničene. ■HHBpF 1 mmm - ;* a;, Mr j mm gggig 286 i j S@| HgSH ! iSHeheeHhh Vkj Oktobra bomo proslavili jubilej Koordinacijski odbor sindikata je na zadnji seji potrdil program praznovanja petintridesetletnice IMP, ki ga je pripravila posebna delovna komisija. Osnovno izhodišče je, naj bo praznovanje v delovnem vzdušju in da bodo čim boljši delovni uspehi najlepša počastitev našega jubileja. Osrednja prireditev ob petintridesetietnici IMP bo slavnostna seja delavskega sveta SOZD, ki je predvidena v oktobru. Tozdi in delovne organizacije ne bodo organizirali posebnih proslav petintridesetletnice, pač pa bodo ob drugih slovesnih priložnostih obeležili tudi IMP jubilej. Med akcijami v počastitev obletnice je bilo tudi • predlaganje zaslužnih delavcev za državna odlikovanja in razpis »Priznanj’ SOZD IMP«, ki jih bomo letos podelili prvič. Državna odlikovanja in »Priznanja SOZD« bodo podelili na skupni slovesnosti oktobra ali novembra. Koordinacijski odbor sindikata se je tudi strinjal, naj bi letos prvič organizirali »Dan delavcev IMP«. Nosilci so delovne organizacije, ki lahko »Dan delavcev IMP« organizirajo le zase ali skupaj z drugimi delovnimi organizacijami. Za organizacijo naj se porabijo sredstva, ki so bila ustvarjena na delovno soboto Jj 26. septembra lani (če jih delovne organizacije niso že porabile v druge namene) in sredstva, ki jih bomo ustvarili na delovno soboto 9. oktobra letos. Tudi »Dan delavcev IMP« naj ima pečat petintridesetletnice. I 1 rasRsaaaeoasH Računalnik lahko nekatera rutinska opravila pri vodenju procesov v industriji opravi dosti natančneje in hitreje kol človek, zato je zanesljivo, da se ho elektronika na lem področju vse bolj uveljavljala. V delovni skupnosti Emond deluje Razvojni oddelek industrijske elektronike, ki se ukvarja prav s takšnim načinom uporabe računalnika. Delavci tega oddelka so že naredili nekaj sistemov za računalniško vodenje proizvodnje. ,. Najnovejši je sistem za računalniško vodenje tovarne močnih lrrmil v Jabuki pri Pančevu, ki so ga ravno v teh dneh preizkusili. Projektanti pod skupno streho Velike naloge terjajo združevanje sil V začetku letošnjega leta so se v IMP združile projektantske zmogljivosti. Začetki tega združevanja segajo že več kot leto dni nazaj. Na ravni sozda je bila lani imenovana komisija, sestavljena iz predstavnikov vseh birojev IMP razen mariborskega. Namen komisije je bil, da ugotovi tedanje stanje v projektivni dejavnosti in poda tudi smernice bodočega razvoja te dejavnosti. Po večkratnih zasedanjih in razgovorih tudi z ostalimi predstavniki predvsem montažnih dejavnosti v IMP, je komisija prišla do zaključka, da je potrebno to dejavnost združiti. Razlogi za to so bili predvsem v tem, da se je IMP že nekaj časa vključeval v investicijsko dejavnost tudi v tujini in da so pri tem na- stopanju potrebne tudi projektantske zmogljivosti zaradi velikih objektov, ki jih je prevzel IMP in tudi zaradi kratkih rokov izgradnje teh objektov. Drugi razlog je v tem, da so zaradi razdrobljenosti projektantskih zmogljivosti nastopali tozdi, ki so imeli v svojem sklopu projektantske biroje, kot konkurenca. Tretji razlog pa je v tem, da so iz iste hiše IMP prihajali različni projekti različnih kvalitet, kar je pri investitorjih velikokrat povzročilo tudi slabo voljo. Četrti razlog je v tem, da so bili projektanti. ki so opravljali enake naloge, različno nagrajevani. Iz teh razlogov je prišlo do združevanja projektantskih zmogljivosti. Prvi dogovori so stekli v tozdu Elektromontaža tako, da so s 1. januarjem letos prišli vsi projektanti iz Elektro-montaže v Projektivni biro. Naprej so še tekli pogovori s projektanti iz DO Promont (iz Kopra in Nove Gorice) in sta se s 1. aprilom letos združila oba biroja v Projektivni biro Ljubljana. Iz Elektromontaže je prišlo v Projektivni biro 26 delavcev, iz Kopra 19 in iz Nove Gorice 13. Kar zadeva delavce iz Elektromontaže, so jih razporedili v sedanja dva elektro oddelka, medtem ko sta biroja v Kopru in Novi Gorici, zaradi lokacijske oddaljenosti organizirana v oddelek v Novi Gorici in v oddelek v Kopru. Sprememba je v tem. da sta iz sedanjih 5 oddelkov, ki so obstajali v Projektivnem biroju nastala dva nova (v Novi Gorici in Kopru). S tem prihodom je Projektivni biro prevzel vse obveznosti, ki so jih imeli prejšnji biroji v Kopru, Novi Gorici in v Elektromontaži. Tozd Projektivni biro čaka še precej sprememb, ker je potrebno prilagoditi samoupravne akte predvsem statut, letni plan, srednjeročni plan in druge akte. Trenutno je v tujini 50 projektantov iz tega tozda, ki delajo na različnih objektih. Vseh delavcev je v Projektivnem biroju okoli 190, skupaj s tistimi, ki so zaposleni za določen čas. Projektivni biro dela za potrebe IMP na različnih delih, ki jih je IMP prevzel. Sedaj tozd projektira za štiri tuje države in sicer za Libijo, Irak, Alžir in Sovjetsko zvezo. MARIJA PRIMC Dve prvi mesti na tekmovanju kovinarjev V času devetega kongresa ZKS so tekmovali ljubljanski kovinarji Ljubljane. Z nekaj prisile je tudi tozd OV najprej nastopil z dvema varilcema Janezom Petrovčičem (ročno obločno varjenje) in Jožetom Ruparjem (varjenje v zaščiti CO:) na občinskem tekmovanju Bežigrad (od 8. do 10. 4., od 5. do 7. 4.) in nato še na tekmovanju kovinarjev Ljubljane, kjer sta bila prva vsak v svoji disciplini. Tekmovali so v naslednjih strokah: strugarji, brusilci, rez-kalci, strojni kovači, ročno obločni varilci, varilci za varjenje v zaščiti CO2, TI G varilci, pla-' menski varilci, avtomehaniki diesel, avtomehaniki otto, strojni ključavničarji, orodjarji, livarji kaluparji. Obstajajo torej mož-noti, da tekmujemo tudi v drugih kovinarskih poklicih. Najboljši, med njimi tudi naša varilca, bodo nastopili na republiškem tekmovanju. Tekmovanje je izrednega pomena pri neprestanem izpopolnjevanju znanja, tako praktičnega kot teoretičnega. To pa je potrebno, če hočemo izpolniti naloge stabilizacije in se neprestano dograjevati in napredovati. Tekmovanje je bilo v času, ko so slovenski komunisti, delovni ljudje in občani ocenjevali uspehe, ki smo jih dosegli v samoupravnem socialističnem razvoju naše družbe in ugotavljali, kaj moramo še storiti, da bi trdneje in odločneje ter enotni in združeni v samoupravni socialistični skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije hodili po poti, ki sta jo nam začela Tito in Kardelj. Zaostreni politični in ekonomski odnosi v svetu vplivajo tudi na razmere pri nas in tako smo naleteli na težave, na katere nismo bili vselej najbolje pripravljeni. Kot že velikokrat doslej. o tem smo prepričani, bomo težave s skupnimi močmi premagali in si zagotovili še trdnejši Kaj bo prinesel sporazum z SCT in Trimom Zmanjšanje režijskih stroškov pri delih doma in na tujem odb sine ko (likat SGP Slovenija ceste Tehnika, delovna organizacija Trimo Trebnje in sozd IMP že lep čas sodelujejo in ni malo objektov, ki so plod našega skupnega dela. Nedavno podpisani sporazum o poslovnem sodelovanju pa bo dodatna spodbuda za skupne posle na domačem in predvsem na tujih trgih. Ob podpisu smo se s predstavniki vseh treh organizacij pogovarjali, kako gledajo na dosedanje sodelovanje in kaj si obetajo od pravkar podpisanega sporazuma. Povedali so: tate. Izmenjava izkušenj in informacij nam bo namreč zmanjšala režijske stroške pn iskanju poslov in nam omogočila boljše komercialne rezultate.