207DR, XVI (2000), 34-35: 207-217
* Tanja Rener, dr. sociologije, izredna profesorica na Fakulteti za druæbene vede Univerze v
Ljubljani.
Tanja Rener*
ADOLESCENTKE
POVZETEK
»lanek temelji na rezultatih empiriËne πtudije z naslovom “Socialna ranljivost
mladih”, ki je bila opravljena v letu 1998 v okviru Centra za socialno psihologijo
- πtudije mladine na FDV. V predhodnih raziskavah mladine nismo opazili
pomembnih razlik med spoloma v æivljenjskih in vrednotnih orientacijah. Raziskava, ki
je bila opravljena na vzorcu 1687 osmoπolk in osmoπolcev, pa je nakazala vrnitev
tradicionalne podobe o “pridnih deklicah in jeznih deËkih”. Poleg tega rezultati πtudije
nakazujejo dve tendenci: poveËevanje pomena “terapevtske vloge” mater v druæinah
in to, da so deËki pomembno bolj kot deklice opremljeni z interakcijskimi viri, ki so
pomembni za dobro socialno vkljuËenost. »e naπa teza o pomenu interakcijskih
kompetenc dræi, potem so deklice skrite poraæenke tranzicijskega obdobja v Sloveniji.
KljuËne besede: deklice, deËki, izobraæevanje, druæine, interakcijske kompetence.
1. Adolescentke?
V zaËetku 20. stoletja je bil AmeriËan Stanley Hall s svojim delom On Adolescence
(1904) prvi druæboslovec, ki se je ukvarjal s konceptom mladine in tako rekoË “izumil”
pojem adolescence. Slednja je zanj soËasno oboje, “Ëudovito novo rojstvo” (druæbe) in
tvegano obdobje, v katerem “se zaËne veËina zloËinskih karier” (v: Wallace, Jones,
1992: 7).
Koncept adolescence v prvi druæboslovni predstavitvi je prepreden s sentimentom,
mladi predstavljajo upanje in nezaupanje hkrati, vsekakor pa so to ljudje, ki jih je potrebno
skrbno nadzirati. Hall je tako postavil temelje scenariju, ki je πe desetletja obvladoval
druæbene teorije mladine. Shizofreni pogled, ki v mladih ljudeh vidi oboje, strah in
upanje, je pogosto ozadje, ki πe danes vodi v mitologizacijo mladine.
Oblikovalci generacijske teorije, klasiËni antropologi kot sta bila Evans-Pritchard
in Margaret Mead so prvi naËeli veljavnost evroameriπkega koncepta adolescence, ko
so ugotavljali, da mladi ljudje v predindustrijskih druæbah πe zdaleË niso (bili) podvræeni
pretresom in viharjem, ki so znaËilni za prehode v odraslost v industrijskih druæbah.
Problem “generacijske prilagoditve” v industrijskih druæbah obstaja zato, ker te niso
razvile primernih prehodov v odraslost in mladim generacijam ne zagotavljajo mesta v
socialnem svetu, zaradi Ëesar se mladi vsaj zaËasno nahajajo na njegovih obrobjih.
208 DR, XVI (2000), 34-35: 207-217
V sodobnem druæboslovju velja, da so pojmi, kot so otroπtvo, adolescenca in mladost,
socialni konstrukti, ki so zgodovinsko in kulturno variabilni, zaradi Ëesar sta vpraπljivi
tako njihova bioloπka doloËenost kot (kulturna) univerzalnost. V osemdesetih letih so
feministiËne avtorice provokativno pokazale na πe eno spregledano dimenzijo v vsakdanji
rabi tako πiroko sprejetega koncepta adolescence. Barbara Hudson (1984: 31-53) je
opozorila na to, da je pojem “æenske adolescence” kontradiktoren, saj govori o nemo-
goËem, ko v sebi zdruæuje dva nasprotujoËa si pomena. V kolektivnih druæbenih
predstavah adolescenca namreË pomeni obdobje sporov in spopadov, upiranja in rastoËe
osebne neodvisnosti, kar je v ostrem nasprotju s prevladujoËimi predstavami o “æen-
skosti”. Razumevanje adolescence je po njenem mnenju izrazito “moπko”, ali drugaËe,
pojem je nabit z maskuliniziranimi vsebinami.
Zato nemara ni nenavadno, da so tudi socioloπke πtudije adolescence, mladinskih
druæbenih gibanj in mladinskih subkultur praviloma prezrle dekleta oziroma æenske.
Raziskave Willisa, Hebdigea in Corrigana iz Centra za sodobne kulturoloπke πtudije v
Birminghamu, ki je bil v sedemdesetih letih najbolj propulzivno raziskovalno srediπËe
mladinskih πtudij, so se izrazito usmerjale v dve skupini mladih: v mlade moπke
industrijskega delavstva in v πtudente kot kreatorje novih mladinskih scen in stilov.
