IZ DELOVNIH 
DELEGATOV
Gospodarske organizadje lesne predelovalne industrije so bolj ali manj previdne, po-nekod celo zaskrbljene glede letošnjega poslovanja. V le-snini pravijo, da leto 1980 ni bilo lahko, leto 1981 pa ne bo nič lažje. Zniževanje realnih osebnih dohodkov, ki bodo realno višino iz leta 1979 pre-segli šele leta 1985, bo priza-delo tudi Lesnino, saj kaže, analiza zveznega statističnega zavoda, da prebivalstvo v se-danji situariji povečuje iz-datke za hrano, zmanjšuje pa za nakup oblačil in urejanje stanovanja. To pomeni, da v prihodnje potrošniki ne bodo pripravljeni tako hitro zame-njati staro pohištvo kot doslej. Tem novim razmeram, ki so še bolj zaostrene s težjimi kreditnimi pogoji in prostim oblikovanjem cen pohištva, se bo morala prilagoditi tudi Le-snina.
Delovna organizacija Iliri-ja-Vedrog je danes največji proizvajalec sveč v Jugoslavi-
ji, saj poknva kar 60% do-mačega tržišča. Proizvodnja sveč je bila sprva bolj obrtni-ška in šele 1. 1975 so začeli uvajati modernejšotehnologi-jo. Takrat je padla tudi odlo-čitev za gradnjo novega obra-ta. Zgradili so ga leta 1980, vendar zaradi prepovedi uvoza kljub že odobrenemii kreditu ne morejo uvoziti opreme, tako da je delovna organizacija sedaj v težkem položaju in je delno ogrožena njihova planirana letna proi-zvodnja, saj so načrtovali 2880 ton sveč, od tega 1400 ton za izvoz izključno na za-hodni trg. Investicija, ki je bila ves čas izvozno usmerje-na, se pač ne bo mogla ob-restovati z želenimi učinki. Gordijski vozel torej kliče po razrešitvj.
V Velani so končno dobili soglasje zveznega sekreta-riata za zunanjo trgovino, na podlagi katerega lahko takoj uvozijo nov kotel in vso do-datno opremo za delovanje
kotlovnice. Uvoz je bil v krat-kem času tudi opravljen in obnova kotlovnice je že stekla ppd vodstvom monteija za-hodnonemške firme VVisloch.
Železniško gospodaretvo Ljubljana je lani prepeljalo približno enako količino blaga kot 1. 1979, ki je bilo re-kordno do sedaj. Rezultati bi bili še boljši, če ne bi izpadel del prevoza premoga in tna-zuta, ker so se nekateri ozdi preusmerili na cenejšo ener-gijo, zaradi pomanjkanja su-rovin pa je bilo manj prevo-zov tudi za slovenske železar-ne. Za 8,5 % je bilo manj pre-vozov lesa| za 9,4 % pa se je zmanjša! tudi prevoz žitaric, predvsem zaradi slabe letine v severovzhodni Sloveniji. Tudi cementa so na železnici pre-peljali manj, pa ne zaradi več-jega prevoza s tovornjaki, ampak zaradi izpada proi-zvodn je 12 5.000 ton v Trbov-ljah. Po drugi strani pa se je povečal prevoz posameznih vrst blaga, in sicer prevoz. rudnin za 84 %, drv za 11 %, gradbenega materiala za 7 % in drugega blaga za 6 %.
C. P.