« stitut maja dale našle datm koor stop: PF Lojze Kosi, direktor Interne banke IMP: šinič tudi Ivan Zidar, glavni direktor SGP Slovenija ceste Tehnika: »Ta sporazum predvsem dovolj natančno določa delitev dela, kar je zelo pomembno za večjo učinkovitost zlasti na tujih tržiščih. Sporazum bo na primer omogočil boljše izkoriščanje mehanizacije, skupno izkoriščanje predstavništev v tujini in podobno. Vse to so pomembne zadeve. Eden glavnih vzrokov inflacije v naši državi je namreč ravno majhnost in razdrobljenost. Vsak tozd, vsaka krajevna skupnost, bi rad delal vse. To pa je drago. Mislim, da lahko z združenimi močmi dosežemo racionalizacijo, zato smo podpisali ta sporazum. Ob tem moram reči, da z IMP že dolga leta sodelujemo, saj sega to sodelovanje v prva povojna leta, ko Slovenija ceste in Tehnika še nista bili združeni. Prav v zadnjem času pa dobiva to sodelovanje novo kakovost, kar se odraža tudi v večjem medsebojnem zaupanju. Samoupravni sporazum naše sodelovanje še utrjuje. Z delom na konkretnih objektih pa bomo dokazali, da sodelovanje ni le na papirju, pač pa se v njem potrjuje naše skupno minulo delo in je obenem jamstvo za prihodnost, predvsem za večji izvoz.« pomeni za vsako od naših organizacij večjo možnost prodaje doma in na tujem. V Sloveniji že dolga leta govorimo, kako nujno je takšno sodelovanje, z veliko zamudo pa smo mi prvi — vsaj kolikor vem, ki smo za sodelovanje tudi res nekaj otipljivega naredili. V drugih republikah so nas na tem področju, vsaj nekateri, prehiteli in imajo zato tudi ustrezno večje uspehe na tujih tržiščih. Tuji trgi so zahtevni in sodelovanje je edini način, da pridobimo dela in jih tudi uspešno izpeljemo. Naš medsebojni dogovor je primer prave akcije v pravem času, akcije, kakršnih bi moralo biti v Jugoslaviji še več, če bomo hoteli zboljšati našo plačilno bilanco.« »Samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju je fot-malno-pravna potrditev sodelovanja, ki že uspešno teče. Č£l govorim o finančni plati, lahki' rečem, da smo si mnogokrat pomagali tako pri zagotavljanju dinarskih kot tudi deviznih j sredstev, čeprav res doslej m bilo dolgoročnega združevanja sredstev. Upam, da bo samoti pravni sporazum naše sodelovanje še utrdil.« skeg Pf jan I Ki Karel Moreč, direktor interne banke Slovenija ceste Tehnika: Franc Kumše, generalni direktor sozda IMP: Ivan Gole, predsednik poslovodnega odbora Trimo, Trebnje: Če bomo uresničevali — in osebno da ga bomo sporazum prepričan, ta sem - to »Najprej moram reči, da se vsi trije partnerji v tem sporazumu dopolnjujemo v celoto, saj smo komplementarni: gradbinci z visoko in nizko gradnjo, monterji in proizvodnja gradbenih elementov — jeklenih konstrukcij, kritine in sten. To, da smo skupaj celota, nas je vodilo k sodelovanju. Drugi razlog pa je, da ima vsaka od naših organizacij številne izkušnje doma in na tujem, vsaka ima svoje partnerje, s katerimi sodeluje. Zato se nam zdi smotrno povezati naše izkušnje, se medsebojno obveščati in v posamezne posle vključevati drug drugega, ker bomo tako uspešneje delali in dosegali boljše finančne rezul- »Mislim, da bo samoupravni sporazum o sodelovanju omogočil boljše neto devizne učinke. Zdaj ugotavljam, da se nam pri naših poslih precej bruto deviznega učinka izgubi, skupen nastop pa nam bo omogočil boljše izkoriščanje deviz, ki jih iztržimo za dela v tujini.« Pravne Joža, direktorica finančno računovodske službe v Trimu Trebnje: »Naša delovna organizacija se je praktično šele pred letom dni intenzivno vključila v izvoz-Pri tem imamo težave, in sicer zato, ker moramo za našo proizvodnjo tudi precej uvažati ker so tuja tržišča zelo zahtev' na. Toda tu ni izbire, če hočemo izvažati, se moramo prilagoditi zahtevam tujih tržišč. Pričaku jem, da nam bo medsebojno sodelovanje pomagalo, da bomo to lažje dosegli, kot če bi bili povsem sami.« LOJZE JAVORNIK Fakturirana realizacija — marec 1982 družbenopolitični in ekonomski položaj doma in v svetu. Naša pripadnost veliki skupini neuvrščenih držav, nam mora dajati še dodatno moč in vnemo pri premagovanju teh težav. Delavci na vseh ravneh moramo biti še posebno odločni, da kar najbolj povečamo naša prizadevanja za večjo produktivnost, večjo kakovost, ker nam le ona odpira možnost hitrejšega vključevanja v mednarodno delitev dela. Tako si bomo zagotavljali devize za nemoteno preskrbljenost delavcev v organizacijah združenega dela z repro- , dukcijskim materialom. Poleg hitrejšega dela se moramo tudi izredno truditi, da bomo tudi v kvaliteti kar najhitreje napredovali, saj postajajo zhhteve po kvaliteti vedno večje in tudi kontrola izdelkov vedno bolj natančna. Tudi takti tekmovanja prispevajo k hitrejšemu razvoju in poglabljajo znanje, zato moramo stremeti za tem, da se bomo tekmovanja kovinarjev prihodnje leto udeležili še bolj množično. IMP se ježe toliko razvil, da bi . lahko tekmovali tudi v drugih disciplinah. Letos sta se udeležila tekmovanja kovinarjev Ljubljane varilca iz tozda OV. Upamo, da bomo v naslednjem letu zastopali IMP v večjem številu in v več disciplinah. Našima uspešnima varilcema pa želimo še veliko uspehov pri nadaljnjem tekmovanju. Ivan Križnič ' Realiz. Plan 103din) Izvršitev Indeks izvršitve \ 1982 za 3 mes. marec v marcu 3 mes:1982 3 mes.1981 letni pl. za plan | plan 3 mes marec TOZD 1 2 3 4 ' 5 " 6 7 8 9 i 1. OV 679.612 171.534 61.843 105.349.302 210.135.111 136.681.403 31 123 170 1 2. KM 324.282 81.847 29.509 42.956.606 107.965.381 65.620.136 33 132 146 3. MK 356.988 90.608 -"32.668 45.093.803 105.584.258 67.313.208 29 117 138 ' - SD 5.270 1.330 480 443.741 1.332.779 938.704 25 100 92 1 PRCMCNI 1.368.152 345.319 124.500 194.076.952 425.344.629 270.900.387 31 123 156 : 4. t+1 827.215 196.300 75.300 68.703.845 166.040.135, 162.415.910 20 85 91 : 5. IB 27.000 6.123 2.041 1.888.417 i 5.665.253 5.111.406 21 93 93 6. PB Maribor 52.000 12.760 4.534 2.960.055 - 7.630.141 10.661.141 15 60 65 j 7. BLISK 275.000 59.300 22.700 23.924.805 55.183.945 49.433.671 20 93 105 : 8. EKD 359.000 85.100 32.700 31.423.738 i -75.082.507 46.156.871 21 88 96 i PMI 1.540.215 359.583 137.275 128.900.860 309.602.031 291.778.999 20 86 94 9. m 545.000 137.570 49.600 61.164.847 217.746.008 203.505.688 40 158 123 1 - IM hrez. bi.iz. 515.000 129.990 46.870 49.226.589 181.702.520 176.648.027 35 140 105 i 10. DVG 248.000 62.600 22.570 11.738.184 30.672.543 48.758.467 12 49 52 , 11. TTN-E 460.000 116.110 41.860 53.989.000 84.075.012 80.313.782 18 72 129 1 12. TEN-T 305.000 76.970 ■ 27.-750 33.832.254 63.796.565 49.273.660 21 83 122 ; 13. ISO 250.000 63.100 22.750 14.615.015 50.119.566 36.598.717 20 79 64 | - CK 30.700 7.750 2.790 2.991.290 .6.419.910 5.560.178 21 83 107 i EMMD 1.838.700 464.100 167.320 178.330.590 452.829.6Č4 424.010.492 25 98 107 KLIMAT 380.000 76.000 27.000- 24.977.310 65.814.054 83.987.697 17 87 93 TIO 340.000 74.800 . 27.300 37.196.451 76.677.552 63.388.003 22 102 136 PAN 1.070.000 280.000 120.000 88.209.826 221.733.124 183.346.167 21 79 74 14. TRATA-A 250.000 56.000 21.250 28.636.467 77.605.027) 31 139 135 15. TRAIA-Č 226.700 56.000 21.250 22.663.556 60.730.472) J.ZU e JO / e 490 27 108 107 16. ITAK 198.000 43,350 15.300 17.388.081 56.308.050 38.368.737 28 130 114 17. SKCP 386.400 89.080 37.080 43.324.072 92.050.536 79.699.824 24 103 117 18. IPKD 150.000 33.500 12.450 15.567.708 38.008.797 11.088.630 25 113 125 ud 1.211.100 277.930 107.330 127.579.884 324.702.882 249.494.681 27 117 119 19. ISNL 602.214 144.544 54.407 54.535.458 144.977.395 105.429.934 24 100 100 20. HVA 241.132 42.032 17.000 17.013.951 42.415.371 33.696.157 18 101 100 21. VIPO 66.400 16.530 5.760 5.806.948 16.595.741 12.218.492 25 100 101 22. IBK 128.000 31.500 11.500 12.081.694 33.471.918 21.045.450 26 106 105 LIVAR 1.037.746 234.606 88.667 89.438.051 237.460.425 172.390.033 23 101 101 23. IP I ' 548.000 ; 126.588 42.196 39.718.430 1 1 125.123.548 ! 