Deklice in mlade æenske so bile videti raziskovalno nezanimive. McRobbie in Garber
(1977: 210-212) sta se zato spraπevali, ali so bile punce dejansko neaktivne v mladinskih
subkulturah ali pa so jih nevidne napravili πele raziskovalci. Na lastno vpraπanje sta
odgovorili, da æenske resniËno niso bile prisotne v moπkih subkulturah razen morebiti
kot partnerice, prijateljice ali oboæevalke moπkih protagonistov, so pa zato razvile lastne
kulturne forme izraæanja in lastne prostore. »e so se moπke subkulture odvijale “na
odru”, so bile æenske skrite v “dekliπkih spalnicah”. Punce se preprosto niso upirale na
enak naËin kot fantje, dnevno sanjarjenje in romantiËne fantazije so uporabljale kot
relativno varen vir eskapizma.
Obnaπanje najstnic je gotovo vsaj delno uËinek binarnih spolnih ideologij, tega, kaj
je primerno socialno vedenje punc in fantov. Deklicam se svet prikazuje kot poln
nevarnosti in tveganj, zato starπi skrbno nadzorujejo njihov prosti Ëas in πe bolj veËerne
izhode. A ne smemo pozabiti, da poleg skrbnih starπev dekleta nadzirajo tudi njihovi
moπki vrstniki. Sue Lees (1986) je na primer pokazala, kako homogeni so fantje v
javnem nadzoru svojih vrstnic, ki jih - kolikor se v javnosti obnaπajo zunaj dominantnih
norm - oznaËujejo kot seksualno promiskuitetne, pa Ëeprav ne poËno drugega, kot na
primer to, da preklinjajo enako kot vrstniki, ali so enako glasne na ulicah in v lokalih.
»e naj bodo punce “na dolgi rok” ustrezne, morajo πe zmeraj zatirati seksualne æelje in
se podrejati ideologiji romantiËne ljubezni, monogamije in nuklearne druæine. DrugaËe
reËeno, πe zmeraj morajo biti predvsem pridne.
2. O pridnih deklicah in jeznih deËkih1
V dosedanjih veËjih empiriËnih raziskavah, ki smo jih opravili v Centru za socialno
psihologijo - πtudije mladine na FDV na reprezentativnih vzorcih dijakinj in dijakov v
letu 1993 ter πtudentk in πtudentov v letu 1995, nismo zaznali veËjih razlik v staliπËih in
Tanja Rener
209DR, XVI (2000), 34-35: 207-217
æivljenjskih stilih ter æivljenjskih orientacijah glede na spol respondentk in respondentov.
V interpretacijah te nekoliko presenetljive enakosti smo ugotavljali, da je prav obdobje
izobraæevanja morda tista æivljenjska situacija, kjer so najbolj nazorne postmoderne
tendence o zmanjπevanju pomena spola kot standardnega dejavnika vpliva na æivljenjski
potek.2 Vendar smo v isti interpretaciji pustili nekaj prostora za dvom, ki se je kasneje
na podlagi podatkov iz raziskave o osmoπolkah in osmoπolcih v letu 1998 pokazal kot
utemeljen.3
Podoba o “pridnih deklicah in jeznih deËkih” prihaja nemara najbolj do izraza v
izobraæevanju, Ëeprav se na prvi pogled zdi, da je prav πola in izobraæevanje tisto
æivljenjsko podroËje, kjer imajo deklice in deËki, fantje in punce, najbolj izenaËene ali
celo enake moænosti. ©e celo veË, razlike v izobraæenosti med moπkimi in æenskami se
nasploh zmanjπujejo, na nekaterih podroËjih pa æenske æe presegajo formalno izobrazbo
moπkih. Podatki o visokoπolski izobrazbi v Sloveniji na primer kaæejo, da je med
diplomanti od leta 1945 do 1980 veË moπkih kot æensk, v letu 1980 æenske prviË preseæejo
moπke diplomante, leta 1998 pa je med 8.612 diplomanti visokih πol in fakultet kar
5.043 (58,5%) æensk.4 Na ravni magistrskih in doktorskih πtudijev v Sloveniji ostaja
πtevilo æensk niæje od πtevila moπkih, vendar razlike niso velike.5 V osnovnih in srednjih
πolah v Sloveniji dosegajo æenske, podobno kot drugod po Evropi, boljπe uËne uspehe
kot moπki. Vendar nas utegne navajanje “spodbudnih” podatkov o izobraæevanju æensk
speljati v napaËno smer. Kajti, kot ugotavlja Metka Mencin »eplak: “Pred nekaj leti
smo v dnevnem Ëasopisju lahko brali komentarje rezultatov mature in sicer dejstva, da
so prva mesta zasedla dekleta. Sklep, ki je sledil: to dokazuje, da πola nagrajuje pridnost,
ne pa sposobnosti oziroma pameti. Kajti veË kot jasno je, da so dekleta sicer pridna,
vendar manj sposobna od fantov. S pridnostjo in hkratnim pomanjkanjem razuma je
mogoËe pojasniti vse - od tega, da v povpreËju dosegajo boljπi uËni uspeh, da je njihov
deleæ med diplomanti viπje in visoke stopnje viπji od deleæa moπkih, da v povpreËju prej
dokonËajo πtudij,… da se pogosteje kot moπki odloËajo za πtudij in poklice,
kjer da lahko ravnajo po instinktu, obËutku in da za dobro opravljena dela ne
potrebujejo posebnih intelektualnih sposobnosti” (Mencin »eplak, 2000: 139).
Enakost moænosti v izobraæevanju in izobraæevalni uspehi æensk torej niso dovolj.