109.928.702 23 99 94 | 24. MP 326.000 72.640' 26.650 27.534.297 79.021.418 j 60.712.225 24 J 109 103 ; KLIMA 874.000 199.228 68.846 67.252.727 204.144.966 j 170.640.927 23 102 98 25. INŽ 158.017 ! 38.545 14.220 24.924.963 35.524.445 i 13.538.736 22 92 . 175 ■ 26. PB j 110.000 28.556 10.780 20.018.712 26.776.720 1 13.813.912 24 94 lob 27. ZAST i 205.000 38.800 12.200 15.312.202 51.988.866 36.866.525 25 134 126 28. ALCH 1 146.300 31.200 15.791 14.093.162 35.882.671 24.582.159 25 115 89 29. IC ! 18.683 4.888 1.629 1.967.559 5.370.291 4.259.358 29 110 121 IZIP 638.000 141.989 54.620 76.316.598 i 155.542.993 93.060.690 24 110 140 - PD 17.082 1.360 500 423.274 1.312.145 614.542 8 96 85 IMP 10.314.995 2.454.91j 923.358 1.012.702.523 2.474.564.405 2.003.612.618 24 101 110 5l0\ koc Mirt Ki Vlač Ll in J( T tudi utici Reji P in J, L Z de E A la n Mtt L V pre odt odc Vo nuj Ljt niti strt ztip slu je tev del dri del na čin Lj sel rei Ut St, kr na je' c'j k: kr 0 P 1 ill ?! P Novi koordinacijski odbor sindikata koordinacijski odbor sindikata SO/D IMP je na kon-s||Uitivni seji. ki je bila 5. "kija v Celju, verificiral nianse novoizvoljenih članov. V "aslednjem dveletnem man-jJatnenl obdobju nas bodo v koordinacijskem odboru zakopali: .. P ROM ONI: Bojan X uk si"ič in Vojko Tomič (ki je ,U(li predsednik koordinacijama odbora), . PMl: Zlatan Alagič in Mar-Jan Križan, RLIMA: Stane Božič in Miran Škoflek, KLIM AT: Ivan Kolin in v'ado Kramberger, LIVAR: Janez Vodenšek 1,1 Jožica Pogačar, PIO: Ivan Šuligoj (ki je ’udi podpredsednik koordinacijskega odbora) in Ivan Rejc, . PANONIJA: Jože Kouter 111 Jožef Škafar, I^TP: Rajko Strmole in denka Dejanovič, EMOND: Anton Lah it) A|ojz Jurič, . IKO: Janez Rojic in Brane Matko, L>S SOZD: Vlado Rabzelj. Vojko tomič — novi Predsednik koordinticijskega ?„dbora sindikata v SOZD IMP. Zaposlen je v projektivnem oddelku tozda Ogrevanje — od o vbd kot projektant, £ta-"uje v Savskem naselju v Ljubljani. Rodil se je 22. niaja 1951. Je diplomiran krojni inženir. V IMP se je 'kPosIil oktobra 1977 po od-služenju vojašnega roka. To tg njegova prva zaposli- Že od srednješolskih let je deloval na raznih področjih ružbenega in političnega dela. Našteli bomo le njegove najpomembnejše funkcije. Kot mladinec je bil član ob-?"1sLe konference ZSMS Ljubljana Bežigrad in nato sekretar IO krajevne konference SZDL Savko naselje, eloval je v TV D Partizan avsko naselje, kjer je bil se-retar judo sekcije in je za sv°je uspešno delo dobil hro-j asti znak OF. Zdaj je v krajevni skupnosti vodja delega-IJe za občinsko skupščino, je Pa tudi delegat v skupščini te-l®snokulturne skupnosti v rajevni skupnosti in tozdu. v °litično pa je deloval tudi elovni organizaciji, saj je 11 dvakrat sekretar OO ZK v S|C °'ni skupnosti skupnih j/"/ 1 Promont, letos pa so ga SpV.° di za namestnika pred-z ."'La IO osnovne organi-v, Cl)e sindikata v tozdu Ogrebe Vodovod. Poslovanje v prvih treh mesecih 1982 Malomarnost se nam bi maščevala IMP kot celota je v prvih treh mesecih dosegel načrtovano fakturirano realizacijo in jo celo presegel za en odstotek. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pa je bila večja za 24 odstotkov. Toda dohodek se je v primerjavi z lanskim letom povečal le za 13 odstotkov, akumulacija pa je ostala na isti ravni. Pri poslovanju se že nekaj časa otepamo z dvema težavama: Težko prodajamo svoje izdelke in storitve in manjka nam re-promaterialov. »IMP ima izjemno nesrečno roko pri repromaterialih,« je dejal vodja Plansko analitske službe Uroš Korže na sestanku sindikalnega koordinaci jskega odbora SOZD IMP. V proizvodnji uporabljamo največ tistih repromaterialov, ki jih v Jugoslaviji najbolj manjka. Kar 60 odstotkov naših repromaterialov so izdelki črne metalurgije, barvne metalurgije, elektromotorji in podobno. Jugoslovanske železarne trenutno delajo komaj s polovičnimi zmogljivostmi, ker nimajo deviz za uvoz repromaterialov, ki jih one potrebujejo. Nič čudnega, da njihovih izdelkov manjka. Pojavlja se črni trg teh materialov, kjer so cene dosti višje od uradnih, proizvajalci zahtevajo devizno participacijo, dobave pa so neredne. Na dlani je, da bi morali kaj narediti za boljšo prodajo v Jugoslaviji in na tujem. Toda naše poslovanje bremenijo nekatere slabosti, ki jih bo treba odpraviti, da bi bolje prodajali svoje izdelke in storitve. Naša Plansko analitska služba je ugotovila, da je produktivnost lani padla v dobri polovici naših tozdov. V nekaterih se je zmanjšala že drugo leto zapored. Sindikat bi moral prispevati svoj delež pri ugotavljanju vzrokov za padec storilnosti in sprejemanju ukrepov za učinkovitejše delo. Nekateri vzroki, ki jih ugotavlja Plansko analitska služba so: • Slaba oskrba z repromate- riali. Repromaterialov manjka na tržišču, vendar to ne sme biti izgovor za naše lastne slabosti. Nasprotno, vsaj mi sami hi se morali čimbolje organizirati, da bi bili kos težavam. Toda nabavne službe so še vedno slabo organizirane in nepovezane. Danes se tudi otepamo z dediščino preteklosti, ko so naše nabavne službe kupovale večino repromaterialov pri trgovini. Zato slabo poznajo proizvajalce in seveda težje dobijo material od njih. S proizvajalci repromateriala se tesneje povezujemo šele v zadnjem času, prej pa so bili le redki tozdi, ki so sklepali s proizvajalci repkoma tc rialov sporazume o skupnih naložbah. • Motiviranost za delo pada. Eden od vzrokov manjše delovne vneme je sistem delitve osebnih dohodkov. IMP je pred leti začel graditi nagrajevanje po delu, vendar ga ni dosledno izpeljal. Ob tem pa osebni dohodki v IMP že dve leti rastejo počasneje od republiškega povprečja in so se realni osebni dohodki naših delavcev močno zmanjšali. Šepa pa tudi naša notranja organizacija, manjka doslednosti pri izvajanju internih aktov, samoupravnih sporazumov in stabilizacijskih programov. Že na poslovodni ravni se začne kršenje sprejetih dogovorov in obveznosti in to se razrašča na vse druge ravni dela. Celo pri poslih, ki so za nas najbolj pomembni, se pogosto obnašamo malomarno. Naročnikom pošiljamo slabe, nekompletne, poškodovane izdelke, s pomanjkljivo komercialno in tehnično dokumentacijo, neodgovorno zamujamo... Kupci za kvalitetne in sodobne izdelke se bodo vedno našli, nek-valitete in nesolidnosti pa ni mogoče prodajati. Pred temi slabostmi ne smemo več zatiskati oči in je nujno sprejeti organizacijske in motivacijske ukrepe za boljše delo, sicer bo IMP vse bolj odrinjen s trga. S Organizacijska povezanost in dohodkovni odnosi. IMP je zrasel kot skupnost istovrstnih organizacij in sicer predvsem po načelu delitve trga, medtem ko specializacija proizvodnih programov ni bila izvršena. Povezanost, ki temelji na delitvi trga, pa v današnjih pogojih, ko dela zmanjkuje, ne more biti več uspešna. Z ato je priprto - Se vam zdi Glasnik dolgočasen? Dopisujte! Zelo malo časa je potrebno, da napišete /5 vrstic o tem, kaj se dogaja pri vas. Glasnik pa bo bolj zanimiv in boljši, če bo v njem več informacij. j; V Panoniji so sestavljali sejalnice tudi ob sobotah in nedeljah 2* t‘on,iad . . ^evinaj ? cas’ k° kmetje kupujejo sejalne stroje. Panonija izdeluje v kooperaciji z Beckerjem odlične I delav" Seia,nice’k'80 znane po vsej Evropi. Tudi pri nas je bilo po njih veliko povpraševanje. Panoniji ''ali na „•** SO delali tudi ob sobotah in nedeljah, da sojih naredili ob pravem času, ko sojih kmetje potrebo-y *raiic Kulti ‘ S***t': *,°8*ed na montažno dvorano, kjer sestavljajo sejalnico Becker — Panonija. (Foto: 1 jen predlog nekaterih organizacijskih sprememb, katerih cilj je okrepiti funkcijo tozda Inženiring za izvajanje investicijskih del na tujem in okrepiti ter povezati prodajno mrežo proizvodnih organizacij. - Na področju blagovnega prometa imamo tozde in delovne organizacije, ki imajo podobne prodajne cilje, iste kupce in si med seboj nemalokrat tudi konkurirajo. Imamo prodajno mrežo, ki pa ni dovolj učinkovita. Zato je prišlo do predloga o ustanovitvi delovne organizacije za blagovni promet, ki bo koordinirala prodajo in nabavo. Kar zadeva dohodkovne od-no: e, ne moremo mimo ugotovitve, da jih doslej pravzaprav nismo poznali. Glavni vzrok, da dohodkovnih odnosov ni bilo, je bilo medsebojno nezaupanje. Pri dohodkovnih odnosih ni problem tehnična izvedba, je dejal Uroš Korže, pač pa nam manjka medsebojnega zaupanja, brez katerega dohodkovnih odnosov ne more biti. V zadnjem času smo dosegli napredek. Korže je obvestil sindikaliste, da bo delavski svet sozda že na naslednji seji obravnaval nov samoupravni sporazum o skupnem nastopu pri delih v tujini. Ta sporazum temelji na skupnem prihodku — se pravi, na skupnem tveganju in delitvi dohodka po vloženem delu. Sporazum ho omogočal, da bo IMP nastopal kot celota, kar je nujno /a uspešno delo na tujem, obenem pa so zavarovani interesi tozdov, ki izvajajo skupne posle. Korže je opozoril, da bi sindikat moral biti vključen v reševanje tc problematike in bi moral opredeliti načela, ki povezujejo IMP pri delih v tujini in doma. Proti dohodkovnim odnosom so namreč odpori. Nekaj jih izvira iz nezaupanja (ki so ga povzročile tudi nekatere slabe izkušnje v preteklosti), zdi pa se, da nekateri niso pripravljeni deliti dohodka pod enakopravnimi pogoji, ker pričakujejo, da bi lahko izkoristili svoj trenutno ugodnejši položaj in tako več iztržili — ne glede na usodo drugih tozdov in delovnih organizacij. Posebej „ aktualna in pomembna naloga je dopolnitev srednjeročnih načrtov. Ambicije, ki so jih zapisale nekatere delovne organizacije v načrte za obdobje 1981 do 1985 v sedanjih pogojih niso realne. Danes nimamo niti denarja, da bi gradili načrtovane tovarne, pa tudi tržišče ne bi sprejelo izdelkov, ki bi jih v njih proizvajali. Do dopustov bi morali opredeliti, kako bomo uskladili načrtovane investicije z realnimi možnostmi. Ne bi smeli pristati na noben načrt, ki bi samo razširil zmogljiv osti — še zlasti ne, če proizvodnja ne dela v dveh izmenah. Kjer obstoječi stroji niso dovolj izkoriščeni,si ne moremo privoščiti, da bi kupovali nove. Upravičene so le investicije v izvozne programe. Uroš Korže je govoril tudi o izvozu, kjer je opozoril na dosežke in tudi rezerve, ki, jih še imamo. Samo štiri slovenske gospodarske organizacije so lani dosegle in presegle zastavljene • izvozne načrte, IMP je med njimi. Izvozimo kardvainpolkrat več kot uvozimo. To so nedvomno lepi rezultati. Toda po drugi strani imamo tozde, ki niso pri izvozu naredili še niti prvega koraka. Realno gledano imamo za izvoz na konvertibilno tržišče le dva programa — livarskega in šibkotoč-nega. To pa pomeni, da bi morali razviti še druge proizvodne programe, ki bi jih lahko izvažali. Ob tem je Korže opozoril še na to, da imamo pri uvozu kar precej administrativnih težav, čeprav izvozne načrte izpolnjujemo. Nelogično je, da pristojni organi enako obravnavajo tiste, ki svoje izvozne obveznosti izpolnjujejo, kot tiste, ki jih ne. LOJZE JAVORNIK Na osnovi 9. člena Pravilnika o podeljevanju priznanja sestavljene organizacije Industrijska montažna podjetja objavljamo * RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ IMP 1. Priznanje sestavljene organizacije IMP podeljuje delavski svet sestavljene organizacije IMP. 2. Priznanja SOZD IMP podeljuje delavski svet delavcem in izjemoma tudi učencem SOZD IMP, družbenopolitičnim in drugim organizacijam SOZD IMP, delavcem drugih organizacij, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam. 3. Priznanje SOZD IMP se podeli delavcem, družbenopolitičnim in drugim organizacijam SOZD IMP: a) za delovanje na družbenopolitičnem področju — članom sindikata za večletno prizadevno delovanje v osnovni organizaciji sindikata, konferenci osnovnih organizacij, v koordinacijskem odboru sindikata, v občinski, republiški ali zvezni organizaciji sindikata pri uresničevanju delavskih interesov, — članom ZK za večletno uspešno delo v organizaciji ZK — članom ZSMS za večletno uspešno delo v mladinski organizaciji — osnovni organizaciji Z.K, osnovni organizaciji sindikata, osnovni organizaciji ZSMS za večletno učinkovito uresničevanje njihovih nalog, b) Za delovanje na področju samoupravljanja: — delegatom, ki izjemno uspešno delujejo v organih upravljanja na vseh nivojih — delegatom, ki izjemno sodelujejo v delu delegacij organov družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, ki imajo kreativno vlogo pri vsakdanjem uveljavljanju samoupravnih delegatskih odnosov. c) Za uveljavljanje družbenoekonomskih načel v poslovanju Delavcem za posebne uspehe trajnejšega pomena: a) pri dvigovanju produktivnosti in izboljševanju gospodarjenja v TOZD. DO SOZD ali DS h) pri razvijanju tehnologije e) pri razvijanju dohodkovnih odnosov. d) Za pospeševanje inventivne dejavnosti Delavcem za posebne uspehe trajnejšega pomena: a) pri uvajanju sodobnih metod, znanstvenih, organizacijskih in tehniških dosežkov b) pri pospeševanju razvoja inovacij in racionalizatorstva. e) Za daljše delo na področju razvoja kulture in rekreativne dejavnosti Delavcem za posebne uspehe trajnejšega pomena: a) pri organizaciji kulturnega dela in življenja v TOZD in DS b) pri uvajanju kulture dela c) pri organizaciji športnih dejavnosti in rekreacije Društvom in posameznim ekipam za uspehe trajnejšega pomena pod a, b. c. f) Za delo in uspehe trajnejšega pomena na naslednjih področjih tt) na področju vzgoje in izobraževanja bodočih delavcev h) pri razvijanju strokovnega in dopolnilnega izobraževanja mladine in odraslih c) na področju zdravstvenega in socialnega varstva: , za pomembnejše uspehe pri izvijanju preventivnih in kurativnih dejavnosti — za posebne uspehe pri razvijanju in izpopolnjevanju socialnega dela — za posebne uspehe pri organiziranju splošnega ljudskega odpora — za posebne uspehe na področju civilne zaščite in družbene samozaščite — za požrtvovalnost pri reševanju življenj ali družbenega premoženja. 4. Priznanje SOZD IMP delavcem drugih OZD. drugim OZD ali organizacijam se podeli za: — dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje — za izjemen doprinos k razvoju SOZD IMP ali posamezne njegove organizacijske enote — za izjemne dosežke pri uresničevanju posameznih nalog v imenu ali za SOZD IMP, oz. njegove organizacijske enote. 5. Predlog za podelitev priznanja iz 3. točke tega razpisa lahko v loži osnovna organizacija sindikata, osnovna organizacija Z K, osnovna organizacija /SMS I OZD ali DS na podlagi sklepa, ki je bil sprejet na sestanku, oz. seji njenega ustreznega organa. Predlog za podelitev priznanja iz 4. točke tega razpisa vložijo delavski sveti I OZ D, oz. DS b. Napisan predlog za podelitev priznanja iz 3. in 4. točke mora vsebovati predvsem: — naslov organa, ki predlaga — osebne podatke kandidata ali naslov organizacije, ki je predlagana — pregled dosedanjega dela in funkcij — utemeljitev razlogov za podelitev priznanja. 