Poskuπajmo najti nekaj dimenzij prikritega uËnega naËrta, ki bolj od formaliziranega
izobraæevalnega sistema pojasnjujejo sintagmo o “pridnih puncah in pametnih fantih”.
1. Znano je, da je formalno izobraæevanje (πolstvo) ena od bolj feminiziranih dejavnosti,
v njem je zaposlenih veË æensk kot moπkih, a so vodilni poloæaji πe zmeraj preteæno
v domeni moπkih. V πolskem letu 1996/97 je bilo v osnovnih πolah v Sloveniji
zaposlenih 15.443 uËiteljev, od tega 13.146 æensk ali 85,1%. Med 447 ravnatelji
osnovnih πol v Ëasu, ko smo opravili anketiranje osmoπolk in osmoπolcev (1998), je
bilo 197 æensk ali 44%. “Feminizacija” uËiteljev in profesorjev v izobraæevanju se
z viπanjem ravni izobraæevanja zmanjπuje, πe bolj pa se zmanjπuje “feminizacija”
vodilnih poloæajev. V letu 1996/97 je bilo med srednjeπolskimi profesorji 61% æensk,
med 169 ravnatelji srednjih πol pa je bilo 68 æensk ali 40,2%. Med 36 dekani fakultet
in visokih πol obeh slovenskih univerz so le 3 dekanice.6
Adolescentke
210 DR, XVI (2000), 34-35: 207-217
2. Osnovnoπolska berila takorekoË brez izjeme ponujajo stereotipne podobe spolnih
identitet. Analiza osmih beril, ki so v uporabi v osnovnih πolah pri nas je pred kratkim
πe enkrat potrdila hipotezo o izraziti stereotipni reprezentiranosti spolnih podob,
kot tudi to, da so podobe æensk v berilih podreprezentirane. Na sploπno velja, da so
deklice in æenske predstavljene veliko bolj rigidno, enoliËno in konservativno kot
podobe moπkih ali deËkov.7
3. V zadnjem desetletju pedagoπke πtudije vsakdanje dinamike v osnovnoπolskih
razredih vse bolj opozarjajo na problem vzdræevanja discipline (Haines, Drakeford,
1998). Vzdræevanje discipline postaja kljuËni dejavnik, ki vpliva na organizacijo
uËiteljevega dela in strukturiranje æivljenja v πolskem razredu. “Vzdræevanje reda”
je za uËitelje izjemno pomembno, najprej zato, da lahko opravljajo svojo uËiteljsko
vlogo in tudi zato, ker to od njih priËakujejo uËiteljski kolegi in predvsem vodstva
πol. UËinek tega je v tem, da se uËitelji bolj ukvarjajo s fanti, ki domnevno potrebujejo
veË nadzora in manj z deklicami, ki ne povzroËajo toliko disciplinskih preglavic.
UËitelji in uËiteljice pogosto izbirajo uËni material tako, da bolj pritegnejo pozornost
deËkov, da bi jih umirili in motivirali, saj deklice tako ali tako dosegajo boljπe
povpreËne uËne uspehe, ne da bi se z njimi posebej ukvarjali. Deklicam se tako
vsakodnevno sporoËa, da bodo uËiteljiËino naklonjenost pridobile z neproblema-
tiËnostjo, z lepim vedenjem in pridnostjo in manj z zvedavostjo, radovednostjo,
iniciativnostjo in avtonomijo (Abbott, Wallace, 1995: 57).
4. Detaljne analize socialne interakcije v osnovnoπolskih razredih so pokazale na
prevladujoËo dominacijo fantov. Fantje v razredu govorijo veË kot punce, ki bolj
sprejemajo red, da “odgovarjajo, ko so vpraπane”, torej osebno nagovorjene. Pri
vpraπanjih, komentarjih in v prosti diskusiji prevladujejo fanje tudi v primerih, ko
skuπa uËitelj/ica zavestno doseËi drugaËno, bolj enakostno spolno dinamiko. Socialna
dinamika πolskih razredov je preteæno moπka arena, v kateri so dekleta margina-
lizirana (Abbott, Wallace, 1995: 57-58).
Vrnimo se k ugotovitvam naπe raziskave osmoπolk in osmoπolcev. Tu nas bo zanimalo
predvsem dvoje: kako podporne so druæine iz naπega vzorca, in ali so v podporah starπev
(Ëustvenih in intelektualnih) kakπne razlike med fanti in puncami. Druga tema, ki nas
zanima je, ali so punce enako kot fantje opremljene za “navigacijo” v prihodnost.