7. Predloge za podelitev priznanja SOZD IMP naj predlagatelji pošljejo do 31.7. 1982 na naslov: SOZD IMP, komisija koordinacijskega odbora sindikata za podelitev priznanj | SOZD IMP, Titova 37, Ljubljana. ■KS Prav nič tvegano ni napovedovati, da se bo Emondov Razvojni oddelek industrijske elektronike v kratkem času močno povečal. »Organizacija življenja in dela gre v smeri vse večjega izkoriščanja računalnika,« pravi vodja omenjenega Razvojnega oddelka Demetrij Uran. Na področju računalniškega krmiljenja proizvodnih procesov je torej mnogo dela in tudi še nerešenih nalog. IMP, ki združuje pod svojo streho strokovnjake za vse vrste instalacij, ima dobre možnosti, da zaorje ledino tudi na tem področju. Začetek je bil pred petimi leti, prvi objekt pa Gradisova betonarna v Jaršah pri Ljubljani. Razvojni oddelek industrijske elektronike (ROIE) je pri tem prvem objektu sodeloval z Inštiti-tom Jožefa Štefana. Inštitut je izdelal programsko opremo, načrte za računalnik in tudi prototip. Industrijska elektronika, ki je bila takrat še v okviru TEN, pa je izdelala pult za ročno vodenje in montirala vse aparate na objektu. Ker je šlo za inovacijsko dejavnost, je ta projekt kreditirala Raziskovalna skupnost Slovenije. Naloga je bila uspešno rešena, o čemer priča posebno priznanje, inovacijska veriga, ki so jo dobili avtorji. Raziskovalna skupnost Slovenije je to napravo uvrstila tudi na nekatere razstave inovacij- Računalniško krmiljenje betonarne v Jaršah zdaj uspešno deluje že štiri leta. Za Gradis so nato naredili še računalniško krmiljenje betonarne v Polzeli. Te naprave zdaj naročnik prevzema. Trenutno pa delajo računalniško krmiljenje za tovarni močnih krmil v Jabuki pri Pančevu in projekt za TMK v Neverkah pri Pivki. Naprave za Jabuko so te dni preizkušali na Smoletovi in to je bila priložnost pogledati, kako lahko računalnik organizira delo v proizvodnji, kot bo tovarna močnih krmil Jabuka. V tej tovarni je 34 silosov za surovine, dve tehtnici, dva mešalca in vmesni transport. Računalnik bo imel v svojem spominu recepte in bo avtomatsko doziral razne surovine, jih mešal, pa tudi beležil vse potrebne podatke — od tega, da bo izpisoval rezultate merjenja in ugotavljal zaloge v skladišču. Razen tega bo računalnik kontroliral obratovanje, možno pa bo seveda tudi ročno dodajati surovine. »Pri rutinskih poslih, kot je evidenca, načrtovanje, ažurira-nje, je računalnik dosti bolj učinkovit od človeka,« pravi Demetrij Uran. »Čim se določena operacija izvrši, računalnik že shrani podatek v spomin, kjer so informacije dostopne vsem, ki sef priključeni na sistem. Vsi podatki so torej v vsakem trenutku sveži in natančni. Računalniško krmiljenje ima vgrajeno lastno uro, ki usmerja njegovo delovanje. Ob vsaki operaciji se avtomatsko vpiše čas, kar je za živilsko industrijo, pa tudi za betonarne zelo pomembno.« Tako smo videli, kaj lahko naredi računalnik pri vodenju industrijskih procesov, zdaj pa poglejmo, kakšne možnosti uporabe računalnika razvija Emondov Razvojni oddelek industrijske elektronike! V programu tega oddelka piše: »Usmeritev oddelka za industrijsko elektroniko obsega sisteme, ki uporabljajo mikroračunalni-ško vodenje, regulacijo in optimizacijo v industrijskih aplikacijah. Glavna področja dejavnosti so naprave za potrebe industrije gradbenih strojev, živilsko industrijo, tehnološke postopke pri skladiščenju in internem transportu. V te postopke so lahko vključene pripadajoče obdelave podatkov za pripravo proizvodnje, za nabavno službo, planiranje, dokumentiranje in zajemanje podatkov o izvršenih operacijah v industrijskem procesu. Poleg računalniške opreme za vodenje podatkov v industriji izvajamo tudi priključevanje na poslovne računalnike in pri tem izvajamo projekte, montažo in opremljamo z materialno in programsko opremo. Te naloge opravljamo s kombiniraj v proizvodnjo sestavnih delov izdelka, to je jakotočnih elementov, celic, stikalnih omar, komandnih pultov in stikalne tehnike in proizvodnjo sestavnih delov šibkega toka od prilagodil-nih sklopov med elementi šibkega toka in jakega toka, kot tudi z vhodi in izhodi računalniške opreme. Skupni cilj pa je kompletno vodenje zaključenih industrijskih obratov. Poleg montaže in povezovanja jakotočnih naprav izvajamo tudi povezave računalniških naprav bodisi lastnih ali pa tudi od drugih proizvajalcev. Računalniško vodenje procesov dviguje proizvodni program na raven sodobnih izdelkov svetovnega tržišča, kompleksne možnosti takih sistemov omogočajo izdelki s širokim asortima-nom tehnoloških receptur, s fiksnimi in spremljivimi programi. Obseg postopkov zbiranja informacij iz poteka procesa, krmiljenje ventilov, motornih pogonov, indikacij, numeričnih indikacij, razpoznavanja tastatur, registracije na pisalnikih z alfa-numeričnim ali numeričnim zapisom v celoti obvladamo na opremi panelne ali namizne oblike.« Potrebe po tovrstni opremi so velike in lahko predvidevamo, da bodo še večje. Uporabniki so naprave za računalniško krmiljenje doslej v glavnem uvažali, torej bo uspešen razvoj tovrstne opreme prispeval k zmanjševanju uvoza. Seveda pa ho prej treba dokazati, da je naša oprema enakovredna uvoženi. _ Računalniškega krmiljenja industrijskih procesov se ne da izdelovati v velikih serijah, saj se mora proizvajalec prilagoditi potrebam in zahtevam vsakega naročnika. Poglejmo na primeru opreme za tovarno močnih krmil v Jabuki, kako nastane takšno avtomatsko krmiljenje. Najprej so popisali vse zahtevke investitorja. Nato so ocenili potreben obseg materialne opreme. Sele nato so začeli izdelovati programsko opremo, ki jo kreirajo večinoma na lastni razvojni opremi, po potrebi pa se povezujejo tudi z drugimi delovnimi organizacijami in raziskovalnimi ustanovami. »Sodelujemo z vsemi, ki nam lahko pomagajo,« pravijo v oddelku ROIE. Šest mesecev je trajalo, da je bila oprema za Jabuko sprojekti-rana in montirana. Nato se je začel drugi, nič manj pomembni del: testiranje. Če je v igri računalnik, je preizkušanje opreme dosti bolj zahtevna naloga kot pri klasični opremi. V laboratoriju na Smoletovi so sestavili pult z vso drugo opremo, vključeno z dvema ekranoma in tovarna je začela delati. Računalnik je odpiral in zapiral lopute, tehtal, transportiral surovine, vodil evidenco, skratka, tovarna je »delala«. Seveda ne zares, saj elektronika ni bila priključena na silose in transporterje, pač pa je vključevala in izključevala releje, pri čemer so strokovnjaki lahko videli, ali naprava pravilno deluje. Testiranje bi seveda lahko opravili tudi v tovarni, toda v današnji elektronski dobi to ni več potrebno. Pri testiranju računalniškega vodenja ni nobene potrebe priključevati aparat na naprave, ki jih bo potem zares krmilil, kajti vse to se da ponazoriti z elektroniko. Priključitev v tovarni je nato le še rutinska zadeva. Testiranje v laboratoriju je trajalo kar tri mesece. Pri elektroniki ne gre le za preizkus, če aparat deluje ali ne, pač pa se med testiranjem še marsikaj dopolni in izboljša. Ne nazadnje se je prišel v Ljubljano učit tudi strokovnjak iz tovarne močnih krmil. In šele po dobrih treh mesecih, ko so vse funkcije res temeljito preizkusili, je zadeva zrela za montažo. No, prav računalnik in pult za Jabuko, o katerem govorimo, bodo v začetku maja še razstavili na sejmu informatike v Ljubljani, nato pa bo začel zares delati. V