3. Otroci in starπi, matere in hËere
O (naraπËajoËem) pomenu druæin in druæinskega okolja mladih ljudi v Sloveniji v
devetdesetih letih in njihovi izraziti usmerjenosti v zasebnost in æivljenja “kratkih in
srednjih dometov” smo æe veËkrat pisali (Rener, 1996; Rener, ©vab, 1998). Poleg velikega
tektonskega obrata v zasebnost, ki je skupen mladim ljudem po vsej Evropi ne glede na
ekonomske, politiËne in kulturne razmere dræav, v katerih æivijo, pomen zasebnosti
naraπËa vsaj πe iz dveh makrosocioloπkih razlogov, ki sta pomembna πe predvsem, ko
gre za vpraπanje socialne ranljivosti mladih. Mislimo, da se vpliv dejavnikov druæbene
neenakosti (socialnega vkljuËevanja/izkljuËevanja) premika iz medrazredne (medslo-
Tanja Rener
211DR, XVI (2000), 34-35: 207-217
jevske) neenakosti na znotrajrazredno (intraslojevsko) diferen-ciacijo. To seveda ne
pomeni, da postajajo razredne/slojevske razlike manj pomembne, paË pa, da se dodatno
krepijo dejavniki, ki znotraj slojev krepijo diferenciacijo mladih ljudi predvsem glede
na (ne)obstoj druæinskih podpor. Ko postajata tekmovalnost in selekcija za vstop v
(prestiæne) πole in (primerno) zaposlitev vse veËji, so druæinske emotivne podpore in
druæinske socialne mreæe takorekoË odloËilne. Tretji razlog naraπËajoËega pomena
zasebnosti je v rastoËi dekonstrukciji socialne dræave in preme-stitvi stroπkov in
odgovornosti za potek odraπËanja mladih iz dræave (in njenih socialnih politik) na starπe
oz. druæine.
Poglavitne ugotovitve o razmerjih med otroci in starπi iz naπih dosedanjih empiriËnih
raziskav so naslednje:
- v Sloveniji - podobno kot drugod - poteka premik od modela etiËne in vzgojne
druæine k modelu Ëustvene in podporne druæine. Tradicionalna toga postavitev ge-
neracijskih in spolnih vlog s heteronomnimi pravili “od zgoraj” postaja neuËinkovita;
- spreminjajo se modeli medsebojne komunikacije. Starπi in otroci se nenehno,
vsakodnevno nahajajo v procesu definiranja in redefiniranja lastnih druæinskih vlog.
Za druæinsko æivljenje je znaËilno intenzivno odnosno delo, nenehna medsebojna
dogovarjanja in pogajanja na vseh ravneh, med otroki in starπi, med starπi ter med
brati in sestrami. Za tako “delovno intenzivno” druæino je znaËilna visoka stopnja
tolerance in dopuπËanja osebne avtonomije;
- v æivljenju mladih ljudi se poveËuje pomen starπev, predvsem matere, na obeh ravneh,
instrumentalni in Ëustveni. Zlasti matere nastopajo kot izjemno pomembne
“terapevtke” in blaæilke stisk in konfliktov iz “zunanjega sveta”.
Druæinska slika naπega vzorca, v katerem smo zajeli 47,5% osmoπolcev in 52,5%
osmoπolk, je naslednja: z obema starπema (od katerih je eden lahko tudi socialni in ne
bioloπki starπ) æivi 83% mladih, z enim starπem æivi 15% mladih, v rejniπkih druæinah
in nedruæinskih institucijah æivi 1% mladih naπega vzorca, kar dokaj dobro odraæa
statistiËna razmerja na tem podroËju v Sloveniji. Nacionalna pripadnost starπev in otrok
je preteæno slovenska (87% mladih, 81%  oËetov in 84,6%  mater). 36,1%  otrok æivi v
veËjem mestu, 27,8%  v manjπem mestu, 2,4%  v trgu in 33,7% na vasi. Kar v naπem
vzorcu preseneËa, so podatki in ocene o materialnem poloæaju druæin: velika veËina
otrok (77,6%) ocenjuje, da njihova druæina æivi udobno, 4,6%  jih misli, da æivijo
razkoπno. Da æivijo skromno, jih meni 15,6%, da komaj shajajo ali se zelo teæko
preæivljajo, pa ocenjuje 2,3% anketiranih. “Ugodno” oceno materialnega poloæaja druæin
dopolnjujejo podatki o tem, da ima kar 74,2%  vpraπanih lastno sobo, 20,4% nima
svoje sobe, paË pa “zamejen” prostor zase; 5,4%  pa nima ne lastne sobe in tudi ne
svojega prostora. Ugodne ocene je seveda treba razumeti zgolj kot ocene, ki niso nujno
napaËne, a najbræ vsaj delno odraæajo tudi izrazito otrokocentriËnost druæin, ki veËinoma
pred otroki prikrivajo slabπi materialni poloæaj in so obiËajno otroci zadnji v druæini, ki
ga realno obËutijo.
Koliko so druæine naπega vzorca podporne?
Adolescentke
212 DR, XVI (2000), 34-35: 207-217
Tabela 1
V kolikπni meri veljajo spodnje trditve za odnos med teboj in tvojimi starπi?