razvojnem oddelku industrijske elektronike že pripravljajo vrsto novih ponudb predvsem za krmiljenje naprav v živilski industriji. Strokovnjaki oddelka ROIE opozarjajo, da ima IMP pri elektronskem krmiljenju industrijskih procesov pomembno prednost, saj izvaja tudi druga montažna dela in tako lahko prevzema »na ključ« kompletne instalacije v industriji. Naj za konec še enkrat ponovimo uvodno misel: Razvojni oddelek industrijske elektronike utira pot, kjer še ne bo kmalu zmanjkalo niti dela niti zanimivih nalog, ki čakajo rešitev. LOJZE JAVORNIK Nov izdelek Alchroma — črpalka za agresivne tekočine Na sliki je nov izdelek Alchroma, centrifugalna črpalka za agres*'| tekočine AC — 1. Uporablja se v živilski industriji — v mlekarnah' varnah sadnih sokov in pri podobnih postopkih. Ta črpalka je zač6 nove serije centrifugalnih črpalk, s katero bo Alchrom zamenjal & rele, ki jih je izdeloval doslej. Zaenkrat izdelujejo centrifugalni palke v dveh velikostih, kasneje pa bodo ponudbo še razširili. S k pletiranjem te družine črpalk bo Alchrom omogočil kvalitetno za njavo doslej uvoženih izdelkov z lastnimi. DO »IKO« Ljubljana n.sol.o. TOZD »IPKO Podpeč« n.sol.o 61352 Preserje, Kamnik pod Krimom 142 objavlja naslednja prosta dela in naloge: L VODILNEGA RAZVIJALCA - 1 delavec Pogoja: VSI ali VŠ1 strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj f podobnih delih in opravilih 2. VODJA PROIZVODNJE — 1 delavec Pogoja: VSI ali VŠ1 strojne smeri, 4 leta delovnih izkušenj P. podobnih delih in nalogah 3. TEHNIČNEGA RISARJA — 1 delavec Pogoja: šola za tehničnega risarja in leto delovnih izkuš6 4. TEHNOLOGA ZA POLIESTER — 1 delavec Pogoja: VSI ali VŠI kemijske tehnologije ali kemijske sin£t zaželjene delovne izkušnje, lahko tudi pripravnik 5. DELOVODJA za poliester — 1 delavec Pogoja: delovodska ali SSI kemijske smeri in 5 let delovnih1': kušenj pri podobnih delih in nalogah 6. KV KLJUČAVNIČARJA — 5 delavcev Pogoja: poklicna šola ustrezne smeri, 2 leti delovnih izkus6' 7. PLASTIKARJA — 5 delavcev Pogoj: poklicna šola in 2 leti delovnih izkušenj, zaželjeni P1' skarji, avtoličarji in mizarji Za opravljanje teh del in nalog sklenemo delovno razmerje za n‘ določen čas s polnim delovnim časom. Prednost imajo kandid*1*1 odsluženim.vojaškim rokom. Stanovanja niso na voljo. Pisne vloge sprejema kadrovska služba IMP DO »IKO« fO^ »IPKO Podpeč« 61352 Preserje, Kamnik pod Krimom 142 doz' sedbe delovnih nalog in opravil. Računalniški sistem za vodenje proizvodnje v tovarni močnih krmil. Na zgornji sliki med testiranjem. Na spodnji sliki je kompleten sistem: Računalnik, zaslon, pult s pr«1' shemo in tiskalnik. Elektronika za krmiljenje proizvodnih procesov Računalnik je mnogo hitrejši in natančnejši od človeka NAŠI IZDELKI e NAŠI IZDELKI • NAŠI IZDELKI • NAŠI IZDELKI Utrinki z zagrebškega velesejma letošnjem zagrebškem spomladanskem sejmu, ki je bil od 19. do 25. aprila, je IMF razstavljal na ireh razstavnih prostorih. Paket za uporabo sončne energije v zasebnih hišah pa je razstavljal na Metal-k|nem razstavnem prostoru. Na slikah so nekateri razstavljeni eksponati IMP: visokonapetostni blok, lzv’lačljivi sistem in stikala tozda TEN Energetika ter elementi skupinskih antenskih naprav, kabelske Revizije, hišnih govorilnih naprav, signalno klicnih naprav, hotelsko receptorskih naprav tozda TEN telekomunikacije; novi program tozda Montaža Maribor; namakalni sistem za rastlinjake »kapljica po kapljici«, novi program potopnih črpalk in drsnih tesnil tozda Trata Črpalke; novitete iz DO Livar (nadzemni hidrant, univerzalna ploščica za označevanje, medprirobnične lopute in varčna prirobnica); °stali proizvodni program tozda HVA in LSNL; novi proizvodni program tozda Trata Črpalke (črpalke lPKC)VanjU) 'n n°Ve ^rPa^e za agresivne tekočine tozda Alchrom; stojišča za plemenske svinje tozda 1 ■ J Zlata medalja za viličar §(>zdZ<* ie na letošnjem kranjskem 21. sejmu morali vgraditi hidrostatični pogon, ki v Jugosla-aprj|arstva.in kmetijstva, ki je bil v drugi polovici viji zaenkrat še ni dosegljiv. V prihodnje bo tudi za n, ' a’ Prejel zlato medaljo za kvaliteto večna- to poskrbljeno pri proizvajalcu hidravlike Prva sejmu*’3 v'*'ear)a NV-77. Ta viličar je bil na petoldtka Trstenik, ki ima za proizvodnjo hidro-ve^n razstavljen kot noviteta v gozdarstvu. Kot statike podpisano pogodbo o poslovno tehničnem greb?/nens*i* viličar je bil predstavljen že na za- sodelovanju s firmo Linde iz ZRN. Sejmu fenf ve*eseimu zadnji dve leti zapored ter na NV-77 ni primerljiv z industrijskimi viličarji lani s ransP®rtne skladiščne tehnike v Mariboru (Litostroj, Indos itd.), ker ima pogon na vsa 4 koda jP°mladi. Stroj so v Skipu razvili z namenom, lesa, kar mu omogoča delo v najtežjih terenskih šega 03 ta nae*n čimbolj zmanjšali odvisnost na- pogojih. Zalo je uporabljiv tam, kjer industrijski valne ?osP0(*arstva (gozdarstva, lesno predelo- viličar odpove. Sedaj je v uporabi že 30 strojev proij,v h US*^*je '***•) od uvoza in je edini tovrstni NV-77 predvsem v lesno predelovalni industriji, gfajev - a jogoslovanskem trgu ter je le ta nad- Cena stroja je neprimerno manjša kot cena ena-"ainre'- tra*t,oriev 1MT Beograd. Doslej si je kovrednega uvoženega stroja. Letos jih namera-Uvozo C *a8°slovansko gospodarstvo pomagalo z vajo v Skipu narediti 40. l^ledte '*ključno s konvertibilnega področja. Razvojni oddelek v Skipu je že izdelal paleto stotuo^1’ k° ^a8er nakladalec Bn 79 stood- novih priključnih orodij za ta stroj, s čimer se bo 10 0 V skladu s sklepi Komun3^ skupnosti Bežigrad je bil ded) bra lani predlog za novo pnj ponovno preverjen, izraču^V so bili stroški obratovanja pfic in ocenjena negativna razlitje bi jo v primeru uvedbe pČ; 1< moral nekdo pokrivati. Se 5; mešec pa je Mestni pot*1* [ promet dobil od Komun3'- skupnosti Bežigrad nov pre za analizo stroškov proge o1. |u nega prometa na novi tras* sicer Linhartova, Vojkova, ■ verna vpadnica, Šlandrova, ? savska, Belinka, Črnuče, Ti*0 Linhartova z intervali 30 mi11 Na ta dopis je tozd Mestni p°, ški promet poslal Komufl3', skupnosti Bežigrad zahtevo nekatere podatke, na osnovi j terih bi Mestni potniški izdal ustrezno mnenje o modi sti uvedbe nove proge na o1’’ njenem območju. njeni krajevni skupnosti, a teh podatkov tudi od njih nismo dobili. Dobili smo le podatke o številu prebivalcev na območju obeh krajevnih skupnosti in o številu zaposlenih delavcev v tej industrijski coni. Ni res, da na Mestnem potniškem prometu nismo pripravljeni voziti, pač pa hočemo najprej vedeti, koliko delavcev in mladine se bo vozilo na delo, z dela, v šole in iz šol. Zato smo pripravljeni izdelati mesečne vozovnice in jih dostaviti na sedeže OZD ter prilagoditi vozni red ter število avtobusov za normalen, kulturen in varen prevoz delavcev in drugih občanov na omenjenem območju. Akcija za novo progo na tem območju teče že od leta 1980, ko je bil na pobudo Komunalne skupnosti Bežigrad pripravljen prvi predlog za novo progo, ki naj bi potekala iz Črnuč preko Šentjakoba do Novih Jarš. To je bil predlog bežigrajske Komu-. nalne skupnosti, ki naj bi ovrednoten v tozdu Mestni potniški promet, a nanj Komunalna skupnost Bežigrad ni odgovorila. Marca letos pa smo v td<\ skl3! Mestni potniški promet . -s sklepi interesnega odbor3, mestni promet pri Komu*13 skupnosti Bežigrad pripr‘1. vozni red, interval voženj, št? ( vozil za omenjeno progo z !z ,s čunom stroškov v tem. da pr'Če čunu prihodkov od potnikov1', i imeli-podatkov. Zato so izr3*,' opravili na podlagi izkušenj? približne ocene možnega štjČj potnikov na tej novi progi- 1*j! ■ T>slč čun, vozni red s stroški pos*-^ n ja je tozd Mestni potniški fi met poslal Zvezi komun31( skupnosti Mesta Ljubljani Komiteju za promet in zveZ^ so po odloku o javnem me*1?; potniškem prometu pristoj*1 ; potrditev trase in za obliko*3 dokončnega predloga. Po tem dopisu je sledil sčj nek vseh zainteresiranih n3 munalni skupnosti Bežigr^T katerem je bila imenovan3 j) sebna komisija za priprav0 ^ vega predloga o- poteku K proge. Od komisije o#f J Komunalne skupnosti Bežkjj pa Mestni potniški promet**. (Nadaljevanje na 7. l°r zna, »plave ure« ima. Deset ur na zaposlenega je preveč! . Ni lahko kazati na senčne strani, kajti to marsikomu ni všeč. Vendar 1® fes, da svojega življenja in dela ne moremo graditi na napakah pač Pa na organiziranem delu. Kar je prav, odgovarja vsem. Tega ne smejo Zanemariti tudi tisti, ki hodijo bolj po stranskih tirih, zahtevani so pa enako, če ne še bolj od tistih, ki dobro in redno delajo. Pogled na lansko našo »bilan- . vzrokov za slabši uspeh v •n, odnii- Med delavce, ki »"is? potrebni, a delajo tudi ^ škodo, prištevamo tiste, u sv°Je delo zapustijo za kako ali dan in več, naredi . —.. in več, naredijo »pla- Mah*’ a*‘s' najdejo vzrok, da jo 30v nei° 'z tovarne. Statistika , e' da je bilo lani kar deset ur ir,.Prav*čenih izostankov v pov-CJU na zaposlenega. Če obe- 5* ,1 j« ZAHVALI Ob smrti dragega očeta sc najlepše zahvaljujem sv°jim sodelavcem iz tozda Elektromontaža in s°delavcem iz Iraka za ■zraze sožalja, osnovni organizaciji sindikata tozd Za Podarjeni venec ter tudi vsem tistim sodelavcem, ki so očeta spremili na nje-g°vi poslednji poti. Zlatko Jambrošič Ob prerani izgubi drage niame se iskreno zah val ju-Jerr> sindikalni organizaciji tozda OV in vsem sodelavcem za darovano cvetje 'n izraze sožalja, posebno Pa šp' sodelavcem DE 'RAK, ki so mi ob najtežjih trenutkih stali ob strani m mi omogočili hitro vrnitev v domovino. Andrej Smerajc J^adaljevanje s 6. strani) a v. zuurn/ Sie^'-4' 8e n' dobil nikal OSV ' - ‘ 7VL.) st h Predloga. n r d •r i P rt tem je treba pripomniti . t^e Pogoj za uvedbo kakršne riiif rPge potrebno število potnil .tttje stroškov poslovanja in nafdukV VpraŠania razširjene rej pfl^adatje tudi pripominj; n/a je bila leta 1980 tskicar-cona Črnuče, P1k°v pokrili P;’hs°dL:k <)d P 6 ŠknvP-kr‘ lč 6’5 nila leta 1980 tr,|prQV' pos*ovanja, zato je odstotka »•L*? P° trimesečnem po edlv obratovanju na pr ^lukinjg113*116 skuPnosti Bež • ^iJradK0munalni skuPnost , j vam' ^Pa 80 mi v zvezi z z to’ n.. "J delavcev in občanov i lin1 Dro„em območju po uvedbi iflt? Povedali naslednje: k-jiabijani je velik prt ^šk^njem i0' s,ov8an^r°meta' Za n°rmal |#e|a ki so r8anLZacij Zdru: ’ Jske ’ 80 na območju in< 'mm Mer sta u Jtrebno v! m tozd Dvigalo lavcev ag°t°viti tudi pre\ ;P'ri..„ev "a delo in z dela ' dvema i . "v,u 1,1 z uen ril fPoizkim etoma je bil že , n! "ega nnSdardne Proge e'i koncaTna"“ UQ Kuskega iZ severnp dUStriJske cone, t lZ°br2i--Padnicc’ kjer j f dveh '^Ce- Pr°ga je bila "ginjena ereClh nerentai ni/iastain / zgubo, ki je p e'jev) a( v v,šini 270.000 1 iPki*^ Pokrila upnost nl a Žkanfem' jdelazo^fnizacp/^n o Bp.o tnocja industrijs 'bUse,’ie!tSOvže imele ;št naprei n e Se obdržale i, P lavce na Imalno vozile s Nask„del° in z dela, z, -kupnem sPt.^v' Vč4,k9Upnem sestanku, Sredin0”™1 so se o|,izdružePnrpdstavniki /°btnočja8a dela 5 -P krajevnih'nv predstavn :novfnVnih8.kupnosti jel Č Predse tričlanska kor ntkov organiza nem ugotovimo, da si večina zaposlenih tega ne privošči, da celo desetletje in več nimajo niti ene neupravičene ure odsotnosti z dela, potem je jasno, da si nekateri to lahko pogosto dovolijo brez posebne škode. Naša strpnost do takih pojavov zbija pripravljenost za vestno izpolnjevanje delovnih dolžnosti, kar slabšega, a obenem dražjega proizvodnega stanja. To pa prizadene vse, tudi najbolj delavne. Kajti če je delovni uspeh slabši, potem se to pozna ppi dohodku. Pri tem imajo neupravičeni izostanki z dela veliko vlogo, če vemo koliko stiine strojna ura ali kako drugo delovno mesto v sklopu sihroni-ziranega dela v tovarni. Kaj lahko storimo? Lahko se sklicujemo na delovno zavest, ki jo mnogi že imajo, drugim pa je privzgojit le-te še potrebna, če sami nimajo toliko moči v zrelih letih, da bi ločili, kaj delajo prav in kaj ne. Navsezadnje res ni lepo, če je treba govoriti vzgojene besede, toda stanje nam narekuje, da se odločimo za stvari, ki lahko zboljšajo naše gmotne rezultate in noben čudež ne bo, če neupravičene izostanke zmanjšamo za polovico, na okrog 5 ur letno na zaposlenega, če teh sploh moramo imeti, ker imamo še tako miselnost, da kar uspešno najdemo opravičila za, recimo kar črno odsotnost z dela. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj o tem mislijo tisti, ki takega obnašanja ne poz-najo." FRAN VODNIK ženega dela iz te industrijske cone, z obeh krajevnih skupnosti ter predstavnikov Komunalne skupnosti Bežigrad. Le ta je pripravila predlog naj bi se proga »šestice« podaljšala od sedanjega obračališča v Črnučah po Titovi cesti do Križišča s Severno vpadnico. Tu bi zavila proga desno na vpadnico in spet desno na Slandrovo ulico. Ob trgovini v Spodnijih Črnučah, pri odcepu z Elmo naj bi bilo obračališče. V obratni smeri naj bi potekal promet po isti trasi. Po tem podaljšku naj bi »šestica« vozila v konicah od 5. do 7. ure in od 13.30 do 15. ure. Na Titovi cesti pri Petrolovi črpalki naj bi bilo obojestransko postajališče. Pred uvedbo te proge bi se morale organizacije združenega dela v tej industrijski coni obvezati, da bodo vsak mesec kupovale določeno število mesečnih kart (nalepk) za delavce, ki. bi koristili prevoz na omenjeni progi. Skupščina mesta Ljubljana je pripravila samoupravni sporazum, po katerem naj bi vsi delavci OZD v industrijski coni BP-8 združevali sredstva, ki jih prejemajo za prevoz na*delo pri OZD mestnega potniškega prometa. Na ta način bi bilo mogoče pokriti stroške podaljška proge. Pogoj, da bo omenjeni sporazum v organizacijah združenega dela podpisan, je najprej zadovoljstvo delavcev s prevozom na delo na tej progi. Zato pa je potrebno akcijo uvedbo progie in podpis sporazuma speljati sočasno. Trenutno je stanje tako, naj bi bila proga realno postavljena s tem, da se organizacije združenega dela v industrijski coni BP-8 obvežejo za nakup vozovnic in ukinitev lastnih prevozov. Zadeve v zvezi z uvedbo nove proge naj bi se razpletla v teku enega meseca, ko bo dal Komite za mestni promet soglasje za uvedbo proge tozd Mestni potniški promet.