Zelo velja Srednje velja Sploh ne velja
Starπi me nikdar ne spraπujejo, kako je v πoli. 9,5 29,0 61,5
Imam obËutek, da me imajo starπi zelo radi. 77,0 20,2 2,8
Za moje starπe je spriËevalo zelo pomembno. 64,1 32,4 3,5
Starπi me imajo za zelo bistrega/bistro. 39,5 53,7 6,8
V moji druæini preæivimo skupaj malo Ëasa. 10,6 50,2 39,2
Starπi imajo velike naËrte za mojo prihodnost 21,4 49,1 29,5
Zelo se bojim starπev. 3,2 17,1 79,7
Starπi mi redno pomagajo pri domaËih nalogah. 11,2 49,2 39,7
Starπi mi kar naprej oËitajo, da iz mene nikoli niË ne bo. 6,6 19,9 73,5
Doma se ne poËutim dobro. 18,3 14,4 67,3
ObËutek imam, da me starπi kar naprej nadzorujejo. 13,5 41,8 44,6
Starπi me zelo spodbujajo k uËenju. 64,5 30,5 5,0
N = 1687 osmoπolk in osmoπolcev
Podatki torej kaæejo na visoke ravni starπevskih podpor in so v primerjavi z odgovori
na domala identiËno vpraπanje, ki smo ga v minulih letih zastavili dijaπki in πtudentski
populaciji, πe izrazitejπi oz. πe bolj podporni. Obdelava “starπevskih podpor” glede na
spol anketiranih ni pokazala statistiËno pomembnih povezav, kar npr. pomeni tudi, da
starπi niË bolj ne nadzorujejo deklet oz. te vsaj nimajo tega obËutka, paË pa spol diferen-
cira druæinske podpore in poËutja na dveh pomembnih toËkah. Med tistimi, ki se doma
ne poËutijo dobro, je veË fantov kot deklet, πe pomembnejπa pa je zveza ob odgovoru:
“starπi imajo velike naËrte za mojo prihodnost”. DrugaËe kot pri dijaπki in πtudentski
populaciji, kjer smo prav ob dimenzijah, ki kaæejo na intelektualne in karierne podpore
starπev, naπli nekaj viπjo podporo hËeram kot sinovom, je tu ravno obratno. Ko gre za
vpraπanje prihodnosti, aspiracij in kariernih naËrtov, starπi naπega vzorca bolj podpirajo
sinove kot hËere. Manjπe starπevske (intelektualne) podpore dekletom v primerjavi s
fanti so se pokazale na dveh dimenzijah, ob æivljenjskih poklicnih aspiracijah, ki jih
starπi gojijo do otrok, in ob pomenu dobrega spriËevala. Zanimivo pa je, da se starπevski
“obrat v tradicionalnost”, ko gre za hËere, ne izkazuje ob starπevskem nadzoru otrok,
spolna pripadnost otrok je tu nepomembna. Takπna tendenca, ki lahko kaæe na vrnitev
tradicionalnih vzorcev, po katerih naj fantje “nekaj doseæejo”, z dekleti pa “bo æe kako”,
je lahko nevarna, saj kaæe, da se lahko spolno enakostna staliπËa starπev, ki so æe bila
doseæena, retrogradno umikajo v primeæu visoke tekmovalnosti in selektivnosti, ko so
starπi prisiljeni bodisi v izbire bodisi niæajo intelektualno poklicne aspiracije hËera.
Na vpraπanje o tem, koga bi v navedenih situacijah prosili za pomoË, so naπi anketi-
ranci odgovarjali takole:
Tanja Rener
213DR, XVI (2000), 34-35: 207-217
Tabela 2
Naπteli bomo nekaj pomembnih æivljenjskih situacij. Iz skupine spodaj naπtetih
ljudi pri vsaki situaciji izberi eno osebo, ki bi jo v tej situaciji zaprosil/a za pomoË.
(vsi odgovori so v% ) Moj/e Svetova Dober/ra Dober/ra Nikogar
fant lec/ka Prijatelj Sestra, uËitelj sorodnik ne bi za-
Situacije dekl v πoli /ica Mati brat /ica /ca OËe prosil/a
»e se æeliπ otresti skrbi? 8,7 2,6 36,2 27,9 7,0 1,0 1,6 4,5 10,4
»e ti gre slabo v πoli? 1,8 6,2 16,2 40,5 9,4 8,3 2,5 9,8 5,1
»e si æalosten/na? 16,5 0,6 36,9 18,8 6,2 5,5 1,9 2,7 17,9
»e ne znaπ reπiti πolskih
problemov? 1,8 12,2 16,5 30,6 9,7 10,3 1,5 11,4 6,1
»e moraπ sprejeti kakπno
pomembno odloËitev? 4,6 3,0 15,2 40,9 5,7 1,6 3,0 17,8 8,6
»e æeliπ zaupati intimna obËutja? 20,6 1,8 33,1 12,1 5,5 0,7 1,6 2,4 22,4
»e si zelo teËen/na in napet/a? 6,4 1,8 30,9 14,7 10,5 1,4 2,0 3,4 28,8
»e si sreËen/na in zaljubljen/a? 19,7 1,4 42,0 8,0 6,6 0,7 2,1 2,1 17,3
»e æeliπ nasvet glede nadaljnjega
πolanja, izbire poklica? 1,7 27,9 5,5 32,6 3,9 4,8 2,2 14,9 6,5
»e æeliπ zabave in razvedrila? 16,0 1,7 57,5 6,1 5,4 1,1 2,0 3,4 6,9
»e æeliπ biti tak/a kot res si? 8,6 1,6 32,5 14,7 5,5 1,1 2,5 3,0 30,5
»e bi te izkljuËili iz πole? 2,3 11,6 9,5 40,8 4,9 2,9 2,6 16,7 8,6
»e bi bil/a v hudi æivljenjski stiski 4,3 4,1 14,4 42,1 4,2 0,9 4,6 17,7 7,6
N = 1687 osmoπolk in osmoπolcev
Odgovori so zanimivi z dveh vidikov, najprej v tem, da je mati poglavitna tolaænica,