« V DO Promont rešujejo problematiko prihoda delavcev na delo in odhoda z dela s svojim avtobusom, s katerim se vozi 50 delavcev. Če slučajno kdo od delavcev zamudi ta avtobus, mora pešačiti od gostilne Rogovile, do kamor se pripelje z mestnim avtobusom številka 6. MARIJA PRIMC Kako bomo letos letovali s počitniško skupnostjo IMP Predstavljamo Vrsar in Novi Vinodolski Spl 1 ‘C-1 .. . J < I / t- »z< t» MM Letos bomo imeli delavci IMP možnost počitnikovati nelevFiesi, na Velem Lošinju, v Verudeli, na Rabu, v Vodicah, Ankaranu, na Veliki planini in na Vojskem, o čemer smo pisali v lanski številki Glasnika pač pa tudi v Vrsarju in v Novem Vinodolskem. V Vrsarju, čigar obala je s svojimi zalivčki, polotočki in otočki eno najlepših miniaturnih otočij v Sredozemlju, je Počitniška skupnost sozda IMP letos najela 10 dvoposteljnih sob (z možnostjo tretjega ležišča) v zasebnih hišah. Te so le dobrih pet minut oddaljene od plaže in restavracije, kjer se bodo naši delavci-počitnikarji hranili. Ob prihodu v Vrsar se bodo najprej prijavili v recepciji Turističnega biroja, kjer bodo dobili dovolilnico za brezplačno kopanje v času letovanja na vseh vrsarskih kopališčih. Iz biroja pa jih bo kurir povedel do stanovanja. Vrsar je bil naseljen v bronasti dobi v 2. tisočletju pred našim štetjem. Ostanki ilirskih utrdb so se ohranili na okoliških gričkih Martuzolu in Gavanovem vrhu. Antična Ursaria (ime izhaja iz bronastodobnega naselja) je bila lepo urejeno središče za proizvodnjo in promet izdelkov tega kraja. V poznejši antiki je bil Vrsar razvito mesto z značilno baziliko (ohranjeni so ostanki zidov in tal, okrašenih z mozaikom iz sredine 4. stoletja). Hrvati so ga naselili v začetku 7. stoletja. Nad mestom gospoduje zapuščen Kaštel — srednjeveški dvorec poreških škofov, ki so bili v posesti Vrsarja od leta 982 do 1772. Vrsar je slikovito sredozemsko naselje. Med spomeniki so posebno pomembna romanska bazilika v pristanišču iz 12. stol. ter ostanki svetega Antona iz 18. stoletja. Obala okoli Vrsarja je s svojimi zalivčki, polotoki in otočki ena od najlepših majhnih otočij v Sredozemlju. Na sliki: Vrsar — levo restavracija, desno kamp Koversada. V Novem Vinodolskem bodo naši delavci počitnikovali v hotelu Horizont in se hranili v hotelu Lošinj, kije oddaljen od plaže komaj 2 minuli. Imeli bodo dovolj možnosti za rekreacijo, za izlete na Krk, Rab, Plitvička jezera, v Postojnsko jamo, v Trst in Benetke. Tisti, ki se navdušujejo za nudizem, pa bodo lahko izkoristili bližnjo znano nudistično plažo Koversado. Novi Vinodolski je kopališko mesto s stoletno turistično tradicijo ob jadranski turistični cesti 45 kilometrov južno od Reke v smeri Splita. Bogato sredozemsko rastlinstvo, kristalno čisto morje, urejene plaže in toplota sredozemskega sonca nudijo idealne pogoje za dopust. Mesto ima bogato kulturno tradicijo. Ljudska čitalnica in knjižnica, ustanovljena leta 1845 kot tretja na Hrvaškem, razpolaga z bogatim, knjižnim fondom. Narodni muzej in galerija v starem - Frankopanskem gradu (4648. leta) v središču mesta, razpolaga z več kot 4000 bogatih eksponatov, od katerih je najpomembnejši Vinodolski zakonik (faksimil), napisan leta 1288 v hrvaški glagolici kot najstarejši pisani pravni spomenik na Balkanu. V mestu je zdravstvena služba, lekarna, banke, menjalnice, trgovine, luška kapitanija. Levo: Hotel Horizont, v katerem bodo letovali naši dopustniki — spodaj plaža v Novem Vinodolskem. Izlet na Ključ Po poteh Dolomitskega odreda Kakor vsako leto tako smo se tudi letos planinci IMP-ja podali na tradicionalni pohod na Ključ. Ključ je pot po kateri so hodili borci Dolomitskega odreda. Vsako prvo nedeljo v aprilu organizira krajevna skupnost Dragomer pohod »Po poteh Dolomitskega odreda na Ključ«. Začelo se je ob 9. uri zjutraj. IMP-jevcev je bilo okrog.50, kar lepa udeležba. Poudariti je pomembno, da je to pot trasiralo naše planinsko društvo in kdorkoli bo hodil po tej poti, bo našel lepo trasi ra n o pot, opremljeno z dobrimi markacijami ter ime-riom našega planinskega društva. Ko smo prispeli v Dragomer, so nas že čakali predstavniki krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, posebno lepo pa je bilo videti pripadnike naše ljudske armade iz garnizona Vrhnika. Razvile so se zastave, pohod se je pričel. Po dobrih dveh urah smo prispeli na vrh, to je na Ključ. Tu se je začelo slavje. Nekaj borbenih pesmi je zaigral orkester, ki se je dobro odrezal tudi naprej. Sledil je slavnostni govor, ki ga je imel član našega planinskega društva. Nato smo Program izletov PD IMP Datum Izlet — prireditev Vodja 22. S. 82 Golica Požar Marjan 19. 6. 82 Tržič-Kofce-Tržič Ričo Hribar 5. 6. 82 Limbarska gora Ričo Hribar 3. 7. 82 Grintovec Grčar Milan julij 82 Kepa Kosi-Kastelic 22. 7. 82 Snežnik Požar Marjan 30. 7. ali Triglav UO PD IMP 7. 8. 82 Ljubljana Marmolada Kosi-Klobučar 4. 9. 82 Krn G rčar-Milan sept. 82 Jalovec/Logarska dolina Grčar-Hrihar- Srečanje vseh društev Požar Italije-Avstrije-Jugoslavije UO PDIMP Ljubljana okt. 82 Preprotno-Sv. Tomaž-Lubnik Klobučar 23. K). 82 Neznano UO PD IMP Ljubljana Prijave za izlete sprejema tajnik ali poverjenik po razpisu izleta. Izleti bodo objavljeni s plakati v organizacijah in v planinskih rubrikah časopisov »DELO« in »DNEVNIK«. Upravni odbor podelili planinsko priznanje našega društva tovarišu DARKU, oskrbniku koče na Ključu, za njegovo skrb. Spored je bil kratek toda jedrnat. Začelo se je planinsko rajanje, udarili smo po pasulju, ki je z bil izvrsten. Višek vsega pa je bilo žrebanje dobitnikov nagrad, kajti vsak pohodnik je dobil med kontrolo zemljevid pohoda, ki je bil oštevilčen. Imeli smo trideset nagrad — zemljevide naših planin, nekaj parov nogavic ter eno knjigo (naslova se ne spominjam več). Smeha je bilo do solz. Rajanje se je nato nadaljevalo, eni so se obrnili na levo. drugi desno, nekateri smo se vrnili po isti poti, vendar smo se zaobljubili, da se čez leto dni zopet srečamo. Na koncu bi poudaril, da lahko človek doživi tako lepa tovariška srečanja le v naših prelepih gozdovih in hribih, kajti imamo tako težko in zanimivo zgodovino, kot je nima noben narod na svetu. Toda nismo bili samo na Ključu. Naši planinci so se udeležili tudi pohoda na Poreže n, ki ga je organiziralo MDO Ljubljana. Saj jih je bilo točno 32. Bili smo tudi na izletu Križna gora — Planica — Čepule — Kranj. Maja bomo šli ob žici okupirane Ljubljane in na Blegoš, o čemer pa bom več napisal v naslednji številki našega Glasnika. Na koncu pa prilagam seznam izletov našega PD, ker smo ga nekoliko popravili in se razlikuje od že objavljenega seznama. Planinski pozdrav BORIS ČEBULAR Fotografija: RUDI VVAND 9 PD IMP "PO POTEH DOLOMITSKEGA ODREDA NA KLJUČ1 Začetek naše polije iz Dragomerja. To je kraj med Ljubljano in Vrhniko. Na samem začetku poti je pa"1 na katerem je vrisan zemljevid, odnosno bolje rečeno označena celotna pot. Pot vodi skozi naselja Dragomer, nakar se usmerja proti Brezju, na koto 446, kjer je na hiši spominsk' obeležje. V hiši se je zadrževal del našega, to je Dolomitskega odreda. Pot se nadaljuje proti Štruci, to je kota 4' in se nato naglo spušča proti znani partizanski vasi Brezje, ki je bila požgana že leta 1942. Iz vasi Brezje* pot nato naglo dvigne proti Ključu. Ključ je bil v Polholgrajskih dolomitih kraj, preko katerega so vodile vse partizanske poti, pa naj si k' sprejem novih borcev, formiranje partizanskih enot in kraj od koder so partizanske enote začele svoje $ cije na tem območju. V spomin na te slavne in pa težke čase naše zgodovine je postavljen dom z imenom PARTIZANSk DOM DOLOMITSKEGA ODREDA NA KLJUČU, ki je namenjen borcem NOB, krajanom, planine«'1' mladini in vsem ljudem kot mesto našega shajanja, obujanja spominov na preteklost, ter prenašanje 'sC teh vrlin na mlajšo generacijo. S Ključa smo se vrnili po drugi poti, ki vodi v dolino. Ta pot prečka glavno cesto, ki vodi iz Dobrove’ Horjul, nato prečka potok Horjulščico in pride do kmetije Pavliček na koti 439 m imenovani Debeli lirik Pot se nato polagoma spušča preko Vrhovčevega hriba, ki je znan po shajališču kurirjev in pa partizan«1 Dolomitskega odreda. Zadnji del poti pa vodi preko Snežaka nazaj v Dragomer. Zborno mesto je bilo pred gasilskim domom v Dragomeru. Naši planinci pri hiši nad vasjo Brezje, kjer je bila med vojno partizanska javka. Slovesnost pred kočo na Ključu.