svetovalka in pomoËnica, ko gre za (naj)hujπe æivljenjske stiske otrok in ko imajo ti
teæave z zunanjim svetom, predvsem s πolo. Mati je torej najbolj referenËna oseba, ko
“gre zares” in ko je potrebna dejavna pomoË v reπevanju zunanjih teæav. Manj konfliktna
in intimnejπa obËutja (zaljubljenost, zabava, æalost…) so po priËakovanjih bolj stvar
najboljπih prijateljev/ic ter partnerjev/ic. Z vidika ranljivosti pa so pomenljivi odgovori
v stolpcu “nikogar ne bi zaprosil/a za pomoË”, ki predvsem v nizu “intimnih, Ëustvenih”
variabel kaæejo na pomemben deleæ mladih (med 22% in 30%), ki na tem podroËju
ostajajo sami in oËitno niso razvili klasiËnih “srËnih prijateljstev”. Zanimivo pa je πe
nekaj. Pred nekaj leti so britanske raziskovalke v svoji empiriËni πtudiji postavile podobno
vpraπanje respondentom, starim od 12-18 let in podobno kot mi ugotavljale, da se mladi
ljudje obeh spolov v (naj)hujπih stiskah obraËajo na mater in nato - bistveno bolj kot pri
nas - na razliËne strokovnjake (Brannen, Dodd, Oakley, Storey, 1994: 187, 188). V
naπih raziskavah nasprotno ugotavljamo, da je profesionalna pomoË in svetovanje -
razen, ko gre za nasvete o nadaljnjem πolanju - takorekoË zanemarljiva. Ni naπ namen,
da bi tu razpravljali o kakovosti, dostopnosti, uËinkovitosti ali “bliæini” profesionalnih
svetovalnih dejavnostih, ki so namenjene mladim v Sloveniji, opozarjamo le, da je
Adolescentke
214 DR, XVI (2000), 34-35: 207-217
zasebnosti (druæinam) in predvsem materam na tem podroËju naloæeno veË kot nemara
zmorejo in hoËejo.
4. Interakcijske kompetence (zmoænosti medsebojnega delovanja)
Glede na izhodiπËno hipotezo, ki smo jo izpostavili v raziskavi o socialni ranljivosti
mladih, da je namreË socialno ranljiv veËinski in ne manjπinski del mlade populacije,
bomo vpraπanje o dejavnikih tveganja socialne ranljivosti v zasebnosti obrnili. Spraπu-
jemo se torej ne po tem, kaj je tisto, kar mlade ljudi potiska na druæbena obrobja, Ëe se
tam po definiciji svojega druæbenega poloæaja tako æe nahajajo, temveË, kaj je tisto, kar
jih na zasebni ravni dobro opremlja za krmiljenje v druæbenem prostoru negotovosti,
moænosti in tveganj?
Del odgovora smo iskali v druæinskem okolju, ki je za veËino mladih naπega vzorca
videti ugoden v instrumentalnem (materialni viri) in v emotivnem smislu (Ëustvene in
intelektualne podpore). Poleg socialnih, ekonomskih in kulturnih kapitalov starπev so
po naπem mnenju pomembne tudi interakcijske kompetence otrok. Interakcijske
kompetence razumemo kot skupno oznako za pozitivno samopodobo, relativno
Ëustveno stabilnost, komunikacijske sposobnosti, jezikovne spretnosti in znanja,
sploπno informiranost (razgledanost) in aktivno uporabo raËunalniπke tehnologije.
Interakcijske kompetence seveda niso zgolj znaËajske ali osebnostne sposobnosti mladih,
nanje vplivajo predvsem druæinska ozadja in (ne)dostopnost virov v πirπem druæbenem
okolju. Zato je preverjanje hipoteze o interakcijskih kompetencah zgolj na podlagi naπih
podatkov tvegano in omejeno, a nekaj znakov v tej smeri je mogoËe prikazati.
Vtis o samopodobi dajejo odgovori na vpraπanje, kaj mladi pri sebi najbolj cenijo.
Tabela 3
Kaj pri sebi najbolj ceniπ?
%
1. Da sem dober prijatelj/ica. 48,8
2. Da dobro izgledam. 2,9
3. Da sem v druæbi zelo priljubljen/a. 7,7
4. Da veliko razmiπljam o stvareh. 12,5
5. Da znam oz. obvladam stvari, ki jih drugi ne. 10,9
6. Drugo, kaj? ................................ 3,9
7. NiË takega ni, zaradi Ëesar bi se cenil/a. 13,2
N = 1687 osmoπolk in osmoπolcev
Kriæanje odgovorov s spolom je pokazalo na statistiËno pomembno povezanost, a v
presenetljivi smeri: fantje bolj kot dekleta pri sebi cenijo zunanji izgled, dekleta bolj
kot fantje pri sebi cenijo to, da veliko razmiπljajo o stvareh. Ker gre v obeh primerih za
relativno nizke deleæe respondentov, bi bila teza o “narcisoidnih fantih” in “refleksivnih
Tanja Rener
215DR, XVI (2000), 34-35: 207-217
dekletih” brækone pretirana. Ob odgovoru “niË takega ni, zaradi Ëesar bi se cenil/a”, za
katerega se je odloËilo 13,2%  vseh in kaæe na izrazito nizko samopodobo, nismo naπli
razlik med spoloma.
Z zunanjo (telesno) podobo je nezadovoljnih bistveno veË deklet kot fantov
in skoraj πe enkrat veË deklet kot fantov bi æelelo spremeniti svoj telesni videz. Zgolj v
ilustracijo naj navræemo podatek, da si je v letu 1998 v ZDA 14.000 deklet v starosti do
14 let spremenilo telesni videz s kirurπkim posegom, pri Ëemer v πtevilko niso zajeti
manjπi, ambulantni korektivni posegi (Nierenstein, 1999).
Nadaljna statistiËna analiza podatkov je pokazala, da obstajajo pomembne spolne
razlike tudi v naËinih reagiranja in v osebnostnih dimenzijah. Dekleta kaæejo znaËilno
veË nesamozavesti, negotovosti in depresivnega razpoloæenja. S trditvijo “Pogosto se
mi zdi, da ni vredno æiveti” se strinja 39% deklet in 23% fantov (cc = 0,16), s trditvijo
“Pogosto Ëutim, da je moj naËin æivljenja zgreπen” se strinja 30% deklet in 16% fantov
(cc = 0,16), s trditvijo “Sem bolj obËutljiv/a kot veËina ljudi” se strinja 44% deklet in
22% fantov (cc = 0,23), s trditvijo “Pogosto sem potrt/a” se strinja 45% deklet in 22%
fantov (cc = 0,18), dalje s trditvijo “VËasih se poËutim krivo/ega zaradi popolnoma
nepomembnih stvari” se strinja 68,5% deklet in 48% fantov (cc = 0,20) in s trditvijo
“Drugi imajo boljπe mnenje o meni, kot ga imam sam/a o sebi” se strinja 58% deklet in
43% fantov (cc = 0,15). Nasprotno pa je veË fantov kot deklet v raziskavi pripravljenih
na destruktivno reagiranje in agresivno obrambo svojega poloæaja. Tako se npr. s trditvijo
“»e me kdo udari, udarec vrnem” strinja kar 76% fantov in 57% deklet (cc = 0,20), s
trditivjo “Ljudje, ki te stalno sekirajo, iπËejo pretep” se strinja 47% fantov in 24%
deklet (cc = 0,23).
Razlike so presenetljive, ker spolnih razlik pri drugih spremenljivkah nismo zaznali
in ker zarisujejo neke tipiËne in tradicionalne razlike med spoloma, za katere smo
predpostavljali, da æe izginjajo iz mladosti. Tako dekleta kaæejo pomembno veËjo stopnjo
depresivnosti, negotovosti in anksioznosti, niæjo stopnjo samozaupanja in samospo-
πtovanja. Fantje pa nasprotno kaæejo pomembno viπjo stopnjo telesne in verbalne agresiv-
nosti. Ti rezultati lahko pomenijo:
- da dekleta pritiske in frustracije iz okolja ponotranjajo in bolj povezujejo s svojo
samopodobo, fantje pa reagirajo z destruktivnostjo navzven;
- da se dekleta bolj identificirajo z razliËnimi (storilnostnimi) pritiski in da bolj akutno
in obËutljivo reagirajo nanje kot fantje.
Rezultati kaæejo na vraËanje tradicionalnih vzorcev spolnega reπevanja problemov, ki
jih v prejπnjih raziskavah nismo zaznali, pri katerih se fante usmerja na agresivno reπeva-
nje problemov, dekleta pa na umik in ponotranjanje problemov. (Ule, v: Ule, Rener, 2000)
Poglejmo si πe nekatere podatke, ki kaæejo, da je mogoËe razmiπljati o pomenu inte-
rakcijskih kompetenc:
Adolescentke
216 DR, XVI (2000), 34-35: 207-217
Tabela 4
Delo z raËunalnikom (dnevno)
fantje% dekleta%
1. manj kot eno uro 27.0 38,9
2. eno do dve uri 21,5 13,7
3. veË kot dve uri 28,3 1,1
4. ne dela z raËunalnikom 23,2 46,2
N = 1687 osmoπolk in osmoπolcev
Tabela 5
Branje dnevnega Ëasopisja
fantje % dekleta %
1. nikoli 12,3 13,2
2. da, redko 32,9 36,6
3. da, obËasno 35,0 42,2
4. da, redno 19,9 8,0
N = 1687 osmoπolk in osmoπolcev
Tabela 6
Uporaba interneta (tedensko)
fantje % dekleta %
1. ena do dve uri 16,5 11,1
2. dve do pet ur 7,0 2,4
3. πest ur in veË 7,7 1,4
4. ne uporablja interneta 68,8 85,1
N = 1687 osmoπolk in osmoπolcev
Predvidevali smo, da bodo imeli najboljπe interakcijske kompetence mladi ljudje,
ki æivijo v najugodnejπih materialnih razmerah, imajo visoko izobraæene starπe in
dosegajo najboljπe πolske rezultate. Zveza med navedenimi spremenljivkami sicer
obstaja, a je presenetljivo πibka in statistiËno zanemarljiva.
Kriæanja podatkov o “interakcijskih kompetencah” s spolno pripadnostjo vpraπanih
pa so pokazala na eno najbolj vznemirljivih povezav v priËujoËi raziskavi. Pokazalo se
je namreË, da so z interakcijskim kapitalom daleË bolje opremljeni fantje kot dekleta.
Fantje so veliko bolj informirani oz. razgledani, bistveno veË uporabljajo raËunalniπke
tehnologije in bistveno bolj kot dekleta uporabljajo svetovno raËunalniπko medmreæje.
Celo na toËki, kjer smo vendarle priËakovali, da bodo dekleta “tradicionalno moËnejπa”,
to je pri znanju tujih jezikov, se je pokazalo, da fantje prav niË ne zaostajajo. »e naπa
teza o pomenu interakcijskih kompetenc za prihodnjo uspeπnost in druæbeno
integriranost otrok velja, potem lahko zapiπemo, da so dekleta skrite poraæenke
Tanja Rener
217DR, XVI (2000), 34-35: 207-217
tranzicije devetdesetih let v Sloveniji. Videti je torej, da postaja spolna pripadnost
vse pomembnejπi dejavnik druæbene marginalizacije in ranljivosti.
OPOMBE
1. Naslov sem si sposodila v tekstu Metke Mencin »eplak “©ola ter zgodbe o (pre)velikih
priËakovanjih in izgubljenih iluzijah”, ki je bil objavljen v knjigi Socialna ranljivost mladih
(2000: 119-143). V njem avtorica ugotavlja, da podoba o pridnih puncah in jeznih fantih πe
zmeraj uËinkuje, saj je videti samoumevno, da moπki negativna Ëustva nedvoumno izkazujejo,
æenske pa naj bi jih potlaËevale v dobro drugih, πe bolje pa bi bilo, Ëe bi jih sploh ne obËutile.
2. O tem veË v knjigi Predah za πtudentsko mladino, predvsem v poglavju ©tudentke (str. 148-150).
3. Raziskava je bila opravljena v oktobru 1998 na vzorcu 1687 osmoπolk in osmoπolcev v
Sloveniji. Ugotovitve te raziskave smo objavili v knjigi Socialna ranljivost mladih (op. cit.).
4. Podatke navajam iz: Rezultati raziskovanj, πt. 737/1999 Urada za statistiko Republike
Slovenije, str. 12.
5. V letu 1998 je opravilo doktorat znanosti 265 oseb, med njimi so bile 103 æenske. V istem
letu je doseglo magisterij znanosti 733 oseb, od tega 358 æensk. Vir: Rezultati raziskovanj, πt.
737/1999, str. 102 in str. 90.
6. Podatke navajam iz: StatistiËni letopis 1999, Urad za statistiko Republike Slovenije, str. 117
in Rezultati raziskovanj, πt. 718/1999, str. 10.
7. Eno zadnjih raziskav na tem podroËju je opravila Majda Hræenjak in rezultate objavila v
tekstu “VeË zlih kot lepih: podoba æenske v slovenskih osnovnoπolskih berilih”, v Delta, πt.
1-2, 1999, str. 133-150. Na Fakulteti za druæbene vede je to temo obravnavalo veË diplomskih
del, npr. A. Roπ: Seksizem v πolskih uËbenikih (1993), M. TripkoviË: Seksizem in πolski
uËbeniki (1992). Njihove ugotovitve so zelo podobne. Glej tudi Ëlanek M. Jogan “Erozija
androcentrizma…”, v: Teorija in praksa, πt. 7-8, 1994.
LITERATURA
Abbott, P., Wallace, C., 1995. Sociology. Feminist Perspectives. Routledge, London, New York.
Brannen, D., Oakley, S., 1994. Young People, Health and Family Life. Open University Press.
Epstein, J., (ur.) 1998. Youth Culture. Identity in a Postmodern World. Blackwell, Oxford.
Haines, K., Drakeford, M., 1998. Young People and Youth Justice. Macmillan, London.
Hudson, B., 1984. Gender and Generation. Macmillan, London.
Lees, S., 1986. Loosing Out: Sexuality and Adolescent Girls. Hutchinson, London.
McRobbie, A., Garb, P., 1977, “Girls and subcultures”, v: Hall in Jefferson (ur.), Resistance
through Ritual. Hutchinson, London.
Nierenstein, F., 1999, “Si parla di…”. Espresso, 6 febbraio
Rener, T., 1996. “Mladina in druæina”, v :Ule in drugi, Predah za πtudentsko mladino. Urad RS
za mladino, Urad RS za πolstvo, Ljubljana.
Rener, T., ©vab, A., 1998. “Family Status”, v: Ule in Rener (ur.), Youth in Slovenia. New Perspec-
tives from the Nineties. Youth Department of the Republic of Slovenia, Ljubljana.
Ule, Rener, Mencin »eplak, Tivadar, 2000. Socialna ranljivost mladih. Aristej, Urad za mladino,
Maribor, Ljubljana.
Ule, M., Rener, T., 2000, “Cultural Modernisation; Deconstruction of Youth”, Ëlanek v tisku.
Council of Europe Publishing.
Wallace, C., Jones, J., 1992. Youth, Family and Citizenship. Open University Press.
Adolescentke